Največji slovenski tednik v Zedinjenih državah
I&faf* vsako sredo.
NASLOV uredništva in upravništva:
1818 W. 22nd St. Chicago, III.
^_—r"
ORGAN
OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATH. UNION
Entered as Second-Clas. Matter January 18, 1915, at the Post office at C*ie*go, Illinois, under the Aet of August 24, 1912.
'____■ ____J______
J---L
The largest Slovenian Weekly in the United States of America.
Issaed every Wednesday
OFFICE: 1818 W. 22nd St. Chicago, III.
V r
No. 6. Štev. 6.
Chicago, 111., 17. februarja (February) 1915
Leto 1.1 Volume 1.
POJASNILO
članom In članicam K. S. K. «1.
Cenjeni sobratje in sosestre!
Potrebno se mi zdi, da se danes zopet kot predsednik K. S. K. J. zglasam na tem mesta s sledečim pojasnilom in dodatnim svarilom tikajoča se naše si. K. S. K. J.: Da se jezamoglo dognati prvič v zgodovini obstanka nase organizacije, na kakem stališču se ista pravzaprav nahaja; jeli je finančno zdrava ali solventna, ali ne, smo dali to tndi vsled zahteve raznih držav koncem decembra 1914 temeljito preračunati in od vešča-ka preiskati.
V to svrho nam je bil priporočen od različnih državnih zavaroval. komisarjev najboljši raču-nar — strokovnjak v celi Ameriki imenom Abb Landis, Actuary v Nahsville, Tenn.
Njegov mojstersko izdelan račun o finančnem stanju naše Jed note, zaključen dne 31. dec. 1914 se glasi sledeče:
K. S. K. J. ima izdanih certifikatov za $10,920.000. Zagotovljena vrednost istih znaša $3,248.-309.78. Sedanja vrednost bodočih vplačil po novi N. F. C. lestvici znaša $2,663.927.56; posmrtninski in rezervni sklad K.S.K.J, je zna-šal koncem L 1913 $291.973.18 torej je nepokrit znesek izdanih
certifikatov $292.409.02. V pokritje tega zneska nam dovoljuje postava dobo 21 let, in sicer naj bi vsakih 5 let za 5 odstotkov to razliko zmanjšali kar se bo po sedanji lestvici še veliko preje ali že čez nekaj let doeeglo.
Torej cen j. sobratje in sosestre! Iz gorinavedenega, od države priporočenega veščaka sestavljenega računa lahko razvidte, spoznate in presodite finančno vrednost g. S. K. Jednote, katera je naša celokupna1 lastnina.
Dasiravno je ta organizacija storila že mnogo dobrega za članstvo s samaritanskim delom, da je pomagala svojim sinovom in hčeram v bedi in nesreči in je že posušila mnogim vdovam in sirotam solze, — je ostala in bo ostala še vedno trdna in močna v finančnem ozira.	_
NOBENEMU NJENEMU ČLANU ALI ČLANICI SE NI TREBA TOREJ BATI, DA NE BO ZA-MOGLA K. S. K. J. IZPLAČATI VSAK CENT, BODISI ŽE SMRT NINSKE, POŠKODNINSKE ALI BOLNIŠKE PODPORE, KAKOR
SE JE ZAVEZALA PRI IZDAJI SLEHERNEGA CERTIFIKATA.
Bodimo res vsi ponosni in veseli da smo in članice tako močno podp. organizacije! Čeravno nekateri naši nasprotniki zadnje čase takovkljub temu ni treba bati škode naših sovražnikov.
Delovanje teh človekoljubnih? rojakov lahko primerjamo onemu, ki je hotel na vsak način prodreti z glavo skozi zid; pa zid je bil premočen, — glava pa preslaba.
Sliši se tudi od gotovih strani, da se dela zadnji čas nekaj zahrbtnega proti K. S. K. J. ali nam vsem skupaj, ter da baje to sramotno natolcevanje in delovanje povzro-čujejo CELO NEKATERI NAŠI SOBRATJE ALI ČLANI K. S. K. J. IN NEKATERI URADNIKI KRAJEVNIH DRUŠTEV. Kje je pravo bratstvo in sloga?
Zatorej Vas cenj. člani in članice K. S. K. J. svarim in prosim, da bodite previdni v tem oziru! Na noben način ne pripustite, da bi taki ljudje občevali z Vami. Pahnite jih raje iz Vaše sredine in bližine, kajti te vrste ljudje so sladkobesedni in hinavski, da spravijo celo najbolj poštenega moža n#svoje limanice ali v svoje zanjke; to pa vse v svojo lastno korist. Te vrste ljudje se poslužujejo kaj radi najbolj podlih sredstev: laži, obrekovanja, krivičnih dokazov in celo za krivo prisego so pripravljeni. Že star pregovor nam veli: "Kdor laže tudi krade, kdor krade, tudi kaj rad ubija." V dosego cilja ni takim ljudem nič preveč umazanega, sramotilnega ali hudobnega.
Zatorej cenjeni člani in članice K. S. K. Jednote! POSTAVITE SE VSI NA NOGE IN IZTREBITE LJUUKO IZMED PŠENICE! Zapodite take izkoriščevalce iz Vase sredine! Ne občujte ž njimi! Na ta način boste koristili samim sebi, društvu in naši JednotL čuvajte torej da ta način zaklad naše Jednote, katerega ste Vi posamezno in celokupno znosili v blagajno K. S. K. J. kakor marljive buče-Hce.
Zatorej naj bo sveta dolžnost vsakega člena in članice da čuva svoje dobro ime, dobro ime krajevnega društva, njih uradnikov, dobro ime cele Jednote in njenega glavnega odbora! Ako skrbno delujete za ugled naše si. Jednote,
delujete za Vašo lastno korist, kajti mi znamo, da bi morala vsa-ka podp. Jednota poslovati po ge slu: "VSI ZA ENEGA, EDEN ZA VSE!"
Torej cenjeni mi. člani in članice! Zanimajte se vsepovsodi, in vedno za prospeh naše si. organizacije. Pomagajte vsak po svoji moči da bo še bolj napredovala in rasla v vsakem oziru. ČUVAJTE IN ŠČITITE JO PRED SOVRAŽNIKI IN IZDAJALCI! Za-sledujte skrbno Jednotino delovanje in delovanje Jednotinih gl. uradnikov, ko jim je le blagor K. S. K J. pri srcu. To so morali vsi gl. uradniki s prisego potrditi.
Vse to pa sedaj lahko zasledu jete in dosežete ker imate lastno glasilo. Iz tega se lahko vsak član ali članica pouči o poslovanju in vodstvu Jednote. Ne verujte zahrbtnežem in lain j i vim napadovalcem na Jednoto in njene uradnike!
"Glasilo K. S. K. Jednote" bode poročalo vedno le resnico o celem poslovanju Jednote. VSAKEMU ČLANU IN ČLANICI JE DANO VEDNO NA RAZPOLA GO STAVITI VPRAŠANJA NA GLAVNI URAD POTOM "GLA-SILA" O VSEH DVOMLJIVIH STVAREH, TIČOČIH SE K. S. K. J TO PA LE V DOSTOJNE!* TONU ALI NA DOSTOJEN NAČIN IN NE S KAKIM NAPADOM ALI IZ HUDOBIJE IN HI-NAVŠČINE!
. Naše "Glasilo" je bilo ustanovljeno za napredek in proč vit K. S. K. J. v poduk članstvu Jednote, ne pa za natolcevanje svojih so-bratov. Naj bi nas vedno vodilo na pravi poti in sejalo sobratsko ter sosestrsko ljubezen med slovenskim narodom v Ameriki. Vspodbuja naj zares svoje članstvo na prelepo Jednotino geslo: "VSE ZA VERO, DOM IN NAROD!" in: "SOBRATSTVO" — "SLOGA" in "POMOČ!"
Trdno se narejam da boste u-poštevali vsi te moje gorinavede-ne besede po Vaši najboljši moči, v kar naj nam pomaga Bog! 1
S sobratskim pozdravom Paul Schneller, predsednik K. S. K. J.
Chicago, HI., dne 15. februarja 1915.
t REV. JOHN KRANJEC,
duhovni svetnik.
Minuli petek, dne 12. februarja popoldne ob 2 uri nam je došla iz Jolieta, 111. telefonična vest, da je umrl dne 12. februarja ob 1:50 popoldne ondotni župnik slovenske cerkve Rev.. John Kranjec. Bolehal je le nekaj dni za pljučnico. Ker se je pljučnica naglo razvijala najprej v desnem zatem pa se v levem delu pljuč, je postala katastrofa neizogibna navzlic zdravniški umetnosti.
Pogreb se je vršil včeraj, ali dne 16. febr. o kojem poročamo v prihodnji številki lista.
Rev. John Kranjec je bil rojen dne 22. febr. 1871 v Starem trgu na Dolenjskem. V Ameriko jc dospel L 1892; študiral je v St Francis Seminary, Milwaukee, Wis., ter je bil dne 3. julija 1897 posvečen v mašnika.
Pastiroval je najprvo pri angleški župni cerkvi v Jolietu, 111., dalje v Pittsburghu, Pa., Chicagu in South Chicagu, 111. Po smrti Rev. F. Šušterišiča jedobil slovensko župnijo v Joliet ,111. Tu je sezidal pred kratkem krasno farno solo in lično župnišče.
Ni mu pa bilo določeno bivati v novem župnišču, kajti večni Stvarnik ga je poklical k sebi v pravo in večno nebeško domovanje.
Kot članu in bivšemu duhovnemu vodji K. S. K. J. zvestemu domoljubu in rodoljubu kličemo: Blag ti spomin! R. I. P.
Nesreča v premogokopu.
Peoria, 111., 10. feb. V rovu Collier premogovne družbe na So. Bartonville se je pripetila sinoči razstrelba. En premogar je bil pri tem ubit, eden pa znatno ranjen. Ako bi se bila pripetila ta razstrelba po dnevu, bi bilo najmanj 60 oseb ubitih in ranjenih.
Draga inšpekcija.
Washington, D. C., 14. febr. —
Ker določa postava, da mora vsak postni urad enkrat na leto obiskati in pregledati kak poštni nadzornik, se je podal danes inšpektor E. P. Smith na otok Guam, 12,500 milj oddaljen od tukaj. Poštar na tem otoku dobiva samo $125.00 letne plače od naše države. Lahko si torej mislimo, kako draga bo ta uradna inšpekcija. —
V znamenju miru.
Pittsburgh, Pa., 12. febr. Veli ka in znana tvornica Carbon Steel Co. je dobila te dni naročilo od angleške vlade za 1,000.000 3 palčnih topovih krogel. Angleška vlada je plačevala doma za vsako tako kroglo po $6.00. — Označena naša tvornica jih bode pa naredila po — komad.
Cigani iki belosuženstvo.
Denver, Colo., 12. febr. Državne oblasti so prišle te dni na sled, v državi Colorado bivajopim ciganom, da poslujejo ti z belosužnji Vlada bode vsled tega preiskala vse ciganske naselbine, da se pre priča o tem nepostavnem početju
IZ DELAVSKEGA SVETA.
Ameriške vesti.
Mlada vlomilca.
Dne 12. febr. t, 1. sta vlomila v trgovino Martin Psika na 4056 Federal St., Chicago, 111., 141etni Ambrož Hutchinson in Izrael Bond, oba šele 14 let stara. Pri ulomu je gospodar ustrelil prvega do smrti; druzega so pa prepeljali na policijsko postajo.
Država Illinois za nesrečne ; Belgijce.
Po zgledu raznih drugih držav, katere so poslale od tukaj nesrečnim Belgijcem že znatno podporo, bode sledila tudi naša država Illinois.
V to svrho se je osnovala v Chicagu posebna pomožna družba, koje namen je poslati v Belgijo cel tovarni parnik živil in o-bleke za ondotno stradajoče ljudstvo. Samo mesto Chicago bode prispevalo v to svrho $100.000. Tako se je zavzela za to akcijo tudi Državna zveza žitnih trgovcev iz države Illinois. Objubfti so že razni okraji prispevati v ta namen po $500 gotovine ali 1000 bušeljnov žita. Osobito se zani-
majo za to blago delo naši farmer j i širom države Illinois. Ko se bode čez nekaj časa nabralo dovolj blaga za tovorni parnik, se bo isto nenudoma poslalo v Belgijo, ker je tam glad in beda velika vsled sedanje vojne.
Slepa pesnica umrla.
Bridgeport, Conn., 12. febr. Danes je umrla tukaj 94 let stara slepa pesnica Fanny Crosby, katera je občeznana med ameriškim narodom vsled njenega delovanja na literarnem polju.
Pokojnica je bila umetnica v nabožnih spevih ali himnah. Nad 8000 njenih nabožnih himn ter pesmi je znanih; dosti od teh tudi prestavljenih v'razne tuje jezike. Njena najlepša pesem je: "Varno v naročju Jezusa."
Smrt vsled bradovice.
Dne 12. t. m. je umrl v neki bolnišnici na 2507 Potomac Ave., v v Clficagu, HI., stanujoči Samuel Blatter., Pred tednom dni se že dotičnik s prstom lahko ranil na desni nogi, ker je spraskal malo bradavico. To mu je povzročilo zastrupljenje krvi, vsled <*esar je umrl.
Za člankarje. Washington, D. C., 12. febr. --
Kougresnik B. Johnson iz Ky. je predložil danes v zbornici svojo predlogo, na podlagi katere bi morali vsi listi državnega kapitolja prinašati nolitične članke s.podpisi avtorjev. Kdor se ne bi ravnal po tej postavi, bode kaznovan z $10.000 globe ali letom dni zapora.
Zopet dve novi "suhi" državi Des Moines, Iowa, 12. febr. —
Senatska zbornica je danes odobrila predlogo k premembi ustav nega držav, zakona za splošno prohibicijo v državi Iowa z 39 proti 10 srlasovi.
Salt Lake City, Utah, 12. febr. Po dolgotrajni debati se je sinoči
v	senatu odobrilo in sprejelo no
vi	zakon glede prohibicije v tej državi z 14 proti 3 glasovi.
Umor vsled £lesa. Johnson City, HL, 12. febr. Tukaj so aretirali zamorca Clyde Stoverja, ker je umoril dva svo ja brata vsled tega, ker sta slednja dva na neki veselici silila da naj pleše. — Prvo žrtev so že našli, drugo pit še pogrešajo.
Nedeljske službe božje v Z. D.
New York, N. Y. 14 feb. Dr. H.
K. Carroll je izdal te dni na podlagi preračunanja statistiko, koliko ljudi obiskuje v Zedinjenih državah ob nedeljah cerkve^ ali službe božje. Skupno število teh znaša 38,708.149. Od lanskega leta se je število vernikov aličestil-cev nedelj pomnožilo za 763.078 duš. Med temi se je pomnožilo število metodistov za 231,460; rimo katoličanov za 136.850 in baptis tov za 122.125
Novi Lincolnov spomenik.
.Washington, D. C. Danes so položili tukaj temeljni kamen za novi Lincolnov spomenik, ki bode veljal $2,000.000. Slavnosti se Je vdeležilo mnogo odličnih ameri ških jatrijotov; med temi je bil tudi sin pok. preds. Abrama Lin-colna Robert T. Lincoln. V vogelni kamen ogromnega mamor-natega spomenika so položili listi no v bakreni tružici, ki se ozira na življenje našega predsednika — mučenika Abraham Lincolna.
Umor zakonske dvojice.
Oakland, ObL, 12. febr. Danes je našla policija znanega ban kirja Jacoba Vogel in njegovo ženo umorjena v njihovem stanovanju. Morilci so ju privezali k stolom, na to potolkli do smrti z nekim železnim drogom.
Guverner države. 111. Mr. Dunne je razposlal privatnim potom raz nim večjim tovarnam mesta Chi-caga prošnje, da nai se ozirajo po svoji najboljši možnosti na številne brezposelne delavce mesta Chicago. Temu pozivu se je prva odzvala znana Crane Company katera gradi na 39. Ave. in Kedzie Ave. novo tovarno, ki bo stala 6 milijonov 'dolarjev.
Družba Crane Company je najela v to svrho te dni 500 delavcev. Ko bo stavba dovršena, bode delalo v tej tovarni več tisoč delavcev. Družba Goodrich Co. v Chicagu bode najela kmalu več tisoč delavcev, zaposlenih na raznih pristaniških postajah in na to varniških parnikih.
V	hotelu La Salle se je vršila te dni tudi konferenca zastopni kov 82 raznih farnih občin mesta Chicago, koje imajo 3500 družin brez dela. Vsem tem se bode tekom časa pripomoglo do zaslužka.
Povišanje delavske odškodnine.
V	državi 111. je bila sedaj po stava, da se je plačevalo 50 odst. zaslužka delavcu, ako je bil poškodovan pri delu.
Sedaj so se zedinili gospodarji, oz. delodajalci, in organizirani delavci. da se bode to odškodnino povišalo na 66-2 tretjine odstotkov tedenskega zaslužka.
Skrb za brezposelne v Chicagu.
Mesto Chicago namerava v kra tkem vstanoviti lastno in brezplačno posredovalnico za službe. Isto posebno odobrava župan Harrison sporazumno z Mestnim klubom in policijskim načelnikom.
V	to svrho bodo morali večkrat hoditi policaji okoli po znanih delavnicah poizvedovat,, glede dela kar bodo poročali mestni posredovalnici za službe.
Lakota v Berlinu.
Berlin, Nemčija. Dne 22. febr bode izdala mestna oblast 8 mili jonov tiketov za kruh med lačne stanovnike* mesta ter okolice. •Vsak tiket je veljaven za 2 kg kruha za dobo enega tedna. Slič ne tikete se bode delilo tudi ljudstvu po deželi.
Inozemske vesti.
Evropska vojna.
Vspehi Avstrijcev.
Pariz, Francija, 15. febr. Petre-
grajski dopisnik tukajšnjega lista "Herald" poroča o velikih vspehih avstrijske armade v Bukovini. Tako so po zatrdilu tega dopisnika zadnje dni Avstrijci a-jeli ves generalni štab v Bukovini; sovražnik se je moral v velikem številu umakniti pred Avstrijci
Berlin, Nemčija, 15. febr. Bu-dimpeštanski list "Azest" naznanja nepričakovano vojno vestA da so avstrijske čete nenadoma napadle mestece Radautz v Bukovini, kjer se je nahajal ruski generalni štab. Vsle<f tega se je ruski poveljnik tega štaba ustrelil.
Na tisoče ranjencev obeh voju-jočih se armad je obležalo na bojišču; mnogo jih je pa tudi zmrznilo vsled hude zime.
.Današnje uradno poročilo glede vojne se glasi sledeče:
Obmejno na drugi strani iztočne Prusije imajo naše čete povoljne vspehe.
Na desnem bregu reke Visle se pomikajo naši vojaki proti mestu Racionz. Na levem bregu Visle je pa položaj še neizpreme-
njen.
Dunaj, Avstrija* 15? feb. Uradno poročilo današnjega vspeha a-li vojnega položaja se glasi slede-
v
ce:
Situacija na Ruskem Poljskem in v zapadni Galiciji je neizpreme-njena. Blizu Dukle je močan oddelek našega vojaštva odbil ter prepodil ruskega sovražnika. I-stotako uspešno smo odbili sovražnika v karpatskih gozdovih, to pa tudi s pomočjo nemških čet. Zmage pridobili smo nadalje v južno-zapadni Galiciji ter Bukovini Blizu Nadworne je moral sovražnik bežati. Zasedli smo severno stran Delatina in vjeli mnogo Rusov.
Operacije na južnem bojišču. Pariz, Francija, 14. febr. Tukajšnji "Havas" agenciji se poroča sledeče iz Niša na Srbskem: Včeraj so napadle številne albanske čete naše vrste ter so pri Prisrendu prekoračile mejo."
Ker niso bili Srbi nič pripravljeni za napad, so se morali umakniti pred sovražnikom. Albanci se pomikajo proti Zapadu, Topolinju in Glavočnici.
Srbska trdnjava uničena.
Berlin, Nemčija, 11 feb. Nek
italijanski list poroča, da je te dni znana srbska trdnjava Semendria padla vsled obstreljevanja avstro-ogrske artilerije. Trdnjavo so sovražne krogle zažgale in pognale v zrak.
Prodiranje Nemcev v Rusija
Berlin, Nemčija, 15. febr. Nemškim četam se je posrečilo zajeti mesto Suvalki, ki stoji na ruskem ozemlju. Tu se je vrišilo že pred nekaj meseci več krvavih spopadov. Šele sedaj so naše čete zapodile sovražnika iz utrjenega mesta.
Novo Poljsko kraljestvo.
Petrograd, Rusija, 12. febr. Is
zanesljivih poročil došlih iz Ber-. lina in Dunaja je posneti, da se namerava dne 14. febr. proglasiti sedanjo Poljsko neodvisni kraljevini, ki bode imela svojega lastnega vladarja. V to je Nemčija in Avstrija že privolila.
Dne 14. febr. se ima vršiti narodni zbor, kjer se bode volilo ali izbiralo kralja.
Kakor se sodi, bode imenovan poljskim kraljem avstrijski nadvojvoda Karol Štefan.

| Dopis
i
isi in društvene vesti.
Indianapolis, Ind. ||
Cenj. g. urednik:—
Izvolite priobčiti sledeče vrstice v popravek k dopisu iz Indianapolis, Ind. v štev. 4 "Glasila K. S. K. Jednote" z dne 3. febr. t. 1. V tem dopisu bi se moralo glasiti, da je pokojni Josip Go-stečnik bival v Ameriki pet let, bolehal je za jetiko nad leto dni V dopisu je bilo pomotoma označeno, da je dotičnik bolehal 5 let, ker je pa le toliko časa tukaj bival, naj vzamejo to njegovi sorodniki in prijatelji v pojasnilo.
Član društva.
Jožefa št. 7 znižalo pristopnino na $ dolarje ($3).
Kakor Vam gotovo znano, imajo sedaj vse slovenske podp. Jed-zdravja, da lahko plačate zdrav-1 note enako plačilno lestvico, torej
nika in zdravila v nujni sili.
ni dosti za prebirati ali se ozirati
* Chicago, HI.
Dne 8. februarja t. 1. je umrla v bolnišnici v Oak Parku rojakinja gdč. Ivana Istenič v najlepši deviški dobi 18 let. Bolehala je že nekaj mesecev za jetiko, katero si je nakopala vsled zanemarjenega prehlada.
Pokojnica je bila tukaj v Ame riki približno 3 leta, došla je sem iz syojega rojstnega kraja: Vrh pri sv. Treh Kraljih, blizu Vrhnike na Kranjskem. Ker so jo niene prijateljice prigovarjale že pred 2 leti, da naj pristopi kakem društvu, je res pristopila našemu društvu Marije Pomaga, št. 78 K. S. K. J. Chicago, 111.
Gorioznačeno društvo ji je pri redilo dne 11. febr. dopoldne lep pogreb, ker je pokojnica določila v ta namen $200 iz svoje posmrt nine. Naš domači župnik Rev. A. Sojar je opravil zanjo v slovenski cerkvi peto sv. mašo za-dušnico, zatem pa so truplo prepeljali na Resurrection pokopališče v Summit. Pokojnica za pušča tukaj dve tete, doma pa očeta in mater. Počivaj v miru draga nam sestra tu i tuji zemlji
Morda mi bode katera rekla: na ceneji mesečni asesment. Po "Sedaj so preslabi časi, ne mo- mojem mnenju je boljše, da vsak rem, ni denarja!" Ali drage moje. pristopi dokler je še pilad, ker je ravno v slabih časih je bolj po- toliko več na boljšem, da plača trebno, da se zbiramo z druženimi manjši Jed. asesment, kakor pa močmi in splošno pod okrilje kasneje. Zavaruje se lahko od društva in naše matere K S. K. J. 16 do 50 leta za $250 ali od 16 do Znano Vam je, da se ne moremo 45 leta za $500 oziroma na $1000 nesreči ubraniti ali zoperstaviti, posmrtnine. Plača se asesment kaj pa potem, če nas nepričako- po starosti ob času pristopa v vana nesreča zadenei Denarja ni, Jednoto. K. S. K. J. plačuje tudi zdravnik ne hodi zastonj; izposo- razno odškodnino za izgubo^roke, diti si pa denarja ne moreš. Ča- noge, očesa itd. in za gotove ne-kati moraš v takem obupnem po- varne operacije, ložaju zdravja, ali — smrti. To Naše drugtv0 8V> jožefa §t. 7. je neznosno! Zatorej presodite K g K j plačuje po $20 na me-dobro te vrstice in boste izprevi- sec bolnižke podpore za dobo ene-dele, da imam prav. Ne vabim Vas ^ lete; drug0 leto pa po $1Q na v društva v svojo lastno korist, megec Ako je pa kdo §e dlje vasa temveč v Vašo j lastno korist, bolan> mu plača nage dru§tvo bol. kajti od društva imamo vse enake nisk6 podporo p0 določbi.
in prosi za nas
Članica društva
Rockdale, HI.
Samo še nekaj tednov in na rava se bode zopet zbudila iz svo jega trdega zimskega spanja. Za-željeno vigred nam bodo kmalu zopet naznanjale po poljanah ru mene trobentice in modre vijolice, ter nas budile k ponižnosti in ljubezni do Boga.
Ravno tako se nam je te dni prikazala po večletnem zimskem času na našem Jednotinem polju nova cvetka "Glasilo K. S. K. Jednote". Tudi ta cvetka nas budri z lepim čtivom k ponižnosti ljubezni do Boga in bližnjih so-bratov, do naše domovine in naroda, to nam je ta list pokazal že v svoji prvi številki.
Sedaj ga vedno z veseljem či-. tamo tukaj, tako tudi vsepovsodi kjer bivajnaša 12.000 članov in članic brleča družina K. S. K. J. Nikomur ni in ne bo žal za teh bornih 60c letne naročnine; samo da bi se člani in članice pridno oglašali z lepimi dopisi v našem lastnem glasilu. • Naj nam bode "Glasilo K. S. K. Jednote" cvet našega katoliškega časopisja v Ameriki.
Prepričana sem, da dobivajo vse članice našega društva Marije Pomagaj št. 119 K. S. K. J. ta list nase si. organizacije, čitajte ga vestno, da boste znale kako obstoji naše društvo in Jednota. Dne 14. t. m. smo imele sejo, kjer se je prečitalo poslovanje in finančno stanje našega društva za minulo leto. O tem poročilu spregovorim prihodnjič na tem mestu.
Dalje vabim vse one žene in dekleta v Rockdale, katere še niste pri nobenem društvu, da pristopite čim preje h kakem podpornem društvu, ki Vam bo v pomoč in tolažbo v bolezni ali nesreči, katera Vas lahko vsak čas zadene. V dokaz temu se ozrite na dve sosestre našega društva, katere je zadela nemila usoda. Prva je sestra Lucija Kovačič, operirana radi poškodovanja pri prenapornem delu v tovarni in druga je ses. Frančiška Lozar, bivša tajnica našega društva, ta si je vsled nesrečnega padca nogo poškodovala, da so jo prepeljali v bolnišnico sv. Jožefa med groznimi bolečinami. Kedaj bo okrevala se ne ve.
Drage žene in dekleta! Kdo Vam priskoči v takih slučajih najraje na pomoč? Dobro podporno društvo. Ono -Vam da vsak teden po 5 dol. bolniške podpore,
koristi, ena kot druga K sklepu prisrčno pozdravljam
V to svrho plača vsak član samo
vse člane in članice K. S. K. J. po 50 na ™esec T društveno blagajno.
širni Ameriki. *
Marija Kostelec, tajnica dr. št. 119 K. S. K. J.
NAZNANILO.
Malo je krajevnih društev K. S. K. J. ali drugih Jednot, ki bi dajale toliko podpore svojim članom. Radi tega ne gubite ugodnega časa temuč pristopite k nam, in
Vsem članom društva sv. Anto- vsakdo bo ^©voljen, na Pad. št. 72 K. S. K. J. v Ely, Zaeno polagam na srce, da je Minn, kakor tudi vsem tistim dolžnost vsakega člana in članice, Članom tega društva, ki bivajo da dela in gleda za napredek svo-
izven mesta Ely.
jega društva in vabi h K. S. K. J.
Uradno se tem potom naznanja, verne katoličane in druge dobre da se mora vsak član, ki zboli narodnjake, zglasiti pri društvenem tajniku, V svrho upogleda, kako naše kakor je bilo to sklenjeno pri društvo napreduje, . podajem tu-naši glavni seji meseca decembra kaj celoletni račun za 1914 da
1914.	Ta določba velja za leto vsakdo lahko vidi naše poslova-
1915.	Upoštevajte torej cenjeni nje in naše finančne razmere. Mi člani to odredbo, da se bode vsa- vsi se držimo prelepega in znanega kdo ki zboli, ali če je poškodovan gesla: " Vslogi je moč!" ali pobit tekom 24 ur zglasil pis-j meno pri društvenem tajniku; ako je pa kdo tako bolan ali po-j škodovan, da ne more tega storiti, naj naznani svojo bolezen po| kakem drugem društvenem so-bratu, sorodniku, ali prijatelju. Podpora se izplačuje namreč sa-l mo od dneva zglasitve pri tajniku in nikakor drugače. Ako je pa član izven mesta Ely, se računa podporo od dneva oddaje pisma na pošto. Toliko v blagohotno naznanje, da se bode znal vsak član ravnati, kadar zboli, da ne bo potem v nasprotnem slučaju kaj oporekanja, kajti jaz se bo-dem držal strogo po društvenih | določbah ali pravilih.
Bratski pozdrav,
Louis Perusek, tajnik, Box 441, Ely, Minn.
Chicago, m.
Dne 2. t. m. je minula prva poslovna doba našega stavbinskega društva "Slovenski Dom" v Chi-cagu, ker se je ta dan izplačalo
članom društva prve delnice v skupnem znesku $13.413.85.
Da napredujejo chikaški Slovenci tudi y gospodarskem oziru, nam to dokazuje gorioznačeno društvo s svojim uspešnim 6%letnim poslovanjem. Namen tega društva je pospeševati med tuk. Slovenci varčevanje po znanem geshi: "Iz malega raste veliko", ali: "Zrno do zrna pogača, — kamen do kamna — palača."
Pred 6 leti in 4 meseci se je zavezalo članstvo plačevati po 25c tedensko za vsako delnico na $100, kar znaša $13 na leto ali $82 v 6% letih. Član dobi pa po preteku 6 let in 4 mesecev iz društvene blagajne $100 — torej se ta denar obrestuje po 6%, to je več, kot v banki.
Denar je naložen pupilarno, na
razne "mortgage", da se ni bati kake izgube.
Posebno prednost imajo člani-delničarji, da dobivajo od tega društva posojila na lahko odplačilne obroke. Pri odplačevanju je vpošteta tudi mortizacija dolga.
Mnogo Slovencev si je kupilo tukaj svoja domovja le s pripomočkom in posredovanjem našega Stavbinskega društva.
Rojaki, kateri želite ostati morda tukaj v naši novi domovini — osobito mladeniči, pristopajte k našemu društvu. Gotovo bode to čez leta v Vašo lastno korist. Ako določite vsak teden nekaj "kvo-drov" za Vašo bodočnost, Vam bodo ti "kvodri" enkrat služili v dobro. Le vprašajte naše stare člane o koristi in vrednosti takega društva. Začetkom aprila t. 1. se
Društvo "Medaljon".
Humoreska. — Iv. Zj
V veliki slovenski naselbini N. se je zbralo neko jesensko nedeljo
Is urada društva sv. Barbare št 97 K. S. K. J. Mt. Olive, 1H.
S tem prosim in opominjam vse člane gorioznačenega društva, da se bolj redno vdeležujejo meseč nih sej. Veliko je vredno za društvo če se seje vdeleži dosti čla nov. Lahko se rešuje in sklepa o točkah, ki so v celokupni blagor društva.
Dvorana društva sv. Jožefa št. 7 K. S. K. J., Pueblo, Colo.
Račun za leto 1914.
Dohodki: | Za asesment in drugi dohodki .............$9,329.96
Rent od dvorane....... 479.00
Prebitek na veselicah in
^ ... . .	... piknikih...........1,211.10
Dalje opominjam vse člane, ki pre0gtanek blflgajne L
so zaostali društvu z asesmenti na dolgu, da storijo svoje dolžnosti, inače bodem primoran postopati po pravilih K. S. K. J. Ako
jan. 1914 ...........1,299.93
Skupni dohodki . . ..$12,319.99
Stroški:
kakemu članu vsled gotovih vzro-| Za ases. K. S. K. J.......$4,652.05
kov ni mogoče tega storiti, naj Za bolniško podporo____ 1,185.00
pride osebno k seji, ter se naj pred Za celi dolg........... 1,155.00
celim članstvom opraviči ali izja- Za razne druge stroške .. 3,926.16
vi. Kdor ravna nasprotno, bode Skupni stroški.....$10,918.21
izbrisan od društva in K. S. K. J. Skupni dohodki......$12,319.99
Z bratskim pozdravom
Skupni stroški
10,918.21
Anton Muič, tajnik.| preogtanek L jan m5<; .$1)401.78 Vrednost društ. dvo-
Pueblo, Colo.
rane.............$17,500 00
Dom društva sv. Jožefa štev. 7 Raznovrstno pohištvo.. 1,250.00
K. S. K. J. v Pueblo, Colo.
Najprvo prosim vse člane in članice društva sv. Jožefa št. 7 'ueblo, Colo, kakor tudi one, od daljene od društva s potnim listom, ki ne dobivajo morda redno 'Glasila K. S. K. J.," da se naj obrnejo naravnost na društvenega tajnika ali pa na upr&vništvo 'Glasila" ter naj naznanijo svoj sedanji natančen naslov. Vsakdo sdor se drugam premakne ali preseli, naj to nenudoma naznani.
Dalje kličem tudi vsem dobrim in vrlim Slovencem in Slovenkam v Pueblo, Colo., ki ne pripadajo še k nobenemu podpornemu društvu, da naj pristopijo k našem društvu sv. Jožefa štev. 7 K. S. K. J. Društvo in tudi K. S. K. J. je na dobri podlagi ne samo v finančnem oziru, temveč tudi v verskem ker goji medsebojno in pravo bratsko ljubezen.
Da Vam pa bode ložje sedaj prida sf s tem ložje pripomorete do stopiti v naš krog, je društvo sv.
Skupno društ. premoženje ...............$20,151.78
Attest:
Math Jerman, preds. 1. r.
Peter čulig, tajnik 1. r.
John Gorsioh, blagajnik 1. r.
Josip Čulig, nadzornik 1. r.
John Snedec, nadzornik 1. r. John Loušin, nadzornik 1. r.
Mu tu zgorej označeni in podpisani uradniki društva sv. Jožefa št. 7. K S. K. J. potrjujemo z našimi lastnoročnimi podpisi resničnost tega računa.
Cenjeni člani in članice- Iz tega računa je razvidno, da se je moralo dosti delati in truditi, dokler se je počasi to premoženje skupaj spravilo; pa z bratsko ljubeznijo in dobrim gospodarstvom se vse lahko doseže in če se deluje po geslu: "Vsi za enega, eden za vse!"
Z bratskim pozdravom
Peter Culig, tajnik, 1245 So S. Fe ave., Pueblo, Colo.
bodo izdale zopet nove serije; tedaj ne zamudite lepe prilike. — Naše društvo šteje sedaj okoli 250 članov; v veljavi je 1600 delnic. Društvena aktiva znašajo sedaj čez $70.000.
Tukaj navajamo v upogled ta-belico in razdelbo vplačil, dobička, ter izplačane svote 17 delničarjem ob zaključku prve poslovne dobe.Prva številka znači vplačilno knjižico; druga vplačani znesek tekom 6 let in 4 mesecev; tretja dobiček in zadnja izplačano svoto.
1..$ 978.00 $210.00 $1188.00
4..	825.00	175.00	1000.00
6..	165.00	35.00	200.00
11..	615.55	140.00	755.55
13..	990.00	210.00	1200.00
15..	825.00	175.00 '	1000.00
16..	810.25	175.00	975.25
18..	825.00	175.00	1000.00
	825.00	175.00	1000.00
22..	652.00	140.00	792.00
28..,	413.50	87.50	501.00
29..	.330.00	70.00	400.00
32..	165.00	35.00	200.00
39..	330.60	70.00	400.60
40..	990.00	210.00	1200.00
41..	651.45	140.00	791.45
43..	825.00	140.00	800.00
Skupaj $11.051.35 $2.362.50 $13.413.85 STAVBINSKO DRUŠTVO "SLOVENSKI DOM", Chicago, 111.
Velikost Sibirije.
Skupna površina Sibirije obsega eno devetino zemeljske celine.
Hitrost psa in gazele.
Najbolj hitre pse imajb na Ruskem in sicer, takozvane hrte.
Te. vrste psi so pretekli pri dirkah 24 čevljev daljave v eni sami sekundi. Hrta pa prekaša V naglici še gazela z rekordom 27 čevljev daljave v eni sekundi.
popoldne pri literčku mošta osem dobroznanih gostov in prijateljev. Poznali jih morda niste po njih pravih imenih, ker so vsakega najraje nazivali po hišnem priimku iz starega kraja. Da bodemo pa vedeli in znali njih navadna imena, naj jih navedem kar po vrsti, kakor so sedeli za mizo: Motovivčkov Matevž, Erjavčev Ernst, Drobničev Dolfe, Andre jč-kov Anton, Loparjev Lojze, Jurč-kov Janez, Oplatnikov Oton in Novoselčev Nace.
Ko je stal že 5. liter penečega mošta na mzi, se dvigne najstarejši domoljub Motovivčkov Matevž s sedeža in nagovori navzoče, rekoč:
"Slavna gospoda! Cenjeni zbo-rovalci! Veseli me, da ste se odzvali mojemu pozivu v tako obilnem številu. Gotovo 'Vam je znan pomen današnjega zborovanja ali shoda. — Naša naselbina hiti z modernim časom naprej; — radi tega moramo tudi mi ž njo vred hiteti. V zlate bukve in za sve več ne Čase bode zapisan današnji dan kajti danes nameravamo vstano viti prepotrebno društvo ,kojega še nima naš narod v tej mogočni domovini in v tej veliki naselbini — Imamo že mnogo, mnogo dru štev; samo še "Veteranskega društva" ne!"
Enoglasni klici: Živelo "Vete ransko društvo!" { *'
Govornik nadaljuje zopet: "Se daj preidemo na najbolj važno točko, to je, da krstimo to naše novo ali nanjeravano društvo!"
Loparjev Lojze predlaga ime "Radeckij", Andrejčkov Anton pa "Washington".
Sedaj se je vnela radi imena nad uro trajajoča deata. Eni so bili za prvo ime, drugi pa za ime "Washington".
"Gospoda moja," nadaljuje Motovivčkov Matevž. "Mi ne de lamo pravilno po parlamentarič-nem redu.—Treba je izvoliti preje odbor, namreč: predsednika, zapisnikarja ali tajnika in ostale može, ki bodo prevzeli tako važne posle v svojo oskrb!"
"Dobro, dobro, "izvrstno! "Naprej k volitvi!" je zadonelo iz grl navzočih zborovalcev. In tako je bil izvoljen predsednikom zborovanja in društva najstarejši zborovalec Motovivčkov Matevž; tajnikom Andrejčkov Anton, blagajnikom pa Loparjev Lojze. Ker je bilo še pet uradniških mest praznih, se je izmed petero preostalih zborovalcev izvolilo vsakega za eno uradniško mesto in si cer za: II. podpredsednika, za III. podpredsednika ,in za I., II. in III. nadzornika.
Predsednik je poklical samega veselja še 3 litre starine na mizo, ter je čestital novoizvoljenim odbornikom, koje čaka tako težavno
delo.--
Živeli odborniki! Živelo novo društvo!" je zagrmelo enoglasno naokoli. "Živel napredek! Živela čast naše naselbine!"
Gospod tajnik je imel dosti posla, predno je vsak "Živel" za večne čase zabeležil v društveni zapisnik.
Gospod I. predsednik je naročil blagajniku, naj pobere od vsakega navzočega $1 vpisnine .Denar se mora takoj drugi dan na-ožiti v obrestonosne bonde. — Sprejeto, vplačano, vknjiženo in shranjeno $8 — čitaj in beri: osem dolarjev v srebru. —
"Da predemo k dnevnemu redu," nadaljuje gosp. predsednik. 'Moramo sedaj naj preje rešiti nedognane reči, to je ime našega novega društva. — Jaz določam, da se bo za ime glasovalo z listiki. Torej naj bosta imena "Radeckij" in "Washington" kandidata!"
Po dovršenem glasovanju je objavil gospod tajnik rezultat volitve: 4 glasovi za ime "Radeckij", 4 pa za "Washington" Ker torej ni bilo nadpolovične veČine glasov, se je ista še 7krat z jednakim rezultatom vršila in končala.	. 9
Gospodu predsedniku ni bila dana pravica do odločilnega glasu. —
Sedaj prosi za besedo III. gospod nadzornik, Novoselčev Nace, rekoč: "Slavna gospoda in cenjeni zborovalci! Ker ne pridemo ni-
js
kakor glede imena do
sporaz^int^
predlagam s tem, da naj «e naše
društvo ne imenuje ne Radecfci
in ne Washington. Dajmo družtv,,
ime ilMadalia-" 11	ustvu[
Medalja", ki je tesno zv«Ji
zano z načeli veteranskega dru-
klicev: "Dobro, de
štva!"
Nekaj bro!"
Nekaj klicev : " Protestiramo r Ženskega imena ne maramo! — Vsako drugo društvo nosi že žen sko ime, kakor: "Lipa" "Lira"*
"Zvezda", "Zora" itd. Dajr^ društvu kako moško ime!"
"Dobro!" pravi gospod zapisnikar. "Ga že imam." "Koga?"
"Novo, pravo in lepo moško društveno ime. V trajen spomin vstanoviteljev tega društva naj nosi isto začetnice nas vseh skupaj, ki tvorijo ime "Medaljon" "Medaljon" se ne razlikuje dosti od "Medalje". In ime "Medaljon' bo delalo nedvomno čast in slavo našemu veteranskemu dru štvu!"
Enoglasno sprejeto in potrjeno. In zopet se oglasi veselega o-braza gospod predsednik: "Gospoda moja! Jaz mislim, da pravil ne potrebujemo še tako naglo. Za sestavo istih je treba dolgo, dolgo časa. — Potrebujemo pač druge važne ali nujne stvari in sicer prva stvar je: uniforma!"
"Živela uniforma!" zakliče z mogočnim glasom gospod blagajnik, ter stavi predlog, da naj si društvo smisli zeleno uniformo.
Ker je bilo več barv za uniformo predlaganih in ker se je pri vsakem glasovanju oddalo 4 proti 4 glasove, je določil gospod predsednik, da naj si omisli vsak elan svojo uniformo, kakoršne barve hoče.	" ^
Sprejeto z velikim odobravanjem.
Nadaljevanje seje. — Točka: Lastna društvena godba ,in zastava.
Pri tem je prišlo do resnih besed in celo do spopada. — Nekateri so zahtevali, da se naj kupi vse to iz društvene blagajne, drugi so bili pa temu nasprotni.
Po dolgotrajni debati se je sklenilo, da si omisli društvo "Medaljon" samo trobento in boben in maršalsko palico, zastavo pa šele čez nekaj časa.
Trobentačem je bil enoglasno izvoljen g. podpredsednik, tam-burjem g. blagajnik, maršalom pa gospod I. predsednik.
Preide se dalje k točki glede nameravanega vstanovnega pikni-ta v Mestnem parku, ki naj bi se imel vršiti prihodnjo spomlad.
Ura se je že pomikala na polnoč ,ko se je še vedno govorilo o tej točki, a brez vspeha. Niso se zamogli zediniti glede vstopnine, godbe, pijače, števila koštrunov, prigrizkov itd., tako da se je piknik iz gotovih ozirov prestavilo za nedoločen čas. —
"Gospoda moja!" se oglasi zo->et gospod predsednik. "Nase društvo si mora določiti tudi kak ist za glasilo. Jaz predlagam v to svrho lastno glasilo in sicer v slovenskem jeziku."
Zadeva je prišla že krog 1 ure čez polnoč na glasovanje. 4 glasovi so bili oddani za glasilo v slovenskem, 4 pa za v slovenskem in nemškem jeziku, tako da ni imela volitev nikake vrednosti.
Vprašanje je rešil šele gospod tajnik s predlogom, da naj se tiska glasilo v slovenskem, nemškem in angleškem jeziku in da naj se pošlje 1. štev. vsem ministrom v Washington, na Dunaj in Berlin.
Pred zaključkom seje se oglasi t besedi še g. nadzornik Drobničev Dolfe ,rekoč:
"Vsako slično društvo tu v A-meriki, kakor tudi razni vojaški oddelki i majo svoje "maskote'. Maše društvo ne sme torej zaosta-ti za njimi. Jaz predlagam, da si omislimo na društvene stroške lepega in velikega psa "ovčarja , ri bode pri naših paradah vozil naš društveni bobenček na malem vozičku.''
Eden izmed gg. nadzornikov predlaga, da naj vzame društvo 'Medaljon" njegovega kozla v ta namen, katerega prepusti društvu | izjemno za $4.—
Pri glasovanju so bili zopet oddani za psa 4 glasovi, za kozla 4, j
Predlog glede psa in kozla j« torej vsled needinosti članov tudi propadel. Društveni tambur bode moral sam nositi pri nastopih svoj bobenček.
GLASILO K. S. K. JEDNOTE,
Grob junaka-Slovenca.
(Slika iz Karpatov.)
Črnovojnik T. V. je poslal S. N. v Ljubljani to-le sliko:
Če greš po državni cesti iz mesta S. na ogrsko-gališki meji v Karpatih, proti mestecu B., videl boš nedaleč S., desno ob cesti, za košatim debelim drevesom, kupček zemlje, gomilo s čisto pri-prostim lesenim križem. Če se u-•staviš J>ri grobu, se-ozreš na dolj-ni del drevesa, opaziš napis : "Tukaj počiva desetnik F. T., c. kr. topničarskega polka št. 8. baterije junakov št. 4, imejitelj velike srebrne hrabrostne kolajne, umrl junaške smrti dne 2. decembra 1914. Naj v miru počiva!" Okoli groba in rečice, ki se mimo vije na desni strani, nekoliko korakov od groba, zazreš jame, ki jih pa niso izkopale človeške roke, ampak ruske granate.
The Joliet National Bank
JOLIET, ILLINOIS
Kapital $150,000. Rezervni sklad $300,000.
Oj nihajte!
Krajevna društva, na noge!
V prijaznem mestu na Primorskem sedi v svoji sobici pri mizi mlada žena, pestujoč malega Mi-lančka in piše s tresočo roko: "Dragi mož!" Sprejmi tisoč in tisoč srčnih pozdravov od Tvojih, do groba Ti zvestih in Te ljubečih Naznanjam Ti, da sem zdrava in da je zdrav tudi Tvoj Milan. U-pam, da si tudi Ti zdrav, saj vedno molim za Te, da bi Te Bog o-hranil zdravega in Te varoval vsake nesreče. Izpolnjuj zvesto svojQ službo in vrni se nam tako zdrav in vesel domov, kakor si odšel. Sprejmi tisoč pozdravov in poljubov, ki Ti jih pošiljata v ljubezni Tvoja žena in sinček."
To pismo pa ni več došlo na svoje mesto. Tisti, ki mu je bilo namenjeno, je že snival smrtni sen ob vznožju mogočnega hrasta ob žuborečem potoku v Karpatih ...
Pozor krajevna društva K. S. K. J,
Kadar potrebujete nova drultfen« pravila, pisma ali koverte, ▼stopnice lice ali druge tiskovine, obrnite se tudi na:
Odrezana noga
Narodno Tiskarno
2146-2160 BLUE ISLAND AVE
CHICAGO, ILLINOIS
Ta Vam bode izvršila vse tiskovine v najboljšo zadovoljncst glede cene in ličnega dela. Pri nas je vse osobje unijsko. Imamo tudi Slovence zaposlene.—Oaobito Vam priporočamo zelo pripravne in prikladne "Vplačilne knjižice" za člane, ali članice, katere rabijo tajoiki ali blagajniki pri mesečnih sejah. Te knjižice so sestavljene zelo praktično za vsako društvo. Imajo posebno razdelbo vplačevanj in potrdila za 10 ali 20 let. Razdelba ases-mentov je narejena na posebni tabelici in na podlagi "National Fraternal Congress Rate". Knjižice so tiskane ali narejene v malem žepnem formatu in so trdo vezane. Pišite po vzorec, kojega Vam dopošljemo takoj brezplačno.
Opomba; V naši tiskarni se tiska "Glasilo K. S. K. Jednote."
PRODAJA ZEMLJEVIDOV
Zdrav kraj.
Ker je v Grenlandiji suho ob-nebje in hud mraz, ne poznajo stanovniki tega severnega kraja dosti naših bolezni, osobito nalez-ljitih. ,
Podpisani ima v zalogi ali na prodaj VELIKE ZEMLJEVIDE
v okvirju; velikost 40x50. Na eni strani je zemljevid celega sveta, na drugi strani pa vse, sedaj v vojno zapletene države. Dalje je na tem zemljevidu širši obris panamskega prekopa in Japonska. Vse na enem stane $1.00.
V zalogi imam jako pripravne žepne zemljevide Evrope po 15c in raznovrstne druge zemljevide za urade in šole po najnižji ceni. Poštnina prosta.
"Marseljeza."
Znana francoska narodna avska himna "Marzeljeza, )ila zložena in uglašena leta
Malh Ogrin, 830-10lh St., Waukegan, III
Špartanca so povabili na obed; a sporočil je: "Ne maram tuje pameti." Drugi Špartanec je videl tujca, ki je nabiral darila za bogove; rekel mu je: "Ne maram bogov, ki so revnejši od mene."
Tretjega Špartanca je vprašal tujec, stoječ na eni nogi: "Ne verjamem, da bi mogel Ti toliko časa vzdržati kot jaz?" Špartanec pa brez pomisleka odvrne: "Jaz sicer ne, a vsaka gos ti lahko napravi to uslugo."
"Zakaj imate pri Vas v Šparti tako malo postav?" vprašali so Špartanca. "Tistim, ki malo govorijo, jih ni treba veliko," (češ ker napravimo z govorjenjem marsikaj nespametnega).
TELEFON: CANAL 2910
West 22nd St vogal South Lincoln St.
(nasproti slovenske cerkve) , .	CHICAGO, ILL.
NAJVEČJA SLOVENSKA PRODAJALNA VSAKOVRSTNEGA GROCERIJSKEGA BLAGA NA DROBNO IN DEBELO. •
V zalogi imam posebne stvari ali pridelke, katere na& narod dobro pozna še iz starega kraja in jih rad kupuje. — Pri meni dobite po nizkih cenah vsakovrstne jestvine. Naročila razvažam odjemalcem po mestu na dom; zunaj mesta jih pa pošiljam po ekspresu.
Priporočam se oaobito Slovencem in Hrvatom. "Dobro blago po zmotnih cenah! to je moje geslo.
_
S.LJEDNOTT
Iitafr *#*<> »rado.
Kraajsko-Slovenske Katoliške Jednote ▼ Združenih driavah _ameriikik._
Uredništvo in npravništvo: 1818 West 22nd 8t., Chicago, HL _Telefon: Canal 8487.
Naročnina:
Za Slane, na leto................$0.60
Za nečlane......................$1.00
Za inozemetvo...................$L50
' OFFICIAL OBGAN of tke
GBAND CABNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
__of tke
UNITED 8TATE8 OF AMERICA.
_I—ned every Wednesday.
Owned by tke Orand Carniolian Slovenian Catkolie Union of the United States of America.
^OFFICE: 1818 West <22nd St., Ckieago, 111. _Phone:' Canal 2487.
Subscription rate:
For Members, per year..........$0.60
For Nonmembera................$1.00
For Foreign Countries...........$1.50
si
Abraham Lincoln.
» ■
" Dne 12. febraarja 1.1. smo praznovali 106. letnico rojstva enega izmed prvih mož in veljakov naše mogočne Unije — Abraham Lin-oolna. Naša sveta dolžnost je, da •e ga spominjamo tudi vsi ameriški Slovenci ,dasiravno še ni-smo živeli tukaj za časa njegovega predsednistva.
Pokojni Abraham Lincoln je vzor pravega moža in domoljuba vsakemu Američanu. Njegov spomin bodo častili še pozni rodovi naše nove domovine.
Predsednik Lincoln je imel tri lepe čednosti namreč: ljubil je iz celega srca svojo domovino, — bil je dober in usmiljen napram revnemu ljudstvu, ter konečno bil je bogaboječ ali veren.
Kako krasne so bile njegove besede, katere je govoril pri vsto-ličenju v kongresu dne 4. marca 1865 v Washingtonu, D. C.: "S slabim proti nikomur! Z dobroto napram vsem! Z gotovostjo za resnico ,kakor nam Bog daje spoznavati resnico!"
Pomenljiv je tudi njegov govor na pokopališču v Gettysburgu, Pa., leta 1863, ko se je pokojni Lincoln sledeče izrazil: "Skleni-mo trdno tukaj, da ti niso zastonj umrli, dia bode naš ameriški narod z božjo pomočjo prerojen v prostost in da naj ta vlada — ljudstva, z ljudstvom in za ljudstvo ne izgine z zemeljskega površja!"
Abraham Lincoln je bil 16. predsednik Zedinjenih držav. Rojen je bil dne 12. februarja leta 1809 blizu Hodgenville, Ky. Predsednikom je bil izvoljen 1. 1864. Umrl je 15 .aprila 1865 v Washingtonu, D. C., vsled strela morilca J. Wilkes Bootha. Bil je sin priprostega farmerja ter se je z marljivostjo povspel do najbolj častnega mesta, do predsednika Zedinjenih držav. Živel je dlje časa v Springfield, 111., kjer tudi počiva. Prav radi tega se moramo Slovenci, bivajoči v državi Illinois spominjati tega velikega ameriškega domoljuba.
Blag mu spomin l
Pepelnične misli.
Že star običaj je, da se spominjajo uredniki raznih listov gotovih časov in praznikov s posebnimi članki. Tako imamo: božične, novoletne, velikanočne, gotove zgodovinske in še druge, času primerne članke. Vsi ti članki nam kažejo nekaj sorazmernega z današnjim življenjem.
Kako naj bi napisal urednik novinec, lajik baš sedanjim razmeram umesten članek za pepel-nico?--
Ko bi naš pokojni goriški slavec, nepozabni Simon Gregorčič, vstal danes iz groba, bi nam gotovo orisal včerajšnji dan, — pe-pelnico se z bolj ginljivimi vrsti-cami, kakor jo je ovekovečil nekdaj s prekrasno pesmijo "V pe-pelnični noči".--
— Odkar je neskončno modri Stvarnik postavil človeka gospodarjem vesoljne zemlje — mu je določil dve lastnosti, da lahko iz lastnega nagiba spoznava, kaj je dobro in kaj je slabo!
Žal pa, da je bil človeški rod že od nekdaj bolj k slabemu nagnjen, ker se je podvrgel grehu.— Iz greha pa izvira vse zlo.--
Težko je iskati v analih zgodovine samo eno, povsem srečno stoletje. Številnih nesreč posamez nih narodov sploh ni mogoče našteti. — In med najhujše vdarce človeštva moramo pač tudi pri števati sedanje evropsko klanje narodov, katero prekaša vse do-sedanje svetovne vojne! • • Samo nekaj desetletij so živeli nekateri evropski narodi v miru Sedaj so pa ti narodi prišli do nepopisne katastrofe. * .
V tem resnem času se poloti človeku nehote misel, da je naše življenje le kot pena na morju.
Dasiravno si morda sam v domišljiji srečen, vendar ne smeš misKti, da "boš to srečo tukaj nit zemlji za vedno vžival,kajti: prah si le in v prah se bodeš zopet povrnil !--
Na sto instotisoče ljudi je bilo predvčerajšnjim še živih in zdra vih, — a danes jih pa že krije črna zemlja, — vsem enaka.
Da pepelnica naj nas opominja da je na svetu vse minljivo in po svečeno — smrti. S smrtjo pa sle dijo le dobra dela.
Pepelnica nam naznanja prvi dan pokore za storjeno zlo. Veli nam, da na i vtanemo iz zimskega spanja grehov ali da naj opustimo napake, zanikrnosti itd., da se bo mo tem bolj pripravili na bliža joče se vstajenje Gospoda in — narave, kojega se veselijo vsi na rodi ali celo človeštvo.
— Ker smo pa tudi mi z drugi mi narodi spali morda že več časa ali smo zabredli morda na napač na pota, naj nam nastopi sedaj doba pokore, da bomo čez nekaj Časa klicali iz dna srca: "Raduj mo se vstajenja!" Pozabimo to rej naše narodne grehe, neslogo sovraštvo, škodoželjnost, natolcevanje ter blatenje sv. vere ter o-nih, ki jo oznanujejo! — Skleni mo z letošnjo pepelnico oprati vse naše stare madeže, strankarstvo in drugo, tako, da bomo res enkrat dosegli v bratski slogi našo zaže ljeno Narodno Veliko noč v za-željenem miru.
Le na ta način nam bo morda tukaj mogoče rešiti z združenimi močmi našo ljubljeno rodno mater Slovenijo, ki žal dandanes v starem kraju krvavi in — umira!
0 velikonočni dolžnosti.
O spovedi in svetem obhajilu.
Pite duhorni član Jednote.
Približal se je resni postni čas, čas v katerem vsak dober katoliški kristjan opušča plesne zabave ali druge šumne veselice. V postnem času nas sveta katoliška cerkev opominja, oziroma nam naravnost zapoveduje v imenu Kristusovem, d»a moramo prejeti svete zakramente: spoved in sveto obhajilo. Ker pa vsakemu katoličanu morda ni dana prilika v postnem času prejeti svete zakramente, — posebno v krajih, kjer ni domačega duhovnika, — zato vsak katoličan tudi stori svojo dolžnost, če sprejme svete zakramente po postnem času, ali po 'Veliki noči — do nedelje svete Trojice ,to je letos do 30. maja ali do prve pobinkoštne nedelje.
Prilike je dovolj! Od 21. februarja in do 30. maja ima letos vsak katoličan dolžnost in priliko opraviti svojo velikonočno dolžnost.
Naše Glasilo, ki stoji popolnoma na katoliškem stališču, hoče svoje člane in članice in vse čitatelje in čitateljice v več člankih zaporedoma poučiti o tej sveti verski dolžnosti.
• • I
Kdo smo mi? — Mi smo katoliški kristjani!
Kdo je katoliški kristjan? — Katoliški kristjan je vsak človek, ki je krščen in ki veruje vse, kar uči sveta katoliška cerkev. 1 Ali je vsak katoličan dober? — Dober je samo tak katoličan, ki ne samo veruje, ampak tudi po veri živi in tak katoličan se imenuje: praktičen katoličan. In zato vsak praktičen katoličan razun drugih dolžnosti najmanj vsako leto enkrat prejme svete zakramente.
Začnimo pri spovedi!
Spoved.
Kdo je ustanovil zakrament svete spovedi ali svete pokore ? Jezus Kristus. Kedaj 9 Takrat, ko je hodil po svetu in tri leta izvrševal svoje božje poslanstvo. — S katerimi besedami pa je Jezus Kristus ustanovil spoved? Rekel je gobo-
vemu človeku, ko mu je On sam dal ljubo zdravje in mu odpustil grehe: "Pojdi in skaži se duhov niku in opravi svoj dar!' — Re kel je Jezus Kristus svojim apostolom: "Kakor je Oče mene poslal, tako tudi jaz Vas pošiljam Prejmite svetega Duha:
"Komur boste grehe odpustili, so jim odpuščeni ,komur boste grehe zadržali, so. jim zadržani."
Vsled teh Kristusovih besedi;! ima vsak pravilno pooblaščeni ka toliški duhovnik to veliko pravico: v božjem imenu odpuščevati grehe..
Ker je bil Jezus Kristus včlo-večeni Bog, zato je on odpuščal sam na svetu grehe grešnikom in grešni cam, na primer: svetemu Petru je odpustil njegov greh, ker Ga je sveti Peter zatajil, druge vrste grehe je odpustil Mariji Magdaleni, in zopet druge vrste grehe je odpustil celo desnemu razbojniku na križu...
In kakor je Kristus sam skesa nim grešnikom in grešnicam od puščal na svetu grehe, tako je on hotel, da naj za njim odpuščajo grehe njegovi nasledniki: papeži, škofje in mašniki. In to se po povelju Kristusovem vrši v spoved-nicah.
Po tem kratkem uvodu k obravnavi o sveti povedi, naj omenim za danes samo par ugovorov, ki jih imajo nekateri naši ljudje zoper spoved:
„KAJ BOM HODIL K SPOVEDI, KO NIMAM NOBENEGA GREHA?"
Odgovor: Vsak človek je grešnik na svetu brez izjeme. Papeži, škofje, duhovniki imajo grehe. Kralji in cesarji — ali takozvane kronane glave imajo grehe. O-trok ima greh, če ne uboga svojih 8tarišev, ker ne spolnuje četrte božje zapovedi. In tako imaš tudi ti grehe, ljubi moj rojak ali dragi sobrat!
Če nič ne moliš — je greh.' Če ne hodiš ob nedeljah v cerkev, dasiravno imaš čas — je greh.
Če kolneš — je greh. Če goljufaš ali kradeš — je greh.
Če pijaneuješ in ob enem morda še družino zanemarjaš — je preh.
Če si nesposoben v mislih, besedah, željah ali dejanjih — je greh.
I. t. d. I. t. d. I. t. d. In zato, ker imaš greh, si dolžan spraviti se z Bogom in prositi odpuščanja, kakor vsak drug človek, če je še tako visoko "postavljen".
"NIMAM ČASA ITI K SPOVEDI."
Odgovor: Od 21. februarija do 30. maja je 112 dni j v letu. V 112 dneh v letu greš lahko iz Amerike v stari kraj in prideš nazaj — trikrat. Pa praviš, da nimaš časa 5 minut za spoved? Tak izgovor ni vreden piškovega oreha.
Sklepni nauk. >
Malo je katoličanov na svetu živelo, ki bi se branili katoliškega duhovnika ob svoji zadnje uri; pač pa si ga vsak želi, da se pred smrtjo spravi z Bogom.
Kar je dobro ob zadnji uri, je dobro tudi danes, sedaj, letos v postnem času. "Noben katoličan še ni postal brezverec" na zadnjo uro, pač pa je marsikateri brezverec na zadnjo uro prišel nazaj h Katoli ški Cerkvi, da je postal zopet veren katoličan in je s solzami v očeh poljuboval sveto razpelo in se zjokal, kakor se je izgubljeni sin razjokal, ko se je vrnil k svojemu očetu in padel preden j na kolena in ga prosil odpuščanja...
(Dalje sledi.)
Nadloge.
Spisal A. K.
Kdor hoče srečen biti, se mora posebno junaško vojskovati, zoper nadloge in težave, katere v sedanjosti od dne do dne bolj stiskajo in trpinčijo ubogo človeštvo, ido bi mogel vse našteti in popisati?
Ko bi mogel kakor krilat ptiček zleteti od dežele do dežele, od mesta do mesta, od vasi do vasi; ko >i ti bile razkrite vse strehe človeških bivališč, da bi mogel z bistrim očesom pregledati vse sobe in shrambe od najvišjega nadstropja doli do temne kleti pod zemljo; ko bi mogel opazovati vse človeško življenje, domače in javno, in ko bi ti bilo celo dano gle-
dati na dno človeškega srca: o, kako bi se stresel strahu in groze
videti toliko gorje ubogega človeštva II
Premnogo ima človek trpeti že Od narave, ki je vsled Adamovega greha s človekom vred popačena* Tu ti je n. pr. bridki mraz, ki neizmerno veliko hudega prizadeva zlasti revnim, ki nimajo ne drv, ne gorke obleke, ne odeje ponoči, zraven pa še slabo hrano. Koliko jih vsako zimo ozebe, koliko pa celo zmrzne! — V gorkih deželah je spet večkrat vročina in suša ljudem prestrašna šiba. Saj še ni temu tako dolgo, kar je bilo brati iz Kitajskega in iz Indije, kako je tam strašna suša po-smodila vse rastline," da je vsled grozovite lakote pomrlo 7 milijonov ljudi! In lakote umirati, pomisli, kaj je to! — Iz drugih krajev pa smo ravno nasprotno brali, kako je po več deželah razgrajala strašna povodenj in je v mno gih krajih vse pokončala nadol go in široko, mnogo hiš je podrla^ polja, ceste, travnike in vrtove je zasula s kamenjem in peskom, da je nadaleč okrog videti kakor puščava. Kako tužna so tudi vsakoletna poročila o toči, katere se boji vsak poljedelec, dokler ni spravil svojih predelkov, — premnogi pa tudi bridko Čutijo nasledke njenih neusmiljenih udarcev. — Kako grozovito strašijo hudi potresi in kako presunljivo tužni so nasledki podzemeljskega ognja! Posameznosti so dovolj znane po časnikih iz novejših časov in zgodovine prešnjih vekov. Kaj naj rečem o pogoriščih in požarih, ki v kratkem času na tisoče ljudi pripravijo v nesrečo? Kako nas pretresajo strašna poročila iz ranih krajev, domačih in tujih. — Kdo bi naštel nesreče, ki se tolikokrat primerijo na potovanju: koliko blaga se potopi v globočini morja, na milijone ljudi krije mrzli grob morskih Valov. Tudi železnica in kolovozna pot, široki most in ozka brv, prostorna pot in tesna steza nikogar ne zagotavlja pred nesrečo in smrtjo. — Kako nadležne in škodljive so nam slednjič razne živali, katere bi si člpvek rad popolnoma podvrgel, pa si jih ne more. — Sem smem prištevati tudi bolezni, nalezljive in kužne, pa tudi navadne, pre-tužne spremljevalke Adamovih o-trok po solzni dolini, dokler jim sledhjič ne postelje jo smrtne postelje za hladni počitek v črni zemlji!
Ljudje si pa tudi sami naprav-ljajo drug drugemu neštetih težav in zopernosti — nadrobno in nadebelo. Kako se to godi nade-belo, nam ena sama beseda dovolj pove: vojska. Koliko solz preteče, še preden se vojska prične: saj vse vojaštvo z raznovrstnimi neprijetnostmi in žrtvami ni drugega nič nego večno pripravljanje za vojsko, vedno čakanje vojske. Koliko solza se pretoči, ko se naj-krepkejši mladeniči poslavljajo od doma, kjer se večji del ravno v tej dobi tako krvavo težko pogrešajo. Kaj pa šele, kadar se vojska zares prične: nepopisljivo je gorje v deželah, kjer se vojska vrši, ki brez usmilienja končava rodovitna polja, požiga vasi in posipa mesta . . .; gorje pa tudi povsod naokrog, odkoder se je zahteval krvavi davek; — junaški mladeniči, cvet moške dobe, padajo v vojski — in
po polju leže junaške vrste ko gozd poražen, posečen enkrat ne bo več košat, ne bo več zelen.
Koliko solz se preliva še potlej, so je vojska končana, ne le na premagani strani, ampak tudi na
zmagovalni strani:
• 1
Krvavo polje, brezmejno gorje
rodilo si ti; ker lilo si ti, ker pilo si ti potoke krvi.
Oh, tisoč bo src in tisoč bo hiš jokalo bridko!
Nič manjše pa ni gorje, ki ga napravi j a vojska na papirju s peresom, v raznih zborih z jezikom, v javnem in zasebnem življenju pa večkrat z drugačnim orožjem. Tudi tu ni nikoli vojske konec, ce-o premirje le malokrat nastane; v vojski brez smodnika in brez svinčenk, brez sulic in mečev je pogostokrat še več ranjenih, več jetnikov več zdihujoČih in joka-očih, kakor v pravi vojski. Dovolj bo, ako v tem o žiru opomnim edino le to, koliko hudega se dandanes. nakopava po raznih deže-
lah zvestim katoličanom po brez-verskih, judovskih in framason-skih časnikih in spisih; v posameznih in skupščinskih napadih! Seveda tudi tukaj, |jkakor v vojski sploh ,zmagovalec in premagani — oba trpita — vse Človeštvo trpi.
Težav in zopernosti, ki se nadrobno in posamezno delijo, mi ni treba obširno opisovati; zadostuje, če jih le nekaj po imenu naštejem : sovraštvo, črtenje, kreg in prepir; črnjenje, opravljanje in obrekovanje; zavidanje, natolcevanje, podpihovanje in krive sodbe ; zaničevanje, zasramovanje, zmerjanje; hlimba, nezvestoba, goljufija, krivica, zatiranje, utr govanje in zadrževanje pravičnih zahtev; trdosrčnost, nehvaležnost, obteženie že itak težkih stanov skih dolžnosti . . .
Poleg teh in še premnogo drugih križev, katere nam naklada-dajo tuji ljudje, si pa še tudi med štirimi stenami prepridno križe tešejo posamezne družine. Mož je tolikokrat za nadlogo ženi, žena pa zopet možu tolikokrat greni življenje; potlej pa še otroci, katerih ljubeznivost pregovor nakratko pa dobro opiše z besedami: "Majhni otroci, majhna skrb, veliki otroci, velika skrb;" in posli in najemniki in sosedje — koliko križev, ki postajajo od dne do dne težavnejši.
In kakor še ne bi bilo zadosti tega, kar nam drugi žalega prizadenejo, si sleherni še sam prav pridno napravlja bolečine in bridkosti. Prehodi vse ječe in kaznilnice, bolnice in vsa druga zavetišča trpečih; ustavi berače in nesrečne ljudi, ki jih . srečuješ — vprašuj vse povprek, večinoma ti bodo morali odgovoriti, ako so odkritosrčni, da so si sami krivi svoje nesreče. Ko bi bili od mladih nog strasti zatirali in krščanske čednosti gojili v svojem srcu — v nedolžnosti in poštenosti živeli in zvesto izpolnjevali dolžnosti svojega stanu: bi bili zdaj zdravi, čislani in ljubljeni, zadovoljni in srečni. Ti sam, dragi čitatelj, ne bi maral svojih dni še enkrat tako preživeti, kakor si jih, kajne, da ne? Ko bi mogel še enkrat začeti, bi začel drugače, je-li?
Sploh vsaka starost, vsak stan ima svoje težave in križe, ki se o posebnih dneh in urah še nenavadno pomnožijo, kakor je Zveli-čar sicer vse življenje veliko trpel, a vendar večkrat govoril o svoji najstarejši uri, ki ji je rekel "moja ura." Trpljenje je rastlina, ki rada raste na vsakih tleh.
Nekateri so pa se posebno odbrani .ljubljenci mučilne nesreče. Vsakdo jih pozna in stokrat i4 menuje — sitnec, čmerne, nevšeč-ne, puste, nataknjene . . . Pogo-sposko se ta bolezen, kjer se nahaja v večji meri, imenuje svetoža-lje, "sentimentalnost," ki jo neki naš pisatelj mojstrsko popiše ta-ko-le: "Zgodi se včasi, da je človek tako nekako čuden; nič se mu prav ne ljubi, jed mu ne diši, pijača ga ne veseli, vse mu je nekako pusto. Vprašaj ga, kaj mu je, ne more ti reči: to ali to me boli; to je neko neprijetno fctanje med boleznijo in zdravjem; to je tisto žalovanje, nevede zakaj, brez prave podlage. Človek je kakor v neki omotici, ne čuje prav in ne spi, ziblje se med upom in strahom, med žalostjo in hrepenenjem; sam ne ve jasno, česa pogreša." Ta sanjarska bolezen je dandanašnji, ko se svet tako odstranjuje od naravnega in nrav-nega življenja, postala že precej pogostna.
Pa ni mi tu namen riaštevati in obširno opisovati vsakovrstno gorje, katero teži in žalosti človeški rod ter mu podira zemeljsko srečo; imenitnejše se mi zdi vprašanje, kako naj se vedemo nasproti temu navalu brezštevilnih, tako raznovrstnih bridkosti?" Pri vsaki nadlogi, naj pride odkoder-koli, preudarimo, tole: Ali se da nesreča, ki nas pritiska in boli, odstraniti, ali se ne da odstraniti? Ako se da se otresti jarem, ki nas vklepa in nam neljubo pritiska na tilnik, vrzimo ga prejkoprej raz sebe; ako se pa naša nezgoda nikakor ne do odstraniti, — izročimo se junaško v voljo božjo!
Iz tega sledi za pametne, krščansko misleče in čuteče trpine dvojna naloga.
Najprej je treba mirno preuda-riti, ali in kako bi se dala odstraniti nadloga, ki je prišla nad nas. in kateri pomočki bi bili najpri-pravnejši za to. Časih se to lahko t>rav hitro previdi, časih je pa tudi treba daljšega premišljevanja. Prav dobro je, ako svoj križ ra-
zodenemo in popišemo ter potoži, mo zvestemu prijatelju. Že to zaupno pripovedovanje nekoliko lajša užaljeno srce, večkrat nam pa tudi dobrotni, sočutni človek lažje bolje svetuje, kakor sami sebi. Pogosto govorimo o svojih križih tudi z Jezusom; in zlasti kadar nas obišče kaj prav hudega, bo dobro, ako gremo k izpove-vedi in k sv. obhajilu ter prav prisrčno prosimo: "Moj Jezus, ako je mogoče, naj gre ta kelih trpljenja od mene, da ga ne pijem..." Taka molitev bode gotovo všeč Je-zusu, saj je tudi sam enako molil v najhujši stiski. Prosimo ga tudi — ako je sploh mogoče, da gre mimo nas dotično trpljenje — naj nam razsvetli um, da si hitro rmz-sodimo, kaj nam je storiti v olajšanje svojega bremena, in nam da moč, da ga odstranimo.
Ako pa že naprej izprevidimo, da tega križa ni mogoče odstraniti, ali da je vse naše prizadevanje zastonj ter tudi naša goreča molitev ni uslišana: tedaj se prav odločno izročimo v voljo božjo in brez godrnjanja, brez zdihovanja zadenimo svoj križ na rame in ga nosimo za Jezusom. Kar se ne da prenarediti, to se mora prenesti; ne pomaga nič. V svojih molitvah poudarjamo drugi del: "Ne moji, ampak tvoja volja se zgodi!"
Mati in hčerka sta bili na polju. 'Mama, solnce me peče, oh, to je hudo," začne vzdihovati dekletce.
"Drago dete," reče modro mati, "pomakni se malo v senco ali pa potrpi, solnce se ne bo umaknilo radi tebe."
Materin nasvet je pomagal. Posnemaj mo zgled. Povsod, kjer naše želje ne morejo izpremeniti okoliščin, bo naša zmaga le v tem, da mi premenimo svoje želje in zahteve, i	H J^^l
Kako se hrani in oblači otroke.
Hrana, ki jo dobivajo otroci, naj bo predvsem močna in zadostna; paziti je tudi, da jo dobivajo redno in o pravem času. Prva najprimernejša in najpopolnejša hrana za otroke je mleko.
Po prvih mesecih, torej še v pr-vem letu, naj bo hrana za otroka tekoča ali vsaj kašnata; pridati se jej mora vedno malo sladkorja ali soli, ne samo za zboljšanje okusa, ampak tudi kot potrebno redilno snov za tvorbo telesa. Dobi naj otrok tako hrano dvakrat do trikrat na dan. Ker pa to samo ne zadostuje, naj se otroku da na dan precejšnjo množino dobrega kravjega mleka.
Kakor hitro dobi otrok kočnike, kar se zgodi večina proti koncu druzega leta, naj se polagoma privadi druge hrane. Po drugem letu naj torej otrok preide k lahko prebavljivi, enostavni, a nedražlji-vi hrani odraslih. Razven mleka in vode naj ne dobiva otrok nobenih pijač; kava, čaj in Čokolada škoduje otroku, opojne pijače i)a so zanj strup.
Dokazano je, da otroci revnejših slojev povžijejo veliko množino kave; dobe jo dvakrat do tri-erat na dan, kar nikakor ni prav, ker vpliva kava dražljivo na cel organizem, škoduje živcem in nima redilnih snovi. Marsikatera mati se skuša izgovarjati, češ, da ne skuha močne kave, a ta izgovor ne opraviči. Čemu dajati otroku hrano, ki nima redilnih snovi, co njegovo telo vendar nujno potrebuje zdravo in tečno hrano, da more rasti in se razvijati? Čemu razredčiti dobro kravje mleko z vodo, v kateri se je kuhalo trohico cikorije in poparilo ž njo nekoliko žgane kave, ko imamo lahko dobro, polno, nerazredčeno mleko, ki je najpopolnejša hrana in vsebuje vse redilne snovi?
Naravnost krivica pa se godi o-trokom po deželi, zlasti v nekaterih krajih, ko dajo stariši skoraj vse mleko za slepo ceno v mlekar^ ne, medtfcm ko doma otroci stradajo pri črni kavi. Šibke postave otrok, bleda upadla ličica, suhe ročice so glavni tožitelji onih stan-šev, ki iz same dobičkaželjnosti dajo rajši vse mleko v mlekarno, kot pa da bi ga privoščili vsaj liko svojim otrokom, kolikor g» potrebujejo. Gotovo je, kar se pri hrani otrok zanemari in zamudi, se da le redkokdaj popraviti v poznejših letih; večina ostanejo tgjjp ki otroci slabotni, boleznim bolj podvrženi in za delo nikdar tako zmožni, kakor otroci, ki so dobiva-
ssa

|K. S. K.
^^^^mmmmmmmmmmmmm^K^mmtmmmmm^ammm^mammmmmmmm W
Ustanovljena v Jolietu, DL dne 2. aprila 1894. Inkorporirana v Jolietu, državi Illinois, dne 12. januarja, 1898.
glavni uradT jouet, ill:
Telefon 1048
Od ustanovitve do 31. decembra 1914 sknpna izplačana podpora
$1,025,000.00.
GLA VNlTuRADNIKI : Predsednik: Paul Schneller, L. Box 55, Calumet, Michigan. L Podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N .Chicago St., Joliet, 111. H. Podpredsednik: Anton Grdina, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, O. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Pomožni tajnik: Josip Rems, 2327 Putnam Ave., Brooklyn, N. 7. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, HI.
ka, je, da ne zadržuje razvoja in rasti života in ne zabranjujc prostega gibanja posameznih udov. To velja za novorojenčka, kakor
ški funt torej 22 kron, je tedaj 1846, vlada od 1903. Prestolona-
^Vkron^	Aleksander je roTen u
(ca' 24 kr°n)-	U«^ Petkrat je večja Srbija od
, Sest&7niii1 80 tudi nekak Prora- Kranjske, 48.303 km2 našteli so velja za celo hadaljno dobo. Otrok čun za 1911—1912, dohodke so do- l. 1910 2 911 700 ian naj ne bo nikdar pretesno povit, ločili na 26,819.000 fUntov, stroš- km2, 13%v mestih '^	*
bisemustemobtežilodihanje; ke pa na 36,235.000, o dteh je za I Večinoma so Z^tJ?	I t^lTl^
da
tudi lesa
zanimal in preiskoval dalje, ter prišel do tega, da je pravilno kuhan krompir jedna izmed najbolj ših jedih. Ampak malo jih je bilo, ki so mu verjeli. Povedal je o svoji in Lavoisierju.
so srbskega pokolenja, ktera sta privolila v to, da posku----------- ci- sita jed.
i pozneje naj bo zgornji del te- armado, na suhem 9,492.000, za o- dosti pa tudi Rumunov Židov
i rahlo oblečen, da se morejo rožništvo 1,962.000, za mornarico ganov itd • noW i i> • j-	i.-, . .
pljuča dovolj močno razviti; roka- 1,683.000. Pravijo, da šteje turška našteli £<X*mohS	JT^J8
vi naj ne bodo pretesni, da ne ovi- armada v vojnem času 1,400.000 8000 katolikov e^id v ^ T*	f 3 7 ktera J* blla
rajo pretakanja krvi po životu. mož, ki so seveda razkropljeni po datki 191^^ £	kXa7 JT™'
Najnevarnejša stvar pa so raz- celi prostrani državi, vojaško iz- jtšvo itd.) 116 760 MO k™ £	t™ • ^ *	?ohan
lični stezniki in moderci, ki se vežbanih je kakih 800.000. Morna- hodki ^WCZ.ri":	Je bll.a kr°m"
I kljub vsem resnim opominom rica ima 335 topov. dolg seT od im ^llu^	^ tT /11 zdravnikov še niso odpravili. Od-1 Trgovine ni dosti; leta 1911. so za I jfej0* ^ ** ^^ »
raslemu, popolnoma razvitemu ži- imeli 1083 trgovskih ladij, parni- 640,000.000 kron. Koliko je arma-	Parmentier ie zanimal ™ k mm !votu ne škoduje steznik, če se po- kov med njimi samo 120; uvoz so de, ne vemo, kakih 150-^200.^,
polnoma prilega životu in je do- cenili pred par leti na 700 milijo- morebiti tudi 300.000. Na papirju	ka XVI katere/a D^iiL r^ volj širok, da ne ovira dihanja in [nov kron, izvoz pa samo nekaj |šteje aktivna armada v vojni 287.
prostega gibanja Če se pa rabi v nad 400 milijonov. Izvazajo žito, 273 mož, deželna bramba 194.664, ljudstvo Ta j^al Parmentferiu ! spremembo zunanjih oblik v dose- socivje, preproge, svileno blago, vsega skupaj torej skoro pol mili- na razpolago velik kos zemUe Da £ postaTe'vv V8akl ^aro-1blago ^jisnja^ vezenine, orožje,|jona. Uvoz 1910. je znašal 82,320.-|se upelje nova jed med ljudstvo,
so jo začeli pripravljati za kraljevo mizo.
Še boljše ime je dobil krompir,
rešile ubogo
Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, HI.
NADZORNIKI: Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, HI. Geo. Thomas, 904 East B. St, Pueblo, Colo. John Povsha, 311 — 3. Ave., Hibbing, Minn. Frank Petkovšek, 720 Market St, Waukegan, m. Frank Frančič, 293 Reed St., Milwaukee, Wis.
i	POROTNI ODBOR:
Mihael Kraker, 614 E. 3. St., Anaconda, Mont. Geo. Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2027 W. 23. St., Chicago, 111.
PRAVNI ODBQR: Joseph Russ, 1306 E. 55. St, Cleveland, Ohio. Frank Svete, 1428 So. Sheridan Rd., Waukegan, HI. Frank Plemel, Rock Springs, Wyo.
UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1818 W. 22nd St, Chicago, HL Telefon: Canal 2487.
4
Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 1818 W. 22nd St
Duhovni vodja: Rev. Jak. Černe, 820 New Jersey Av., Sheboygan, Wis. sti, zlasti pa v dobi rasti in razvoja strd, vosek, rožno olje, vino, to- 000 kron, izvoz 95,520.000 kron iz-Pooblaščenec: Martin Muhič, box 537, Forest City, Pa.	naravnost nevaren; in je gotovi bak, volno, stvo ali morsko peno, važajo pa:: slive, sadje volno
TT—1_____: _ J .«.'1. . T\_ W.-X2_ T___AAA «T ALi____Ma * II . VI« I	i	„ l,,v.!l, ____1 „ .1; „	Anil	7.1___I_____I v	i	.
provzroeitelj najslabših posledic, sadje, opij, grozdje. Železnice me- pšenico, koruz^, ječmen, vino ko
U*"o » imlio na nKlolr-s* nnnnn	m'lA V KvPAn! 1 GU.4 lm. ..	rn___I » ___.
bo nikdar pretesna
* Vsa obleka naj bo vedno snažna, enostavna, brez nepotrebnih okra
1312.
.	„ že- imela cel šopek iz krompirja.
leznice 806 km. Novce, mere in u- Ko je po revoluciji
Carigrad šteje z azijskim Ska- teži majo sedaj iste kot v Franciji, Napoleon, je takoj izprevidei Idrom 1,100.000 prebivalcev ,brez dinar je frank—100 para. Bel- likansko vrednost kromniriA
skov; nikdar pa ne sme biti zane- njega okoli 950.000, Solun 144.000, Krad šteje^ 90.000 prebivalcev, Niš mar jena, umazana ali raztrgana. Odrin 123.000, Bitolj 50.000, Pri- 25.000, Kragujevac 18.000, Lesko-Navadimo otroka že zgodaj, da zren 60.000, Skader albanski 30.- vac 14.000, Vranja 12.000 itd. pazi na obleko in jo varuje, a ne 000, Janina 30.000, Seres 25.000, Bolgarija, najmočnejša in naj-j bodi v tem prestroga in ne preti-' cn—onnnn	L:——i_*»— » .. I
ravaj; misli, da bi bila prirojena
krščanska balkan-1 Bolgar = delavec.
Skoplje 30.000 itd.	I simpatičnejša
Grška je konstitucionelna drža- ska država. w _______
trokova živahnost vklenjena, če Iva že od začetka sem, razdeljena Knez Ferdinand se" je 1909. pro-bi Wral otrok vedno in povsod je od 1899, v 29 monarhij. Kralj Ulasil za carja, pomaga mu sobra-misfrti le na to, da si oblekice ne Jurij rojen 1. 1845., je vladal od kje. Rojen je car L 1861., vlada zamaže. Otrok se mora gibati, ig- 1863., prestolonaslednik Konštan- od 1887, prestolonalednik Boris se rati,'skakati itd., to krepi njegovo j tin je rojen 1868. Šest in pol je rodil 1. 1894. Deset Kranjskih
zavladal
ve-
vrednost krompirja. Podpiral je Parmentiera in m» podelil nazadnje baronstvo.
Medtem se je začel tudi ostali svet zanimati za krompir. Začeli so ga saditi povsod. Postal je vedno bolj priljubljena jed med vsemi sloji. Nekaj let pozneje je bila na Irskem slaba letina krompirja. Vsled tega je nastala velika lakota. In ko ji je prišla A-merika na pomoč, je bil izmed
telo, zahteva njegova narava. Gla- kranjskih dežel obsega površina približno bi našlo prostora v Bol- glavnih živežev že krompir, vna stvar naj ti bo predvsem otro- Grške, okoli 2,700.000 ljudi so na- Kariji, nad 96.000 km2 ima (prava Parmentierju gre čast, da je
nKlnlra Wnivii l .'. + ^K	_____i 1 . 1 11 1 n •	I	CO CT1 TT_1__J 1»	I —— —X'_!1 1____ •	•»•»	^ . .
kovo zdravje, ne pa obleka. Vzemi šteli pred petimi leti, 41 km2, izse- Bolgarija 63.571. Vzhodna Hume- razširil krompir. Napačno bi pa
li zadostno množino zdrave, tečne hrane, — zadosti mleka.
Medtem ko priprosti ljudje slabijo svoje otroke s kavo, je v gosposkih krogih zelo razširjena slaba navada, kvariti prebavilne organe otrok s čokolado. Do"be jo kuhano na mleku in ob vsaki najmanjši priliki tudi kot slaščico v obliki bonbonov ali kakega druze-ga podobnega izdelka. Zraven slabih vplivov, ki jih ima pogosto vživanje čokolade na nežne prebavilne organe otrok, je upoštevati tudi dejstvo, da se v otrocih, ki dobe od vsaki priložnosti košček čokolade, vzgaja v veliki meri sladkosnednost. Opazuje se tudi, da so otroci, ki vživajo veliko čokolade, prav pogosto bledolični, in čeravno polnih, zalitih oblik — vendar le težko kljubujejo boleznim.	• * .
Stariši, ki dajejo svojim otrokom razne opojne pijače, so pa naravnost rabeljni svojih otrok; ni je hrane, ne pijače, ki bi škodovala otroku tako, kakor ravno alkohol Otroci, ki dobivajo žganje, so telesno m duševno zaostali, niso ne za učenje, ne za delo in največkrat se zgodi, da so v poznejših letih pravi križ cele vasi, cele občine.
Stariši, ne dajte nikdar in pod nobenim pogojem otrokom opojnih pijač, da ne zakrivite veliko proti otrokom samim in proti celi človeški družbi in si ne naložite brezmejno odgovornost pred neskončno pravičnim Bogom.
Razne začimbe (gvirci), ki se pridevajo posameznim jedilom, tudi niso za otroka. Edino, kar se tu rabi, naj se pridene hrani le toliko, kolikor zahteva okus.
Že v nežni dobi prvih let je treba otroka navajati k temu, da se zadovolji s hrano, katero dobiva, naj si bo že z ozirom na kakovost ali količino. S tem se otrok ne privadi le vse jesti, omeji se mu tudi sladkosnednost in prepreči svoje-glavnost.
Kolikor bolj odrašča otrok, tem daljši naj bodo presledki, po katerih dobiva hrano. Že od tretje-
obleci mu prav pogostoma spod
. _	.	pa m prišla
. Armencev, ciganov itd.; po P® našteli 1905. še nad pol mi- na misel kuha, ktera spremeni nje na jed prav pogosto požreš- M^0 m tudi gornjo obleko in skrb- veri so večinoma* pravoslavni. Do- lijona Turkov, ki se pa dosedaj krompir v tako slastno jed. nost, pa privede zavživanje hrane n0.se varu-' vsake£a zanemarenja. hodkov je bilo 1. 1911. 132 milijo- dobro drže, 88.000 Rumunov, 70.- V časih, ko je začel Parmen-v premajhnih presledkih otroka k I	ravnanju se bo otroku J nov kron »izdatkov malo manj, 000' Grkov, 37.000 Židov, 67.000 tier poskušati s krompirjem, so
snedenosti. Otrok, ki dobi skoro	^ .za red jn snažnost ob-1dolga je skoro šestkrat toliko, kot Ivanov itd. Poleg pravoslavnih je| poznali krompir že prav dobro.
Imeli pa so vsepolno ugovorov
vsake pol ure kaj jesti, postane leke" 9»ibaj se vsakega neprimer- letnih dohodkov. O vojaštvu ni 1604.000 mohamedanov (tudi neka-sneden in misli, da mora cel dan in nepotrebnega lišpa. Otrok bilo do vojne slišati nič dobrega, teri Bolgari, Pomaki imenovani,
jesti, kar je pa iz zdravstvenih ozi- ima obIeko narejeno po kroju, V vojsko bi jih mogla Grška^po- 80 mohamedani), 30.000 katolikov i _	_____________
rov popolnoma napačno. Razumno k! Pristoja otrokom in kakor stan slati 120.000. Seveda, pa trije niso >td. Dohodki 1910. 173,520.000 K, U. <*a je strupen, drugi so zopet
• _____-v___ v . i	, niPirnvih stnriSnv mlit/wo	I	_____j • ______t» i	107 1 cn	j _ i____• r- in	________i • __ i ,
napram krompirju ali podzemeljskim jabolkom. Nekteri so misli«
m pravično vživanje hrane vzdržuje zdravje in vadi duha, ostati miren in tudi pri vsem uživanju ne zgubiti prave prostosti.
Obleka.
Namen obleke je, čuvati do-
njegovih starišev zahteva. Mestni toliko vredni kakor en Bolgar, broški 197,160.000, dolgovi 540,- trdili, da napravlja razne bolez-otroci so v tej točki precej na bo-1 Mornarica ima 222 topov. Trgovi-1120.000, uvoz 1910. 162,440.0001 ni, kuharji so pa rekli, da mu
manjka tistega okusa, kteri bi jamčil za kako prihodnjost.
Parmentier se pa ni dal preplašiti. Dokazal je s pomočjo kemi-
med njimi 283. Uvoz znaša toliko Ice, usnje, kože, sir, surovo maslo, I Je, da je krompir nekaj dobrega.
ljem, nego otroci po deželi. Le po-cflej ob nedeljah in velikih praz nikih v kako kmetsko vas, pa kmalu ne boš vedel, je-li prebival stvo gospoda ali kmet. Slikovite
ne je še nekaj v primeri z velikostjo države in številom prebi-
I kron, izvoz _ pa 125 milijonov 520.000 kron. Izvažajo pšenico, rž,
valstva; lansko leto so našteli ječmen, koruzo ,oves, krompir, 1094 trgovskih ladij, parnikov je moko, volno, loj, bob, govedo, ov-j
stojnost in varovati telo pred zu- kme?kpv noše 80	mesto njih kot letni dohodki, izvoz pa samo vino, rožno olje i .dr. Merijo po S tem, da je pogostil Franklina
nanjimi škodljivimi vplivi; ovirati pa neko spako, ki ni nič manj okoli 100 milijonov kron. Izvažajo Agrarnih in metrih, od 1. 1892 »n Lavoisierja, je bi
_____„________„_____ ____f _____________w________________ „	________,_________________ . _ bila ledina pre-
pa ne sme nikdar njegovega raz-|neR0.lepa' Po1 mestno, pol kmeeko grozdje (korinte), fige, vino, olje, obligatorično. Stara oka je 1.278 orana. Za temi je prišel na povoja in njegovih kretenj. Obleka | narejena^obleka, vsa polna trakov, Ljtrone, strd, vosek, tobak, gobe, kS» stara krina pa 20 litrov.. Lev | ^ kraljev dvor in zatem vse
fn I svilo, volno itd. Atene imajo 170.- =frank, ima 100 stotink. Poštnih 000 prebivalcev, Prej 72.000, Pa- uradov je 2203, brzojavnih 295,
naj bo dovolj topla, primerna podnebju in letnemu času in od-
I položenih garniric1
in obranih gubic in raznovrstnega drU-
ljudstvo.
Gotovo moramo dati Parmentierju zasluzeno čast. On je bil tisti, kteri se je trudil in tudi doka-
__________________	____, ...... ...................... , ___________________?	da je krompir izvrsten in re-
Otročja obleka naj ne bo za no^|Da.se 8 ter? v.z^a.la otroka le k|drahma a 100 lepta je isto kot li-(hitelo jih je). Zadnje dni so časo-1.dilen- In kaj pomenja t»f Da nismo imeli nobene velike lakote več od tistega časa, odkar je prišel ljudstvu krompir v vporabo.
govarja naj v vsakem oziru zdrav- fe*a hpša' kl nima vrednosti. Ta- tras 38.000 itd. Meriti so začeli I žic 13.000 km, lezenica 1911. 1928 stvenim zahtevam. Zato je treba ko f £pravi otroka, zraven se ga polagoma (od 1. 1898 sem) po me- k™, v delu jo je 303 km (čez Bal paziti na kakovost blaga in kroja. pa 80 hvah' kako lepo oblečen. trih, litrih in kilogramih. Nova kan, škoda, da še ni dovršena, pre-Otročja obleka naj ne bo za no- a.8e 8 ter? v.z^a.la otroka le k drahma a 100 lepta je isto kot li- hitelo jih je). Zadnje dni so easo-ben letni čas pretopla. Kožuhovme Tlecin)ernosti, gizdavosti in neoku- ra, malo manj nego krona. Pošt- piši poročali, da so jo v naglici za v obče ne rabi za otroško obleko; sn?8V' Je «°tovo; vzbudi se v njem nih uradov je 1147, železnic 1609 silo dovršili.
' I Air A Iv A MA	- - J _	Y	*	1	I.
volnenega blaga ne oblači otroku Lnekako mržnj° do častivrednega km, brzojavnih žic 15.535 km, urana golo telo, vrat naj bo vedno ^eckega stanu in ga odtujuje ve- dov pa 761. Tudi prekop je tam,r_	. prost, glava le pri vročem solncul01"0 boij m bolj domacim pripro- korintski, nad 6 km dolg, 8 m glo- države manj. Poznavalci pravijo,
Na papirju imajo v vojni 190.-000 vojakov, v resnici več, druge
lahno pokrita. Nežen život otroka 8tl™ razmeram
je treba utrditi, da mu v pozriej ših letih ne bo škodovala vsaka sapica, vsaka najmanjša vremenska izprememba, zato ne oblači otro ka čez mero toplo. Volnena obleka je dobra po zimi, ker je lahka in mehka, a obleči jo ne smeš otroku nikdar na gol život, ker koža odeta z volno peče in srbi; v mnogih slučajih volna kožo popolnoma predrgne, zlasti na vratu ob straneh, kajti ko otrok obrača glavo, ga drgne volnena jopica, ki mu je bila oblečena na gol život. Take obdrgnine mazati z raznimi leki ne pomaga nič, ker se rana vedno nanovo osveži, ko se drgne ob volno. Najboljše, kar se more storiti, je, obleči otroku pod volneno jopico srajčiko iz starega, mehko spranega platna ali sifona. Dokler pa nosi otrok volneno jopico na gol život, ga bo koža vedno pekla, bo rdeča, dobil bo razne spuhljaje in včasih celo rane.
Ovratniki so pri otročjih oble-
»a leta naprej naj dobiva hrano|kah popolnoma odveč; otrok se le parkrat na dan. da se tako že v j najbolje počuti, če je pri vratu
mladosti navadi na red, katerega se drže v tem oziru odrasli. Izven določenega časa naj bi zdrav o-trok ne dobil hrane; dovoli naj se mu edinole voda. Presledki med posameznimi obedi naj se ne podaljšajo brezmiselno ,kajti pri o-troku «»« s tem, da se ga predolgo pusti čakati na jed, stopnjuje slast lahko do pravcate požrešnosti, namesto da bi se otrok privadil mirno povžiti predloženo hrano. Ka-korje posledica predolgega čaka-
prost. Prehlajenja se tu ni bati, če se otrok že v prvi mladosti temu privadi. Dokazano je, da oni otroci največ kašljajo in so hripa-vi, ki so — zlasti pozimi — vedno tako oblečeni, da jih skoraj iz obleke ni videti. Vsaka rahla sapica že škoduje takemu pomehkuženemu otroku, in ta občutljivost mu ostane potem tudi v poznejših letih.
Nadaljna zahteva, kateri naj popolnoma odgovarja otroška oble-
Ker
se z
bok, spodaj 21 m, zgoraj pa 25 m da tako resna država kot je Bol-
enostavno in znažno širok, otvorili so ga 1.1893., sedaj garija najbolj zna ceniti usode
Globocina in velikost oceana.
Dosedaj se je dognalo pri Mindanao v pacifiškem oceanu naj-
obleko vzgoji pri otroku pravi čut	je pa na prodaj za 30 milijonov | polni boj, da je napela vse sile, I bolJ tfoboko točko. Na tem mestu
za lepoto, se jejarovatr vsakega	kron, ker je za nič, zlasti za veli- seveda na skrivnem, in ne motimo znaša slobočina morja 32.088 čev-
neprimernega lispa kakor tudi za-	kane morja. L. 1910. je plulo po se, če zvišamo število vseh bojev- Jjev. V Atlantiku je najbolj znana
nemarjenja obleke. Navadi otroka	njem 2336 parnikov in 1709 ja- nikov na pol milijona, več kakor Nare tfobina z 27.972 čevlji; v
v tem oziru na zlato srednjo pot,|drenic.	.....
po kateri koraka i okus razumne matere.
vse tri zaveznice. Pri bolgarski indijskem oceanu pa globočina
Črna Gora je konstitucionelno armadi je odločitev. Škoda, da f68 čevljev,
kraljestvo od leta 1910. sem. Ni-	imajo premalo mornarice, kakih I Atlantski ocean meri 41,321.000
Mb* *	t . Ikita je rojen 1. 1841., vlada od 1.	30 torpednih čolnov in malih la- ^5Jašklh milj"; Pacifiški 68,634.-
NeKaj statistike O bal- I860., prestolonaslednik Danilo je	<*jic. Bog jim daj sreča, zaslužijo °°° m mdijski 29,430.000 štirjaš.
kanskih drŽavah rojen l. 1871. Manjša je Črnagoraj jo.
kih milj.
Sofija ima 103.000 prebivalcev, Plovdiv 48.000, Varna 41.000,
nego Kranjska, samo nekaj nad v.. . .	,9000 km2, ljudi ima komaj 230.
v 1"rciJa je konštitucionelna dr- 000, se zelo izseljujejo, rezultate I Ruse (Ruščuk) 36.000, Sliven 25. zava od 1. 1909. sem, vladar je zadnjega ljudskega štetja je pre- Šumla 22.000, Tatar Pazar-
fono £ r°jen	8ultan »neteni Nikita utajil. Poleg Črno- džik 18.000, Burgas 15.000, Kus-
1909. V Evropi ima Turčija sle- gorcev je nekaj Albancev tam in | tendil 14.000, Kazanlik 11.000 itd. dece vilajete: Carigrad, Adriano- malo Turkov, poleg pravoslavnih pel (Odnn) Solun, Bitolj z mute- nekakih 14.000 mohamedanov in sanflikom Srbija, Kosovo z Novim 13.000 katolikov. Dohodki in iz-
Se-1 datki so znašali 1. 1910. po 3,500.-000 kron, dolga je 6 milijonov Turčiji, | kron. Število vojakov bo kakih
«--J --^ * V M-M Al
Bazarom, Skader in Janina, demnajst kranjskih dežel bi dobi lo prostora v evropski
Nekaj iz zgodovine krompirja.
l	• icnru^r, -----" 'I--------------»ujanv. i,«	, Kdo bi mislil, da se bode človek
Ker meri nad 169.000 km2, ljudi 30—40.000, kvečjemu 45.000. Ne- branil dobrega. In vendar je bi-
je pa samo dvanajskrat toliko kakor na Kranjskem, cenijo jih nad 6 milijonov, na km2 jih pride nekako 36. Azijska posestva so več kot desetkrat večja nego evropska, prebivalcev je tam okoli 17 milijonov, 10 na km2. Koliko je na Turškem Albancev, Turkov Bolgarov, Srbov, Grkov itd., se ne da določiti, nemški statistiki govorijo o albansko-grški-turški večini (71%), mi seveda ne, ker vemo, da ta račun ni pravi. Mohamedanov je nekako polovica (v Evropi namreč), pravoslavnih dve petini katolikov 5% itd. Štejejo na piastre a 40 para, piaster je nekako 22 vmarjev, 100 piastrov je tur-
kaj ladij imajo, lansko leto 22. Uvažajo letno za ca. 6 milijonov, izvažajo pa za 1—2 milijona kron, in sicer koze, govedo ,ovce, ribe, sir, prekajeno meso, usnje, kože, volno, vino, sadje. Poštnih uradov je 21, brzojavnih 24, železnica me-
lo tako. Malo več je kot sto let od tega, ko je bil krompir skoro popolnoma nepoznan. Imeli so ga sicer, ampak so redili ž njim samo prešiČe. Celo taki možje, kot je bil Benjamin Franklin, se niso podali in se jih je moralo prepri-
ri 18 km. Cetinje imajo 4000 pre- rčati šele s pojedino, da ni krompir
bivalcev, Podgorica 10.000, Ulčinj 5000, Nikšič 4000, Bar 2000, znani Kolašin 1000 td. Novci, mere, u-teži so avstrijskega, ruskega, turškega izvora, sedaj imajo pa tudi svoj denar ,kujejo ga pa v Avstriji.
Srbija je konštitucionelna država od 1. 1882. Kralj Peter iz rodbine Karadžordževičev je rojen 1.
samo dober, ampak naravnost izvrsten in redilen.
Francoz Antoine Austin Parmentier je bil tisti, kteri je povabil na pojedino Franklina in slavnega kemista Lavoisierja.
Parmentier je bil za vse ilavdu-8en. Začel je življenje kot lekarnar. Najprej se mu je posrečilo glede krompirja, potem se je pa
Viktor Emanuel JL (1849—78) in minister Sella.
V francosko-nemški vojni 1870 —71 bi bil italijanski kralj kaj rad pomagal svojemu nekdanjemu zavezniku Napoleonu III. Ministri so se ustavljali kralju, ker niso pričakovali od zveze s Francozi nobenega dobička; najbolj je našprotoval minister Sella. V neki seji sta se s kraljem hudo-sporekla. Viktor Emanuel mu očita bojazljivost: "Strahopetne* ste, zato si ne upate v boj!" — "Sami vidite, da to ni res; več je treba poguma, če ugovarjam kralju, kakor če grem v vojsko." — Sella je bil iz trgovske rodbine, njegovi predniki in tudi on sam so kupčevali zlasti z volno in bombažem; kralj pravi: "Pozna se, da ste kramar", Sella pa odvrne: "Res je, kramar sem, a ravno zaraditega sklepam samo sigurne kupčije, vi pa, ki niste kramar, tega ne razumete in nas hočete spraviti v pogubo." Novice o hitrih nemških zma&ah so prepričale kralja, da je bil v zmoti.
Glavni dobitek.
Vladimir Levstik:
Mary je okušala zadnji čas tre-notke, ko se ji kljub njenim sedemnajstim letom ni moglo več živeti; ti trenotki pa so se vračali z značilno točnostjo takrat, kadar je sedel na sofi njen častilec, gospod Malouh, in delal sladke o-braze. Bil je debel in rdeč, z neo-striženimi brki in muho pod spodnjo ustnico; čelo mu je lezlo že daleč proti temenu, ne glede na to, da je imel tudi suknjič prekratek. In kako bedasto je govoril t Vse je razkladal: kaj je počel čez dan, kako je polnil škrnicelje v svoji štacuni, kakšna je teta Ongavka in kaj pravi stric Onga. Kadar pa se je spomnil, da ji mora podvori ti, je silil vanjo kakor v otročička in delal trapast in nečimern obraz Neznosen človek! Toda mama ji ni prikrivala, da bo ta zapeljivi človek njen mož, naj ga mara ali ne:
"Gotovo je gotovo; kdor dolgo izbira izbirek dobi! Zahvali Boga, da te hoče; zdrav je, soliden mož, in denar ima."
In tako je sedel solidni mož ne-fcega večera zopet v njihovi sobici ter ugonabljal Mary prav nemoteno: gospa Mozolinka je znala politiko in je obiskovala ob teh urah svoje prijateljice v sosedšči-ni.
"Psenična moka je zopet dražja!" je menil gospod Malouh.
"Pod Tivoli je sveže," si je mi slila Mary. "Solnce se spušča nizko, nizko . . . med kostanji diši po maju; dekleta imajo nove klobuke, oficirji hodijo mimo in sučejo oči . . ."
"Vojska bo," je nadaljeval solidni mož. "To je tisto; denarja manjka, vse je dražje, in ljudje, kajpak, ne plačujejo. Kakor da denar ni denar, Če je deset vojska na svetu . . . Da, da, Repnikar mi lahko dela konkurenco tik prpd nosom, ko je dobil o božiču deset tisoč v loteriji!" In važno je pokimal z glavo, kakor da hoče reči: "Da, da, jaz sem pameten mož in vem vse, kako in kaj . . ."
"Deset tisoč!" je vzkliknila Mary kakor iz sanj; po možganih ji je bilo šinilo, da bi dobila z desetimi tisoči lepšega, nego je'Malouh.
"Deset tisoč, v državni loteriji. Vagabund je stopil v štacuno na kozarec žganja — vrag naj me vzame, ako ga ne ovadim, da toči žganje tam zadaj! — pa mu je ponudil srečko, za dve kroni namesto za štiri; nimam česa jesti, je dejal. In Repnikar je dal dve kroni, samo da je odri siromaka. Pride božič, pride žrebanje — ali ne zadene falot deset tisoč kron t "
"Pa glavni dobitek je še večji?" je prašala Mary.
'Glavni je dvesto tisoč. Sama sreča, da ni glavnega dobil!"
"Dvesto tisoč . . ." je ponovila Mary z zamiraj očim glasom — kakor pravijo v molitvah: "O. Gospod!" In bogastvo je vzmrgo-lelo pred njeno domišljijo; obleke, klobuki z ogromnimi peresi, zlatnina, avtomobil, Zalaznik . . . in oficir, najlepši v celi Ljubljani! Klečal bi, tiščal levico na srce, dvigal desnico in sviral sladko: "Ah, Mary, kako vas neizmerno ljjjubbim!"
"Premislite, gospodična Mary/' je šepnil ta hip solidni mož z razburjenim glasom in zardel do ušes, "premislite — in naj ostane med nama: tudi jaz sem kupil srečko ! Pojutrišnjem bo žrebanje... Ah, to bo veselje, če zadenem kaj! No, nadejam se ne, to se razume; ampak če bi le bilo?"
"Dvesto tisoč kron!" je šepnila Mary in sklenila roke.
"Da, gospodična Mary, če dobim pa dyesto tisoč, vam kupim nekaj lepega — lepega!" je zategnil gospod Malouh in nabral u-sta v trobentico. "Kupim vam — kaj bi kupil? — ne, res vam kupim krasno zlato zapestnico, najmanj za trideset kron!"
"Skopuh!" je siknila Mary v svojem srcu in ga pogledala tako. prežimo, kakor da že ima v žepu svoj glavni dobitek, pa ji ne ponudi grajščine in avtomobila. Premišljala je, ali naj sploh še izpre-govori besedico tej nizki, branjevski duši. Srčne borbe jo je rešil gospod Malotih, ki je vstal in segel po klobuk in palico:
"Oprostite, Mary, dolžnost je dolžnost — kupčija je kupčija! Ce ne bi človek pogledal vsakih pet minut, bi ga okradel pomoč-
nik do nagega. Tak pa do svidenja — pd-pa, mucka zlata oh pardon, saj nisem hotel . . . no da, gotovo se jutri spet kaj vidi mo!"
"I, seveda morate priti, gospoc Malouh! Mary je vsa nesrečna, če se kak dan ne oglasite," je lagala gospa Mozolinka, ki je priracala ta hip na prag . . .
Mary je spala malo tisto noč.
"Pojutrišnjem bo žrebanje, in nekdo dobi dvesto tisoč kron!" ji je ponavljal skrivnosten glas.
"In če bi imela tako srečo jaz. in bi zadela glavni dobitek?" mu je odgovarjala v mislih.
Čez nekaj časa je govoril glas "Kupiš si srečko; morda zadeneš Premisli: dvesto tisoč!" A Mary je odgovarjala: "Morda zade nem; če najde sreča druge, zakaj ne bi mene? . . . Oh, toliko de narja ! Človek bi rekel, da je ves svet njegov! Klobuke, obleke, av tomobil, zlatnina — ah, Mary, ka ko te neizmerne ljjubbim! , Ah, kako te ljjju-hu-hubbim, pre krasni oficir!" In ko je zaspala se je že vozila v avtomobilu; vih ral je pajčolan, ljudje so se od krivali, smehljal se je oficir ob njeni strani in bliskal z zobmi iz pod ogljenih brkov . . . Pred pa lačo se je ustavil voz, ona se je izprehajala v židani obleki po dvoranah . . . kakor pipec se je sklopil sluga v livreji . . . zunaj je velel nekdo: "Javite me milost ni gospe grofici!" . . . Vrata so se odprla na široko, vstopil je italijanski kavalir, sklonil se je do njene roke, dvignil lice, objel jo in jo prižel na strastne prsi: "Čara mia!" . . . Ona pa je šepetala Ah, kako sem srečna, miljeni Ri naldo!
Zjutrai je ležala dolgo in si brodila s prsti po rjavih laseh; smeh Ijaj ji je skakljal po okroglem o-brazku, in sanje niso bile več daljno hrepenenje — bile so kakor bližnja bodočnost! Pojutrišnjem — ne, jutri! Dvesto tisoč kron ...	\
Kavo, ki jo je prinesla gospa Mozolinka v škrbasti skodelici, je pokusila in odrinila s prezirnim namrdljajem. Palača, kjer je prt bivala, je stala sicer v šentpeter-skem predmestju, irhovine v hiši so jo klicale za Minko, in krasni klavir, ki mu je zaupala svoje nežne sanje, je bil tipkalnik v pisar ni doktorja Skubica — toda ona se je nazivala Mary in je bila rojena za boljšo usodo! Z nervoznimi prsti je poiskala pet kron, ki jih je imela spravljene v predalu: in ko je stopila čez hišni prag na svetlo pomladnjo ulico, se ji je zdelo, da je Pepelka, ki beži iz ku hinje trpljenja svojemu princu v naročje. Napravila je ovinek in kupila srečko v oddaljeni toba-karni, v ulici, kjer je nihče ni po znal.
Namenila sem jo v darilo," je dejala prodajalki. Kaj je bilo treba vedeti stari devici, da zadene Mary jutri dvesto tisoč kron!
Visokomerno je pokimala bledi Emi, svoji tovarišici, in gospodom, ki jih je našla že v pisarni. In ko so zbežali njeni prsti po tipkah remingtonke, se ji je storilo kar enako; še malo časa, in nikoli več! Kdor ima dvesto tisoč kron, je boljši človek in se ne gre več takšnele navadne tipkarice, kakor je na ^rimer bledična Ema s svojo slabokrvno poltjo in šiljastim nosom . . .
Ah, kako kruta je počasnost ur, kadar gre srce sreči naDroti! Zdi se, da omaguje solnce na nebu; v žilah zastaja utrip srca, in kazalci na uri se bore s kolesjem, ki noče popustiti v svoji enakomernosti, ustvarjeni za srečne in nesrečne dni . . . Mary Mozolinova se je naveličala še tisti dan čakanja med akti in diktati; dru^o jutro jo je bolela glava, in namesto v pisarno se je šla izprehajat proti Rožniku, po gozdnih stezicah, kjer ni skrunila njenih blaženih načrtov resničnost, v kakršni žive sitne matere, gospod Malouh, stric Onga, teta Ongavka in enaki ljudje. A tu v brezdelju, so tekle minute še počasneje: popoldne ie jokala doma od slabe volje in nestrpnosti, zvečer je sedela v kinematografu, kjer pa je ni zamotila niti strašna drama o pariškem apa-šu Loulouju, ki je spekel in sne-del svojo ljubico, baronico Lagon-zesse, in ko je levla spat, ni zatis-nila o*esa do belega dne.
"Rajša pojdem spet v pisarno!" je dejala sama pri sebi Doktor Skubic jo je uščipnil v lice in
Bledična Ema jo 'e spremila; do Kolodvorske ulice sta imeli skupno pot. Zdai se Mary ni mogla več premagati: nekako je morala vendar govoriti o svoji sreči! In napeljala je po ovinkih razgovor na "svojo daljno sorodnico, o kateri ji je pravil ranjki papa" in tako dalje — vso svojo povest o glavnem dobitku. Nazadnje je pristavila modro:
"Vidiš, draga moja, tako išče sreča marsikoga — čez noč je vse izpremenjeno. Jaz pravim, Človek se ne sme prenagliti; onemu Ma-louhu sem dala slovo že pred štirinajstimi dnevi, in tudi tebe svetujem, pusti svojega študenta ... Kaj pa je študent? Jurist! Nič ni — in morda nikoli nič ne bo!"
Bleda Ema je pozelenela in zardela po vrsti. Ugriznila se je v ustnice, ošinila Mary z očmi kakor z bičem in bevsnila strupeno: "Kaj se predrzne, gos neumna! AH misliš, da nisem videla, kako vlačiš srečko iz pombadure in jo požiraš z t)čmi. Haha! Ti najdeš srečo ... ti pa, ti!" . . .
Mary je okamenela nad tolikim prostaštvom. Vzravnala je svoj vitki stas in pomerila tipkarico iz visoka; hotela jo je zavrniti, toda premislila si je, zadovoljila se z nemim zaničevanjem užaljene visokosti in krenila brez besede na drugi trotoar. Prav tega je manjkalo, da bi se pričkila z navadno tipkarico. Skoraj se je že veselila, kako jo bo še ponižno pozdravljala enkrat, ona pa bo kimala iz kočije, kakor se spodobi taki osebi: komaj z očmi.
"Zdaj pošljem skrivaj hišniko veffa Mihca po uradni list; danes morajo biti objavljene številke!" si je dejala, ko je dospela pred domačo hišo. In že je videla v duhu, kako ^otrka zvečer gospod Malouh, njena mati pa mu poreče 'Moja hči je slabe volje; ne spre nia, gospod Malouh. Prav žal, ampak ..."
Toda v njeni odsotnosti se je bi-o zgodilo nekaj, česar ni sanjala. Mati jo je čakala med kuhinjskimi vrati; zavrisnila je, ko ^je za gledala hčer, in so vrgla nanjo i vso nemajhno težo svojega mast nega telesa plakaje in smeje se v Mii sapi:
-Veseli se, Marica, Mary, dušica moja! Uh-huhuu! . . . Otro čiček moj, eukerček, ptička moja zlata! Ali se nič ne veseliš svoje sreče? . . . Oh, da sem učakala ta dan! Bodi zahvaljen, Bog Oče nebesih. Uhuuu-huhuu ..." Kakor strela je prešinila Mary tista sladka groza, ki popade srce neposredni bližini zaželjene sreče.
'Kako?" je izjavila s krčevitim nanorom. "Ali že veste? . . . £ako pa, da že veste? . . ."
"Kaj ne bi vedela, detece moje! Sam je bil tu, pritekel je go-orok, skakal, plesal — ves neumen! — Gospa, pravi, gospa! Za pet ran božjih — ali norim, ali je res: tu notri v časopisu stoji, da sem zadel glavni dobitek: dvesto tisoč . . . dve-sto tisoč teron! . . ." .
■ te
'Kdo?!J' je dahnila Mary, be-a kakor testo, in se naslonila k steni.	j	v
"I, kdo pa drugi kakor Malouh tvoj bodoči ženin! . . . Mary, premisli . . .
Mati ni končala. Mary je vikni-a s turobnim, zadavljenim glasom in se sedla na tla. Gospa Mozolinova je zagnala blazerj. vriše; na-trlo se je sosed, ki so prenesle re-o na posteljo, zalile jo z nebroj-nimi zdravili in jo spravile po silnem trudu k zavesti. Toda Mary je norela, bila je okrog sebe kakor obsedena, in še le, ko so poizgini-vse babnice z materjo vred, se je obrnila k steni, zavila glavo v odejo in začela ihteti, tiho, tiho, žalobno kakor osirotelo dete . . .
oprostil drage volje; toda čas ni tekel nič hitreje — narobe, do-
Newyorska konferenčna predloga.
Razprava k reorganizaciji naših podpornih Jednot.
Priredil I. Z.
(Dalje.)
poludne je bilo najmanj tisoč let! bbim
Gospod Malouh ni čakal večera tisti dan. Prišel je že ob štirih po-poludne, ko je bila Mary ravno vstala — prišel v fraku in klaku, lakastimi čevlji na ogromnih nogah, obrit, napomadenih las in ogromnim šopkom v roki. Prosil jo je roke in srca. In ko se mu je zdelo, da se Mary obotavlja, je položil levico na prsi, dvignil desnico in upognil koleno .. .
Toda bilo je odveč. Mary mu ie vrgla roke okrog vrata, naslonila žareči obrazek na njegov prsni žep in šepnila trepetaje:
"Da! . . . Ah, saj ne veš . . . kako dolgo te že ljju-hu-hu-
člen 17. (Pooblastilo in način procesiranja). Vsako društvo, bodisi že domače, ali pa tuje, ki posluje sedaj v tej državi* mora pismenim potom pooblastiti zavarovalnega superintendents ali njegove uradne namestnike, kot pravega in pravdnega zastopnika in sicer 30 dni potem, ko bo ta predloga sprejeta. Ta doloČDa velja tudi za vsa ona društva, ki bodo odslej zaprosila oblastveno dovoljenje. Tako postavljen po oblaščenec mora nastopati v vseh pravdnih zadevah ali procesih napram društvu; njegovo postopanje ima ravnoisto veljavo ali vred nost, kakor bi društVo samo nastopalo. Slično pooblastilo ostane toliko časa v veljavi, dokler ima društvo kake zaostale obveznosti v tej državi.
Že samo prepis takega pooblastila, potrjen od zavarovalninske-ga superintendenta, — se smatra zadostnim uradnim dokazom. Ti prepisi imajo jednako veljavo in moč, kakor izvirno pooblastilo, izdelano kasneje. Vse pravdne zadeve društva se morajo torej izročati pismeno v duplikatu zavarovalnemu superinteudentu, ali v njegovi odsotnosti, njega namestniku. Vendar se pa določa, da tako postopanje ne veže pooblaščenca, in da isto ni pra-vomočno pred ne manj kot 30 dnevi, od dneva, ko se je poslalo pravdne listale društvu. Stvar se nanaša glede odgovora pooblaščenca če društvo zagovarja ali pa toži. Vsak postavni proces napram društvu mora poslati zavar. superintendent v prepisanem du-plikatu po pošti priporočeno in naslovljeno na tajnika ali zapisnikarja društva. Postavni procesi društev s** morajo voditi samo na način kakor tukaj predpisano.
Člen 18. (Kraj zborovanja in — glavnega urada). Vsako društvo naj določi tako, da se lahko vršijo zborovanja zakonodajnega ali glavnega urada v vsaki državi, vsakem teritoriju kjer ima to društvo svoje podrejene podružnice. Vse sklepe ali vsa poslovanja, sklenjena na takih glavnih zborovanjih se smatra pravo-močnini ravnotako, kakor bi se vršilo zborovanje v tej državi; vendar se pa določa, da mora biti glavni urad nastanjen v tej državi.
Člen 19, <Nič osebne odgovornosti). Uradniki in člani glavnega urada, tako tudi uradniki in člani inkorporiranega podrejenega društva niso osebno odgovorni v plačilo kake posmrtnine, po-škodnine ali bolnine, katero društvo v svojih pravilih določa. Vse te obveznosti se izplačujejo edino-le iz tozadevnih skladov društva in po načinu, kakor to pravila i-stega določajo.
Člen 20. (Odrekanje napram društvenim pravilom). Društve na ustava in pravila naj določajo, da se ne sme nobeno podrejeno društvo, uradnik ali član odrekati tej ali oni društveni odredbi, oziroma pravilom. Ista so jednako veljavna ter obvezna za celo društvo, tako tudi za vsakega posameznega elana in za vse dediče članov.
Člen 21. (Nedotakljivost podpore). Prepovedano je na vsako-jak način zapleniti zavarovalno denarno svoto ali kako drugo podporo, katero je izplačalo tako podporno društvo. Istotako se ne sme iste tožbenim potom polastiti. Z zavarovalnino in podporo se tudi ne sme plačevati dolgov člana, dedičev ali kake druge osebe, to velja že pred izplačilom in po društvenem izpla* čilu podpore.
Člen 22. (Ustava in prememba pravil). Vsako društvo, ki posluje v smislu tega zakona mora predložiti zavarovalnemu superintendent pravilno potrjen prepis vseh prememb in dodatkov društvenih pravil in sicer tekom 90 dni, ko stopijo iste v veljavo. Tiskane kopije društvenih pravil z dostavki ali premembami vred morajo biti potrjene od društvenega tajnika ali zapisnikarja. Tako potrjena pravik, se smatra že na prvi pogled veljavnim.
Člen 23. (Letna poročila). Vsako društvo, ki posluje v tej državi mora predložiti vsako leto do 1. marca v urad zavarovalnega superintendenta svoje letno poročilo v obliki, kakor to zavarovani urad zahteva. To poročilo mora biti s prisego potrjeno od društvenega predsednika in tajnika ali zapisnikarja in mora vsebovati položaj društvenega obstanka računši z dnem 31. decembra istega leta. Označeno mora biti tudi, društveno poslovanje za celo leto nazaj. V tem letnem poročilu se mora natančno izvesti vse informacije zavarovalnega superintendenta tikajoče se načina društvenega poslovanja. Zavarovalni ' superintendent ima dalje pravico zahtevati od društva vsakojakih pojasnil, katera misli, da so zanj umestna.
Dodatno k temu letnemu poročilu mora še vsako društvo naznaniti zavarovalnemu superin-tendentu vrednost avojih zavarovalnih certifikatov v veljavi z dne 31. decembra minulega leta. Pri tem se mora odšteti ali odvzeti one certifii. ^te, ki so bili izdani tekom leta . a koje se dela poročilo in kjer so je plačevalo prvo leto skupaj ali delno za tekoči smrtninski in stroškin sklad. Določa se torej, da se ima narediti prvo poročilo po stanju društva z dnem 31. decembra 1912. Tako vrednostno poročilo mora vsebovati vse odvisne obveznosti društva, sedanjo srednjeletno vrednost obljubljenih podpor, katere določajo društvena pravila in u-stave z ozirom na izdane vrednostne certifikate. Dalje mora vsebovati to poročilo društveno imetje in srednjeletno vrednost vseh čistih bodočih prispevkov, označenih v pravilih, koje se resnJSno pobira. Vsako društvo pa lahko označi čisto vrednost svojih certifikatov tako, da se pri sestavi računa mesečne doneske. Na podlagi tega mesečnega uplačevanja se lahko računa določeno vrednost certifikatov za tekoče in prihodnje društveno (fiskalno) leto.
Taka poročila morajo biti potrjena od kakega kompetentnega računovodje ali aktuarja. Lahko iste potrdi tudi na zahtevo društva tudi tak uradnik državnega oddelka one države, kjer se društvo. nahajaj Stroške za slično pregledovanje in potrdilo mora trpeti društvo samo. To poročilo se mora predložiti zavarovalnemu superintendentu tekom 90 dni po zadnjem običajnem letnem poročilu. Najmanjša postavna plačilna lestvica za sestavo vrednosti samo smrtninskih certifikatov je posmrtninska plačilna tabelica 4' National Fraternal Congress'' sprejeta na Narodnem kongresu dne 23. avgusta 1899. ali na izbiro društva tudi kaka druga višja tabelica. Društvo lahko upodablja tudi tabelico sestavljeho po svoji lastni skušnji za najmanjšo dobo zadnjih 20 let kjer je zavarovanih nemanj kot 100.000 (sto tisoč) o-seb po obrestovalni meri ne več kot 4% na leto. Vsako tako poročilo mora dalje jasno vsebovati na kaki podlagi se računa posmrtnino in obrestovanje. Vsako društvo ki plačuje poleg smrtnine tudi podporo za onemoglost in bolnino, mora voditi ta vplačevanja v čisto posebnem skladu. Tega sklada se ne sme prištevati k drugim skladom, stroškom ali vrednosti in poslovanja društva. Vendar se določa, da ni potreba deliti sklada pri onih društvih, kjer je v veljavi skupna tabelica za posmrtnino in stalno popolno onemoglost. Tudi v tem slučaju mora imeti društvo upeljano plačilno lestvico na zanesljivi in izkušeni podlagi.
Tu označeno zahtevano vrednost naj se ne smatra kot dokaz plačilne zmožnosti društva; vsako društvo mora biti namreč postavno solventno toliko časa, dokler so društveni denarni skladi vsaj jednaki ali pa večji kakor vse godne društvene obveznosti.
Začenši z letom 1914. se mora doposlati po pošti vsem društvenim članom najkasneje do 1. junija vsakega leta tiskano letno poročilo, kjer je vse natanko o-značeno o stanju društva, ali organizacije. To se lahko nadomesti tudi z uradnim letnim poročilom, priobčenim v uradnem glasilu društva, koje glasilo mora tedaj dobiti v roke vsak član, da se prepriča o položaju ali stanju svojega društva. Pravila takega društva naj zaeno določajo, da se lahko tudi zviša asesmente smrt-ninskega ali bolniškega sklada v
toliko, da bodo odgovarjali po bi ali zahtevi; dodatne ali ne asesmente mora plačevati vs član, da se krije na ta način nasta-le morebitne stroške. Društvena pravila naj nadalje določajo, da se lahko člana na certifikatu ob-teži za vsak primanjkljaj in odtegne dolgujočo svoto od vrednosti certifikata ako ta član pismeno ali ustmeno dovoli. Obtežen je se pa ne sme izvršiti z več nego 5 odstotnimi letnimi zamudnimi obrestmi.
(Nadaljevanje sledi.)
NAZNANILO. * 1
1 —_
S tem naznanjam, da se je nekaj naših domačinov naselilo v novi katoliški naselbini v Alaba-
mi, kjer ni snega, ne slane in ne neurja.
Podnebje v tej državi je fino, zemlja in voda dobra. Od tu se lahko pridelke proda in drugam pošilja.
To naselbino je priporočila: "The Catholic Colonization Society of U. S. A." Priporočena je tudi od škofijskega urada v Ala-bami.
Pišite meni za pojasnila! Lahki kupni pogoji!
Math Cesar, 1900 W. 22nd St, Chicago, m
Telefon Canal 80. 2.10—8.10 15
Priveski K. S. K.J.
, (20. Century) z napisom 1894—1914 z začetnimi črkami, kakor se kdo piie; i »delani v mali obliki in najbolj fina z zlatom prevlečeni Cena komada -fS.75.
Iste ima tadi ceneje po $1.75 in a znakom na obeh straneh po $2.00.
Dalje imam v zalogi tndi znake vseh slovenskih Jednot in Zvez. Cena dn-catu $1.10; — in priveske po zgornjih cenah.
Pišite po cenik zlatarske obrti na:
M, Pogorele
29 E. Madison St. Chieage, mints
Room 1112
Vsem Slovencem in Hrvatom čam mojo gostilno
M
priporo-
9t
Hotel Flajnik
3329 PENN AVENUE
v kateri točim vedno sveže
pivo, žganje, Vino in raznovrstne druge pijače.
Priporočam se cenjenemu občinstvu ▼ najobilnejfii obisk. — Vsi znanei in neznanci vedno dobrodošli!
na svidenje!
Geo. Flajntk, lastnik
3329 Penna Ave.	Pittsburg, Pa.
POZOR SLOVENCI! •
P»zite na ta prostor, kjer bode priobčen oglas o novo namera* vanl Slovenski naselbini v kraju
ali državi, kjer se prideluje pridelke trikrat na leto. V tej novi
naselbini bode dala družba naseljencem živino, da bodo lahko takoj začeli z obdelovanjem. Zgradila bode tudi na lastne stroške v tem kraju cerkev in šolo. Delajo se z eno besedo vse predpri-vave za vstanovitev te velike nove slovanske naselbine. Natančne informacije daje:
Martin Launch Co.
1900 22. PI. Chicago, I1L
JOHN ZULICH
1165 Norwood Rd. N. E. Cleveland,	Ohio.
Prodaja hiše in zemljišča. Zavaruje hiše in trgovine proti ognju. Opravlja notarske posle. Jamči za svoje delo. Tel.: Princeton 1298 R.
Dr. Martin J, Ivec
Slovenski zdravnik
Pkyslelan-S u r g • • n Vrhovni zdravnik K. S. K. J.
900 N. Chicago St.
Corner Clay St.,
JOL1ET, ILL.
Urad zraven slov. cerkve.
Telefon N. W. 1012, aH Chicago telefona: Urad 1354 J. Dom 2192 L.
I
GLASILO K. S. g. JEDNOTE.
• Novice iz stare domovine.
KRANJSKO.
4. trdnjav, polku (sedaj v Galiciji, a ni nobenega poročila o njem); Peter pri 97. pešpolku (z bojišča ni nobenih vesti o njem).
Naši fantje. Dne 22. oktobra 1914 je padel častne smrti na bojnem polju Franc Jemec iz Petelinja v Dolskem, iz znane Jerši
dovolj hitro Taditi novih barak. V taborišču ste dve baraki urejeni kot bolnišnice. Umrlo pe 1 osle j 30 oseb, porodov je bilo 33; dva dojenčka sta umrla. Hrana je bolj vojaška. Zjutraj je mlečn* kava; ker pa ni dobiti vediiu dovolj mleka, pijo moški Črno kavo. 0-poldne se dobi riž, na katerega vlivajo govejo juho, pomešano s kosci mesa. Jed se deli v vojaških pločevinastih skledicah in sicer v porcijah kakor so pri vojakih
i
Umrli so v Ljubljani: Ana Ule, premogarjeva žena, 23 let. — Mi-hal Zubko, poddesetnik 24. pešpol-
ka. — Josip Pavlin, uradnik mestne hranilnice, 31 let. — Peter Folla, einovnik.
Padel je na severnem bojišču nove hiše. Prideljen je bil 1. od dne 21. novembra Ljubljančan;<Jelku strojnih pušk v 17. pešpol-i;
gosp. Jo8,p Komar, knjigotrzec,	30 dekanov za osebo se je
o in se bode se-
24. pespolka, Mihael Žerbko, iz Ko- j bro obnašal kakor pravi kranjski ^^^^^^
l0rje, •	. .. v. !tant- K°	Čnol	muči domotožje in morda tu
Umrl je na tifsu v garnmjski se nese v bojno črto razdalj no me- k.	njk -e običaj dela
bolnici vojak 7 lovskega bataljo-.rilo, se je Jemec takoj prostovolj-	^ > j[ ^ ^ *
na, 22 let stari Jože Smolic iz j no javil za to nevrano na ogo. To- U ko ^ južno štajera£ delat
Vavt* vasl-	i daPredn° JG T 1° C1Ja> ga Je ~ Oprostitev od črnovojniške
Umrl je v Ljubljani na Starem podrla sovražna kroglja ,ter je na I ^ po ^ gporočilJu šta.
mestu izdihnil. Časten mu spomin.	••	.
_ Jewke namestnije se ozira grasko
trgu trgovec gospod Franc Oblak, v starosti 70 let. Bil je mož stare korenine, pošten in vesten trgovec.
Na Vrhniki je umrla v visoki starosti 78 let gospa Marija Levstik, sestra gosp. Vinko Levstika, naučitelja v pok. na Vrhniki.
Pogreb profesorja Josipa Ber-ceta. Dne 12. januarja popoldne se je vrnil Josip Berce v svojo domovino. Ne oni Berce, ki smo ga
Avstrijski vojaški zdravniki, du-
vojaško poveljstvo le na one proš-
hovniki in druge osebe zravstvene. .	... _ w . .„.
... , . u - - „.1™. PJ® za oprostitev od črnovojniške službe ki se nahajajo v ruskem K	^	e od ^ yJ _
ujetništvu, se smeje zopet vrniti lih drn0V0jllik0Vt torej do ygte
v domovino. Ta ukrep ruske vlade ygi letnik lgg7
odgovarja smislu Ženevske kon" UrnoVojnikov vojaško poveljstvo
vencije .	še ne smatra za aktuvalne
Imenovanje v vojaški službi __ ^^	Frank
Generalni major Ignacij Schmidt zahtevata vojnosodno preiskavo.
pl. Fusina je imenovan za povelj-|«Grazer Tagblatt" poroča z Du
govedi, naenkrat jih | pripeljejo tja do 10.000 in več. j
poznali in ljubili kot vzornega slo-	22 domobranke divizije; Laja. Kakor znan0> je bu umir()~
polkovnik Karel Zahradnicek pa ljeni seneral Frank pred par dne
, venskega človeka — le ubogo njegovo truplo je prispelo, da počiva
v ljubljeni slovenski zemlji.-.....
Sorodniki so dali pokojnika, ki je bil pokopan na vojaškem pokopališču v Budimpešti, prepeljati v Ljubljano. Vsled izrednih razmer se ni moglo pravočasno določiti in naznaniti ure pogreba in tako se je zbrala označeni dan popoldne razmeroma le mala družba na glavnem kolodvoru, kjer so dvignili kovinasto krsto s pokojnikovimi ostanki iz vagona,t ter jo na mrtvaškem vozu mestnega pogrebnega zavoda prepeljali na pokopališče. — Poleg sorodnikov in najožjih prijateljev, opaziti bilo je na kolodvoru dvorna svetnika Levca in Hubada, magistratnega ravnatelja dr. Zamika in dr. I iiteljsko osobje in gojenke mest nega liceja z ravnateljem Ma cherjem na čelu, so spremili nepozabnega tovariša in učitelja na njegovi poti. — S slovensko tro-bojnico okieeno krsto so položili grob pri Sv. Križu in priprosti vo jaški križ, ki je označeval poči vališče dragega pokojnika že na budimpeštanskem pokopališču, na znanja, da truplo v domači zdaj zemlji leži.
Iz ruskega ujetništva je pisa Jak. Čeč izJelovega pri Radečah in pravi, da je daleč v Rusiji ,ter popolnoma zdrav. Njegovi tova riši so ga že videli hudo ranjene ga, eni celo brez roke, drugi pri operaciji itd., kar se je vse izka zalo kot bujna domišljija. Pismo je romalo iz Rusije do Radeč 7« > dni.
Padli slovenski junak. "Neues Wiener Tagt^att'' * poroča z dne 2 januarja 1915. pod vzglavjem 4 Pa dli junaki' sledeče: "BogumilKa-čič si je pridobil s svojim premi šljenim in odločnim nastopom ne samo priznanje svojih višjih, am pak tudi v visoki meri ljubezen in srčno vdanost svojega moštva Odlikovan je bil s Signum laudis na traku vojaškega zaslužnega kri ža. Dne 4. decembra je tudi njega zadela sovražna kroglja; umrl je junaške smrti za domovino." — Zopet nam je torej ugrabila sovražna kroglja življenje mladega vrlega slovenskega junaka, ki se je štiri mesece boril na južnem bojišču z največjo hrabrostjo in ne ustrašenim pogumom proti srdite-mif sovražniku. Padli slovenski junak, nadporočnik Bogumil Kačič je bil v slovenskih krogih znan kot izvanredno dober, odkrit in naroden značaj, katerega je ohranil tu di, ko je služboval daleč v tujini Posebno je ljubil svojo ožjo slo vensko domovino. Če mu je le dovolil čas, pohitel je k svojim prijateljem in užival s polno dušo le poto domačih krajev. Bridka izguba je zadela nas, ki smo poznali in cenili svojega dobrega Bogota; tolaži nas le misel, da je padel kot velik junak, ki braiii in čuva svojo domovino. Slava in čast njego* v emu spominu 1
Šest sinov vojakov ima 801etna vdova Uršula Spačal. Kostanjevica na Krasu št. 5, politični okraj Sežana. Najstarjši sin Ivan služi pri črnovoj. bat. št. 34; Alojzij je v Polju pri pekih; Anton pri 5. trdnjav, polku ,v Dalmaciji; Urh pri 12. črnovoj. bat.; Andrej pri
vi pri cesarju v avdijenci. V dvor-
za poveljnika 44. domobranske
brigade.	.nih krof?ih 8e zatrjuje, da je ge-
Bozja pot na Brezjah. Pretekle- ncrai Frank vladarja prosil, da ga leta je bile v romarski cerkvi Lftj ge ^ postavj pred	gQ
na Brezjah pri Mar,u Pomagaj dišče Enako ^ .Q je	ce
opravljenih sviteh mas 3792; ob- sarju tudi feffi Potiorek hajamh je bilo 46.750 oseb.
Na sporočilo presv. kneza in škofa je vodstvo romarske cerkve na Brezjah poslalo vse (240) berglje Rdečemu križu v Ljubljano za ra njene vojake
Žene — otroci.
Angleška vlada je nedavno objavila rezultat ljudskega štetja v Indiji. Ti izkazi izkazujejo, da je v Indiji 250.000 majhnih deklic, ki so že omožene, čeprav so stare še le — pet let. Omoženih deklic v Indiji dva milijona, pravih žen, ki do zdaj še niso dosegle 15. leta, šest milijonov. Ta Čudna dejstva povzroča indijska navada, da mora oče kakor kmalu mogoče svoji hčeri kupiti moža. Deklice se poroče v templju in se po ceremoniji vrnejo k starišem* Še le v starosti dvanajst do petnajst let se "mlade soproge" preselijo k svojim možem. Milijone indijskih žen je že s trinajstimi leti mater, s petindvajsetimi leti pa že babic. Usode indijskih žen pač ne moremo zavidati, ker so sužnje svojih mož. Še žalostnejša je usoda udov, čeprav je skoraj popolnoma izginila navada, da se da vdova po smrti svojega moža sežgati. Čim več trpi vdova, tem srečnejši je njen mož na drugem svetu. Vdove postanejo navadno plesalke v templjih, poklic, ki ni drugega nego "sijajna beda".
Eduard VII. in Leopold IL
Nedavno umrli angleški kralj Eduard VII. ni bil nič kaj prijatelj drugih kraljev, vojvod itd., če je le mogel se jim je ognil; nekoč je Reviero zapustil samo radi tega, ker je bilo preveč gospode tam. Bil je v Parizu v gledišču, sedel je v Idzi. Načelnik tajne policije, Paoli, ga opozori na belgijskega kralja Leopolda, II., ki je bil tudi pri predstavi "Me zelo veseli", reče Eduard, a ne pogleda več v ono smer, kjer je sedel Leopold. Po igri se Eduard prav hitro odpravi, da ne bi trčila skupaj; Paoli počaka Leopolda pri izhodu in ga "nagovori: "Veličanstvo, danes smo pa zelo
ci 151 krogelj iz topov in 13300 krogel j iz pušk oziroma mitral jez (mitraileuse), da so ubili enega samega Rusa. Rusi so pa za usmrčenje enega Japonca porabili mnogo manj, vendar pa tudi še 10 velikih in 214 malih krogelj.
LISTNICA UREDNIŠTVA
Zadnje dni smo prejeli od nekaterih gg. dopisnikov tudi čestitke v pesniški obliki. Za čestitke se .vsem gratulantom zahvaljujemo s pripombo, da smo pesmi Spravili ali shranili v arhiv našega lista.
PRODA SE
LISTNICA UPRAVNIŠTVA.
Gospodje tajniki in tajnice kra jevnih društev so uljudno napro šeni, da nam pri vsaki spremembi naslova članov naznanijo tudi STARI NASLOV. Te dni smo dobili samo od enega društva kar 80 prememb skupaj brez starih naslovov.
Toliko v blagohotno upoštevanje.
Upravništvo "Glasila K. S. K. Jednote".
•JOSIP ZALAR
JAVNI NOTAR
1001 N. Chicago Ave., Jollet, 111.
izdeluje vsakovrstne pravovdjavne listine in izvršuje vse v notarsko stroko spadajoče zadeve za Združene Države in staro domovino.
Chicago tel. 1048 N, W. 770.
Lepo urejen saloon z "licen-8om" in dvema velikima dvoranama s celo gostilniško opravo ih hišo vred. Gostilna se nahaja v Chi-cagu. Vzrok prodaje je,\ ker gre lastnik na farmo. Več se poizve pri
MARTIN LAURICH & CO. 1900 W. 22. Place, Chicago, HI.
Opomba: Podpisani istotako prodajemo lote, nahajajoče se v središču tuk. slovenske naselbine, — hiše in farme v državi Wisconsin.	* (3x2.10 — 2.24.)
JOHN MOŽINA
slovenska grooerija in mesnica
1039 Prescott St. vogal 11th St. : North Chicago, EL (Telefon št. 466) Priporočam svojo zalogo raznovrstnega vedno svetega grocerij-skega blaga in mesnico. NIZKE CENE, DOBRO BLAGO IN TOČNA POSTREŽBA je moje geslo. ROJAKI K ROJAKU-2. 3. — 5. 3. 15.
Frank Petkovšek
720 Market Street WAUKEOAN, ILLINOIS.
Zastopnik raznih parobrodnih družb PoSilja denarje v staro domovino in o-pravlja notarske posle.
Se toplo priporoča Slovencem v Wau-kegan in okolici.
POZOR ROJAKI V PUEBLO, C0LQ!
Ml razproda|amo vse obleke In suknje po tovarniških cenah.
CENE SO SLEDEČE: Obleke Id so veljale preje $10.00 veljajo sedaj samo $ 6.75
<«
ti ti it ti a u
ti	tt
it	it
u	ti
it	ti
ti	it
ti	it
ii	ti
it ti ti it ii ii it
ti ii ti tt ii ti M
ii it ti tt ii ti ii
ii ii ii it ti
u u it u u u tt
$ 8.15 $10.00 $12.00 $13.85 $14.85 $16.85 $18.45
PRIMORSKO.
Obsojan bivši redar. V Trstu je bil bivši redar 35 let stari Josip Kuret, doma iz Ricmanj, obsojen Dar "Rdečemu križu". Dežel-1 na dve leti težke ječe radi nasilja, na prisilna delavnica je naklonila — Vlak povozil človeka in ga Rdečemu križu" 120 fino izdela- vlekel četrt kilometra daleč s se nih palic.	b°j. Pri državni železnici, in si-
Podaljšanje moratorija. Z 31. cer na postaji Trst — Sv. Andrej, ni moratorij in 19. januarja t. L bil uslužben kakor mizar 351et-
se je sestala na Dunaju konferen- ni Pran Mandelj, doma nekje iz I ponosni, cela vrsta kraljev je bila ca, ki se je posvetovala o novih Kranjske. Dne 14. jan. zjutraj v gledišču. Tudi Eduard je bil določbah glede odloga plačil. Via- .le šel nesrečni Mandelj na delo. tu." — "Ni mogoče! Škoda, da da namerava izdati moratorijsko Ker je pa bilo že nekoliko kasno nisem vedel, tako rad bi mu po-naredbo, ki bi naj veljala za 4me- — bilo je že pet minut čez sedmo dal roko." — "Lagal je, dobro sece, t. j. do konca maja. Ta na- — si je hotel skrajšati pot ii? je vedel, da je bil Eduard tu, saj redba naj bi določila naslednji je zato preplezal zidek ob želez- sem, mu sam povedal", pravi ne-plačilni modus: a) na tirjatve, ki niški progi na oni točki, kjer se koliko trenutkov pozneje Paoliju so zapadle do 31. avgusta in na stekate ulica dei Navali in ulica ravnatelj gledišča, Micnel Mor katere se je dosedaj že plačalo Broletto. In ravno ko je preple-1 tjer> 50%, naj se plača v februarju na- Uči ta zidek in hotel naprej daljnih 25%, v aprilu pa zopet preko železniškega tira, je pri-i	Vojna.
25%; b) tirjatve, ki so zapadle v dirjal vlak, ki ob isti uri odhaja	. J*
septembru in (flčtobru in na ka- w Trsta v Gorico, oziroma na Je- . Zel° M treba truJti, da ubi-tere se moralo dosedaj izplačati senice. Mandelj je počakal, da\lem<> T vojni enega človeka V 50%, naj zapadejo k nadaljnemu vlak oddirja mimo njega. No, ko rusko-japonskit vojski so v boju plačilu v marcu (25%) in v majni- je vlak oddirjal mimo njega, je|z& sotesko Kmčo izstrelili Japon-ku (25%); c) v novembru zapadle Mandelj skočil preko tira. Ni pa	^
tirjatve, ki so dosedaj plačljive le revež opazil, da je ravno v onem !Jiiniri!Jl!JM^ s 25%, naj bi se po možnosti pla- trenotku prihajal iz nasprotne J j čevale tudi v marcu s 25% in v strani, po drugem tiru vlak, ki ob * j majniku s 25%; d) decemberske isti uri prihaja iz Herpelj v Trst. I j in januarske tirjatve naj se še od- In tako se je pripetilo, da je ne- I ■ ložijo. — Vlada se bo seveda še srečni Mandelj, ko je skočil pre-' ozirala na mnenje sklieane ankete ko prvega tira, po katerem je vo-zastopnikov trgovskih in obrtnih zil odhajajoči vlak, skočil narav-zbornic, ter raznih gospodarskih | nost proti stroju prihajajočega korpo racij.
$12.50 $15.00 $18.00 $20.00 $22.50 $25.00 $27.50
Naše obleke so narejene od najboljših krojačev tvrdke "Peck & Co." kakor tudi "Royal Tailors". Naša obuvala so garantirana "Crofsett Shoes" za moške in za šolsko m alino tvrdke Robert "Johnson ARand"
Naročite spomladno obleko pri nas, napravimo Vam jo po Vaši meri! Cene so: $15.00 — $18.00 - $20.00 la naprej.
Edina slovensko-hrvatska trgovina z oblekami in krojačnica.
PATLOGAR & THOMAS
133 S. Union & D Sls.
i Pueblo, Colorado.
vlaka. Prihajajoči vlak je nesrečneža takoj podrl ter ga po-ŠTAJERSKO.	I tem vlekel za seboj nič manj nego
Padel je na severnem bojiš 250 metrov daleč. Pri tem je bil ču, glasom 96. izkaza o mrtvih in nesrečnež skoro ves zmečkan ranjenih, gosp. Feliks ' Ješovnik,! '<La del diavolo", tržaški nadporočnik 7. domobranskega ''hudičev rep" pred vrhovnim to-pešpolka, sin mnogozaslužnega diščem. Kakor znano sta se mo nadučitelja pri Sv. Rupertu Slov. rala lansko leto zagovarjati ured-goricah.	nik kronike tržaških škandalov
" Taborišče poljskih beguncev listi5a "La coda del diavolo" pri Lipnici. Neki sotrudnik "G. V,ktor Cllbbm in Privatni urad-T." piše svojemu listu: Južno od nik Benedetti pred celovško po
Lipnice je nastalo zadnje mesece h"010« keT* sta	ozir- P™**
pravcato mesto, ki služi za bivan- a ela"ek naperjen proti admira-je gališkim beguncem. Na prostem ?maHa™™ m ^rofu Montecucco-polju (vidno z železnice) stoji že Ih' ces, da sta ta dva najvišja 25 prostornih barak; nadaljnih mornariška dostojanstvenika ku-25 gradijo, Taborišče obdaja ogra- ?°Jala razne mornarici pripada-ja iz bodeče žice, tako da je rao- ^ nredmete za bagatelno, torei goče le na enem mestu priti noter goljufivo ceno. Celovška porota in ven. Najprvo se je mislilo pri- He obsodila Benedett,i.ia na 3 me-praviti tu zasilno zavetišče za sece m 10 dm> Cubbina pa na 6 6000 oseb; zgraditi se je mislilo mesecev m 10 dni zapora. Ob« 12 barak, vsako za 500 oseb. Kas- sta vložila ničnostno pritožbo, češ neje se je zgradilo 25 barak, v ka- da vseboval dotieni članek res terih biva sedaj okoli 14.000 oseb. zalltve ob?h admiralov, toda ne Vse barake so zgrajene na eden \ot uradnikov, temveč kot zaseb-in isti način; vsaka ima pritličje mkov ,n da državno pravdništvn in podstrešje urejeno za bivališče. zato ni hl]o upravičeno tožiti, tem Begunci leže na širokih, z desk I manj. kej je bila takrat stvar že zbitih ležiščih. 2000 je slamnic, drugi morajo ležati na lastni obleki, odejah ali kar so prinesli seboj. Barake sicer ne nudijo kp-	. modnega bivališča, varujejo pa | PriPr" judi vsaj pred mrazom in mokroto. V vsaki baraki so peči in pa več štedilnikov, katere lahko be-gunci menjaje se rabijo. Ker ni o-1 Hail ar cen, razsvetljujejo barake z elek- od mandžurski železnici na meji trično lučjo. Vsak dan prihajajo med Mongolijo in Mandžurijo je novi beguci, tako da ne morejo I središče mongolske trgovine z

VELIKA ZALOGA VINA
belega in rudečega iz Euclid, Ohio grozdja, katero se smatra za najboljše v Združenih državah. Moje vino se sme rabiti pri daritvi sv. maš^, ker^je naravno ali pristno vino. Pošiljam ga na vse strani Amerike.Cena vinu je:
Rudečesod.............$28.00 Belo sod.................$34.00
in pri tem jaz plačam vojne davke. Za več pojasnila se obrnite na me:
LOUIS LACH, 1033 L 62nd Street, N.E., Cleveland, Ohio.
■jniEjarararcjiirafi^	ircrazjiifzmfi
zastarela. Najvišii sodni in kasa-eiiski dvor je ničnostno pritožbo! zavrnil in "hudičev rep" bodo sedaj vendar-le za nekaj časa
RAZNOTEROSTI.
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do dobt&ga sem se prepričal, da dospejo denarne po-šiljatve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino.
100 K velja sedaj $20 s poštnino vred.
Frank Sakser
82 Cortlandt Street,	New York, N. "V.
B104 St. Clair Ave., Cleveland, Otilo.
j
GLASILO K. S. K. JEDNOTE.
1
Med valovi življenja.
Povest, spisal Dobravec.
(Dalje).
K oknu stopi in gleda, kako vro ljudje z vseh krajev kropit blago' pokojnico.
Nekdo potrka.
44Zdrav, Jaromil!" Ivan Mlakar mu prijazno stisne roko. "Kaj pa imaš tukaj?" vpraša in zre na dovršeno pesem. "A, Pegaza jahaš! Lepo, lepo!"
"Preberi!" reče Jaromil in ponudi prijatelju stol. Ivan kmalu prebere in mu vrne pesem .-
"Krasne misli, dragi moj," pohvali ga Mlakar in potrka po rami. "Ti si vrl dečko. Ko bi jaz imel rodnega brata, hotel bi, da bi bil takšen kot ti."
Jaromil in Ivan sta se pobratila takoj ono leto, ko je prišel prvi v Ločnice. Ne vinski duh, marveč duh jednakih nazorov in jed-nakih namenov je zjedinil oba znanca v jedno dušo. Le zložnost v nazorih je poroštvo stalnemu prijateljstvu.
"Up v boljšo bodočnost onkraj groba," nadaljuje Mlakar, "nam bodri in oživlja onemoglega duna. Brez te nade človek neha biti človek, obupati mora, ker nima nika-kega zmotra, kakor ga nimajo o-ni, ki trde, da ni po smrti — nič.''
"Tak je menda tvoj prijatelj pl. Videnski," seže mu Jaromil v besedo in ga pogleda nekam še-gavo. Govorili so namreč že prav za gotovo, da bode v kratkem I-van njegov zet.
"Da, žal!" reče Mlakar tako prepričevalno, da je moral vsakdo slutiti resnico njegovih besedi j.
"Mprda ga bodeš pa ti kaj preobrnil," pristavi Jaromil zopet najjaljivo. "Veš, oni dan v Poljani sem ga jaz vzel na škripce zastran narodnosti. Res, mož ne ^taji, da je po rodu Slovenec; to je pa tudi vse, kar bi se moglo pri njem nazivati narodna zavest. Skratka: on je popoln malomar-než glede na vero in narodnost. Mož nima, kakor kaže, nikakih nazorov. Revež!''
"Jaz se tudi ne strinjam in ni-kdo se ne more strinjati ž niim," povzame besedo Mlakar. "Skoda za plemenito Lucijo. Njo utegnejo pokvariti njegove zmote. Dekle misli v mnogih rečeh popolnoma različno od svojega očeta. Kakor mi je pripovedovala sama, navzela se je tega duha pri neki učiteljici na zavodu v Beču. Gospica Klara, tako so jo neki na živali, imela je lepo "Dalmatin ko," kakor je rekala Luciji, jako rada. Večkrat jo je vozila š seboj sprehajat, pozneje jo je vabila tudi v svoje stanovanje. Tam sta o prostih dneh presedeli cele ure in se pogovarjali o stvareh, ki ne blažč samo duha, marveč go-je tudi versko zavest. Klara je bila gledč na pridnost in vestnost v svojem poklicu med prvimi vzgojiteljicami na zavodu. Za prijaznost, katero je imela do ljube kapitanove hčerke, prezira le so jo tovarišice; ona si je pa mislila: Vsak po svoje. Zato ima Lucija sedaj lepe nazore o življenju in človeštvu, zato je ohranila svojo vero. Nečem Si tajiti, da se mi je srce zavzelo zanjo, ko sem jo bolje spoznal.''
"Baš to sem hotel opomniti,' reče Jaromil.
"Saj sem ti že omenil," nada ljuje Mlakar, "da ne tajim tega, a poslednji čas — še nikdar ni bil Videnski z menoj posebno pri jazen — je zopet prav ledeno mrzel in "kaže, kakor da mu naša družba ni posebno všeč. O neki priliki je cel6 rekel, da smo preveč verski, kar ne pristuje olikan-cem, ki vendar vedo, da je vera > in verski obred le — komedija Misli si še sedaj, da jaz takemu ' golčanju ne molčim. 'Vendar se nisva, da bi rekel, sprijela hudo. Torej vidiš, dragi moj starina, tako to je."
"Bog pomagaj!" vzdihne Jaromil, Mlakar pa nadaljuje:
"Tisti Lah, ki se je te dni na selil pri njem, ima pač ravno take nazore. Pravijo, da se poznata še s potovanja po morju, kjer je Emanuele Derossi izpopolnjeval svoje slikarske študije. Tam sta se tudi sprijaznila. Po očetovi nagli smrti, je zapustil umetniško pot, dasi nerad, in upravljal bojda veliko posestvo v severni Italiji. Derossi je še samec, kar VI denskega še bolj veže nanj. Vse večere sanjarita o svetovnem na-
predku, o svobodi, ki zašije človeštvu menda šele potem, ko se otrese srednjeveških predsodkov. Sploh je pa slikar prijazen, in kakor kaže, tudi Lucija ni slepa za skrbno opravljenega umetnika; r^da občuduje njegov pravilni o-braz, njegove mehke kodre in njegove ognjene oči. Res, Derossi je zanimiva oseba."
"Tako, tako; torej ti se si zaostal? Prehitel te je oni Lah. Mi-lujem te, pobratime," reče učitelj in mu poda roko. "Nič za to," nadaljuje Mlakar, upam, da se Lucija ne ud&; smilila bi se mi pa res, ko bi jo oče silil v zvezo, ki bi njej ne bila ljuba."
"Glej, glej, Ivan, kako nehote si se zapletel v roman, ki vendar ni, kakor tožijo dandanes, brez 'point©'," de mu Jaromil na pol resno, na pol šaljivo.
"Pelji se z menoj sedaj v Poljano. Čas imaš, priliko tudi, kakor le redkokdaj, torej pojdi! Pogledala bodeva, kaj počenja Balant. Kdo bi vedno tičal v knjigah in pa premišljal žalostno stran svojega življenja!"
"Hvala zaradi vabila! Ne morem, ne utegnem. To-le pesem, vidiš jo tukaj, moram še litogra-fično razmnožiti, da jo jutri po-razdele med pogrebce. Tudi s pevci nismo še prav na trdnem, in to pa vendar veš, da mene zelo veseli petje. Torej ne morem. Hvala! Drugikrat drage volje!" "Zdravstvuj!" "Z Bogom!"
Stisnila sta si desnici in se ločila z različnimi čuvstvi.
Bližal se je cvetoči veliki traven. Krasna dolina se je odela v najlepše cvetje. Vse je živo, vse veselo. Tam v gostem grmovju se glasi kos, v nižjem grmičevju ob potoku ubira slavec svojo milo-tožno pesem. Od povsodi bije človeku na uho pomladno vršenje, pomladno življenje. Le I-vanu Mlakarju se je zdelo, da zanj še ni prišla zelena vigred v deželo, zanj ni veselja. Zrl jt> žensko v najlepših letih, mater nedoraslih otrok na mrtvaškem o-dru. Kako vesel je bil nekdaj pri Hmeljarju, in kako tožna se mu je zdela danes gostoljubna hiša. Da, veličastvo smrti ima silovito moč.
Na poti domov je srečal Viden-skega in Derossija. I ona sta bila namenjena kropit. Nasmeh se mu zaziblje okoli usten, ko je u-gleda, in nehote se spomni pogovora z Jaromilom. Kakšna čuv-stva budi neki mrliška tišina v srcu —. brezverca?
Mrzlo in prisiljeno so se pozdravili. Ko sta bila že mimo njega, slišal je Ivan, da je Lah nekaj rekel Videnskemu; potem sta se o-ba prav srčno zasmejala. Ta smeh se mu je zdel kakor odmev nasprotnikovega zlobnega pomilovanja, ki človeku de težje, kakor najhujša rana. Zapodil je konja in drvil proti domu.
Na oknu je videl Pavarjevo Olgo in jo pozdravil. Ravnokar se je pogovarjala s svojo mlajšo se 8tro — o Tratniku. 'Olga jako ni svojo telesno lepoto. Dasi m nikogar, ki bi si upal trditi, da je ona najlepše dekle v Poljani, ven dar ji posebno ugaja, ko zve, da se ta in ta poganja zanjo, najraj-sa pa sliši, da jo občudujejo mnogi. Oni dan, ki bi ji prinesel ža lostno poročilo, da nima nobenega častilca, štela bi med najnesreč-nejše svojega življenja. Zato ji je bila všeč novina, da bi jo rad snubil Balant, še rajša bi videla, ko bi jo kdo boljši.
Ženskemu spolu ni moglo ostati neznano, kako brezozirno je zavrnila živahna Vida ponosnega Tratnika. Tudi Oiga je to kmalu zvedela, in srce ji je bilo močneje.
"Sedaj, sedaj ali pa nobenkrat," mislila si je, "moram razpeti mreže in dobiti Filipa. Saj moja dota ni manjša nego dota one ptujke in pa —"s svojimi mislimi je morala na dan, tako ji je bilo polno srce.
"Kaj praviš, Frederika," vpraša sestro in se ponosno vspne po-koncu v svesti si svoje lepote, "a-li se mi posreči, kar sem ti pravila sinoči?"
< "Ne vem," odvrne ta malomarno. Sestrino prebiranje ji ni bilo všeč.
"Kaj pa Balant, Olga? AH mu nisi obljubila?"
"Pojdi, no pojdi! Kdo danes še verjame takim obljubami Nikdo jih ne izpolnjuje. Dokler mašnik
ne zaveže pred altar jem, volim jaz prosto in tudi on."
"Olga, jaz pa mislim, da to ni prav. Saj te ni nikdo silil. Zakaj si nisi izprosila odloga za preudarek. Sicer si pa ti starejša, in meni ne gre, da bi te učila in svarila. Toda sestra si mi, in kar mislim, to ti povem: Kdor mnogo izbira, dobi izbirek."
"Kako si nespametna, Friderika! Ne verjami, ne, da je vse res, kar uče duhovniki z leče in učitelji v šolah. To verjame danes le še kakšen neuk kmet in pa kakšna stara ženica, ki prebira mo-lek, zraven pa šteje, koliko let bi bilo še potreba, da bi se spokorila za \;se mladostne grehe."
Morda bi bila rekla še kaj, dr ni mati poklicala Friderike v kuhinjo ; Olga je šla k oknu in nove nazore snujoč zrla brez namena na cesto, od koder jo je pozdravil Ivan Mlakar. Ko jo je videl, domislil se je takoj Balanta, domislil se je tudi Lucije in prijatelju res zavidal srečo.
(Dalje prihodnjič.)
Pisma iz s'are domovine.
Ljubljana* Kranjsko 27. dec. 1914.
Draga mi hči:—
Upam, da si prejela naslov brata S., ki je ranjen tako tudi od brata K., ki je tudi ranjen. To je hudo, to je grozno! Sedaj bom enkrat prosila vojaško oblast, da ju semkaj v Ljubljano pošljejo, da ne bosta tako daleč. Reveža se mi smilita. Eden bode moral pa najbrže s pohabljeno roko še nazaj v Galicijo, da ga še enkrat ranijo ali morda ustrelijo do smrti.
Hvalim vedno Boga, da je bil brat P. v Črnigori vjet; kajti v Pulju je'menda taka groza, da se topovi slišijo v Trst. Te dni so tukaj v Ljubljani pokopali dva voza samih nog in rok, ki so jih ra njencem odvzeli. To je grozno!
Na Gorenjskem in blizu Primorske meje so vsak dan pripravljeni na beg, ker pravijo da Italija mobilizira? Kakor pripovedujejo ranjenci, je v Galiciji v vojski grozna draginja. Četrt litra ruma velja ondi K 8; najslabše vrsta smodk velja 40 vinarjev; vina ali piva se aploh ne dobi.
Bog, daj, da ne bi bilo potreba nam bežati pred Lahi. Mogoče, da se -bodo obrnili le proti Trstu? Tam so menda tudi vsi za beg pripravljeni?
S pozdravom, tvoja mati.
'Komenda, Kranjsko 1. L 1915.
Draga mi sestra in vsi:—
Poročam ti, da so naša mati zelo bolni, ne vem če bodo dovčkali spomladi. Ako umrejo, potem se mi bode zdelo tako, kakor da bi bila zapuščena od celega sveta.
Dalje ti naznanjam, da je Tone tudi doma že od meseca novembra Zbolel je v vojski za kolero, nakar so ga dali v neko bolnišnico na Ogrskem. Ondi se mu je naredila vsled samega prehlada velika bula pri levem ušesu, da trpi hude bolečine. Ne vem, kaj bo ž njim, ker ne more nikamor iti vsled bolečin.
Oh kedaj bode že te vojske konec! Ako ne odjenjajo, kar jih še ni pobitih, bodo pa zdaj tam na Ruskem ali v Galiciji zmrznili Bere se že in tudi sliši, da ranjencem na rokah in nogah prste stran režejo vsled ozebline. Pobitih jih je že tudi dosti naših in tudi že veliko iz komenske fare. Pred kratkim je zvonilo dvema, ter se je za njima brala črna maša v naši cerkvi. To 'je bil Kosernikov Janče, poročen s Posavčevo Franco. Zapušča tri male nepreskrbljene otroke. Dalje na Dobravi pri Koserki sta bila dva, tisti je že ustreljen in pa Ferjanov Janez iz Žej. Od mnogih se pa še ne ve, ker nič ne pišejo. Pravijo, da so ravno tako krogle letele po zraku, kakor kadar bučele rojijo. Mrli-čev in ranjencev je ležalo toliko na kupih, kot snopja na njivi; pa kar hodili in mendrali so po njih.
Pa še ne bode konca! Še vedno jih kličejo notri. Sedaj so še tiste potrdili, ki niso bili nikdar Vri vojakih in bodo šli 10. jan. ti noter. Ako ne bode Bog temu konca naredil, bode res čudno in nad vse grozno pri nas! Draginja je tu neznosna. Moka je po 6£ vinarjev kilogram, petrolej po 80 vinarjev navadna steklenica; pa se še ne bo dobil, ker je tam vojska, kjer petrolej pridobivajo. Oh to je sedaj tukaj dolg časi Bodi
vesela, da si se izognila v Ameriko!

y S pozdravom tvoja sestra M.
_
Komenda, na Kranjskem.
Draga mi sestra:—
Poročam ti, da je prišel moj mož sedaj domov, ker je ranjen. Skrbi me pa še vedno, da bode moral iti zopet nazaj v ogenj. Kakor pripoveduje, je v vojski grozno in nepopisno hudo. Človek ni za trenotek varen svojega življenja.
Moj mož je bil 27 dni v hudi bitki večinoma brez vse hrane. Da so si ohranili življenje so jedli na nekem polju samo zel j nate glave; ko je pa istih zmanjkalo, so glodali zeljnate štore in drugo ze-lenjad ter listje.
Zelo se mi smili in škoda bi ga bilo, ako bo moral iti zopet nazaj, ker je tako dober mož in oče. Sedaj je že 3 tedne doma, pa ni nič boljši. Rada bi mu kaj boljšega privoščila, pa reva ne morem, ker je>tu vse grozno drago. Za eno peko moke velja sedaj tukaj od 6 do 8 kron; pa bi kruh povžilt v enem tednu ko bi ne kuhala krompirja. S krompirjem pa dragega in ranjenega moža ne morem zdraviti. Podpora ki jo dobivam, je zelo pičla, da še ni za najbolj potrebne stvari, kakor: mleko in kruh. Ker je velika družina, moramo biti večkrat na dan brez jedi ali brez kruha. Pošlji mi torej kak dolarček v tej hudi bedi, za kar ti bom vedno hvaležna.
Z iskrenim pozdravom od nas vseh! 1	Tvoja sestra.
enkrat med ljudi. Hudo je bilo tri mesece in pol samo po hosti in gorah hoditi, pretepati se in streljati ; bili smo že čisto poživinjenL Sedaj je bilo tam že dosti snega in mraza; poleg tega je pa lakota ip žeja ves čas mučila naša telesa. Včasih nismo dobili nič za jesti po 6 ali 8 dni, izvzemši kak kromipir, ki smo ga na kaki njivi nakopali ter skuhali brez soli.
Vojska je kaj strašnega. Grmeli so topovi, kakor bi bil že sodnji
dan. Infanterija se je klala s bajoneti ; vasi in mesta so gorela. Preplašeno ljudstvo je upilo, da ni mogoče tega opisati. Ni bilo dneva, da ne bi gorela kaka vas. Tako je bilo ves čas.
Kako gre pa kaj tebi? Upam, da dobro. Iz srca želim, da bi bilo danes leto boljše za nas vse. Morda bo pa še slabše, če bom moral iti zopet nazaj k fronti.
Isl^rene pozdrave in poljube Tvoj zvesti brat K.
JOSIP PERKO
Slovenska gostilna
2236 S. Wood Str.
Telefon: Canal 298
Chicago, Illinois
Se priporoča rojakom Slovencem za obilen poset. in dobra pijača", to je moje gealo.
'Dobra postrežba
"NASLOV"
V slučaju da bi kterikoli čitateljev po raznih državah kadarkoli potreboval kaj za nakup pohiitva (hiine oprave) kakor: pečij, postelje, omare, preproge itd. ali vse kar k temu spada, naj se obrne za cene in pojasnila na sledeči naslov:
A. GRDINA, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Blago pošiljam v zadovoljnost odjemalcev; to jamčim s svojim poštenjem. Ker trgujem že nad 11 let, imam že dovolj skušnje in upam da marsikomu točno postrežem in mu prihranim kak dolarček.
Z odličnim spoštovanjem se priporočam
ANTON GRDINA, trgovec in pogrebnik.
Pisma slov. vojakov.
Brno na Moravskem.
Draga mi sestra!
Oprosti, da ti nisem že preje pisal ta čas, ko sem bil na Ruskem; tedaj sploh pisati nisem mogel. Ako je človekov vojski nima dosti časa za pisanje. Boga zahvali, da si v Ameriki!
To so ti menda že mati pisali, da sem ranjen; pa skoro gotovo, ko bodeš to pismo prejela, bodem že zopet v ognju. Sedaj sem v bolnišnici in mi gre še dosti dobro.
Vse bi še bilo samo, da bi ta vražja zima ne bila tako huda tam v Galiciji. Druzega ti nimam nič pisati, kakor da ti priložim svojo sliko za spomin ako padem. Ako
nisi ubit,--moraš pa od mraza
poginiti ali pa vsled kolere.
Torej ostani zdrava in ne žali si srca! Ako pademo, — pademo za domovino!
Mnogo pozdravov in poljubov od tvojega brata	K.
r
i
Temešvar, Ogrsko.
Draga mi 6estra!
Ne zameri, da ti dosedaj nič nisem pisal, ker ni bilo tako, kakor v vojašnici doma. Sedaj ti bodem malo sporočil o mojem vojaškem stanu za časa vojske. Videla boš kaj vse sem moral že prestati.
Iz Ljubljane smo se odpeljali dne 14. avgusta p. 1. Bili smo vsi veseli pri odhodu. Ko smo pa do speli v Galicijo, je bilo pa vse drugače. 'V mestu S. smo se vstavili na kolodvoru, ter zatem neprestano sedem dni korakali ali marširali dalje proti cilju Osmi dan krog poldne, dospemo v neki gozd. Kar naenkrat začne sovražnik na nas streljati s topovi ln puškami. Veš, tako je šlo, kakor toča. Hitro smo si skopali varne jarke in smo se poskrili v zemljo kakor krti. Šele na večer je je njal ruski sovražnik streljati; posrečilo se je nam hvala Bogu, da smo mu čez noč vbežali. Marš je trajal zatem zopet dva dni in dve noči dokler nismo dospeli v me sto B.
Ko korakamo skozi to mesto; veš na koga sem naletel ondi? Na Danijela iz naše vasi. Bil je bled kakor smrt, ker je imel 3 krogle; dve v prsih, eno pa v roki. Šel je ravno v bolnico. Sedaj sem pa slišal, da je ujet na Ruskem. Kaj ne, ta fant je bil cvet gorenjskih fantov ali najbolj korenjak iz našega okraja; sedaj pa tak?
Od takrat sem bil neprestano v ognju do 24. novembra. In ta dan sem bil tudi jaz ranjen, ko je priletela neka granata v naš municij-ski voz in razbila vse. Tri može vojake je vrglo s tako silo v zrak da so padali le kosi teles *na tla mene je pa hvala Bogu ranilo samo nekaj na levi roki. Sedaj sem tukaj v bolnišnici. Bolečine vslet rane so hude, da roke ne morem gibati; no vem kaj bo? čudno se mi je zdelo, ko sem prišel zopet
GROCERIJA IN MESNICA
ZALOGA KUHINJSKEGA IN NAMIZNEGA ORODJA.
Na razpolago Imam vedno na|holfe vrste grocerlfsko blago: raznovrstno sveže ln snbo meso, domače krvavice, suhe lcranfske ter raznovrstne drage klobase po na|nlž|lh cenah.
Kranjske suhe klobase domačega izdelka, čiste ter sveie, razpošiljam na vse kraje. Piiite po cene tek.
JOSEPH SITAR, 801-3-5 N. Chicago Str, Joliet, DL
"S
Martin Nemanich
slovenska gostilna in restavracija
Rojaki Slovenci vedno dobrodošli! Zaloga in prodaja pristnega domačega vina. 1900 W. 22nd St	Chicago, Dl. \
k'HXVVWXXXXXXVWWVVXXXXWVXVVXXXXVXXWWVVV'« VXWXW^J
Marija Sluga
4134 W. 31«t St. Chicago, Illinois
Telefon: Lawndale 8390. %
izkušena in z državnim dovoljenjem potrjena
BABICA
se uljudno priporoča slovenskim in , hrvaškim ženam.
ČLANI
FEDERAL RESERVE BANKE
UstaiovljoRi
loti 1857
laeijmlizo-Tiiilota 1884
Pod nadzorstvom vlade Zedinjenih držav
m	i
NALAGAJTE VAŠ DENAR
v najstarejšo, največjo in najbolj močno
BANKO V JOLIETU
ki daje
3%
* pripisuje polletno k glavnici
Mi pošiljamo denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu.
(Prva Naclfonalna Banka)
FIRST NATIONAL BANK
arstarss JMM.MO.OQ