NA VRHU Gojko Tica, Ana Kovačič 80Arheologija na avtocestah Slovenije 3 3 2 E S NA VRHU Gojko Tica, Ana Kovačič ⁞ Prispevki: Alenka MIškec, Borut Toškan, Tjaša Tolar 80 Na vrhu ⁞ ⁞ Zbirka: Arheologija na avtocestah Slovenije Uredniški odbor Avtorja Recenzentka ⁞⁞Barbara Nadbath, glavna in odgovorna urednica ⁞ ⁞ Gojko Tica ⁞ ⁞ Zrinka Mileusnić ⁞⁞Bojan Djurić, strokovni svetovalec ⁞ ⁞ Tica sistem, d. o. o. ⁞ ⁞ Institut za arheologijo in dediščino ⁞⁞Tomaž Fabec, pomočnik glavne urednice ⁞ ⁞ Planina 45, SI-6232 Planina ⁞ ⁞ Fakulteta za humanistične študije ⁞⁞Nives Zupančič, oblikovalka zbirke ⁞ ⁞ tica.sistem@gmail.com ⁞ ⁞ Univerza na Primorskem in likovna urednica ⁞ ⁞ Titov trg 5, SI-6000 Koper ⁞⁞Vanja Celin, tehnična urednica ⁞ ⁞ Ana Kovačič ⁞⁞Matija Črešnar, član ⁞ ⁞ Ana Kovačič, poslovne storitve s.p. Lektorica ⁞⁞Milan Sagadin, član ⁞ ⁞ Mucherjeva 8, SI-1000 Ljubljana ⁞ ⁞ Nina Krajnc ⁞⁞Maša Sakara Sučević, članica ⁞ ⁞ radohova@gmail.com ⁞⁞Katharina Zanier, članica Prevajalka ⁞⁞Bernarda Županek, članica ⁞ ⁞ Maja Sužnik Ostali avtorji Izdajatelj ⁞ ⁞ Alenka Miškec Oblikovanje in prelom ⁞ ⁞ Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije ⁞ ⁞ Numizmatični kabinet, Narodni muzej Slovenije ⁞ ⁞ Nika Čremošnik ⁞⁞Poljanska cesta 40, SI-1000 Ljubljana ⁞ ⁞ Prešernova 20, SI-1000 Ljubljana ⁞ ⁞ alenka.miskec@nms.si Tehnična priprava publikacije Zanj ⁞ ⁞ Vanja Celin ⁞⁞Janez Kromar, v. d. generalnega direktorja ⁞ ⁞ Tjaša Tolar ⁞ ⁞ Inštitut za arheologijo ZRC SAZU ⁞ ⁞ Novi trg 2, SI-1000 Ljubljana Računalniška obdelava in priprava slik ⁞ ⁞ tjasa.tolar@zrc-sazu.si ⁞ ⁞ Aleš Brence, Miran Erič, Anamari Podergajst ⁞ ⁞ Borut Toškan Terenske fotografije ⁞ ⁞ Inštitut za arheologijo ZRC SAZU ⁞ ⁞ Katja Hrobat, Judita Lux, Olivera Mirković, ⁞ ⁞ Novi trg 2, SI-1000 Ljubljana Aleš Ogorelec, Ana Plestenjak, Gojko Tica ⁞ ⁞ borut.toskan@zrc-sazu.si (arhiv podjetja Tica Sistem, d.o.o.) Geodetska izmera najdišča ⁞ ⁞ Akord d.o.o. Partizanska 14, SI-1000 Ljubljana Risbe predmetov ⁞ ⁞ Darja Čirič, Natalija Grum, Jožica Hrustel, Ana Kovačič Vektorizacija risb predmetov ⁞ ⁞ Jožica Hrustel, Anamari Podergajst Fotografije predmetov ⁞ ⁞ Ana Kovačič, Anamari Podergajst, Gojko Tica Spletna izdaja Ljubljana, 2019 Vse edicije zbirke Arheologija na avtocestah Slovenije so brezplačne. http://www.zvkds.si/sl/knjiznica/saas-e-knjige Vse raziskave je omogočil DARS, d. d. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=302962432 ISBN 978-961-6990-60-8 (epub) ISBN 978-961-6990-61-5 (pdf) Vsebina 1⁞ Uvod 5 2⁞ Geografski oris prostora 7 3⁞ Arheološki oris prostora (prazgodovina 10 ⁞ in rimsko obdobje) 4⁞ Metodologija izkopavanj 14 ⁞  4.1 Na vrhu 1 16 ⁞ 4.2 Na vrhu 2 18 5⁞ Opis in interpretacija okritih plasti in struktur 21 ⁞ 5.1 Na vrhu 1 21 ⁞ 5.2 Na vrhu 2 29 6⁞ Analiza gradiva 35 ⁞ 6.1 Metodologija dela 35 ⁞ 6.2 Drobno gradivo 36 ⁞ 6.3 Gradbeni material - tegule z žigi 60 ⁞ 6.4 Novčne najdbe Alenka Miškec 61 7⁞ Rastlinski makroostanki (oglje) Tjaša Tolar 62 8⁞ Ostanki favne Borut Toškan 63 9⁞ Mejnika 64 10⁞ Sklep 66 11⁞ Na vrhu 70 12⁞ Literatura 74 13 ⁞ Katalog gradiva 83 ⁞ 14.1 Katalog najdb Na vrhu 1 88 ⁞ 14.2 Katalog najdb Na vrhu 2 146 1Uvod Na vrhu je sistematično raziskano arheološko najdišče na trasi AC Klanec–Ankaran (SK 20) (EŠD 15527). 1 Najdišče je bilo odkrito ob ekstenzivnem površinskem pregledu (Tica 2000) in potrjeno z intenzivnim arheološkim pre- gledom ter z izkopi testnih jarkov (Djurić, Tica 2001). Ob navedenih predhodnih raziskavah je bilo ugotovljeno, da gre na najdišču Na vrhu za ostanke rimske poselitve, in sicer na dveh točkah, ki smo jih v času izkopavanj po- imenovali Na vrhu 1 in Na vrhu 2 (Tica 2003b) (sl. 1–4). Območje raziskav naj bi na delu, poimenovanem Na vrhu 1, obsegalo površino velikosti 150 × 50 m, in sicer na parcelnih. št. 705/1–5; 726/6–13, 17, 26, vse k. o. Rožar 1 Geografski položaj najdišča Križišče pri Spodnjih Škofijah ter Na vrhu 2 površino velikosti 70 × 50 m, in sicer na par- na DMR 100; ©GURS. celnih št. 714/2, 4, 5; 715; 718; 725/4, vse k. o. Rožar. Na podlagi predhodnih arheoloških raziskav je bil predvideno, da se strojno odstrani 3.650 m³, ročno pa 1.430 m³ zemlje (Djurić, Tica 2001). V času med ekstenzivnim (konec februarja, začetek marca 2000) in intenzivnim (konec novembra, začetek decembra Na vrhu 1 2000) arheološkim pregledom je bila na parcelni št. 726/6 in 726/8 storjena neprecenljiva škoda. 2 V tem času so bili Na vrhu 2 brez kakršnega koli nadzora na navedenih parcelah (njiva) odstranjeni vsi depoziti do flišne osnove. Kasneje, v času izkopavanj, nam je uspelo izvedeti, da je bil material prepe- ljan na območje ob cerkvi sv. Jurija v Rožarju, namenjen pa je bil izravnavi terena okoli cerkve. Ob pregledu tega materiala, šlo je za dve deponiji (sl. 5), je bilo sprva rečeno, da je material z Vrha, nato da je le del materiala od tam, na koncu pa, da je bil material prepe- 2 Lega najdišča na geografski karti, M 1 : 100 000; vir: Atlas ljan od popolnoma drugod. Vsekakor pa je bilo že ob be- Slovenije, ©Mladinska knjiga Založba, d.o.o. žnem pregledu vidno, da sta keramika in gradbeni material iz obeh deponij rimska, gradivo pa je podobno tistemu z tudi precej oblikovanih kamnitih blokov iz laporja oziroma najdišča Na vrhu 1 (sl. 6). Na oziroma ob deponiji je bilo peščenjaka (sl. 5). Vse torej govori v prid temu, da je bil material oziroma vsaj del, ki se je takrat nahajal okoli ro- žarske cerkve, 3 prepeljan z območja arheološkega najdišča 1⁞ Register nepremične kulturne dediščine, ki ga vodi Ministrstvo za Na vrhu 1. kulturo Republike Slovenije (http://rkd.situla.org [dostop 5. oktober 2017]). Najdišče je bilo razglašeno za arheološki spomenik pod na- zivom Stepani – Villa rustica Na vrhu. 3⁞ Območje okoli cerkve sv. Jurija je sicer v literaturi znano kot praz- 2⁞ V času pričetka arheoloških izkopavanj je bila parcelna št. 726/6 godovinsko gradišče (ANSl 1975, 129), ravno tako pa je tam stala že pridobljena od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike srednjeveška vaška utrdba, ki je sodila v sklop utrdb ob beneško- Slovenije, medtem ko parcelna št. 726/8 zaradi več lastnikov še ni -avstrijski meji, služila pa je kot protiturški tabor. V Registru nepre- bila pridobljena v celoti. mične kulturne dediščine, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo Republike Na vrhu, AAS 80, 2019 5 Zaščitna izkopavanja, katerih naročnik je bil DARS, d.d., je Judita Lux, Milan Marušič, Olivera Mirković, Rudi Mraz, Aleš v izvajanje prevzel takratni Medobčinski zavod za varstvo Ogorelec, Maja Oven, Daša Pavlovič, Ana Plestenjak, Alenka naravne in kulturne dediščine Piran, danes Zavod za varstvo Ramšak, Bojana Rozman, Željko Stamatović, Jan Špendal in kulturne dediščine, Območna enota Piran, ki jih je z javnim Metka Štrajhar, geološko spremljavo arheoloških izkopavanj razpisom oddal podjetju Akord, d.o.o., iz Ljubljane. Vod- pa je izvedel Tomaž Verbič. Strojni izkop je izvedlo podjetje ja zaščitnih izkopavanj je bil Gojko Tica, njegov namestnik Sigma Team, d.o.o., iz Ivančne Gorice. Strokovni nadzor nad Rok Klasinc, strokovno ekipo so sestavljali še Iva Bačić, Josip arheološkimi deli je izvajal Alfred A. Trenz iz Medobčinske- Burmaz, Darja Čirič, Katja Hrobat, Aleš Lesjak, Peter Ljevar, ga zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran. Gradivo z najdišča Na vrhu 1 je v svojem diplomskem delu obdelala Ana Kovačič (Kovačič 2015). 4 Dela so z nekaj krajšimi prekinitvami potekala od 29. 5. 2001 do 22. 10. 2001. V tem času je bilo strojno odstranjenih okoli 2.500 m³, ročno pa okoli 2.050 m³ zemlje. Na vrhu 1 Na vrhu 2 3 Položaj arheološkega najdišča na trasi AC odseka Klanec–Ankaran, M 1 : 20 000; podlaga TTN5, lista C202100, C203100 in idejni projekt DARS; ©GURS, ©DARS. 5 Ena od deponij pri cerkvi sv. Jurija v Rožarju, najverjetneje pripeljana z najdišča Na vrhu 1. Na vrhu 1 Na vrhu 2 4 Del trase AC Klanec–Ankaran na digitalnem ortofoto posnetku z vnešenima izkopnima poljema arheološkega najdišča Na vrhu; M 1 : 20 000, podlaga DOF, lista C202162D in C203162D; ©GURS, ©DARS. 6 Izbor rimskodobnih najdb z deponij pri cerkvi sv. Jurija v Rožarju, ni v merilu. Slovenije, sta oba vodena pod imenom Rožar – Arheološko najdi- šče sv. Jurij pod EŠD 1294 (http://rkd.situla.org [dostop 5. oktober 4⁞ Diplomsko delo predstavlja osnovo tu predstavljene analize gradiva 2017]). za najdišče Na vrhu 1. 6 Na vrhu, AAS 80, 2019 2Geografski oris prostora Najdišče Na vrhu 1 leži pod kraškim robom na flišnem terenu Slovenske Istre, med naseljema Stepani in Ga- brovica pri Črnem Kalu (sl. 2, 7). Toponim Na vrhu izhaja iz dejstva, da gre za vzpetino, iz katere je lep in širok razgled predvsem proti Osapski dolini. Ostanki rimsko- dobnih struktur so ležali na rahlo položnem terenu, za- hodno od samega vrha vzpetine. Istra je polotok, ki leži na severovzhodni obali Jadranske- ga morja. Večji del polotoka danes pripada severozahodni Hrvaški, del jugozahodni Sloveniji, majhen del, Miljski polo- tok in naselje Dolina, pa sega tudi v Italijo (Matijašić 2005, 337). Na severu in severovzhodu Istre je gorat kraški svet s Podgorskim Krasom, Čičarijo in Učko (1401 m n. m.). Zaradi gole in svetle apniške površine je dobil ime Bela Istra (Albe- 7 Pogled na arheološko najdišče Na vrhu s Tinjana. ri 2006, 117–118; Lončar 2005, 249). Jugozahodno od nje potekajo večinoma ozke in globoke doline rek in ostalih vo- se razprostira nižji svet, grajen iz flišnih kamnin. Erozija je dotokov, doline pa so širše le v spodnjih delih, ki so nasuti tu marsikje razgalila kamnine, ki imajo značilno sivo barvo, s flišno akumulacijo. Najsevernejši hrbet slovenskega dela zato ima ta del naziv Siva Istra, zaradi bujne vegetacije pa Istre se prične prav Na vrhu (230 m n. m.), od koder se dvi- ga ponekod imenujejo tudi Zelena Istra (Alberi 2006, 311– gne proti Tinjanu ter se nato prek Škofijskega sedla nada- 313; Lončar 2005, 249). Najnižji del Istre predstavlja zaho- ljuje v Miljski polotok, kjer v Kaštelirju doseže najvišjo točko dna in južna obala polotoka, ki je zaradi značilne kraške 244 m n. m. (Ogrin 1995, 19). rdeče zemlje dobil ime Rdeča Istra (Alberi 2006, 1009–1011; Hidrogeološke značilnosti tega dela Istre so vezane na ne- Lončar 2005, 249). propustnost fliša, zato je to območje na gosto prepredeno z Slovenska Istra obsega približno desetino istrskega poloto- mrežo globoko vrezanih vodotokov. Pomembne površinske ka. Flišne pokrajine v tem delu Slovenije predstavljajo največ tokove predstavljajo rečice Rižana, Dragonja in Badaševica ozemlja (71 %). Položni in dokaj široki flišni hrbti so bili v s pritoki ter slovenski del porečja reke Mirne, ki s svojimi preteklosti ugodni za kmetijsko izrabo in poselitev, zato je ozkimi in globokimi dolinami predstavljajo naravne ovire. na njih nastala večina naselij. Obdelovalne površine, pred- Na razvoj obstoječega rečnega omrežja so v največji meri vsem v obliki teras, so si prebivalci v višjih delih gričevja ure- vplivali predvsem različen geološki in tektonski razvoj po- jali v glavnem na prisojnih legah (Ogrin 1995, 19–22), kot je sameznih delov območja in okolice, vpetost pokrajine med tudi primer arheološkega najdišča Na vrhu. vododržni flišni in vodoprepustni kraški svet ter zakrase- Najdišče Na vrhu leži severovzhodno od manjše gručaste vanje (Trobec 2012, 135–136). Pretok večinoma kratkih in vasi Stepani v Istrski Bržaniji, ob robu položnega temena malo vodnatih vodotokov na flišu niha skladno s količino na flišnem slemenu, ki se od Črnega Kala spušča proti Ro- padavin; vodotoki so obilni ob padavinah, v sušnih obdobjih žarju in nato s strmim pobočjem v dolino reke Rižane (Oro- pogosto presahnejo. To je prebivalstvu povzročalo pogoste žen Adamič, Perko, Kladnik 1997, 289). V flišnih pokrajinah težave pri oskrbi z vodo vse dotlej, dokler je bilo odvisno od Slovenske Istre so vodotoki (Osapska reka, Rižana, Bada- zajetja površinskih vod in izvirov, oskrbo pa so jim izboljšale ševica, Drnica, Dragonja in ostali manjši) razrezali mehke šele kapnice in cisterne ter v zadnjem času gradnja vodovo- flišne kamenine v hrbte, ki imajo položna temena in strma dnega omrežja. Vodnatost vodotokov je precej bolj stalna pobočja ter se v več nivojih znižujejo v smeri od vzhoda in obilna, če so izviri povezani s kraško podzemno vodo in in severovzhoda proti zahodu in severozahodu. Med hrbti lep primer tega je tudi Rižana, ki so jo na območjih kraških Na vrhu, AAS 80, 2019 7 8 Izsek iz Jožefinskega vojaškega zemljevida z označenim območjem arheoloških raziskav; vir: Rajšp, Trpin 1997; georeferenciran. izvirov tradicionalno izkoriščali za mlinarstvo in žagarstvo, iskati slabo, nečisto vodo, ki so jo nato mešali s kisom, ure kar je pomembno za razvoj naselij ob takšnih vodotokih hoda daleč (Rajšp, Trpin 1997, 200). Sta pa v času Haber- (Repolusk 2001, 198). mannovega opisa obstajala obzidana izvira z dobro vodo v Zanimiv je zapis stotnika Habermanna v opisu pokrajine, ki Gabrovici in Krnici pri Rožarju (Rajšp, Trpin 1997, 210), torej predstavlja del dodatka k jožefinskemu vojaškemu zemlje- na severnem in južnem podnožju flišnega hrbta, na kate- vidu. rem so se nahajali ostanki rimske poselitve na najdišču Na 5 Izola in Koper z zaledjem, kjer najdemo tudi Stepane, sta na jožefinskem zemljevidu uvrščena na karto sekcije XIX vrhu. S predpostavko, da je bilo stanje s preskrbo z vodo v 15 (sl. 8). času rimske poselitve podobno kot ob koncu 18. stoletja, na pomenu pridobijo tudi ostanki morebitnega zbiralnika za Kartograf Habermann je na navedenem območju pri opisu vodo, odkritega ob arheoloških izkopavanjih na najdišču Na naravnih značilnosti natančneje opisal le hribovit greben, ki vrhu 1. 6 Glede oskrbe z vodo na območju severozahodne se začenja pri Gradinu, se vleče navzdol do Sv. Antona, nato Istre pa je do drugačnih zaključkov prišel Sašo Poglajen. Ker se obrne proti zahodu do Marezig, nadaljuje se čez Pomjan geomorfološko večji del tega območja predstavlja fliš, ki je in Šmarje ter Gažon, zatem prične oklepati izolsko obalo in nepropusten, naj bi bilo tekoče, površinske vode v izobilju. se nato pod Malijskim hribom nadaljuje v piransko sekci- Tako je po njegovem mnenju večina prazgodovinskih kašte- jo (Rajšp, Trpin 1997, 200). Čeravno omenja dolino Rižane, lirjev potrebo po vodi lahko zadovoljila z naravnimi viri, pri- njegov opis neposredno ne omenja območja med Osap- lagajanje na pomanjkanje vode pa so morali reševati zgolj sko dolino in dolino Rižane. Za opisano območje Haber- na kaštelirjih nad kraškim robom ter na redkih kaštelirjih, ki mann navaja pomanjkanje prebivalstva, saj kljub temu, da ležijo na krasu Bujštine. Pri preverjanju vzorca distribucije je bilo to območje ob koncu 18. stoletja zadostno posejano evidentnih kaštelirjev je glede na evklidsko oddaljenost od z vasmi, so bile te vse po vrsti majhne in nepomembne, naravnih vodnih virov izhajal iz kartiranih tekočih voda in prebivalstvo v njih pa je živelo v skrajni revščini. Po njego- izvirov, iz karte pa je razvidno, da se večina kaštelirjev na- vem mnenju je glavni razlog za pomanjkanje prebivalstva haja na flišnem, reliefno razgibanem območju z veliko vode predstavljalo pomanjkanje vode, saj celotna dežela poleti ni (Poglajen 2007, 41). imela druge tekoče vode kot Rižano in Dragonjo, izviri pa so bili tako skromni, da se je prebivalstvo komaj oskrbovalo Geografsko Slovenska Istra sodi v sredozemski svet, ki se z vodo; poleti pa so bili izviri povrh vsega še šibki in veli- od sosednjega dinarskega loči v podnebju, rastju in go- ko jih je presahnilo. Tako so bili domačini primorani hoditi spodarstvu, njegova glavna značilnost pa je, da se tem- peratura najhladnejšega meseca redko spusti pod ledišče 5⁞ Jožefinski vojaški zemljevid je bil za vojaške potrebe izdelan med leti (Repolusk 2001, 194). Z vidika svetovnih delitev podnebja 1763 in 1787, del slovenske obale z zaledjem, ki je bil pod Beneško ima Slovenska Istra, razen najvišjih predelov Slavnika in republiko, pa so izmerili šele leta 1797, potem ko je to ozemlje tega leta po mirovni pogodbi med Avstrijo in Napoleonom v Campo For- miu prišlo pod oblast habsburške monarhije (Rajšp, Trpin 1997, XXV). 6⁞ Glej str. 26. 8 Na vrhu, AAS 80, 2019 Čičarije, zmerno toplo podnebje. Obalni pas do nadmor- ske višine okoli 350 m ima zmerno toplo vlažno podnebje z vročim poletjem, od pravega sredozemskega podnebja pa se loči predvsem po večji namočenosti in bolj enakomerni porazdelitvi padavin čez leto z ne tako izrazito sušo poleti ter po nižjih temperaturah. Ima pa še veliko sredozemskih značilnosti, zato podnebje Slovenske Istre označujemo kot zmerno (omiljeno) sredozemsko oziroma submediteransko podnebje. Obalni pas, kjer so povprečne januarske tempe- rature nad 4 °C in julijske nad 22 °C, ima tako imenovano obalno zmerno sredozemsko podnebje, imenovano tudi podnebje oljke (Ogrin et al. 2012, 67, 71, 75–76) in čeprav so tudi temperature nižje kot v večini Sredozemlja, ima slovenski sredozemski svet bistveno višje povprečne letne temperature (srednja letna temperatura presega 10 °C) kot ostali deli Slovenije, s čimer se podaljša vegetacijska doba. Navkljub milim zimam pa lahko občasni, kratkotrajni pro- dori hladnega zraka spustijo temperaturo pod ledišče in povzročijo pozebe občutljivih sredozemskih kultur (Ogrin 1995, 275–281; Repolusk 2001, 199). V tem delu Slovenije so pomemben pokrajinski dejavnik tudi vetrovi, pri čemer prevladujeta jugo, ki prinaša obilne padavine, in pogostejša burja, ki piha iz vzhodne ali severovzhodne, celinske strani (Oražen, Adamič 2001, 286; Repolusk 2001, 200). 7 Tako je veter pomemben dejavnik tudi Na vrhu, predvsem burja, ki močno vpliva zlasti na severna in vzhodna pobočja nasproti Podgorske planote (Podgorski kras), čeravno najdišče leži na ugodni legi pod temenom, dodatno pa ga je pred burjo ščitil borov gozd nad njim. Glede vegetacijskih razmer sodi najdišče Na vrhu na mejo med prvim vegetacijskim pasom, za katerega je značilno območje oljke in seže do 200, redkeje do 300 m n. m., in drugim, to je območjem hrasta, ki lahko na Slavniku in Čiča- riji sega do 600 oziroma 700 m n. m. V drugem pasu nad- morske višine od 450 do 500 m lahko uspeva tudi vinska trta (Ogrin 1996, 249, 252). Tako oljka kot vinska trta pa sta bili za antično ekonomijo zelo pomembni kulturi. Na najdišču geološko osnovo predstavlja fliš, ki ga tvorita močno karbonaten peščenjak s plastmi, debelimi do 7 cm, in laporovec, večinoma v tanjših plasteh. Lapor je bil moč- no preperel in je razpadal ob stiku z orodjem. Nad flišnimi plastmi pa se je nahajal material, ki so ga nasipavali za iz- ravnavo terena. Ta je bil še posebej debel ob robovih teras (Verbič 2001, 2−4). 7⁞ Več o vetrovnosti Slovenske Istre v Ogrin 1995, 209–245; Ogrin et al. 2012, 77–79. Na vrhu, AAS 80, 2019 9 3Arheološki oris prostora (prazgodovina in rimsko obdobje) Prebivalci Slovenske Istre so bili od nekdaj povezani z poleg že omenjenega gradišča v Rožarju (glej zgoraj) še morjem, tako z njegovimi dobrinami, tj. s pridobivanjem npr. Jelarji, Kaštelir, Tinjan, Dekanski hrib ali Sermin (Stokin soli, ribolovom ali nabiranjem morskih sadežev, kot tudi 1997, sl. 55, seznam najdišč št. 28, 39, 73, 74 in 79). s pomorskimi potmi, ki so vodile v daljne kraje. Na sever- Posamezna gradišča so bila poseljena vse do rimskega ob- nem Jadranu se namreč sekajo sredozemske pomorske dobja, kar kažeta npr. gradišči Jelarji in Tinjan. Nadaljevanje poti, kopenske poti proti severu, t. i. jantarjeva pot proti življenja na prazgodovinskih lokacijah in gradiščih tudi v Baltiku, ter kopenska pot, ki povezuje Italski in Balkanski rimskem času pa kaže na to, da različne politično-ekonom- polotok. Trgovski emporiji na obalah Tržaškega zaliva so ske spremembe niso v celoti ali takoj spremenile ustalje- s svojo živahno trgovino privabljali trgovce in popotnike nih naselitvenih sistemov (Stokin 1997, 144; Poglajen 2007, od blizu in daleč (Žerjal, Poglajen 2012, 109). 48–50; Žerjal, Poglajen 2012, 110). V drugi polovici 1. sto- Najstarejšo sled človekovega bivanja iz bližnje okolice najdi- letja pr. n. št. pa so se ob slovenski obali že pojavile nove šča Na vrhu predstavlja po mnenju Mitje Brodarja srednje- rimske naselbine, ki so oblikovale tipično razpršeno poseli- paleolitsko strgalo (Brodar 2009, 131), po Francu Osoletu tev rimskega podeželja (Poglajen 2007, 51), še bolj pa se je pa moustérienska konica (ANSl 1975, 128) iz kamnoloma sistem poselitve prostorsko spremenil v 1. stoletju n. št., kar v Črnem Kalu, pod prepadnimi stenami kraškega roba ob se kaže npr. v najdiščih ob obali okoli Ankarana in Kopra ter cesti Kozina–Koper, kjer je bil leta 1955 izveden sistematičen v nižinskem svetu. Večina novonastalih naselbinskih sklopov odkop dela sicer uničene podzemeljske jame (ANSl 1975, je bila locirana v nižinskem delu priobalnega pasu, v nepo- 128; Brodar 2009, 123–131). sredni bližini vodnih virov, na prisojnih legah, na rodovitnih Čeravno najstarejše najdbe iz Sermina, osamelega griča ob flišnih ravnicah, ki verjetno niso bile poraščene z gozdom. izlivu reke Rižane, ki je od Spodnjih Škofij oddaljen slabih Kmetijstvo naj bi se glede na obilnejše pojavljanje peloda 7 km zračne linije, kažejo, da je bil poseljen že v času preho- žit v slovenskem delu Istre pričelo razvijati šele v rimskem da iz srednjega v mlajši neolitik (Snoj 1992, 92), po mnenju obdobju (Culiberg 204 ,1995). Lokacije rimskih najdišč lahko Saša Poglajna prazgodovinski poselitveni vzorec v severo- povežemo tudi z ugodno mikroklimo, ekonomsko izrabo zahodni Istri lahko bolje opazujemo šele od zgodnje brona- prostora in ugodnimi komunikacijami. Postopni razvoj ste dobe naprej, ko so se v severnojadranskem prostoru po- rimske poselitve je bil odvisen od političnih sprememb, javila višinska naselja, imenovana gradišča oziroma kaštelirji. intenzivnejši proces poselitve pa lahko povežemo tudi z Z njihovim pojavom, ko so se še posebej razširila v srednji ustanovitvijo kolonij Tergeste (Trst) in Parentium (Poreč) v bronasti dobi, obstajala pa so do zadnjih stoletij prazgo-drugi polovici 1. stoletja pr. n. št. (Stokin 1997, 144, sl. 56). 9 dovine, se je namreč spremenila kulturna pokrajina, saj je Pomemben element oblikovanja krajine in organiziranja prostor Istre in tudi sosednjega Krasa še danes zaznamovan družbe v rimskem imperiju so predstavljale ceste in druge z monumentalnimi kamnitimi obrambnimi strukturami na- komunikacije, pri čemer so se pogosto opirali na že vzpo- selbin in z velikimi kamnitimi gomilami, kamor so pokopa- stavljene prazgodovinske poti. Ravno tako so bile rimske vali pripadnike višjega sloja takratne družbe (Poglajen 2007, ceste pomemben del procesa romanizacije, saj so premi- 31). 8 Nekaj prazgodovinskih gradišč, nekatera s pripadajoči- šljeno vključevale ali izključevale določene avtohtone sku- mi grobišči, poznamo tudi iz okolice najdišča Na vrhu. Tako pnosti. Predelom ob njih so ceste lahko prinesle razvoj, medtem ko so območja, ki so jih zaobšle, lahko stagnirala 8⁞ Obširneje o prazgodovinski poselitvi severozahodne Istre v Pogla- (Poglajen 2007, 61–62). jen 2007, 31–43; Sakara Sučević 2012, 11–20 (arheološka topografija prazgodovinskih najdišč med Miljskim zalivom in porečjem Mirne) Glavno povezavo v severozahodnem delu Istre je v rimskem in 21–69 (katalog prazgodovinskih najdišč med Miljskim zalivom in obdobju predstavljala cesta Via Flavia, ki je povezovala porečjem Mirne). Sašo Poglajen je v svoji doktorski disertaciji obdelal območje severozahodne Istre, kjer je z natančnim GPS sistemom 9⁞ Obširneje o rimskodobni poselitvi severozahodne Istre (predvsem označil vsa do tedaj znana prazgodovinska in rimskodobna najdišča. podeželja) v Poglajen 2007, 44–79 in Žerjal, Poglajen 2012, 111–118. 10 Na vrhu, AAS 80, 2019 koloniji Tergeste in Pola (Pulj). 10 V slovenskem delu Istre je 139). O zgodnjerimskem grobišču v Predloki pričajo tudi bila odkrita na območju Rižanske ravnice na dveh mestih, tam najdeni oziroma v cerkev sv. Janeza Krstnika vzidani pod Školaricami med Serminom in Spodnjimi Škofijami (No- nagrobniki (ANSl 1975, 129; Boltin Tome 1987, 189). Po- však 2003a; 2010, 108–112; Trenz, Novšak 2006) ter v Valah znorimske grobove naj bi našli v Hrvatinih (ANSl 1975, 145), pri Bertokih (Ciglar et al. 2016, 33–35, 67–68). Poleg glavne med gradnjo ceste Socerb–Kastelec v letih 1902 in 1904 pa ceste med Trstom in Puljem pa je bil nedvomno v notranjo- je Karl Moser na južnem pobočju Strmca (Na straneh) izko- sti dolin in po grebenih razpreden bogat sistem cest in ko- pal nad sto halštatskih, latenskih in zgodnjerimskih grobov lovozov, ki je med seboj povezoval najprej prazgodovinska (ANSl 1975, 142; Dugulin 2002), od tega 54 rimskodobnih in kasneje rimska najdišča. Nekateri odseki cest so znani iz (Casari 2002, 95). Grobišče je po skoraj sto letih doživelo arheoloških ostankov (Poglajen 2007, 67–68; Šašel 1975, 86; revizijsko obdelavo, ki je pokazala na kontinuiteto pokopa- Stokin, Lazar 2009, 161–162), druge pa se predvideva na vanja od 6. stoletja pr. n. št. do verjetno začetka flavijskega podlagi GIS-analiz optimalnih poti (Poglajen 2007, 98–111; obdobja (Dugulin 2002). Staroselska tradicija pokopavanja Poglajen 2009). se kaže v t. i. žganih grobovih v kamniti skrinji (ali le v grobni Čeravno je območje Slovenske Istre dokaj bogato z jami), ki so bili značilni za železnodobno istrsko kulturo, v arheološkimi najdbami iz rimskega obdobja; 1. stoletju n. št. pa se v socerbskih grobovih že pojavljajo 11 lahko reče- mo, da je naše poznavanje večine znanih arheoloških naj- prvine rimskih grobnih ritualov (Casari 2002, 95–96). dišč slabo. Številne najdbe so le površinske, na redkih najdi- Tipični rimski obcestni nekropoli pa sta bili najdeni na Kri- ščih so potekala stratigrafska arheološka izkopavanja in še žišču pri Spodnjih Škofijah (Novšak 2003a; Novšak 2010) ta so v večini obsegala le manjša območja (Žerjal, Poglajen in okoli 800 m južneje od Križišča, na levem bregu Riža- 2012, 118). 12 Tako so bili ob potrjenih ali predvidenih rimskih ne v Valah pri Bertokih (Ciglar et al. 2016). Obe grobišči cestah mnogokrat odkriti tudi grobovi, toda v večini prime-sta bili raziskani le delno, na Križišču petdeset grobov na rov so bila to naključna odkritja pri kmetijskih ali gradbenih treh grobnih parcelah, gre pa verjetno za pokope prebival- delih, ki so slabo poznana in objavljena le v obliki notice. 13 cev bližnje vile rustike na Školaricah, in v Valah del grobne Pogosto pa so grobišča obravnavana le z vidika epigrafskih parcele s sedemnajstimi grobovi. Raziskan del nekropole in onomastičnih virov, pri tem pa je potrebno upoštevati, da na Križišču kaže, da so tu pokojnike pokopavali od sredine je pri številnih najdbah vprašljiva lokacija odkritja spomeni- 1. do 4. stoletja, medtem ko so grobno parcelo v Valah za kov (Novšak 2010, 19). Podobno velja za rimske lokacije na pokope uporabljali verjetno od začetka 1. stoletja do druge območju med kraškim robom nad črnokalskim klancem in polovice 2. stoletja. Rižansko ravnico, kamor lahko uvrstimo najdišče Na vrhu. Nekoliko več arheoloških podatkov za navedeno območje, Tako je npr. za Stepane v notici navedeno, da so na ledini čeprav največkrat tudi le s kratkimi noticami (ANSl 1975, Gomiščak ( Komischtiak) našli rimskodobno grobišče z žga- 128–129, 142–145; Labud 1995, 33–72), imamo o ostankih nimi in skeletnimi grobovi vzdolž rimske ceste, ki je povezo- rimskih naselbin. Izhodišče rimske poselitve Istre so bili trgo- vala osapsko dolino z dolino Rižane (ANSl 1975, 129; Labud vski emporiji na zahodni obali, ki so privlačili italske trgovce 1995, 63–64). Uničeno zgodnjerimsko grobišče so raziskali in kolone ter tako postali izhodišče širjenja romanizacije z v Predloki pri Črnem Kalu (Boltin Tome 2011, 197–201). V obale v notranjost (Žerjal, Poglajen 2012, 111). Enega ta- Predloki naj bi po poročanju Karla Moserja kmetje že ob kih emporijev je predstavljalo tudi naselje na obrobju hri- koncu 19. stoletja v rimskih grobovih poleg nagrobnika iz- ba Sermin, nekdanjega otoka med izlivom reke Rižane in kopali še novce in srebrne samostrelne fibule, Moser pa je morjem (Horvat 1997a). Njegov emporialni značaj kažejo ravno tako poročal o rimskih grobnih najdbah iz Črnega številni uvoženi predmeti z egejskega in italskega območja, Kala, v obeh primerih gre le za kratke notice (MAGW 1900, uvrščeni v čas 5. in 4. stoletja pr. n. št. (Svetličič 1997, 116), ali importi iz časa romanizacije iz 2. in 1. stoletja pr. n. št. 10⁞ Za potek v virih izpričane ceste Via Flavia glej Šašel 1975, 75–77, (Horvat 1997d, 120–122). Žal pa je bil velik del ostankov 86; Poglajen 2007, priloga 31. pretekle poselitve Sermina z gradnjo železniške postaje in 11⁞ Glavni vir za arheološke lokacije v slovenskem delu Istre predsta- vlja katalog Arheološka najdišča Slovenije, in sicer celotna regija IV. naftnih tankerjev od 60. let 20. stoletja do danes uničen, Koper ter del regije III. Sežana (ANSl 1975, 128–129, 142–147). Glej skromna zaščitna arheološka izkopavanja pa ne omogočajo še Katalog arheoloških lokacij z najdišči v Poglajen 2007, 156–178. rekonstrukcije naselja na ravnici pod Serminom v času rim- 12⁞ O rabi arheoloških podatkov za Slovensko Istro glej Poglajen 2007, skega obdobja. Tako ne vemo, ali lahko ostanke zidov pri- 24–29. pišemo vili rustiki, obmorski vili ali pravemu naselju oziroma 13⁞ Za grobišča in najdbe nagrobnikov v severozahodni Istri glej npr. vasi (Žerjal, Poglajen 2012, 111). Novšak 2010, 19–22; Poglajen 2007, 55–59; Stokin 1997, 145–150. Na vrhu, AAS 80, 2019 11 Ostanke, najverjetneje vile rustike iz časa 1. in 2. stoletja, ki vodovodom), kar kaže na verjetne ostaline večje podežel-je bila obnovljena v času 4. in 5. stoletja, so v 70. in 80. letih ske vile s termami, druga pa na Jakominovi njivi v Portonu 20. stoletja raziskali v Predloki pri Črnem Kalu (ANSl 1975, pod Pobegi, kjer so naleteli na stavbne ostanke z mozaiki. 129; Boltin Tome 1987, 191; 2011, 193–197). 14 V bližini je bil Sledove rimske naselbine in grob blizu rimskega zidu so bili raziskan tudi del grobišča, ki je poleg zgodnjesrednjeveških odkriti tudi v zaselku Pečki pri Sv. Antonu. Verjetno lahko grobov iz časa med 9. in 11./12. stoletjem vseboval tudi tudi med najdišči, ki so bila odkrita ob ekstenzivnih arheolo- nekaj poznoantičnih grobov (Boltin Tome 1987, 192–199), ških pregledih v letih 2010 in 2012, ravno tako računamo z ki jih je Elica Boltin Tome uvrstila v čas med 6. in 8. stole- ostanki kake vile rustike. To so: EŠD 16491 Dekani − Arheo- tjem (Boltin Tome 1987, 195), bolj verjetno pa je, da sodijo loško območje Na Vardi (potencialna vila rustika), EŠD 3193 v konec 4. ali prvo polovico 5. stoletja (Tica 2017, 336–338). Dekani – Arheološko najdišče Purgarce – Buševca (rimsko- Vzhodno od ostankov rimske vile in poznoantičnega in dobna poselitev), EŠD 29964 Pobegi – Arheološko območje zgodnjesrednjeveškega grobišča so bili odkriti tudi ostan- Porton 2 (rimska doba), EŠD 29963 Pobegi – Arheološko ki poznorimskega naselja, katerega začetek drobne najdbe območje Porton 1 (rimska doba), EŠD 29960 Pobegi – Ar- uvrščajo v 4. stoletje, trajalo pa naj bi še v zgodnjem sre- heološko območje Poljane 2 (rimska doba), EŠD 29959 Po- dnjem veku, tj. vse do 9. do 10. stoletja (Boltin Tome 2011, begi – Arheološko območje Poljane 1 (rimska doba), EŠD 201–204, 207). 16589 Pobegi – Vila rustika (rimska doba), EŠD 29962 Pobe- Pod kraškim robom poznamo ostanke rimskodobne ar- gi – Arheološko območje Šanžanej (prazgodovina, rimska hitekture še v Kalicah pri Črnem Kalu (ANSl 1975, 129) in doba), EŠD 29961 Prade – Arheološko območje Plinovod Grubelcah (Grublica) pri Ospu (ANSl 1975, 142), od koder (rimska doba), EŠD 16591 Bertoki − Arheološko območje bi lahko izvirale tudi dokaj številne rimske najdbe z najdišča Pri Tottu (rimska doba), EŠD 16583 Prade – Arheološko naj- Gabrovica, ki naj bi bile tja prinesene ob melioracijskih delih dišče Babuder (rimska doba). 17 v začetku 20. stoletja (Trenz 2003). 15 Zaenkrat pa je nejasen odnos med naselbinskimi ostanki z Več rimskih naselbinskih najdb poznamo iz Rižanske ravni- najdišča Na vrhu in ostanki stavbe s tremi prostori z najdišča ce. Med najbolj raziskana najdišča na območju med kraškim Boško, ki je od Na vrhu oddaljena le okoli 300 m v smeri robom nad Črnim Kalom in izlivom Rižane sodijo ostanki severozahoda (Tica 2002; 2003a). 18 Rimska stavba na Bošku vile na Školaricah pri Spodnjih Škofijah, kjer sta bila raziska- je stala med vzpetinama Na vrhu in Škrljevica, z odličnim na obsežno gospodarsko poslopje z ogromnim skladiščem, pregledom nad Osapsko dolino ter odlično optično pove- obrat za predelavo vina in oljčnega olja ter bivalni del s zavo s Tinjanom na eni, Rožarjem na drugi in kraškim ro- termami (Novšak 2003b; Sakara Sučević et al. 2015; Žer- bom na tretji strani. Glede na drobne najdbe je bila zgrajena jal 2008). Iz Spodnjih Škofij poznamo na južnem pobočju najpozneje v 1. stoletju n. št., Sašo Poglajen in Tina Žerjal pa Miljskih hribov še najdišče Purissimo (EŠD 1398), menita, da gre ali za manjšo enoto znotraj večjega posestva 16 kjer po- samične najdbe, od katerih izstopajo temelji rimskih stavb (Na vrhu) ali pa manjšo družinsko kmetijo, ki se je nahaja- in mozaiki, kažejo na rimsko poselitev (Stokin 1997, 146, la na obrobju večje posesti (Poglajen 2007, 53, 96; Žerjal, seznam najdišč št. 6). Poglajen 2012, 112, 115). Toda raziskana stavba verjetno ni bila edina na tem prostoru. V njeni neposredni okolici je V Rižanski ravnici imamo indice za še nekaj poselitvenih namreč še nekaj neraziskanih antropogenih teras, na katerih točk iz rimskodobnega časa in vsaj pri nekaterih gre ver- bi lahko pričakovali arhitekturne ostanke. Poleg tega je ne- jetno za ostanke rimskih vil. Ena se je verjetno nahajala v navadna njena lega na zelo vetrovnem severnem pobočju Dekanih (EŠD 1366, Arheološko najdišče Fratovec – Gru- hrbta, ki se od vzpetine Na vrhu vleče do Tinjana. Zaradi belce), kjer so bile najdene rimskodobne naselbinske najd- njene lege – lahkega dostopa iz Ospa na severni strani in be (delno izkopani temelji stavb z mozaiki, hipokavstom in dostopa na južni strani iz doline Rižane mimo Stepanov – bi stavbo(e) na Bošku lahko razumeli tudi kot nadzorno točko 14⁞ Najstarejši zgodnjerimski objekt iz Predloke je verjetno že iz druge (Tica 2003a, 101). polovice 1. stoletja pr. n. št., po mnenju Boltin Tometove pa bi lahko predstavljal predavgustejsko mejno vojaško postojanko v bližini reke Glede na trenutno stanje raziskav rimskodobnih najdišč v Rižane (Boltin Tome 2011, 191–192). Istri lahko vidimo, da je v nasprotju s puljskim in poreškim 15⁞ Novčne najdbe iz Gabrovice naj bi bile iz časa od vladanja Antoni- na Pija iz sredine 2. stoletja do vladanja Valensa oziroma Gracijana iz 17⁞ Za osnovne podatke o najdiščih glej ANSl 1975, 142–145 in Regi- zadnje četrtine 4. stoletja (Trenz 2003, 132). ster nepremične kulturne dediščine (http://giskd6s.situla.org/giskd/ 16⁞ Register nepremične kulturne dediščine (http://rkd.situla.org [do- [dostop 1. junij 2016]). stop 1. april 2017]). 18⁞ Gradivo z najdišča Boško je trenutno še v obdelavi. 12 Na vrhu, AAS 80, 2019 agrom, kjer so v rimskem obdobju prevladovale veleposesti, le-teh v severozahodni Istri le nekaj. Tu so najverjetneje pre- vladovale srednje velike in male posesti različnih lastnikov, kjer so intenzivno pridelovali živila za prodajo. S tem pa je bila poselitev na območju tržaškega agra podobno poselitvi akvilejskega agra, kjer je morda celo več malih posesti in naselbin, ki naj bi pripadale kolonistom. Glavni posestniki v puljskem in poreškem agru so bili senatorji iz cesarjevega kroga, medtem ko so bili zemljiški posestniki na tržaškem agru bolj pripadniki tržaške municipalne elite, zemljiške po- sesti pa so predstavljale temelj njihovega bogastva (Žerjal, Poglajen 2012, 11219). 19⁞ Z navedeno literaturo o lastniški strukturi zemljiških posesti v Istri in akvilejskem agru. Na vrhu, AAS 80, 2019 13 4Metodologija in potek izkopavanj Severovzhodno od vasi Stepani, na območju položnega temena na flišnem hrbtu, je bilo na dveh mestih izvede- no stratigrafsko arheološko izkopavanje (sl. 2, 7). Ob odločitvi o načinu arheoloških raziskav Na vrhu nam je Na vrhu 1 eno od vodil predstavljal tudi franciscejski kataster, na ka- terem je vidno stanje na terenu leta 1818 (sl. 9). Na vrhu 1 sta leta 1818 obstajali na delu, določenem za raziskave, dve parceli, ki sta ob času izkopavanj predstavljali terasi, zgornja na parcelni št. 726, k. o. Rožar, in spodnja na parcelni št. 705 ter delno na parcelni št. 726, obe k. o. Rožar, brez kasnejše Na vrhu 2 razdelitve parcelnih št. 726 in 705 na več manjših parcel, ki so pred pričetkom arheoloških izkopavanj predstavljale v glavnem njive. Na podlagi katastra se sicer ne da zanesljivo govoriti o obstoju dveh teras leta 1818, je pa meja med navedenima parcelama identična meji med parcelama 726 in 705, obe k. o. Rožar, v času arheoloških raziskav, seve- da s tem, da je potrebno upoštevati kasnejšo delitev teh 9 Izsek iz franciscejskega katastra (k. o. Rožar) z vnešenima dveh parcel, ki pa se je odvijala znotraj franciscejskih parcel. izkopnima poljema arheološkega najdišča Na vrhu, Na franciscejskem katastru, podobno kot na nekoliko sta- M 1 : 5000, georeferenciran; vir: Republika Slovenija, rejšem jožefinskem zemljevidu (sl. 8), so bile vse parcele, Ministrstvo za kulturo, Register nepremične kulturne ki so bile določne za arheološke raziskave, označene kot dediščine, interaktivna karta (http://giskd6s.situla.org/giskd/ travniki, mogoče pašniki. Stanje pred dvema stoletjema je [dostop 16. November 2017]). bilo torej precej drugačno kot ob začetku izkopavanj (sl. 4). po sistemu šahovnice. Uporabili smo relativno koordinatno Na vrhu 2 pa je bilo stanje leta 1818 podobno stanju ob mrežo (x in y) in absolutne nadmorske višine (z). pričetku raziskav. Celotno območje, določeno za arheološke Koordinatna mreža Na vrhu 1 je obsegala kv. od A 1-27 raziskave, je bilo že takrat terasirano in spremenjeno v njive do J 1-27, kasneje smo ji zaradi dokumentiranja nekaterih oziroma vinograde. Ob primerjavi franciscejskega katastra struktur na spodnji terasi dodali še liniji kv. –A in –B. Izhodi- in katastra iz časa neposredno pred pričetkom arheoloških šče relativnega koordinatnega sistema je bilo postavljeno v raziskav (sl. 10) je razvidno, da so se parcele (verjetno tudi točki z Gauss-Krugerjevimi koordinatami x = 411321.925 m same terase) spreminjale. Na franciscejskem katastru si par- in y = 45989,680 m, orientacija relativnega koordinatnega cele na območju, ki je bilo predvideno za arheološke razi- sistema je bila 13° od severa proti vzhodu. Koordinatna mre- skave, od najvišje do najnižje sledijo po sledečem vrstnem ža Na vrhu 2 je obsegala kv. od A1-15 do M1-15. Izhodi- redu: 714, 716, 717, 718, na modernem katastru pa: 714/2, šče relativnega koordinatnega sistema je bilo postavljeno v 4, 5; 715; 725/4 in 718, kar sicer kaže na širjenje parcel 715 točki z Gauss-Krugerjevimi koordinatami x = 411197.902 m na račun »franciscejskih« parcel 716 in 717 ter 725, delno in y = 45907,666 m, orientacija relativnega koordinatnega tudi na račun dela parcele 715. Lastniška struktura zemljišča sistema je bila 15° od juga proti zahodu. se je tako najverjetneje v zadnjih dvesto letih menjala, neko- liko se je spremenila oblika teras, toda leta 1818 je vseeno na obravnavanem območju že obstajalo več teras, ki so jih uporabljali v glavnem za vinograde. Območji, določeni za arheološke raziskave (sl. 3, 10), smo razdelili na kvadrante velikosti 5 × 5 m, ki smo jih označili 14 Na vrhu, AAS 80, 2019 raziskano območje sonda (S) presek (P) 5m Na vrhu 1 S 1 S 3 S 2 J I H S 4 G 27 26 2 S 3 F 5 24 23 22 2 S 2 E 1 20 19 18 17 D 16 15 P 2 14 13 C 12 11 10 9 8 B 7 5 4 A 3 2 1 -A 6 -B 1 2 A 3 Na vrhu 2 4 5 S 6 6 B 7 8 9 1 C 0 11 12 13 D 14 S 13 15 S 4 E S 1 F S 8 S 10 G S 2 H I S 3 P 2 J P 1 S 11 K P 11 L S 5 S 9 M S 7 S 12 10 Sektorska razdelitev najdišča ter lokacija sond in presekov; M 1 : 1500. raziskano območje sonda (S) novi vek 5m ruševinska plast SE 64 zid 4 ruševinska plast J SE 66 I H zid 3 SE 64 G 27 26 25 F 24 23 22 zid 6 21 zid 2 E 20 19 SE 41 zid 6 18 17 1 D 6 15 14 zid 5 13 SE 109 12 C 11 SE 122 10 9 8 SE 35 B 7 5 4 A 3 2 1 -A 6 -B 11 Na vrhu 1: prikaz izkopa sond in novoveških struktur na katastru; M 1 : 1000. 4.1 Na vrhu 1 Sonda 2: širina 1,25 m, dolžina 57 m, globina do flišne ma- tične osnove, ponekod smo tudi posegli vanjo. Sonda je bila Prostor izkopavanj na delu najdišča, poimenovanem Na umeščena na mejo med linijami kv. od A8-9 do J8-9. vrhu 1, je obsegal dve terasi na parcelnih št. 705/1, 705/2, 705/3, 705/4, 705/5, 726/12. 726/13, 726/17, ter deli par- Sonda 3: širina 1,25 m, dolžina 47 m, globina do flišne ma- celnih št. 726/2, 726/6, 726/7 in 726/8 (vse spodnja terasa) tične osnove, ponekod smo tudi posegli vanjo. Sonda je bila ter 726/9, 726/10, 726/11, 726/26 ter večji del parcelnih št. umeščena v linijo kv. od A1-17 do H1-17. 726/6, 726/7 in 726/8 (vse zgornja terasa). V času arheolo- Sonda 4: širina 1,25 m, dolžina 45 m, globina do flišne ma- ških izkopavanj je bila večina obdelovalnih površin v okolici tične osnove, ponekod smo tudi posegli vanjo. Sonda je bila opuščenih in v procesu zaraščanja. Območje najdišča Na umeščena v linijo kv. od A26 do I26. vrhu je bilo vse do pričetka arheoloških raziskav oziroma do zgoraj navedenega odvoza depozitov v uporabi kot njivska površina. obdobij, od najstarejših rimskodobnih do modernih. Plast debeline med dobrimi 5 cm in dobrimi 30 cm smo označili kot SE 1, v celoti Po čiščenju in dokumentiranju uničenja je arheološka ekipa pa se je razprostirala v kv. od C1-26 do J1-26, tj. na zgornji terasi. Na začela z izkopom treh strojnih sond, ki so potekale v smeri delih, ki niso bili uničeni z odvozom deponije, pa se je pod 10 cm sever−jug (sl. 10, 11). 20 debelo rušo pojavila plast rjave prsti (ruša in plast sta bili vključeni v isto SE), pomešana z večjimi kamni, ki so merili tudi do 40 × 20 cm, ter najdbami, ki so pa so bile ravno tako premešane, od nekaj red- 20  Z izkopom sond smo pričeli na delu, ki je bil uničen z navede- kih prazgodovinskih, prek rimskodobnih do modernih. Plast je bila nim odvozom depozitov. Tu je zgornjo plast predstavljala temno skupaj z rušo debela do 40 cm, razprostirala se je po celotnem iz- rjava prhka prst, pomešana s kamenjem, ki ni presegalo velikosti kopnem polju (kv. od A1-27 do J1-27), torej tudi na spodnji terasi, in 10 × 12 cm, v veliki večini pa je bilo manjše, kosi gradbenega mate- je mlajšega nastanka kot omenjena SE 1, saj je povsod, kjer ni prišlo riala, odlomki keramičnih posod, steklom, kostmi, odlomki železnih do uničenja, prekrivala SE 1. Vrh plasti SE 20 lahko označimo tudi kot in bronastih predmetov, tudi kosi usnja. Najdbe so bile iz različnih novoveško hodno površino. 16 Na vrhu, AAS 80, 2019 Poleg strojnih sond je bila istočasno kopana ročna sonda Iz sond 1 do 4 je bilo razvidno, da bi bilo glede na rezultate (sonda 1), široka 1 m in dolga 122,5 m, ki je potekala pravo- izkopa nesmiselno ročno odstranjevanje ostalega dela ob- kotno na strojne sonde (smer vzhod−zahod), na severnem močja, določenega za arheološke raziskave, kajti plast ruše robu kv. F1-25 (sl. 10, 11). in ponekod ornice je bila debela do 20 cm, pod njo pa je že ležala flišna matična osnova. Nikjer v sondah, razen na Namen izkopa sond je bil ugotoviti stratigrafijo plasti na te- omenjenih mestih, pa nismo naleteli na arheološko zanimi- renu oziroma ugotovitev morebitnih ostankov rimskodob- ve strukture. Izjemo so predstavljali še novoveški zidovi, ki nih struktur. so utrjevali prehod iz ene v drugo teraso in katerih del smo Na podlagi strojno in ročno izkopanih sond ter na podla- tudi raziskali. gi stanja, prikazanega na franciscejskem katastru, smo se Na spodnji terasi smo pod arheološkim nadzorom strojno odločili, da se na najdišču v celoti ročno izkopljejo plasti in odstranili na parcelnih št. 705/1, 705/2, 705/4, 705/5, 726/12 strukture na parcelni št. 726/7, na delu parcelne št. 726/26. in delu parcelne št. 726/6 rušo oziroma ornico do globine Nadalje se ročno odstrani tudi tiste dele parcelne št. 726/6 okoli 30 cm z namenom odkriti morebitne sledi rimskodob- in 726/8, ki niso bili stojno odstranjeni (uničeni), tj. mej med ne poselitve, čeprav je bilo že iz strojno izkopanih sond 2 parcelami, ki so jih predstavljale groblje in zidovi pod njimi do 4 razvidno, da je spodnja terasa kasnejšega nastanka oziroma prehod med zgornjo in spodnjo teraso. Ročno smo (sl. 12). Ročno je bil očiščen in odstranjen del zidov med odstranili plasti in strukture, ki so v kv. od C22-23 do D22- parcelami in prehod iz zgornje v spodnjo teraso (sl. 13). Na 23 tvorile gomilo in v kv. E20 do G20 nenaraven prehod parcelni št. 705/1 smo z ročnim izkopom preverili stratigraf- (prelom) med parcelnimi št. 726/9, 726/10 in delno 726/26. ske odnose plasti dela sonde 2, ki je pod rušo in debelejšo plastjo rjave zemlje, označene kot SE 20 (skupna debelina tudi do 90 cm) vsebovala 20 do 40 cm debelo plast lomlje- SE 1 – ruša/ornica nega peščenjaka (SE 18), ki je predstavljal umetno izravnavo SE 20 – ruša s plastjo rjave prsti pod njo dela spodnje terase (sl. 14). SE 109 – zid 6 SE 18 – plast lomljenega peščenjaka SE 2 – flišna matična osnova x = 2,36 x = 9,76 y = 41,30 y = 41,30 1 zid 6 20 20 18 2 z = 214,81 2 12 Na vrhu 1: del zahodnega preseka P 2 v sondi 2 (kv. A, B/9); M 1 : 50. 13 Na vrhu 1: zidovi med spodnjo in zgornjo teraso. 14 Na vrhu 1: del zahodnega profila sonde 2. Na vrhu, AAS 80, 2019 17 4.2 Na vrhu 2 Med prvo, najvišjo teraso, in zadnjo, najnižjo, je bilo okoli 8 m višinske razlike. Zgornja terasa številka 0 je ležala na Na vrhu 2 je v preteklosti zaradi terasiranja in intenzivne 198,20 m, spodnja številka 5 pa na 189,70 m nad morjem. rabe prostora za poljedelstvo, ki je, kot je razvidno iz fran- Za lažjo kontrolo rezultatov, dobljenih z izkopom strojne ciscejskega katastra (sl. 9), segalo v čas pred letom 1818, sonde, smo ročno izkopali še sondo 2, ki je imela glede na prišlo do uničevanja morebitne, na predhodnih arheoloških usmeritev sonde 1 zaradi same lege terase nekoliko odmik pregledih nakazane poselitve iz rimskega obdobja. Namen od smeri sever−jug (sl. 15, 16). Rezultati, ki smo jih dobili arheoloških izkopavanj na tem delu je bil ugotoviti stopnjo z njenim izkopom, dopolnjujejo stratigrafsko situacijo, ki je poškodovanosti oziroma bolje rečeno, kaj je (če) sploh osta- bila razvidna iz strojne sonde, v kv. D14 smo med ostalim lo od rimske poselitve. naleteli tudi na zid, označen kot SE 6, ki je potekal v smeri Po čiščenju takrat že zapuščenega terena in iz nekaterih vzhod–zahod. Zid je bil očiščen v celotni dolžini od sonde teras (njiv) že odpeljanega zgornjega dela ornice oziroma 2 na vzhodnem do sonde 1 na zahodnem delu izkopnega ruše smo najprej strojno izkopali sondo (sonda 1) do flišne polja (sl. 17, 48–50). matične osnove, širine 1,25 m in dolžine 62 m, in sicer na Nato smo se odločili za ročni izkop 1 m širokih sond na tez- parcelnih št. 714/6, 714/5, 715 in 718. 21 Ponekod smo son- rasi 2 (na parcelnih št. 715 in 725), kjer je bila ob predhodnih do vkopali tudi v matično osnovo. Sonda, ki je potekala v arheoloških pregledih ugotovljena največja koncentracija smeri sever–jug, je bila umeščena v linijo kv. od A5 do M5 najdb (sl. 15, 16). Najprej je bila na delu terase med sonda- (sl. 15). S strojno sondo, ki je potekala prek šestih bolj ali ma 1 in 2 strojno, do globine okoli 15 do 20 cm, odstranjena manj izrazitih antropogenih teras ter enega širšega prehoda ornica oziroma ruša (SE 1). Sonde so bile nato vzhodno od med terasama 2 in 3 (sl. 16, 17), 22 smo poskušali preveri- strojne sonde 1 izkopane na vsakih 5 m v smeri sever–jug ti stratigrafsko sosledje plasti na teh terasah in morebitne (enaka usmeritev kot pri strojni sondi 1). Po potrebi so bile strukture, ki bi jih lahko zasledili. raziskano območje sonda (S) 1 2 novi vek 3 A 4 5 6 TERASA 0 7 B 8 5m prehod 9 10 C 11 12 13 1 D 4 1 TERASA 1 5 E SE 30 SE 19 F prehod SE 19 SE 19 G TERASA 2 H I prehod prehod SE 12 SE 13 J TERASA 3 K prehod L M TERASA 4 prehod TERASA 5 15 Na vrhu 2: prikaz izkopa sond, teras in novoveških struktur na katastru; M 1 : 1000. 21⁞ Parcele so naštete od najvišje do najnižje ležeče. 22⁞ Izkop sonde je terasi 0 in 5 zajel le delno. 18 Na vrhu, AAS 80, 2019 sonde podaljšane na sosednji terasi oziroma na prehod koncu smo v smeri vzhod–zahod ročno izkopali še sondi 12 med terasama 1 in 2 ali razširjene zaradi najdb struktur ozi- in 13, široki 1 m in dolgi 40 m, da bi še enkrat preverili že roma arheološko zanimivih plasti. znano stratigrafsko stanje oziroma ugotovili morebitne nove Ob najdbah struktur ali arheološko zanimivih plasti je pri- strukture ali arheološko zanimive plasti na še neraziskanih šlo do natančnega ročnega odstranjevanja ali čiščenja. Na terasah 1 in 3. Enak namen je imel proti severu in jugu po- daljšan izkop sonde 6, ki je hkrati povezal sondi 12 in 13. SE 1 – ruša/ornica SE 2 – spodnji del ornice SE 3 – flišna matična osnova SE 5 – vkop za zid SE 6 SE 6 – zid SE 7 – svetlo siva gruščnata plast SE 9 – preperel lapor, zg. del flišne matične osnove SE 11 – črno rjava humusna plast SE 18 – plast lomljenega peščenjaka SE 19 – zid in ruševina zidu SE 20 – vkop za zid SE 21 – zid SE 22 – svetlorjava zbita plast z večjimi ploščami peščenjaka SE 1 – ruša/ornica SE 23 – vkop za zid SE 24 SE 2 – spodnji del ornice SE 24 – zid SE 3 – flišna matična osnova SE 5 –vkop za zid SE 6 SE 6 – zid A5 B5 C5 D5 E5 F5 G5 H5 I5 SE 7 – svetlo siva gruščnata plast SE 9 – preperel lapor, zg. del flišne matične osnove 1 23 SE 11 – črno rjava humusna plast 24 SE 18 – plast lomljenega peščenjaka 2 9 SE 19 – zid in ruševina zidu z = 197,01 3 20 SE 20 – vkop za zid 7 21 SE 21 – zid 2 1 SE 22 – svetlorjava zbita plast z večjimi ploščami peščenjaka 2 SE 23 – vkop za zid SE 24 1 18 z = 195,61 SE 24 – zid 3 2 19 11 9 3 22 A5 B5 C5 D5 E5 F5 G5 H5 I5 1 5 6 1 1 23 3 2 24 11 2 2 22 9 z = 197,01 3 9 20 7 21 3 z = 192,41 1 2 1 2 2 z = 191,81 1 18 z = 195,61 3 2 9 19 11 9 3 22 1 5 6 3 2 1 11 2 22 9 Na vrhu, AAS 80, 2019 19 3 z = 192,41 1 2 z = 191,81 9 SE 1 – ruša/ornica SE 2 – spodnji del ornice SE 3 – flišna matična osnova SE 5 –vkop za zid SE 6 SE 6 – zid SE 7 – svetlo siva gruščnata plast SE 9 – preperel lapor, zg. del flišne matične osnove SE 11 – črno rjava humusna plast SE 18 – plast lomljenega peščenjaka SE 19 – zid in ruševina zidu SE 20 – vkop za zid SE 21 – zid SE 22 – svetlorjava zbita plast z večjimi ploščami peščenjaka SE 23 – vkop za zid SE 24 SE 24 – zid A5 B5 C5 D5 E5 F5 G5 H5 I5 1 23 24 2 9 z = 197,01 3 20 7 21 SE 1 – ruša/ornica 2 1 SE 2 – spodnji del ornice 2 1 18 SE 3 – flišna matična osnova z = 195,61 3 2 SE 5 –vkop za zid SE 6 19 11 SE 6 – zid 9 3 SE 7 – svetlo siva gruščnata plast 22 SE 9 – preperel lapor, zg. del flišne matične osnove 1 5 6 SE 11 – črno rjava humusna plast 3 2 1 SE 18 – plast lomljenega peščenjaka 11 2 SE 19 – zid in ruševina zidu 22 SE 20 – vkop za zid 9 SE 21 – zid SE 22 – svetlorjava zbita plast z večjimi ploščami peščenjaka 3 z = 192,41 1 SE 23 – vkop za zid SE 24 SE 24 – zid 2 z = 191,81 9 A5 B5 C5 D5 E5 F5 G5 H5 I5 1 23 24 2 9 z = 197,01 3 20 7 21 2 1 2 1 18 z = 195,61 3 2 19 11 9 3 22 1 5 6 3 2 1 11 2 22 9 3 z = 192,41 1 2 z = 191,81 9 16 (strani 19, 20) Na vrhu 2, del vzhodnega profila v sondi 1 17 Na vrhu 2, pogled na sondo 1 z ostankom zidu SE 6. (kv. A5 do I5); M 1 : 75. 5Opis in interpretacija odkritih plasti in struktur Zaradi slabe ohranjenosti in uničenja velikega dela najdi- šča mnoge strukture in arheološke plasti niso mogle biti zanesljivo umeščene v natančno stratigrafsko zaporedje najdišča. 23 Pomembni podatki o arheoloških plasteh in uporabi prostora so bili pridobljeni tudi z združevanjem odlomkov istih posod iz različnih stratigrafskih plasti, kar je lepo vidno pri skledi G153, ki je sestavljena iz od- lomkov, najdenih v različnih kvadrantih v plasteh SE 1, SE 24 in SE 72. 24 V besedilu je pri nekaterih strukturah in plasteh navedeno, da so vsebovale gradivo iz različnih obdobij, hkrati pa v katalogu gradiva ni navedeno gra- divo iz teh plasti, kar pomeni, da gre za najdbe, ki niso bile izločene za nadaljnjo obravnavo. 18 Na vrhu 1, zid 1, v ospredju uničen del parc. št. 726/6. 5.1 Na vrhu 1 najdeni pa so bili tudi odlomki stekla in kovinskih predme- tov. Pod vsemi tremi so nato ležali trije zelo različni, v zemljo 5.1.1 Novoveške strukture in posegi (prvotno rušo in plasti pod njo) vkopani zidovi. Med novoveške strukture sodijo ročno odstranjene groblje Zid 1 (SE 101) je predstavljal vzhodno mejo parcelne št. SE 102, SE 103, SE 104, SE 105, SE 106 in SE 107 in zid 1, 726/6 (sl. 18). Zaradi lege izven predvidenega izkopnega označen kot SE 101. Prve tri, označene tudi kot zidovi 2, 3 polja ni bil odstranjen in raziskan, temveč le dokumentiran v in 4, so potekale v smeri sever–jug, druge tri, označene kot obstoječem stanju. Govorimo o pravem zidu, kajti nad njim zidovi 5, 6 in 7, pa v smeri vzhod–zahod. 25 ni bilo grobelj kot na ostalih zidovih, ki so potekali v smeri sever–jug. Zgrajen je bil v suhozidni tehniki, iz obdelanih Groblje SE 102 do SE 104 so bile široke okoli 1−1,5 m in lomljencev, širok okoli 40 cm, dolg okoli 30 m in visok do 1,2 dolge med 30 in 40 m. Predstavljale so meje med njivami m. Na nekaterih kamnih so bili vidni sledovi malte, ti kamni na parcelah 726/6 in 726/7 (zid 2 oziroma SE 102), 726/7 pa so bili najverjetneje v sekundarni uporabi in so bili nekoč in 726/8 (zid 3 oziroma SE 103) in 726/8 in 726/9 (zid 4 del nekega drugega (rimskodobnega?) zidu. oziroma SE 104). Kljub temu, da so bili iz njiv na parcelah 726/6 in 726/8 odpeljani vsi depoziti do matične osnove, je Zid 3 (SE 4) pod grobljo SE 103 je bil vkopan okoli 50 cm del ob grobljah in zidovih (tudi tistih, ki so potekale v smeri globoko (sl. 19). Vkop je sekal vse plasti od ruše do matične vzhod−zahod) ostal nedotaknjen (sl. 18). osnove, in sicer rušo s plastjo rjave prsti, pomešane z raz- lično velikim kamenjem, velikosti tudi do 20 × 40 cm, kosi Groblje so bile od vrha proti dnu sestavljene iz: tanke pla- gradbenega materiala, odlomki keramičnih posod, železni- sti zemlje z gostim rastjem grmičevja, sledilo je nasutje iz mi najdbami, steklom, odlomki plastike (SE 20), nadalje plast v glavnem neobdelanega peščenjaka, s precej rimskega prhle temno rjave zemlje, pomešane s kamenjem velikosti gradbenega materiala in večjih kosov rimske keramike, do 10 × 20 cm, v njej je bilo tudi precej najdb iz različnih obdobij, ki smo jo označili s SE 1, med SE 1 in matično 23⁞ Opis in interpretacija odkritih plasti in struktur povzeti po Rozman osnovo (SE 2) pa plast svetlo do temno rjave prhke prsti s 2001, Štrajhar, Klasinc 2001 in Tica 2001a. kosi gradbenega materiala in odlomki keramičnih posod, 24⁞ Glej katalog najdb. ki pa so se pojavljali redkeje kot v SE 1, označili pa smo jo 25⁞ Čeprav, kot bomo videli, so kot zidovi označeni tudi ostanki zi- kot SE 39. Kot kaže, gre pri SE 39, ki se je pojavila še ob dov pod temi grobljami, ki imajo kot stratigrafske enote drugačne zidu 2 (SE 3), za plast, ki se je ponekod pojavljala na dnu oznake. Na vrhu, AAS 80, 2019 21 19 Na vrhu 1, zid 3 (SE 4). 20 Na vrhu 1, zid 4 (SE 16). 21 Na vrhu 1, zid 2 (SE 3). SE 1 in je nastala ob njenem stiku s flišno matično osnovo. pa še ena ruševinska plast, ki jo je tvorilo kamenje, veliko Zid 3 je bil grajen v suhozidni tehniki. Srednje veliki, delno tudi do 30 × 30 cm, pomešano s temno rjavo sipko prstjo. obdelani kamni so bili pravilno položeni v vrstah. Dolg je bil V plasti, označeni kot SE 72, so se pojavljali tudi odlomki okoli 30 m, širok 30 do 35 cm in visok do 60 cm. Njegova rimskodobnega gradbenega materiala. Je pa spodnji del zahodna fronta je bila lepo izoblikovana iz večjih kamnitih zidu bolj izrazito kot pri ostalih zidovih v glavnem sledil ma- blokov, vzhodna iz manjših, ostali del zidu je bil zapolnjen tični osnovi (SE 2). Grajen je bil iz večjih kamnitih blokov, v z bolj ali manj nepravilno položenim manjšim kamenjem. suhozidni tehniki z izoblikovano zahodno fronto, medtem Potekal je v smeri sever–jug. ko so bili ostali deli zidu zapolnjeni z bolj ali manj nepravilno Zid 4 (SE 16) pod grobljo SE 104 je bil približno enako dolg položenim manjšim kamenjem. in visok kot zid 3, toda precej širši, do 90 cm (sl. 20). Za raz- Od ostalih se je precej razlikoval zid 2 (SE 3), ki je ležal pod liko od zidu 3 je ta potekal v smeri jug−severozahod (razlika grobljo SE 102 (sl. 21). Bil je precej širši, sestavljali so ga večji od linije kv. C do linije kv. H je bila okoli 5 m). Tudi ta zid je kamniti bloki in plošče, a manjši kot pri zidu 4 pod grobljo bil vkopan v različne plasti; plast SE 20 je na vrhu tvorila SE 104, stratigrafski odnosi s sosednjimi plastmi pa so bili ruša, pod njo pa rjava prst, pomešana z različno velikim bolj zapleteni. kamenjem in številnimi najdbami iz različnih obdobij in plast Po odstranitvi groblje SE 102 se je v tlorisu pokazal dobro temnejše rjave fine zemlje, v kateri je bilo le nekaj manjšega grajen zid (SE 3) iz večjih kvadratnih blokov in kamnitih kamenja in redke najdbe (SE 98). Plast SE 98 bi sicer pr- plošč z jasnima obema frontama, vmesni prostor pa so za- votno lahko bila del SE 1, saj se le-ta nadaljuje brez prave polnjevali manjši kamni. Na ohranjen del zidu, ki je bil dolg meje med SE 1 in SE 98 vzhodno od zidu 4. okoli 11 m in širok do 1 m, smo naleteli v liniji kv. od C7 Pod zidom 4 se je ponekod pojavila tanka ruševinska plast do E7. Po odstranitvi enega od dveh slojev kamnov se je brez najdb iz rdečkastega kamenja (ožganega?), pomešana pokazalo drugačno stanje; zahodna fronta zidu je bila še s prhko temno rjavo prstjo, označena kot SE 34, pod njo vedno jasna in dobro poravnana, vzhodne pa ni bilo več. 22 Na vrhu, AAS 80, 2019 Na tem mestu je bil zid vkopan v plast fine temno rjave Poleg lomljenega kamenja je vsebovala tudi precej grad- zemlje z manjšimi in redkimi, do 20 cm velikimi kamni, ki benega materiala in odlomkov keramike, predvsem amfor. smo jo označili kot SE 83 = SE 112. Plast je bila verjetno rim- Pod ruševino SE 6 je, podobno kot SE 26 pod samim zidom skodobna, saj je vsebovala večjo količino izključno rimsko- 2, v kv. C7 do E7, ležala plast temno rjave prsti, pomeša- dobnih najdb. Razprostirala se je v kv. B4, B5-C5, C 6, C7-B7 ne z manjšimi kamni, s precej rimskodobnega gradbenega in D7, segala je do flišne matične osnove, najdebelejša je materiala in z najdbami tako iz rimskega kot novoveškega bila na jugozahodnem delu, proti vzhodu se je tanjšala in obdobja. Označili smo jo kot SE 24 (sl. 23), podobno kot vedno bolj prehajala v plast z večjo količino srednje velikih SE 6 pa je ležala neposredno na matični osnovi in je, kot (20 do 30 cm) in redkeje večjih (do 50 cm) kamnov, ki je bila kaže, ravno tako služila za izravnavo flišne matične osnove. označena kot SE 133. Rimskodobne najdbe so se pojavljale Glede na najdbe iz zidu (med ostalim tudi novoveška kera- tudi neposredno na matični osnovi oziroma njeni preperini. mika in t. i. bodeča žica) in dejstvo, da je zid ležal na novo- Kamni zahodne fronte zidu pa so ležali, ali neposredno na veških nasutjih oziroma izravnavah, kar kažejo najdbe zno- flišni osnovi ali pa na do 30 cm debeli plasti temno rjave traj plasti SE 24 in SE 26, je zid mogoče uvrstiti v novoveško prsti, ki je vsebovala odlomke rimskodobne in novoveške obdobje. keramike, rimskodobnega gradbenega materiala in manjše, Na zgornji terasi so v smeri vzhod−zahod potekale groblje do 10 cm velike kamne. Označili smo jo kot SE 26, kot kaže SE 105, SE 106 in SE 107. Te groblje so bile precej širše in pa je služila za izravnavo neravne flišne matične osnove. krajše od tistih, ki so potekale v smeri sever−jug, in sicer Spodnji del zahodne fronte samega zidu pa niso več tvorili širine od 4 do 4,5 m ter dolžine od 15 do 30 m (sl. 24). Stra- večji kamniti bloki, temveč obdelane kamnite plošče. tigrafska slika je bila precej podobna tisti pri grobljah SE 102 V nadaljevanju zidu 2 se je poleg ostankov zidu SE 3 (deli do SE 104, s to razliko, da je bilo v njih mnogo več laporja zahodne fronte) vse do kv. I7 pojavljala v širini slabih 2 me- rdečkasto oranžne barve. Tak lapor je bil izpostavljen delo- trov ruševinska plast, ki smo jo označili kot SE 6 (sl. 22). vanju ognja, mogoče požara (sl. 25). 22 Na vrhu 1, ruševinska plast SE 6 v profilu 5. 24 Na vrhu 1, zidovi z grobljo med terasami 23 Na vrhu 1, plast SE 24. 25 Na vrhu 1, zid SE 30 z ožganim laporjem (označeno). Na vrhu, AAS 80, 2019 23 26 Na vrhu 1, zid SE 109; utrditev med zgornjo in spodnjo 27 Na vrhu 1, zid SE 122 z nasutjem za zidom SE 121, teraso. utrditev med zgornjo in spodnjo teraso. 28 Na vrhu 1, zid SE 110. 29 Na vrhu 1, zid SE 35 in prehod, zapolnjen s kamenjem SE 120. Južno od grobelj SE 105 in 106 sta ležala zidova SE 108 in bil grajen iz manjših kamnov, na vrhu so bili položeni večji SE 109, ki sta ravno tako potekala v smeri vzhod−zahod kamni in kamnite plošče (sl. 29). Pravokotno na zid SE 35 je (sl. 26). Zgrajena sta bila iz lomljencev, v suhozidni tehniki, stal ravno tako novoveški zid SE 117, ki je potekal v smeri široka okoli 50 cm, dolga 20 in 30 m in visoka do 1 m. Za ta vzhod−zahod; dolg je bil 27 m, širok in visok 60 cm. Zid ni zidova je značilno, da je bila ohranjena le južna fronta, ostali bil izkopan, temveč le očiščen in dokumentiran, predstavljal del med zidom in pobočjem pa je zapolnjevala kamnita gro- pa je mejo med parcelnima št. 726/12 in 705/4 (sl. 30). blja, na določenih mestih celo ostanki starejšega zidu SE 122 V kv. C22-23 do D22-23 je pod rušo ležala plast kamenja, (sl. 27), ki je ravno tako kot zidova SE 108 in SE 109 služil za groblja SE 64, ki je po obliki spominjala na gomilo (sl. 31). utrjevanje terena na prehodu iz zgornje v spodnjo teraso. Kamenje je bilo pomešano s temno rjavo zemljo, med njim Na spodnji terasi je v smeri sever–jug je v kv. –B6 do B6 pa so se pojavljali redki odlomki gradbenega materiala. potekal zid SE 110, zgrajen iz neobdelanega kamenja v su- Struktura ni imela jasne oblike, šlo je za nametano kamenje hozidni tehniki (sl. 28). Dolg je bil 15,80 m, visok 65 cm in v enem oziroma dveh slojih. Celotna gomila je ležala nepo- širok 55 cm. Neposredno pod njim sta ležala starejša, a tudi sredno na flišni matični osnovi. Na njenem vrhu je ležal lepo novoveška zidova SE 35 in SE 117. Zid SE 35 je bil grajen oblikovan pravokotni kamen, najverjetneje mejnik. iz lomljencev, v suhozidni tehniki (sl. 29). Ohranjeni sta bili Med novoveške strukture lahko vključimo tudi kamnito na- obe fronti zidu, vmesni prostor pa je bil zapolnjen s temno sutje SE 52 iz kv. E20 do G20 (sl. 32), ki je ostalo ohranjeno rjavo zemljo in manjšimi kamni. V zidu so bili najdeni no- v dolžini 11 m in širini 2 m, predstavljalo pa je mejo in iz- voveška keramika, žica in železna pasna spona (G173). V razit prehod med parcelnima št. 726/9 in 726/10. Potekalo kv. A6 je bila v zidu vrzel, prehod, ki je bil pozneje zapolnjen je v smeri sever−jug, pomešano s temno rjavo zemljo, med s kamenjem SE 120 (sl. 29), med katerim je bila ravno tako kamenjem pa so bili najdeni redki odlomki gradbenega ma- najdena novoveška keramika. Zid oziroma prehod SE 120 je teriala, tudi rimskodobnega in novoveške keramike. Ravno 24 Na vrhu, AAS 80, 2019 tako lahko med novoveške strukture prištejemo tudi plast Robovi poglobitve so bili na južni in vzhodni strani razme- kamenja SE 123 v kv. B13 do C13 in C15 (sl. 33). Šlo je za roma ostri in strmi, na zahodni in severni pa položnejši. Sle- 6,70 m dolgo in 6,30 m široko nasutje iz rumenkasto sivih, dov klesanja zaradi preperevanja flišne osnove ni bilo videti. precej velikih kamnov, ki so ležali tudi poševno in navpično. Južni in vzhodni rob kotanje sta bila opasana z zidovoma Kamni so bili pravilnih oblik, v večini je šlo za en sloj, v SE 93 in SE 94, ki pa ju ne moremo označiti kot klasična vzhodnem delu pa so bili naloženi tudi v dveh ali treh slojih. zidova, temveč bolj kot utrditev robov kotanje. Položena sta Med kamenjem je bila temno rjava prhka prst, v kateri so bila tik ob usek v flišno osnovo. Prostor med zunanjo linijo bili odlomki novoveške keramike in gradbenega materiala. kamnov, ki ni imela fronte, je bil zapolnjen z manjšim in sre- dnje velikim kamenjem, pomešanim z zemljo (SE 114). No- 5.1.2 Rimskodobne plasti in strukture tranji fronti sta bili poravnani, vendar so se kamni naknadno nagnili in delno zdrsnili proti kotanji. Še posebej vogal obeh V nadaljevanju bodo predstavljene plasti oziroma strukture, zidov kaže močne sledove kasnejših premikov. Zid SE 93 je za katere domnevamo, da so pripadale rimskodobni fazi bil tu položen neposredno na flišno osnovo, ki je nakna- najdišča. dno razpadla in se povesila, kamni zidu pa so zdrsnili proti Najzanimivejšo arhitekturno ostalino predstavlja struktura, zahodu. Dno kotanje je bilo zapolnjeno s plastjo SE 134 iz ki so jo v kv. D14-15 do E14-15 tvorile SE 85, SE 93, SE 94, manjših in srednje velikih kamnov, med katerimi je bila bolj SE 114, SE 129 in SE 134 (sl. 34, 35). Gre za kotanjasto po- mastna, skoraj ilovnata zemlja svetlo rjave barve. Nad njo globitev v flišno osnovo, dokaj pravilnega okroglega tlorisa, je bila plast enako velikega kamenja, označena kot SE 85, ki je zanesljivo antropogenega nastanka. med njim pa nekaj fine, prhke temno rjave zemlje z redkim drobnim kamenjem. Od spodnje ležeče plasti se je ločila po barvi zemlje med kamenjem. Razlika bi bila lahko posledica mešanja spodnje plasti s preperino matične osnove, ki je bila svetlo rjave barve. Plast SE 85 so tvorili štirje sloji kame- nja in vmesne zemlje, vsak sloj je bil odstranjen posebej in označen kot posebna poglobitev. V prvih dveh poglobitvah 30 Na vrhu 1, zid SE 117. 32 Na vrhu 1, kamnito nasutje SE 52 v kv. E20 do G20. 31 Na vrhu 1, groblja SE 64 v kv. C22-23 do D22-23. 33 Na vrhu 1, plast kamenja SE 123 v kv. B13 do C13 in C15 z zidom SE 41 v ozadju. Na vrhu, AAS 80, 2019 25 Naslednji sklop plasti, ki jih lahko pripišemo rimskemu ob- dobju, je bil umeščen nekako na sredini izkopnega polja, znotraj kv. C5-8 do G5-8. Plast fine, temno rjave zemlje s primesjo drobnih peščenjakov SE 86 (kv. D7-8 do F7-8), je ležala neposredno nad flišno osnovo (sl. 36), njena pov- prečna debelina je bila med 20 in 30 cm. Plast je vsebovala številne najdbe, predvsem rimski gradbeni material in grobo kuhinjsko keramiko, precej pa je bilo tudi finega posodja. Najdbe niso bile koncentrirane na površini, temveč so bile enakomerno razporejene po celotni plasti. Morda gre za rimskodobno izravnavo terena, ki je postala hodna površina. Na severnem robu plasti SE 86 se je v kv. E8 nahajal v flišno podlago vsekan jarek SE 137 (sl. 36), ki je potekal v smeri 34 Na vrhu 1, rimskodobna struktura SE 93 in SE 94, pogled vzhod−zahod, širok do 70 cm, globok okoli 30 cm in dolg proti jugu. 4,50 m. Konfiguracija flišne osnove je bila na celotnem naj- dišču precej razgibana, pogosti so bili naravni žlebovi in vdolbine, vendar orientacija jarka, ki se ne ujema s smerjo skladov flišne podlage, nakazuje, da je bil vsaj delno ume- tno vsekan. Jarek je bil zapolnjen s fino temno rjavo zemljo SE 87, ki je vsebovala izključno rimskodobne najdbe. Ravno tako je izključno rimske najdbe vsebovala že ome- njena plast fine temno rjave zemlje z majhnimi in redkimi srednje velikimi kamni SE 112 = SE 83 v kv. B4, B5 do C5,, C6 in B7 do D7 (sl. 37, 38). Ležala je neposredno nad flišno matično osnovo in je proti zahodu segala do oziroma pod novoveški zid 2. Najverjetneje je predstavljala izravnavo te- 35 Na vrhu 1, rimskodobna struktura SE 93 in SE 94, pogled rena, na katero je bila nasuta še plast temno rjave zemlje proti zahodu. SE 80. Proti jugu je SE 83 prehajala v plast fine temno rjave je bilo na severnem delu več manjših kamnov, naloženi ozi- zemlje z manjšimi peščenjaki ter redkimi majhnimi in sre- roma nametani so bili tesneje skupaj, v glavnem vodoravno, dnje velikimi kamni, ki je bila najprej označena kot SE 112, na južnem delu pa so prevladovali večji kamni, postavljeni naknadno pa sta bili plasti izenačeni. Tudi SE 112 je ležala tudi navpično in poševno, vmes je bilo tudi več zemlje. V neposredno nad matično osnovo. Stratigrafski odnos plasti tretji in četrti poglobitvi v velikosti in razporeditvi kamnov z novoveškim zidom 2 je bil predstavljen zgoraj, na jugu pa v plasti ni bilo več sprememb. V obeh plasteh, zgornji in je bil v plast vkopan zid SE 54 (sl. 39), ki je predstavljal opor- spodnji, je bila najdena razmeroma velika količina izključno ni zid terase in je ležal pod grobljo SE 105. Kot smo že ome- rimskodobnih najdb; gradbenega materiala, keramike, ste- nili, se je v SE 112 proti vzhodu pojavljalo vse več kamnov in kla, kovinskih najdb, mozaična kocka, pa tudi oglje, malta, vse manj zemlje, plast SE 112 pa je enakomerno prehajala žlindra in kostni ostanki. v SE 133 (sl. 36), ki so jo tvorili srednje veliki in redkeje veliki kamni, med katerimi smo naleteli tudi na fino temno rjavo Namembnost strukture ostaja nejasna. Velika količina kame- zemljo. Poleg rimskodobnih so bile v SE 133 najdene tudi nja govori o tem, da najverjetneje ne gre za odpadno jamo. redke novoveške najdbe. Domnevamo, da je šlo verjetno za Lahko da je bila struktura v času uporabe izpraznjena in jo infiltrirane najdbe, zato to plast opredeljujemo kot rimsko- je tvorila le kotanjasta poglobitev v flišni osnovi s stranskima dobno. Tako kot v SE 86 so se tudi v SE 112 = SE 83 najdbe zidovoma. Možno je, da gre za vodni zbiralnik ali napajal- pojavljale enakomerno po celotni plasti. nik, ker je kotanja še v času izkopavanj dobro zadrževala vodo. Naknadno, a še v rimskem obdobju, je bila zapol- Štirioglata zaplata malte SE 28 v kv. E8 je ležala neposredno njena s kamenjem in materialom iz neposredne okolice z na matični osnovi (sl. 36). Bila je dokaj pravilne oblike, velika namenom izravnave terena. 1,6 × 1,3 m in debela 15 cm. Domneva, da gre za osnovo mozaika, ni verjetna, saj je bila navkljub natančnemu 26 Na vrhu, AAS 80, 2019 raziskano območje sonda (S) rimska doba 93 stratigrafska enota 5m 114 31 93 68 25 137 94 28 130 63 86 32 133 83 89 36 Na vrhu 1, rimskodobne plasti in strukture, M 1 : 750. 37 Na vrhu 1, rimskodobna plast SE 112 ob ostankih zidu 2 38 Na vrhu 1, rimskodobna plast SE 83 ob ostankih zidu 2 (SE 3). (SE 3). Na vrhu, AAS 80, 2019 27 izkopavanju na najdišču najdena le ena mozaična kocka (v V kv. D9-10 in E9-10 je bila dokumentirana tanka plast sve- plasti SE 85). Tekom izkopavanj so se med malto pokazali tlo rjave sipke prsti, pomešane z drobnim kamenjem, ki drobci opek in keramike, nekateri tudi večji, nekaj drobcev smo jo označili kot SE 66 (sl. 40). Plast je vsebovala izključ- oglja, malo temno rjave zemlje in precej močno drobljivega no rimskodobno gradivo. Ob zidu SE 4 je v kv. E11 in E11 kremena. V zgornjem delu je bila malta bolj kompaktna in ležala neposredno na matični osnovi druga zaplata malte groba, spodaj finejša in bolj drobljiva. Namembnost malte (SE 25), in sicer v dolžini 2,14 m in širini 1,7 m (sl. 36). V njej je neznana, zanimiv pa je njen položaj poleg rimskodobne ni bilo najdb, zato jo lahko le pogojno pripišemo rimskemu plasti SE 86, na območju z največjo koncentracijo rimsko- obdobju. dobnih najdb (kv. D7-8 do E7-8). 39 Na vrhu 1, zid SE 54 z ostanki škarpe SE 15, oporni zid terase. SE 1 – ruša/ornica SE 2 – flišna matična osnova SE 1 – ruša/ornica SE 20 – ruša s plastjo rjave prsti pod njo SE 2 – flišna matična osnova SE 66 – nasutje iz kamenja z rimskodobnim materialom SE 20 – ruša s plastjo rjave pr kamen sti pod njo SE 66 – nasutje iz kamenja z rimskodobnim materialom kamen x = 30,352 y = 41,882 z = 216,487 x = 43,044 66 y = 41,848 x = 30,352 20 z = 216,182 y = 41,882 1 20 z = 216,487 x = 43,044 66 1 y = 41,848 2 20 z = 216,182 1 20 2 1 2 2 40 Na vrhu 1, plast SE 66 v vzhodnem profilu sonde 2, M 1 : 75. 28 Na vrhu, AAS 80, 2019 Od zidane arhitekture lahko na najdišču za rimskodobne 5.2 Na vrhu 2 označimo le ostanke zidov v kv. D7, E7, F7, E8 in G7. Zid v kv. D7 in E7, označen kot SE 32, je potekal v smeri seve- Del najdišča, poimenovan Na vrhu 2, leži na južnem pobo- rovzhod−jugozahod (sl. 41, 42), deloma neposredno pod čju vzpetine Na vrhu (sl. 44). Za razliko od Na vrhu 1, kjer novoveškim zidom 2. Dolg je bil okoli 4,50 m, širok pov- imamo navkljub uničenju nedvomne dokaze poselitve v prečno 80 cm in visok do 30 cm. Obe fronti sta bili jasno rimskem obdobju, smo tu poskušali ugotoviti sledi rimske izdelani, zid pa je bil grajen v suhozidni tehniki. Na jugoza- poselitve oziroma to, v kolikšni meri sta terasiranje in inten- hodnem koncu je bil poškodovan ob gradnji novoveškega zivna uporaba tega prostora v preteklih stoletjih uničila sledi zidu 2, na severovzhodu pa je bil prekinjen v delu, ki je bil te poselitve. Ob prehodnih arheoloških pregledih je bilo na- prizadet s strojnim izkopom zemlje in popolnoma uničen mreč zaznati močnejšo prisotnost človekovega bivanja na do matične osnove. tem mestu, kar je kazala precejšnja količina rimskih najdb na površini (Djurić, Tica 2001; Tica 2000). Pravokotno na smer zidu SE 32 sta nekaj metrov stran po- tekala dva zidova, označena kot SE 31 in SE 130. Zid SE 31 Stratigrafska slika na najdišču je bila dokaj preprosta. Na v kv. F 7 in G7 je bil ohranjen v dolžini 2 m in širini 30 cm, vseh terasah sta nad matično osnovo ležali plasti, označeni grajen je bil v suhozidni tehniki (sl. 43). Zid SE 130 v kv. E8 kot SE 1 (če ni bila odstranjena nedolgo pred pričetkom ar- je bil ohranjen le v dolžini 1,4 m, širok pa je bil 50 cm. Ohra- heoloških raziskav) in SE 2. Gre za zgornji del ornice (SE 1) in njena pa je bila le južna fronta iz velikih kamnov (sl. 36). za plast nekoliko kompaktnejše temno rjave zemlje pod njo Oba zidova sta potekala v smeri vzhod–zahod. Te zidove (SE 2), ki je segala do matične osnove in je lahko predstavlja- bi lahko skupaj z jarkom SE 137 povezali v isti kompleks. la tudi izravnavo. V obeh je bilo premešano rimskodobno Argumenti, s katerimi je zidove mogoče interpretirati kot in novoveško gradivo. Razliko med sorodnima plastema bi rimskodobne, so naslednji: orientacija, ki odstopa od vseh lahko razložili z načinom obdelave zemlje (rigolanje, oranje) novoveških struktur, jasni obe fronti zidov, kar je Na vrhu 1 in z različnimi kulturami, ki so uspevale na terasah. Sčasoma pri novoveških strukturah redkost, rimskodobne plasti okoli so se na istih terasah kulture spreminjale, ob kolobarjenju pa zidov ter množica rimskih najdb v neposredni bližini zidov. so jih po besedah domačinov uporabljali za gojenje detelje ali pašnik. 42 Na vrhu 1, rimskodobni zid SE 32, pogled proti zahodu. 41 Na vrhu 1, rimskodobni zid SE 32, pogled proti jugu. 43 Na vrhu 1, rimskodobni zid SE 31. Na vrhu, AAS 80, 2019 29 44 Na vrhu 2, pogled na najdišče pred začetkom arheoloških izkopavanj, pogled proti severovzhodu. 48 Na vrhu 2, zid SE 6 v sondi 7, pogled proti jugozahodu. 45 Na vrhu 2, pogled na terasi 0 in 1 s prehodom med njima, pogled proti severovzhodu. 49 Na vrhu 2, del južne fronte izkopanega zidu SE 6 v sondi 3. 46 Na vrhu 2, pogled na prehod med terasama 2 in 3, pogled proti vzhodu. 50 Na vrhu 2, stik zidov SE 6 (v ospredju) in SE 13. 30 Na vrhu, AAS 80, 2019 Prehode med terasami so tvorili ali zidovi, visoki tudi prek Najbolj izrazito raziskano strukturo na najdišču je predstavljal 1,5 m (sl. 1626, 45) in podobni tistim na Na vrhu 1, ali pa so med 40 in 60 cm širok zid SE 6. Potekal je na robu spodnje, bili prehodi neizraziti in položnejši (sl. 46). Na pobočjih med južne strani terase 2, nekako na meji med teraso in širšim, terasami ali ob vznožju prehodov je bil pogosto opazen položnejšim prehodom na nižjo teraso 3 (sl. 15, 16). Grajen umeten poseg v skalno osnovo z namenom poravnave, kar je bil iz lomljencev peščenjaka in laporovca, ki so jih verjetno je npr. vidno na sl. 16, kjer enega takšnih posegov zapolnjuje dobili na licu mesta ob pripravi terena za terasiranje in ki so svetlo siva gruščnata plast SE 7 v kv. A5 in B5, drugega spo- bili položeni neposredno na matično osnovo (sl. 17, 48–50). dnja plast ornice (SE 2) v kv. E5, ravno tako je preoblikovanje Verjetno je predstavljal škarpo, ki je preprečevala drsenje ze- skalne osnove vidno v kv. E5 in F5 ali na sl. 47, kjer je bila mlje iz terase. matična osnova v kv. I8 delno poravnana z nasutjem kame- Na meji kv. F8, F9, G8 in G9 je zid SE 6 presekal podob- nja SE 29, delno pa jo prekriva spodnja plast ornice (SE 2). no grajen starejši zid SE 13, ohranjen v dolžini okoli 7 m (sl. 50), ki je imel popolnoma drugačno usmeritev, in sicer SE 2 – spodnji del ornice SE 3 – flišna matična osnova SE 9 – preperel lapor, zg. del flišne matične osnove SE 2 – spodnji del ornice SE 29 – nasutje kamenja SE 3 – flišna matična osnova kamen SE 9 – preperel lapor, zg. del flišne matične osnove SE 29 – nasutje kamenja kamen SE 2 – spodnji del ornice SE 3 – flišna matična osnova SE 9 – preperel lapor, zg. del flišne matične osnove I5 I6 I7 I8 I9 I10 I11 I12 SE 29 – nasutje kamenja kamen I5 2 2 z = 191,89 I6 I7 I8 I9 I10 I11 I12 z = 191,89 2 2 2 9 3 9 3 9 3 3 29 29 3 2 2 z = 191,89 29 z = 191,89 2 2 2 3 9 3 9 3 9 9 SE 2 – spodnji del ornice 3 3 29 29 3 SE 3 – flišna matična osnova 29 SE 9 – preperel lapor, zg. del flišne matične osnove I11 I12 3 I5 I6 I7 I8 I9 I10 9 SE 29 – nasutje kamenja kamen 2 2 z = 191,89 z = 191,89 2 2 2 9 3 9 3 9 3 3 29 29 3 29 3 9 I5 I6 I7 I8 I9 I10 I11 I12 2 2 z = 191,89 z = 191,89 2 2 2 9 3 9 3 9 3 3 29 29 3 29 3 9 47 Na vrhu 2, južni profil v sondi 12, M 1 : 75. 26⁞ Zidovi SE 24, SE 21, SE 19 in SE 6; navedeni so od najvišjega, leže- čega na terasi 0, do najnižjega, ležečega na terasi 2. Na vrhu, AAS 80, 2019 31 SE 3 – flišna matična osnova SE 30 – nasutje kamenja sonda 6 B8 B9 C8 C9 SE 30 SE 3 sonda 6 51 Na vrhu 2, kamnito nasutje oziroma izravnava (SE 30), M 1 : 50. 52 Na vrhu 2, spodnji del ornice (SE 2), plast črnorjave meljaste ilovice (SE 28), kamnito nasutje oziroma izravnava (SE 30), flišna matična osnova (SE 3). 32 Na vrhu, AAS 80, 2019 severovzhod–jugozahod, ter ga glede usmeritve ne more- mo povezati z utrjevanjem ali omejevanjem obstoječih teras. Kamnito nasutje širine od okoli 2,1 do okoli 2,7 m v sondi 6, v kv. B8, B9, C8 in C9, označeno kot SE 30 (sl. 51), bi lahko razumeli kot izravnavo terena. Ker smo ob ročnem izkopu sonde naleteli na kamnito izravnavo (nasutje), smo sondo v teh dveh kvadrantih razširili. Neposredno nad flišno matično osnovo je bila položena (nasuta) plast kamenja, ki so jo tvorili manjši in srednje veliki lomljenci, sledila pa je razgibanemu reliefu osnove le z enim slojem kamenja. Kamenje ni sledilo usmeritvi terase (severovzhod–jugozahod), temveč je bilo usmerjeno ravno nasprotno (severozahod–jugovzhod). Med kamenjem ni bilo najdb, ravno tako kot jih ni bilo v do 40 cm 53 Na vrhu 2, plast SE 14. SE 2 – spodnji del ornice SE 3 – flišna matična osnova SE 6 – zid SE 8 – črnorjava zemljena plast SE 9 – preperel lapor, zg. del flišne matične osnove D12 D13 profil 2 E12 E13 3 9 A stopnica 2 2 profil 6 8 8 6 B A B 2 profil 6 2 8 3 54 Na vrhu 2, rimskodobna plast SE 8 v kv. E12, M 1 : 25. Na vrhu, AAS 80, 2019 33 debeli plasti črno–rjave meljaste ilovice (SE 28), ki je ležala najdbi novoveške keramike nista bili infiltrirani kot recentno neposredno nad kamenjem (sl. 52). Plast SE 28, ki je ležala kurišče. neposredno pod spodnjim delom ornice (SE 2), pa je svojo V neposredni bližini, v istem kvadrantu, ravno tako na terasi črno barvo dobila zaradi precejšnje količine oglja v njej. 2, le na drugi strani škarpe SE 6, smo naleteli na zagoto- Ker ob izkopu sond 1 in 2, razen novoveške škarpe (SE 6), vo rimskodobno plast. Označili smo je kot SE 8, ležala pa omenjenih zidov med terasami in kamnitega nasutja SE 30, je neposredno nad matično osnovo ter med in pod SE 2 nismo naleteli na druge strukture, smo se osredotočili na te- (sl. 54, 55). Bila je nepravilne oblike, dolga okoli 2 m, široka raso 2 (sl. 15, 16), kjer je bilo ob predhodnih arheoloških 1,5 m. Od severa proti jugu, proti spodnjemu robu terase pregledih najdenih največ najdb. Ob ročnem izkopu sonde 2, se je spuščala, debela pa je bila do 70 cm. Plast je bila 10 smo tako v kv. E12, na prehodu med terasama 2 in 3, temno rjave, mestoma črne barve, z ostanki oglja, odlomki naleteli na rahlo temno rjavo plast ožgane zemlje, ki smo jo rimskodobnega gradbenega materiala, ožganimi koščki ko- označili kot SE 14 (sl. 53). Bila je ovalne oblike, premera okoli sti, odlomki rimskodobne keramike (G465–467) in rimskim 1 m, debela pa okoli 15 cm. Vsebovala je večje količine oglja, novcem iz časa Tiberija, kovanim med leti 22 in 30. ožgane kosti, koščke malte, rimskodobni gradbeni materi- Navkljub nadaljnjim posegom na terasah 1 in 3 ter na preho- al, odlomke rimskodobne keramike (G470) in dva odlomka du med terasama 2 in 3 sta bili plasti SE 14 (mogoče) in SE 8 novoveške keramike, ki bi bila lahko infiltrirana. Mogoče bi (nedvomno) edini plasti, ki ju na najdišču Na vrhu 2 lahko SE 14 lahko razumeli kot rimskodobno kurišče oziroma če uvrstimo v rimskodobni čas. SE 1 – ruša/ornica SE 2 – spodnji del ornice SE 1 – ruša/ornica SE 7 – svetlosiva gruščnata plast SE 2 – spodnji del ornice SE 8 – črnorjava zemljena plast SE 7 – svetlosiva gruščnata plast SE 9 – preperel lapor SE 8 – čr , zg. del flišne matične osnove norjava zemljena plast kamen SE 9 – preperel lapor, zg. del flišne matične osnove ožgana zemlja kamen ožgana zemlja E11 E12 E12 E13 E11 E12 1 E12 E13 SE 1 – ruša/ornica 1 SE 2 – spodnji del ornice 2 SE 7 – svetlosiva gruščnata plast 2 8 SE 8 – črnorjava zemljena plast z = 194,40 z = 194,40 7 8 SE 9 – preperel lapor, zg. del flišne matične osnove z = 194,40 z = 194,40 9 7 kamen 9 ožgana zemlja E11 E12 E12 E13 1 2 8 z = 194,40 z = 194,40 7 9 55 Na vrhu 2, rimskodobna plast SE 8 na profilu 2; M 1 : 25. 34 Na vrhu, AAS 80, 2019 6Analiza gradiva Na najdišču je bila odkrita velika količina gradiva, ki ga nedvomno lahko pripišemo rimskemu obdobju. Večina gradiva pripada gradbenemu materialu, predvsem gre za dele strešnih kritin, t. i. tegul in imbreksov. Velik del pa so predstavljali tudi odlomki različnih amfor, grobe lonče- nine, fine namizne keramike, oljenk, steklenega posodja in nekaj kovinskih predmetov, tako uporabnih kot okra- snih. Zaradi novoveških, predvsem modernih posegov, ki so v veliki meri poškodovali in ponekod popolnoma uničili rimskodobne plasti in strukture, se je velik del rim- skodobnega gradiva nahajal v sekundarni legi, premešan z novoveškim gradivom. To velja zlasti za ostanke grad- SE 1 – ruša/ornica benega materiala, amfor in grobe lončenine, ki so bili SE 2 – spodnji del ornice SE 7 – svetlosiva gruščnata plast najdeni v grobljah novoveških zidov in pod njimi. Močno SE 8 – črnorjava zemljena plast fragmentiranost gradiva in mešanje gradiva najbolj izra- SE 9 – preperel lapor, zg. del flišne matične osnove zito kažeta ruša s plastjo rjave prsti pod njo, označena kamen kot SE 20, in plast temno rjave prhke prsti pod njo SE 1, ožgana zemlja kjer so bili med ostalim najdeni tudi dva kamnita odbitka in odlomek grobe prazgodovinske lončenine. Iz teh dveh 56 Razlika med utrjeno in neutrjeno keramiko; primer delov amfore tipa Forlimpopoli (G343), ni v merilu. plasti izhaja četrtina obravnavanega gradiva. E11 E12 E12 E13 nastanka odkritih arheoloških plasti (obdelovanje in čiščenje Gradivo iz obeh delov najdišča (Na vrhu 1 in Na vrhu 2) 1 kmetijskih površin). je obravnavano skupaj, pri čemer so najdbe označene kot G1 do G424 najdene na delu najdišča, označenem kot Na Keramičnemu gradivu so bile makroskopsko določene 2 vrhu 1, najdbe od G424 do G470 pa Na vrhu 2. 27 8 tehnološke lastnosti (faktura, barva preloma in premazov, z = 194,40 z = 194,40 7 tehnika žganja, vrsta nanosa oziroma premaza in krasilne 9 tehnike). Približno polovica celotnega keramičnega gradiva 6.1 Metodologija dela je bila pred risanjem utrjena, verjetno z lepilom, ki ni topno v vodi. Lepilo je spremenilo barvo in trdoto površine. Taka Za analizo keramičnega gradiva je bila iz celote izločena ve- keramika je na površini sijoča in zelo trda (sl. 56). Zaradi čina diagnostičnih kosov in kataloško obdelana (po Horvat tega smo se odločili, da bomo barvo in sestavo fakture do- 1999): odlomki ustij, ročajev, držajev, dna, ornamentirana ločevali le na prelomu. Opis površine pri fakturnih tipih je ostenja. 28 Na enak način so bili izločeni in obdelani stekle- narejen na kosih, ki niso bili predhodno utrjeni. ni odlomki. Kataloško so obdelani tudi kovinski in kamniti predmeti z najdišča. Večino kovinskega gradiva predstavlja- Pri opredelitvi in datiranju gradiva smo se naslonili na ob- jo poljedelsko ali obrtniško orodje, žeblji, odlomki pločevine, stoječe tipologije. Večino plasti je časovno uvrščenih s po- šivanke, fibula, pasna spona in nekaj modernega gradiva. močjo keramike in stekla. Datacije so največkrat zelo široke, Za celotno gradivo je značilno, da je dokaj fragmentarno zaradi širokega časovnega razpona proizvodnje in uporabe ohranjeno in precej obrabljeno, kar je posledica načinov večine obravnavanih tipov, predhodnega uničenja dela naj- dišča ter fragmentiranosti keramičnega in steklenega gra- 27⁞ Če v tekstu ni posebej navedeno, iz katerega dela najdišča (Na diva. Primerjave s primerki iz drugih najdišč iz bližnje oko- vrhu 1 ali Na vrhu 2) izvirajo najdbe, potem je potrebno upoštevati lice (npr. Školarice, Sermin, Fornače, Grubeljce) in širšega oznake posameznih najdb. 28⁞ V katalogu so obravnavani tudi nekateri odlomki, ki niso bili izrisa- prostora so pripomogle h kronološki opredelitvi tipov ter ni, so pa fotografirani. določitvi njihovega geografskega izvora. Na vrhu, AAS 80, 2019 35 6.2 Drobno gradivo Na vrhu 2 je bila najdenena mala okrogla bronasta pasna spona s preprostim trnom (G468). Zanjo primerjave lah- V tem delu so v posebnem poglavju predstavljene kamnite ko najdemo med številnimi okroglimi sponami, najdenimi najdbe. Kovinske najdbe so glede na kovino deljene na bro- med raziskavami dominikanskega samostana s pripadajo- naste in železne predmete. Steklene najdbe so razdeljene čim grobiščem na Muzejskem trgu v Kopru (Mileusnić 2014, na rimskodobno in poznosrednjeveško oziroma novoveško 98–99), ki je deloval od začetka 13. do začetka 19. stoletja steklo. (Mileusnić 2014, 20–26), ali iz kostnic ob cerkvi Uznesenja 6.2.1 Kamnite najdbe Blažene Djevice Marije na Reki, kjer je večina spon pripisana času 14. in 15. stoletja (Azinović Bebek, Janeš v tisku, 103). Na najdišču Na vrhu 1 je bilo najdenih sedem predmetov Tovrstne spone se pojavljajo daljše časovno obdobje, od 11. iz kamna (G111, G112, G152, G221, G258, G286, G323). pa do 16. oziroma 17. stoletja, pri čemer so najbolj pogoste Dva kamnita odbitka sta bila najdena tudi na najdišču Na v 14. in 15. stoletju (Azinović Bebek, Janeš v tisku, 102–104; vrhu 2 (G424, G425). Dokaz, da je bil ta prostor v uporabi Predovnik, Dacar, Lavrinc 2008, 79)29. že v prazgodovini, so redke kamnite najdbe, kot npr. klinica T. i. ploščati gumbi z zanko (G3), ki so lahko okrašeni ali s hrbtom (G111) in okroglo kamnito orodje (G112) iz plasti neokrašeni, se glede na poznane rezultate arheoloških raz- SE 20 ter klina (G258) iz sicer rimskodobne plasti SE 73. iskav ne pojavljajo na srednjeveških grobiščih v Evropi, zato V ruševinski plasti SE 24 je bil najden kamnit žleb, ali pa jih lahko označimo kot novoveško gradivo (Azinović Bebek, gre za kamnito cev z odebeljenim robom (G152), ki je bila Janeš v tisku, 113–114; Bradara, Krnjak 2016, 213). morda uporabljena v stiskalnicah olja. Na to, da je na mestu Bronasta zanka iz žice (G360) predstavlja del spenca oziro- najdišča nekoč stal stanovanjski objekt, pa bi lahko nakazo- ma zaponca, ki ga je tvoril še kaveljček. Skupaj sta bila priši- val del kamnite obloge iz temno sivega apnenca (G221) iz ta na notranjo stran oblačil, oblačila pa so zapenjali tako, da rimskodobne kulturne plasti SE 66. V rimskodobnem nasu- so kaveljček zataknili v zanko. S spenci so spenjali razprte tju SE 85 najdena 1 cm velika, bela mozaična kocka (G323) dele hlač v spodnjem delu nogavic ter srajce na prsih in je bila na najdišče verjetno prenesena od drugod. rokavih. Njihov pojav naj bi bil povezan z uporabo stezni- 6.2.2 Kovinske najdbe kov in tesno po životu ukrojenih oblačil v drugi polovici 15. stoletja, v uporabi pa so bili še vsaj do 18. ali 19. stoletja Skupaj je bilo na najdiščih Na vrhu 1 in 2 najdenih 216 ko- (Predovnik, Dacar, Lavrinc 2008, 72). Zato jih ni mogoče ča- vinskih predmetov ali odlomkov predmetov, od tega jih je sovno uvrščati, razen kadar niso najdeni v okviru dobro ča- bilo 86 (40 %) izločenih za nadaljnjo obdelavo, in sicer 67 sovno uvrščenih kontekstov. Najdemo jih na praktično vseh železnih in 19 bronastih predmetov. Najdeni kovinski pred- grobiščih iz časa iztekajočega srednjega veka in novoveške- meti so večinoma iz premešanih ruševinskih plasti, zidov ali ga obdobja, 30 tako tudi v Istri (npr. Azinović Bebek, Janeš v iz vrhnjih plasti (ornica in ruša) na obeh najdiščih, plasti SE 1 tisku, 110; Bradara, Krnjak 2016, 217; Mileusnić 2014, 100). oziroma Na vrhu 2 tudi v plasti pod SE 1, plasti nekoliko Za preprost bronast trakast prstan s šestkotno ploščico kompaktnejše temno rjave zemlje, označene kot SE 2. (G114) nismo našli pravih primerjav, se pa bronasti prstani s Bronasti predmeti šestkotno ploščico, na katero je bil pritrjen nastavek za naj- večkrat steklen vložek, dokaj pogosto pojavljajo v grobovih Med osemnajstimi bronastimi predmeti (G1–G6, G113– iz časa med 17. in začetkom 19. stoletja (Azinović Bebek G115, G168, G255, G259, G324–G326, G360, G407, G408) 2009, 472–473; Azinović Bebek, Janeš v tisku, 122; Perkić je nekaj takih, ki smo jih opredelili kot poznosrednjeveške 2010, 238–239; Pleše, Azinović Bebek 2005, 300). Ravno in/ali novoveške. To so npr. bronasta broška iz tordirane plo- tako nismo našli primerjav za bronasto broško iz tordirane čevine z modrim kamnom (G113), bronast gumb z zanko pločevine z modrim kamnom (G113). (G3), bronasta zanka za oblačila (G360), okrogla bronasta zakovica (G4) in okrogla bronasta pasna spona s preprostim Nekaj preostalih bronastih predmetov predstavlja nedolo- trnom (G468). Najverjetneje pa v to obdobje sodi tudi se- čljive kose pločevine (G115, G259, G324, G325), najdeni kundarno zvit bronast pločevinast prstan (G114). sta bili še dve nedoločljivi bronasti palčki, ena ukrivljena Med dele oblačil lahko uvrstimo okroglo pasno spono s preprostim trnom (G468), gumb z zanko (G3) in bronasto 29⁞ Z navedenimi primerjavami in literaturo. 30⁞ Za časovno uvrstitev in kontekste, v katerih se spenci pojavljajo, zanko, del spenca (G360). glej npr. Azinović Bebek, Janeš v tisku, 108–110, Perkić 2010, 247 in Predovnik, Dacar, Lavrinc 2008, 72–73, z navedeno literaturo. 36 Na vrhu, AAS 80, 2019 okroglega preseka (G408) in druga pravokotnega preseka, na koncu ukrivljena in zožena (G407), katerih namena nam ni uspelo določiti. Ostale bronaste predmete smo zaradi njihove lege, zna- čilne oblike ali oblike, ki bi se lahko pojavila že v rimskem obdobju, opredelili kot rimskodobne31 in le-te, predvsem na najdišču Na vrhu 1 predstavljajo skupaj z istočasnimi žele- znimi, steklenimi in keramičnimi najdbami ter rimskodob- nim gradbenim materialom večino gradiva, ki tvori osnovo za določitev najdišča (sicer skoraj v celoti uničenega) kot ostanek rimskodobnega kmečkega posestva. Fibule so zastopane z dvema odlomkoma. Prvi (G1) iz plasti SE 1 je odlomek loka in noge fibule tipa Aucissa, ki jih dati- 57 Zaključek ročaja bronastega korca ali del naprave (G326), ramo v avgustejski čas ter v prvo polovico 1. stoletja (Buora ni v merilu. 2008, 31–32; Demetz 1999, 164) oziroma do konca 1. ozi- roma začetka 2. stoletja (Ivčević 2007, 231, 240; Koščević na drugi strani predmeta in v notranjosti odprtine so vidni 1980, 15), čeprav se v spodnjem Podonavju pojavljajo še sledovi obrabe (sl. 57). Na profilirani strani sta po dve rebri tudi v 2. stoletju, predvsem v njegovi prvi polovici (Petković na zunanjem in notranjem robu koluta. Glede na velikost, 2010, 49–54; Генчева 2004, 37–39). Čeravno jih pogosto obliko in okras z rebri bi lahko predmet opredelili kot zaklju- povezujejo z vojaško prisotnostjo (Buora 2008, 31; Ivčević ček ročaja bronastega korca ( trullae). Domnevamo, da so 2007, 229; Petković 2010, 50–51), so fibule tipa Aucissa v zaključek ročaja namensko odrezali in rob zbrusili, saj se na času okoli konca 1. stoletja pr. n. št. do konca 1. stoletja disku ne vidi, kje se je prej nadaljeval ročaj. Prav zaradi tega n. št. na prostoru severne Italije, Norika in Panonije pogost predmeta ne moremo zagotovo opredeliti kot ročaj korca, pridatek tudi v ženskih grobovih (Buora 2008, 31–32; Pet- čeprav sta oblika in okras zelo podobna tem zaključkom in ković 2010, 51) in jih povezujejo predvsem z avtohtonim so jih pri izdelavi predmeta posnemali. Glede na sledove prebivalstvom (Sedlmayer 2014, 19–31). Najdišču Na vrhu obrabe gre lahko za del neke naprave. Produkcija korcev z sta bili najbližji Aucissa fibuli najdeni v ženskem grobu 26 okroglo odprtino na ročaju, oblika Eggers 139–144 oziroma iz Socerba (Buora 2008, 31; Casari 2002, 126, kat. 81 in lok Radnóti 14–16, se začne najkasneje v klavdijsko–neronskem fibule, časovno uvrščen v drugo polovico 1. stoletja, ki je bil obdobju, konča pa se v 2. stoletju (Horvat 1990, 134, z na- najden ob izkopavanjih vile rustike v Predloki (Boltin Tome vedeno literaturo). V Sloveniji so bili korci tega tipa najdeni 2011, 196). Podobna fibula je bila najdena tudi na najdišču na Vrhniki (v Ljubljanici) in na Ptuju (Breščak 1982, 15, t. 2: Preval (Horvat, Bavdek 2009, 115, t. 40: 13). 16, 18, 19; t. 18: 16). Od druge fibule nedoločljivega tipa pa je ohranjen le del V plasti SE 1 sta bila med ostalim gradivom najdena tudi bronaste spirale (G168). bronasta šivanka (G2) in najverjetneje odlomek bronastega trnka (G5). V rimskodobnem nasutju SE 85 je bil najden bronast ploščat disk z odprtino na sredini in profilirano eno stranjo (G326), Bronasta šivanka je bila npr. najdena kot eden od pridatkov v dveh ženskih grobovih na grobišču Križišče pri Školari- cah (Novšak 2010, t. 59: 139; t. 62: 146). Šivanke prepro- 31⁞ Med takšne sodita npr. igla in verjetno ohranjeni del trnka. Za uvr- ste oblike, z ovalnim ušescem in iglo okroglega preseka ni stitev v rimsko obdobje smo se odločili navkljub temu, da gre za mogoče natančneje časovno uvrščati, saj se pojavljajo ce- oblike, ki so časovno in tudi prostorsko široko razširjene. Gre na- mreč za najdbe, ki se dokaj pogosto pojavljajo tudi na rimskodob- lotno rimsko obdobje po celotnem imperiju (Deimel 1987, nih najdiščih; na najdišču Na vrhu veliko večino gradiva predstavlja 69; Чолаков/Čolakov 2010, 155). Bronast trnek je bil najden rimskodobno gradivo in le rimskodobno gradivo lahko označimo tudi na sosednjem najdišču Boško (Tica 2011b, sl. 2), druga- kot gradivo, ki skupaj z ohranjenimi naselbinskimi kaže na stalno po- če pa so najdbe trnkov pogoste v naselbinah v bližini voda. selitev prostora. Najdbe iz ostalih obdobij namreč lahko označimo Njihova tipologija ali klasifikacija nam ni znana, gre pa za kot naključne najdbe (izgubljene, (ne)namerno razbite ob različnih predmete, ki se v nespremenjeni obliki pojavljajo praktično opravkih na njivah, pašnikih ali v gozdu, prinešene z gnojem ipd.), prostor pa je v srednjem veku in novoveškem obdobju, vse do gra- do današnjega dne (Крунић 1997, 192). dnje avtoceste med leti 2001 in 2004, predstavljal njivske, travniške V plasti SE 70 je bil najden bronast žebljiček (G255). in gozdne površine. Na vrhu, AAS 80, 2019 37 Železni predmeti Veliko večino najdenih železnih predmetov (48) predstavlja- jo kovani železni žeblji in žebljički oziroma njihovi odlomki (G12–G16, G116–G122, G203, G204, G218, G224–G232, G260, G261, G267–269, G305, G327–G330, G405, G427– G430, G445–G453). Žeblji so različnih velikosti, največji so dolgi okoli 10 cm (npr. G12, G204, G445), najmanjši le okoli 1 cm (npr. G16–G19, G261), pogosto pa so odlomljeni, tako da ne poznamo njihove prvotne dolžine. Glavica žebljev je različno oblikovana, trn je pri vseh kvadratnega preseka. Glede na dolžino ohranjenih žebljev ne moremo ugotoviti neke prevladujoče standardne dimenzije. Za rimske lahko opredelim le tiste, ki so se nahajali v rimskodobnih plasteh najdišča Na vrhu 1 (G224–G231, G305, G328–G330), osta- le pa zaradi nespremenljivosti oblike lahko ohlapno uvrsti- mo v čas od rimskega obdobja do novega veka. Na vrhu 2 so bili v plasteh SE 1 in SE 2 najdeni štirje podkovni žebljički (G429, G430, G452, G453), ki bi lahko kazali na uporabo tega prostora za poljedelstvo. 58 Železen predmet, morda dleto (G9), ni v merilu. Na najdišču Na vrhu 1 je bilo najdenih osem manjših že- so bili najdeni npr. na Gradu pri Reki (Istenič 2005, t. 4: 6−10) leznih žebljičkov (G16, G116−G119, G194, G195, G232, in Gradišču v Cerknem (Istenič 2015, t. 2: 15–32; t. 3: 1–11), G261, G255). Najverjetneje gre za rimske žebljičke za čevlje, kjer so uvrščeni v čas Oktavijanove vojne proti Karnom med ki jih časovno lahko uvrstimo od srednjeavgustejskega časa 40–30 pr. n. št. Glede na to, da je pri obeh primerkih konica naprej (Laharnar 2015, 14), veliko število podobnih žebljičk- odlomljena, pa bi lahko dopustili tudi možnost, da gre za ov pa je bilo najdenih npr. ob izkopavanjih rimskega cestišča ostanke rimskodobnih šil s trnom (Bavdek 2005, 245, t. 7: 7, v Serminu leta 2010 (Merc 2012a, 29). 8; Busuladžić 2014, t. 106: 317–318; pril. 47: 146; Поповић Najdena so bili tri rezila, dolg ozek nož iz železne pločevine 1988, t. 26: 3, 5; t. 50: 8). (G8) iz plasti SE 1 na najdišču Na vrhu 1 je po vsej verjetnosti V rimskodobni plasti SE 66 je bil najden železen stilus novodoben. V polnilu zidu zidu 5, tj. SE 108, je bilo najdeno (G223), verjetno je del stilusa tudi železna palčka najdena močno poškodovano rezilo srpa (G385). V rimskodobni pla- v plasti SE 1 na Na vrhu 2 (G426). Stiluse so za pisanje na sti SE 133 je bil najden odlomek majhnega železnega rezila povoščene tablice uporabljali skozi celotno rimsko obdobje (G409), ki mogoče pripada nožu, saj je bil nož podobne veli- in tudi kasneje v zgodnjem srednjem veku. Njihova oblika se kosti najden na Drnovem (Petru, Petru 1978, t. 19: 2). ni spreminjala, zato navkljub temu, da se dokaj pogosto po- Ohranjeno polkrožno, tulasto nasadilo (G423) bi bilo lahko javljajo kot najdbe v rimskodobnih grobovih, ne sodijo med del poljedelskega (otka), obrtniškega orodja ali pa gre za gradivo, ki bi bilo primerno za časovno uvrščanje (Vomer spodnji del kopja. Opraviti imamo s predmetom, katerega Gojkovič, Vidrih Perko 2014, 371). Geografsko najbližja pri- namembnosti in datacije ne morem zanesljivo opredeliti. merjava je železen stilus, najden na Serminu (Merc 2012b, V plasti SE 1 sta bila najdena dva koničasta železna pred- 34, 73 kat. 755). meta, katerih oblika konice spominja na pilume (G9, G10). Med železnimi najdbami sta samo dve, ki predstavljata del Lahko bi bila puščični osti, izstrelka za katapult ali del kakega noše oziroma nakita. Malo pasno spono D oblike (G173), orodja, npr. šila s trnom (sl. 58). Podobne puščične osti so najdeno pri čiščenju zidu SE 35, lahko uvrstimo v čas od lahko rimskodobne (Radman Livaja 2004, t. 17: 64–68) ali druge polovice 4. stoletja naprej (Sagadin 1979, 310, 311). pa srednjeveške (Sijarić 2014, t. 78; Цуњак 2005, t. 28: 184– Glede na to, da je bila pasna spona najdena v novoveškem 189), a gre v glavnem za manjše primerke kot sta naša dva zidu, bi bila lahko tudi mlajša. Drugi predmet je pečatni že- predmeta. Glede oblike in velikosti so jima še najbolj po- lezen prstan z odlomljeno zanko in razširitvijo za gemo ali dobni rimskodobni izstrelki za katapult s piramidalno konico stekleno pasto iz plasti SE 1 (G7). Kristina Mihovilić je to- in trnom (Radman Livaja 2004, t. 24: 118; t. 25: 119–123), ki vrstne prstane, najdene na območju današnje Slovenije, 38 Na vrhu, AAS 80, 2019 časovno uvrstila v 1. stoletje (Mihovilić 1979, 226–227, t. 1: Prve steklene najdbe, narejene s to tehniko, izvirajo iz sir-15–22). Po obliki so mu zelo podobni srebrn prstan, ki je sko–palestinskega prostora iz časa okoli leta 40 pr. n. št., bil najden v strugi Savinje (Gaspari et al. 2001, t. 3: 51), ali kje se je ta tehnika razvila, pa ni točno znano (Lazar 2003, železna prstana, najdena na rimskem grobišču v Trebnjem 56; Lazar 2004, 26). Na najdišču najdeni odlomki, izdelani (Slabe 1993, 22, t. 4: 4,7). v tej tehniki, so deli skodelic, čaš, krožnikov, steklenic, lon- Majhen vezni okov, šarnir (G287) iz plasti SE 76 bi glede na cev in balzamarijev. Številni so predvsem odlomki cevastih velikost lahko pripadal oknu. Precej podobnih šarnirjev je ustji skodelic in krožnikov različnih oblik. Pri teh posodah je bilo najdenih na Štalenski gori (Schütz 2003, 141–147). steklar rob ustja posode zavihal navzven in navzdol, da je oblikoval cevasto ali bolj sploščeno, ob steno stisnjeno ustje. Večina kovinskih predmetov z najdišča Na vrhu je bila naj- Različne oblike posodja s tako oblikovanim ustjem so bile v dena v premešanih plasteh, predvsem v SE 1 na obeh delih uporabi po celotnem rimskem imperiju v 1. stoletju (Gaspari najdišča, Na vrhu 1 in Na vrhu 2. Redke kovinske najdbe je et al. 2007, 179). moč natančnejše časovno uvrščati. Gre v glavnem za po- ljedelsko in obrtniško orodje, železne žeblje in žebljičke, Navpična cevasta ustja (G90, G166, G174, G270, G271, šivanke, igle ipd., tj. za predmete, ki se sčasoma, vse od rim- G274) smo obravnavali kot dele cilindričnih skodelic s ceva- skega do novoveškega obdobja, niso spreminjali. Če pa je stim ustjem tipa 2.5.1. po Ireni Lazar. 32 Pri tej obliki ostenje nekatere redke kovinske najdbe mogoče časovno natanč- ravno prehaja v ustje, ki je odebeljeno ali cevasto zavihano neje uvrstiti, lahko za rimskodobne ugotovimo, da sodijo v navzdol. Prstanasta noga je lahko prilepljena v obliki stojne- čas 1. in 2. stoletja. Od takšne datacije odstopata le majhna ga prstana ali izvlečena iz dna in oblikovana v stojni prstan. železna spona D-oblike (G173), ki verjetno ni starejša od Ta tip skodelic je bil od sredine 1. stoletja dalje zelo razširjen druge polovice 4. stoletja, in obrabljen novec Filipa I., ko- v zahodnem delu imperija, še posebej pa so pogoste v fla- van v Rimu med leti 244 in 249. Podobno velja za kovinske vijskem obdobju. V Sloveniji so znane predvsem iz grobišč, najdbe iz novoveškega obdobja. Tudi najdbe iz tega časa se npr. Cerknice in Ptuja (Lazar 2003, 80–81; Urleb 1983, t. 17: pojavljajo daljše časovno obdobje v bolj ali manj nespreme- 5; Mikl Curk 1976, t. 4: 5). njeni obliki in če smo za nekatere najdbe primerjave našli že Odlomki cevastih ustji plitvih posod (G175, G205, G363) bi v poznosrednjeveškem obdobju, gre tudi pri takih za oblike, lahko sodili k skodelicam tipa 2.4.4. (plitve skodelice s ce- ki se pojavljajo še tudi kasneje, v novoveškem obdobju. vasto zavihanim ustjem) ali krožnikom tipa 1.2.4. (krožniki s cevastim ustjem). Glede na premer ustja najverjetneje pri- 6.2.3 Steklene najdbe padajo krožnikom tipa 1.2.4. odlomki cevastih ustij G206, Stekleni predmeti, najdeni na najdišču Na vrhu 1 in Na Vrhu G272 in G273. Takšni krožniki so na slovenskih najdiščih 2, so bili ohranjeni zelo fragmentarno, še posebej velja to redki, našemu najdišču najbližji pa so bili najdeni v emon- za odlomke steklenih skodelic, čaš in balzamarijev, ki so skih grobovih, kjer so uvrščeni v čas 1. stoletja (Plesničar Gec bili narejeni iz zelo tankega stekla. Večinoma so ohranje- 1972, t. 133: 11; t. 202: 10–12). Večje število takih krožnikov ni le najdebelejši deli posod, to so odlomki ustij, deli dna hrani Arheološki muzej v Ogleju (Mandruzzato, Marcante in ročaji. Skupaj je bilo najdenih 430 odlomkov stekla, za 2005, 109–110, 147, kat. 311–315). Obe obliki sta uvrščeni nadaljnjo obdelavo je bilo izločenih 54 (13 %) odlomkov v čas druge polovice 1. in 2. stoletje (Lazar 2003, 65–66, steklenih posod (G17−G22, G40, G90, G91, G97, G98, 75–76). K temu tipu skodelic ali krožnikov verjetno sodijo G123−G128, G166, G174–G177, G188, G205, G206, tudi trije odlomki rahlo vbočenega in odebeljenega dna z G220, G233–G235, G262, G263, G270–G274, G288, G306, izvlečeno cevasto prstanasto nogo (G20, G188, G233). Od- G358, G359, G362–G364, G379, G380, G386–G388, G403, lomek ožganega cevastega (G431) ustja iz plasti SE1 Na G404, G431–G434). Stekleno posodje je razdeljeno glede vrhu 2 je preslabo ohranjen, da bi mu lahko določili obliko na obliko, namembnost in način izdelave. Namizno stekle- posode. Izpostaviti pa je potrebno, da je bil odlomek ožgan. no posodje je zastopano z različnimi oblikami čaš, skodelic Del cevastega ustja krožnika z narebreno apliko na ustju in krožnikov. (G379) iz groblje SE 104 (zid 4) smo uvrstili v tip 1.3.2., ki Rimsko steklo je časovno uvrščen v 2. stoletje (Lazar 2003, 67). V širšem sredozemskem prostoru se krožniki tega tipa pojavljajo od Glede na način izdelave lahko ločimo izdelke, narejene v tehniki prostega pihanja, in izdelke, narejene v tehniki uliva- nja v kalup. Večina steklenih odlomkov, najdenih na najdišču 32⁞ Za določanje rimskih steklenih najdb smo v glavnem uporabljali tipologijo rimskega stekla, ki jo predlaga Irena Lazar (Lazar 2003), če Na vrhu, je bila izdelanih s t. i. tehniko prostega pihanja. ne, je navedeno drugače. Na vrhu, AAS 80, 2019 39 V plasti SE 20 je bil najden odlomek steklenega ostenja rjave barve s petimi horizontalnimi belimi črtami (G128), podoben odlomek steklenega ostenja rumene barve s štiri- mi horizontalnimi belimi črtami (G235) je bil najden v rim- skodobni plasti SE 66. Verjetno gre za odlomka kroglastih skodelic z vertikalnimi rebri, tip 2.3.1., ki so bile izdelane iz naravnega ali obarvanega stekla z vtisnjenimi vodoravnimi nitkami belega ali modrega stekla. Posebej priljubljeni sta bili jantarna in vijolična barva, pojavljajo pa se tudi izdelki iz neprosojnega belega stekla. Proizvodnja teh skodelic se je pričela na začetku 1. stoletja, kot kažejo najdbe že ob koncu avgustejskega obdobja. Največja koncentracija teh skodelic je na Slovenskem prostoru, v Italiji in v Švici, velika 59 Ustje in ročaj steklenice (G18), ni v merilu. verjetnost pa je, da so jih na tem območju tudi izdelovali. Njihovo priljubljenost in široko trgovsko mrežo teh izdel- 2. do 3. stoletja. Center njihove proizvodnje je bil Ciper, kjer kov dokazujejo tudi najdbe od zahodne Evrope do sever- se te oblike pojavljajo v kontekstih iz konca 1. stoletja in v 2. ne Afrike, Grčije in egejskega prosotora. Višek izdelave in stoletju. Najbližji primerek takšnega krožnika je bil najden v uporabe so dosegle v času od tiberijskega do neronskega Akvileji (Mandruzzato 2005, 109, 147, kat. 310), časovno je obdobja, ponekod pa se pojavljajo še na začetku 2. stoletja uvrščen v drugo polovico 1. in v 2. stoletje. V Slovenji so bili (Lazar 2003, 68−71). Skodelici tega tipa jantarne barve sta najdeni v Logatcu in na grobišču na Uncu (Lazar 2003, 67). bili npr. najdeni na grobišču Križišče pri Školaricah (Novšak Odlomek zataljenega, odebeljenega navzven izvihanega 2010, t. 113: 471) in na najdišču Belvedere v Akvileji, kjer ustja in ostenja skodelice (G19) ter odlomek temno zelene- je skodelica časovno uvrščena v prvo polovico 1. stoletja ga izvihanega zatajenega ustja in ostenja skodelice (G404) (Mandruzzato, Marcante 94 ,2005, kat. 219). smo uvrstili k skodelicam tipa 2.4.1. Središče njihove pro- V plasti SE 65 najdeno izvihano odebeljeno ustje čaše (G220) izvodnje in uporabe je bila Italija in njena bližnja okolica. je po obliki najbolj podobno ustjem zvončastih čaš z natalje- Na slovenskih najdiščih so časovno uvrščene v flavijsko ob- nim okrasom 3.3.2., ki so časovno uvrščene v drugo polovico dobje, pojavljajo pa se še v 2. stoletju (Lazar 2003, 73–73). 1. do 2. stoletja. V Sloveniji so te čaše redke, do sedaj je obja- Odlomek brezbarvnega ustja krožnika (premer ustja 30 cm) vljen le en primerek iz Formina (Lazar 2003, 92–93). je bil najden v plasti SE 38 (G177). Temu krožniku nismo na- Odlomek dna in ostenja kozarca na nogi oblike Isings 34 šli prave primerjave, najbolj mu je podoben manjši krožnik (G262), najden v plasti SE 73, je podoben kozarcu iz sonde (pr. ustja 14,3 cm), ki ga hrani Arheološki muzej v Ogleju. 1 z najdišča Gornji trg 30 v Ljubljani. Kozarec je bil najden Krožnik nima najdiščnih podatkov, narejen je iz brezbarv- na hodni površini tretje naselitvene faze IIIb, ki je uvrščena nega stekla, verjetno v tehniki pihanja v kalup, okvirno je v čas Tiberija, traja pa najkasneje do sredine prvega stoletja uvrščen v 2. stoletje (Mandruzzato 2008, 123, 136, kat. 277). (Vičič 1994, 31, t. 3: 22). Namerno razbarvanje stekla so dosegli z dodajanjem man- gana in antimona. To tehniko so začeli uporabljati v tretji V plasti SE 76 je bil najden del zataljenega ustja in ostenja tretjini 1. stoletja in je bila v uporabi do konca 3. stoletja za kroglastega čaše ali lončka (G288). Ravno odlomljen spo- izdelavo izključno namiznega posodja (Lazar 2003, 22–24). dnji rob morda nakazuje mesto rebra, zato je odlomek uvr- ščen v tipa 3.6.5., tj. kroglaste čaše na visoki prstanasti nogi. Odlomek horizontalno izvihanega ustja (G126) je verjetno Toda tip 3.6.5. je določen le z enim ptujskim primerkom, pripadal steklenici. Glede na velikost odlomka je nemogoče ki je po mnenju Lazarjeve izdelek lokalnih delavnic. Gle- ugotoviti tip steklenice, naj navedemo le, da so kroglaste de na grobno celoto, v kateri je bil najden tudi Hadrijanov steklenice časovno uvrščene v 1. in 2. stoletje (Fadić 2006, novec, je čaša časovno uvrščena v prvo polovico oziroma 31–39), medtem ko se ostale oblike pojavljajo predvsem v 2. sredino 2. stoletja (Lazar 2003, 106; Lazar 2004, 72, kat. 73). in 3. stoletju (Fadić 2006, 29–31, 40–48, 53–55). Čaše, podobne naši, a jajčastih oblik, uvrščene v tipa 3.4.1 Razen odlomka dna G233, ki je bil najden v rimskodobni in 3.4.2., pa so bile npr. najdene v grobovih na Ptuju, v Lju- plasti SE 66, so bili vsi do sedaj obravnavani odlomki ste- bljani in v Trebnjem, časovno pa so uvrščene v konec 1. in klenih posod najdeni v premešanih ali ruševinskih plasteh. prvo polovico 2. stoletja (Lazar 2003, 94–97; Lazar 2004, 62, 40 Na vrhu, AAS 80, 2019 kat. 44, 45; Slabe 1993, t. 2: 5; t. 21: 7; Urleb 1983, t. 20: 1). so bile potočene za pokojnikom, in od tod za njih tudi naziv Glede na obliko sploščenih prstanastih nog teh čaš bi lahko lacrimarium (Cermanović Kuzmanović 1991, 19). v enako skupino uvrstili tudi odlomek prstanastega dna iz Med balzamarije smo uvrstili odlomke treh ustij (G124, plasti SE 15 (G98) iz Na vrhu 1 in odlomek iz plasti SE 1 iz G125, G358). Glede na to, da so ohranjena le ustja, jim je Na vrhu 2 (G434). težko določiti obliko. Odlomek dna balzamarija G40 iz pla- Med manjše steklene lonce lahko uvrstimo odlomka dveh sti SE 1 lahko uvrstimo v skupino cevastih balzamarijev tipa ustij (G97, G127), oba sta bila najdena v premešanih pla- 8.6.1, ki so uvrščeni v čas druge polovice 1. in v 2. stoletje steh. Odlomek G127 je po obliki ustja najbolj podoben kro- (Lazar 2003,175, 194). glastim lončkom z izvihanim nazaj zapognjenim ustjem tipa Poleg izdelkov iz pihanega stekla lahko le dva odlomka, naj- 8.2.3., le da se od njih razlikuje po velikosti, saj je enkrat ve- dena Na vrhu 1, uvrstimo med steklene posode, narejene čji. Lončki tipa 8.2.3. so časovno uvrščeni v drugo polovico v tehniki ulivanja v kalup. To sta odlomka ostenij rebrastih 1. in v 2. stoletje (Lazar 2003, 169–170). skodelic G306 in G364, najdena v rimskodobni plasti SE 83 Na najdišču je bilo najdenih nekaj odlomkov, ki jih lahko pri- oziroma v zidu SE 102. Gre za skodelice tipa 2.1.4., ki so pišemo steklenicam ali vrčem (G17, G18, G21, G176, G263, uvrščene v čas 1. stoletja (Lazar 2003, 37–41). Med vsemi G359, G362, G380, G403, G432). Najbolje je ohranjen od- izdelki, narejenimi v tej tehniki, so rebraste skodelice najbolj lomek ustja in ostenja steklenice s širokim narebrenim roča- razprostranjene in raznolike, variacije v izdelavi in barvi pa jem iz plasti SE 1 (G17), ki glede na obliko sodi v tip 6.3.1. dokazujejo, da so jih proizvajale številne delavnice. V južni oziroma 6.3.4., tj. med nizke kvadratne oziroma cilindrične Italiji so jih izdelovali že ob koncu 1. stoletja pr. n. št. Več- steklenice z ročajem, ki so časovno uvrščene v drugo po- barvni izdelki so bili najbolj razširjeni v prvi polovici 1. sto- lovico 1. in v 2. stoletje (sl. 59). Mednje so uvrščeni še trije letja, ko so jih počasi izpodrinili cenejši izdelki iz naravno odlomki steklenice ali vrča (G176, G359, G362). Steklenice obarvanega ali enobarvnega stekla. Ta tip je tudi najpogo- so bile bolj kot za serviranje uporabljene za shranjevanje in steje najdena oblika steklenega posodja v Sloveniji. Luksu- transport tekočin (Lazar 2003, 152). zni kosi so bili izdelani iz mozaičnega in obarvanega stekla, Po obliki sorodne steklenice so bile npr. najdene v Akvileji velika večina pa jih je bila izdelana iz naravno obarvanega (Mandruzzato, Marcante 2005, 75, 128, kat. 99–115) in na stekla (Lazar 2003, 40–41). grobišču Križišče pri Školaricah (Novšak 2010, 58). Poznosrednjeveško in novoveško steklo K večji obliki steklenic tipa 6.3.5. iz druge polovice 1. oziro- Odlomek čaše ježevke (G433) iz brezbarvnega stekla je bil ma prve polovice 2. stoletja (Lazar 2003, 152) verjetno sodi najden v plasti SE 1 na Na vrhu 2. Ohranjen je le manjši del gosto narebren ročaj steklenice (G403) iz nasutja SE 118. ostenja čaše z bunčico (kapljo), vseeno pa dobre primerjave Enoročajnim vrčem tipov 5.1.1. ali Isings 14 smo pripisali predstavljajo čaša iz neznanega najdišča, ki jo hrani Naro- odlomke ročajev G18, G263 in G380 ter odlomek vboče- dni muzej v Ljubljani (Kos, Žvanut 1994, 63, kat. 51, t. 6: 51, nega dna ostenja cilindrične stekleničke iz plasti SE 1 (G21), sl. 15), uvrščena v čas 16. in 17. stoletja (Slovenci 1986, 13, ki so uvrščeni v čas od sredine do druge polovice 2. stole- kat. 113), ali odlomki nekaterih čaš, najdeni med raziskava- tja (Lazar 2003, 126, Mandruzzato, Marcante 2005, 84, kat. mi dominikanskega samostana na Muzejskem trgu v Kopru 157; 135, kat. 157). (Mileusnić 2014, 92), ki je deloval od začetka 13. do začet- ka 19. stoletja (Mileusnić 2014, 20–26). Brezbarvne ježevke Odlomek ročaja (G432) iz plasti SE 1 na Na vrhu 2 je pre- so izdelovali že od 13. stoletja, najbolj razširjene so bile v slabo ohranjen, da bi ga lahko bolj natančno uvrstili, ravno 14. stoletju, v 15. stoletju pa jih počasi pričnejo izpodrivati tako kot del vbočenega dna z ostenjem (G21) in vbočeno čaše z večjimi, ploščatimi bunčicami, ki so najbolj razširjene dno čaše (G91), oba iz plasti SE 1 na Na vrhu 1, ter del vbo- v drugi polovici 15. in v zgodnjem 16. stoletju (Lazar 2001, čenega dna (G234) iz rimskodobne plasti SE 66 iz Na vrhu 1. 73; Prohasa Gross 1992, 86–88). Čaše z različno oblikova- Na rimskih najdiščih iz časa 1. in 2. ter delno še 3. stoletja nimi bunčicami, ki so podobne naši, pa naj gre za primerke se v velikem številu pojavljajo majhne stekleničke za hranje- iz modrega ali prozornega stekla, so uvrščene v čas od po- nje kozmetičnih, medicinskih in farmacevtskih pripravkov, ki znega 14. do konca 16. stoletja (npr. Lazar 2001, 73; Petek imajo v strokovni literaturi različne nazive, najbolj pogosto 2004, 116; Prohaska Gross 1992, 87; Štular 1975, 46, kat. 64; pa se za njih uporabljata naziva balzamarij in unguentarij. Testori 2004, 130), čeravno npr. cilindrične čaše s podobnimi Ker večina teh stekleničk izvira iz grobov, je nekoč veljalo bunčicami iz Kotorja Milica Križanac postavi že v čas 13. mnenje, da gre za stekleničke, v katerih so zbirali solze, ki oziroma 14. stoletja (Kрижанац 2001, 44). Na vrhu, AAS 80, 2019 41 V premešani plasti SE 1 je bilo najdeno dno stekleničke iz kot npr. upodobitve na kovancih, torej vlogo identitetnega olivno zelenega stekla (G22). V zidu 5 (SE 108) so bili naj- instrumentarija in cesarske propagande. To se vidi pred- deni trije kosi novoveškega ali bolj natančno novodobnega vsem na volutnih oljenkah iz časa zgodnjega cesarstva, kaj- stekla: dno kozarca na peclju iz prozornega stekla (G386), ti na njihovih diskih se pojavi dovolj prostora za okras, ki ustje in vrat steklenice iz stekla z oksidirano površino (G387) naj bi kazal prikrito, simbolno govorico moči, ki širi zavest ter delno ohranjena kvadratna steklenična za črnilo (G388), pripadnosti grško-rimskemu svetu, ki ga je utelešalo Rim- v ornici pa je bil najden steklen gumb v obliki maline (G123) sko cesarstvo. Ravno tako pa je izdelava oljenk v kalupih z delom bronaste žice na dnu. omogočila kakovostno, hitro in enostavno produkcijo veli- Na vrhu 1 in Na vrhu 2 so bili najdeni odlomki zelo raz- kega števila izdelkov. Priljubljenost reliefno okrašenih volu- ličnega rimskega steklenega posodja, od skodelic za pitje, tnih oljenk je trajala še v 2. stoletje, čeprav se že v 60. letih krožnikov, lončkov za mazila in balzamarijev, do steklenic 1. stoletja pojavijo pečatne oljenke, na katerih je okrasna in vrčev ter manjših loncev, ki so jih verjetno uporabljali za motivika postala postranskega pomena. Po mnenju Verene shranjevanje in v primeru steklenic lahko tudi za transport. Perko naj bi bila ravno identitetna vloga okrašenih volutnih Tako širok spekter oblik bi morebiti lahko povezali z bližino oljenk razlog temu, da v času zgodnjega cesasrstva, ki je proizvodnih centrov. V 1. stoletju so na naš prostor prihajali hkrati čas največje ekspanzije rimskega imperija, navkljub stekleni izdelki iz severnoitalskih delavnic, predvsem preko številnim provincialnim delavnicam keramičnih izdelkov, ve- Akvileje kot osrednjega trgovskega centra. Drugi dejavnik, ki čina teh oljenk prihaja iz italskih delavnic. Druga polovica 2. je verjetno vplival na številčnost oblik in odlomkov steklene- stoletja pomeni konec izvažanja italskih izdelkov, torej ta- ga posodja na najdišču Na vrhu, pa je padec cene steklenih krat, ko potrebe po identitetnih podobah niso več potrebne izdelkov, ki je povezan z iznajdbo tehnike prostega pihanja in je proces romanizacije že končan (Perko 2013; Perko, Ne- (Lazar 2004, 20, 26). Časovno je stekleno posodje iz najdi- storović, Žižek 2012, 93–97). šča zelo enovito in ga lahko umestimo v drugo polovico 1. Literatura o oljenkah je obširna. Tiste, ki se pojavljajo na in v 2. stoletje. slovenskih najdiščih, je na kratko navedla in uvrstila v ta- krat splošno sprejete tipološke skupine Zorka Šubic (Šubic 6.2.4 Keramično gradivo 1976), Verena Vidrih Perko pa je navedla oljenke, najdene v Glavnino vseh arheoloških predmetov, najdenih na najdišču Sloveniji, kronološko, po regijah in po najdiščih, obširno pa Na vrhu, predstavlja keramično gradivo. Najdenih je bilo je obdelala tudi motiviko in pečate, ki se pojavljajo na njih več kot 9.000 odlomkov keramičnega posodja, za nadalj- (Vidrih Perko, Nestorović, Žižek 2012, 24–83). no obdelavo je bilo izločenih 312 odlomkov, kar predstavlja Pri obdelavi oljenk z najdišča Na vrhu smo se v veliki meri okoli 3 % celotnega keramičnega posodja. Od vseh najdb, naslanjali na Janko Istenič, ki se je ukvarjala s problemati- ki so bile izbrane za nadaljnjo obdelavo, je dve tretjini kera- ko tipologije, kakovosti izdelave in značilnostmi keramike mičnih. Keramično posodje smo razdelili glede na fakturne oljenk na zahodnih poetovionskih grobiščih (Istenič 1999, tipe, analizo oblike in na namembnost posod. Fino nami- 148–165). Pri njihovi opredelitvi je upoštevala tipologijo Si- zno posodje, uvoženo iz severne Italije in vzhodnega Sre- egfrieda Loeschckeja (Loeschcke 1919) in dopolnitev Ezia dozemlja, je razdeljeno na posodje s sigilatnim premazom, Buchija za pečatne oljenke tipa Loeschke X (Buchi 1975), keramiko tankih sten ter glazirano keramiko. K namiznemu tipologijo pečatnih oljenk tipa Loeschke IX in volutnih oljenk posodju smo uvrstili posnetke sigilate, vrče, pokrove in v z oglatim noskom pa je nekoliko dopolnila. Glede na fakturo skupino ostalo. Kuhinjska keramika je zastopana z uvoženo smo za oljenke iz Na vrhu določili štiri tipe, dva tipa volu- italsko in egejsko kuhinjsko keramiko ter s keramiko doma- tnim (O1 in O2) ter dva tipa pečatnim oljenkam (O3 in O4). če, regionalne proizvodnje. Pečatne in volutne oljenke so Zaradi slabe ohranjenosti odlomkov se jih ne da povezati s obravnavane v posebnem poglavju. Transportno posodje proizvodnimi središči. predstavljajo amfore različnih oblik in amforisk. Na najdišču je bilo najdenih 18 zelo fragmentiranih od- Oljenke lomkov oljenk (G100, G101, G131–G133, G178, G193, Oljenke so v antiki uporabljali za razsvetljavo, v ritualne in G207, G236–G238, G289, G307, G351, G372, G373, G381, pogrebne namene. Uveljavile so se zaradi cenenosti in ve- G413), tipološko pa se je dalo določiti le pet odlomkov. Pre- like funkcionalnosti, ravno tako pa jih gre lahko razumeti vladujejo odlomki volutih oljenk. kot pomemben instrument romanizacije, saj naj bi okras na Volutne oljenke z oglatim noskom sodijo med najbolj pri- oljenkah in uporaba olivnega olja imela podoben pomen ljubljene oblike rimskih oljenk. Njihovo izvorno območje 42 Na vrhu, AAS 80, 2019 je Italija, najstarejši primerki, uvrščeni v tip Loeschke IA, so odlomek dna s pečatom, vidna je le črka T (G289). V rim-iz avgustejskega obdobja, medtem ko so lokalni posnetki skodobni plasti SE 66 najden del diska s predrtim kanalom lahko mlajši (Di Filippo Balestrazzi 1988a, 158; Farka 1977, (G237) in odlomek noska iz plasti SE 20 (G133) ravno tako 54–55; Istenič 1999, 161; Žerjal 2008, 101; Крунић 2011, lahko pripišemo tipu Loeschcke X (Loeschcke 1919, 256– 35). Na najdišču Na vrhu 1 v rimskodobni plasti SE 133 je 257). K pečatnim oljenkam sodijo še odlomki ramen (G131, bil najden odlomek noska z voluto (G413), ki pripada tipu G132, G372, G373) in nosek (G236). Loeschcke IB ali IC. Oljenke tipa IB se od starejših tipa IA, ki Izvorno področje pečatnih oljenk ( Firmalampen) je Padska imajo zelo ozek nosek, ločijo po krajšem in širšem nosku. nižina v severni Italiji, izsledki dosedanjih mineroloških in Fragmentarnost odlomkov ne omogoča zanesljivega loče- kemičnih analiz pa kažejo, da je obstajalo v severni Italiji vanja med tipoma IB in IC, ki je težavno že pri celih primer- le eno območje, tj. Modena z okolico, na katerem so tovr- kih. Loesckejeva tipologija, ki je bila narejena na gradivu iz stne oljenke izdelovali za izvoz na daljše razdalje (Schneider Vindonisse (Loeschke 1919, 212–220), namreč ne upošteva 1994, 129–135; Schneider 2000, 104–105). Analiza oljenk iz številnih vmesnih različic, npr. oblike noska ali ramena, ki se nekaterih najdišč v Italiji, Reciji, Gornji Germaniji in Panoniji pri obeh tipih prepleta (Istenič 1999, 161; Žerjal 2008, 102). je pokazala da, razen v Vindonisi, 33 praktično vsi uvoženi Oljenke tipov Loeschke IB in IC so mlajše od tistih tipa IA. Tip primerki izvirajo iz Modene (Schneider 2000, 104). Pečatne IB je v južni in srednji Italiji, ki predstavlja njegovo izvorno oljenke z odprtim kanalom, tj. tip Loeschcke X, so na iz- območje, uvrščen v čas od Tiberija do konca 1. stoletja, pri vornem območju v severni Italiji verjetno pričeli izdelovati čemer je od sredine 1. stoletja, predvsem pa od flavijskega že ob koncu 1. stoletja, nedvomno pa jih lahko uvrstimo v obdobja dalje opazna težnja po poenostavljanju in standar- čas po letu 100 n. št., pri čemer so jih v Italiji izdelovali še v dizaciji na morfološkem in tehnološkem nivoju. Severnoita- 3. stoletju, v provincah pa degenerirane oblike še kasneje, lijanske delavnice so se usmerile predvsem v poenostavlje- pri čemer je uvozu hitro sledil, ponekod že v prvi polovi- ne oblike Loeschke I, različice med tipoma IB in IC ter tip ci 2. stoletja, tudi začetek lokalne proizvodnje (Buchi 1975, IC. Oljenke tipa IC naj bi severnoitalske delavnice izdelovale XXXIII, XL–XLI; Istenič 1999, 153; Žerjal 2008, 109; Крунић in izvažale v province na severu in severovzhodu celo v 2. 2011, 91–98). Loeschckejevo tipologijo je na gradivu iz in deloma še v 3. stoletju (Žerjal 2008, 102), ravno tako kot Akvileje dopolnil Ezio Buchi, ki je tip X razdelil na osnovi lokalne delavnice v teh provincah (Di Filippo Balestrazzi kakovosti in oblikovnih značilnosti na tri različice; a (najka- 1988a, 176, 229; Farka 1977, 56–58; Istenič 1999, 161–165; kovostnejše), b (slabša kakovost), c (degenerirane oljenke z Žerjal 2008, 102–103; Крунић 2011, 35–38). nečitljivim pečatom) (Buchi 1975, XXIII–XXVIII), Isteničeva je V Akvileji je z dvema odpadnima jamama tudi dokumen- k temu dodala še vmesni različici a/b in b/c (Istenič 1999, tirana proizvodnja oljenk tipov Loeschke IB in IC. Prva na 153). Različice ne predstavljajo strogih kronoloških tipov, najdišču Roggia della Pila je iz 1. polovice 1. stoletja, dru- čeprav v glavnem velja, da se je sčasoma kakovost izdelkov ga z mnogimi primerki t. i. retijskih oljenk je bila najdena slabšala in je prehajala na degenerirane oblike tipa Xc brez na posestvu Lanari (Di Filippo Balestrazzi 1988b, 251–257). žiga (Istenič 1999, 153; Žerjal 2008, 109). Isteničeva je retijske oljenke z enostavnim stilom okrasa Najstarejši in tudi najštevilčnejši odlomki oljenk, najdenih na obravnavala kot tip Loeschke I (B/)C 2b. Tovrstne oljenke najdišču Na vrhu 1, pripadajo tipom italskih volutnih oljenk so v severni Italiji izdelovali od zgodnjeflavijskega obdobja Loeschcke IB in IC. Večina odlomkov je bila najdena v preme- dalje, kasneje, tudi še v 3. in ponekod 4. stoletju, a tudi v šanih in ruševinskih plasteh, zaradi česar so ti odlomki zelo provincah (Istenič 1999, 163–164; Žerjal 2008, 102–103; slabo ohranjeni. Le trije kosi so bili najdeni v rimskodobnih Крунић 2011, 35–38). plasteh (G238, G351, G413). Pečatnim oljenkam Loeschcke V enako skupino lahko uvrstimo tudi odlomek stene in vo- X lahko pripišemo štiri najdene odlomke. Kot je bilo navede- lute (G351) iz rimskodobne plasti SE 86 (Loeschcke 1919, no, zaradi slabe ohranjenosti odlomkov ni mogoče določati 212–213). Volutnim oljenkam lahko pripišemo še dva od- izvora oljenk z najdišča Na vrhu. Lahko bi šlo za izdelke iz lomka diskov oljenk z zelo slabo vidnim reliefnim okrasom Modene, ki je predstavljala glavni proizvodni center tovrstnih (G100, G207) ter odlomke ramen (G101, G178, G193, oljenk, čeprav je v Akvileji in njeni okolici ter ponekod v Istri G307, G381), od katerih ima en ohranjen rdeče-rjav pre- ravno tako potrjena izdelava oljenk tipa Loeschcke X (Žerjal maz (G238). 2008, 110, z navedenimi najdišči in literaturo). Dva odlomka V ruševinski plasti SE 76 so bili najdeni štirje odlomki iste 33⁞ Poleg izdelkov iz Modene se v Vindonisi pojavljajo še izdelki iz pečatne oljenke tipa Loeschcke X; deli ramena in diska ter Lyona in Trierja, verjetno pa gre tudi v teh primerih za podružnice delavnic iz severne Italije. Na vrhu, AAS 80, 2019 43 pečatnih oljenk (G236, G237) sta bila najdena v enaki pla- v prvi polovici 2. stoletja (Žerjal 2005, 266–270; Žerjal 2008, sti (SE 66) kot odlomek volutne oljenke (G238), zaradi česar 64–68). lahko to plast uvrstimo v čas 1. in 2. stoletja. Pod vplivom aretinskih delavnic so centri v Padski nižini že Fino namizno posodje v zadnji četrtini 1. stoletja pr. n. št. opustili izdelovanje kera- K finemu namiznemu posodju uvrščamo poleg sigilatne še mike s črnim premazom in začeli izdelovati sigilato z rdečim keramiko tankih sten in glazirano keramiko. Razvoj in oblika premazom. Razlike med aretinsko in padansko proizvodnjo te vrste posodja sta pod močnim vplivom kovinskega po- so bile dokazane s kemično-mineraloškimi analizami. Na sodja. Medtem ko so bile za kuhinjsko keramiko zaradi nje- gradivu s Štalenške gore sta bili jasno določeni dve fakturi ne funkcionalnosti značilne daljša tradicija, večja stabilnost padanske sigilate B in C, ki pa imata enako kemično sestavo. in odpornost proti novim elementom, je bilo fino namizno Fakturni tipi tako ne kažejo na razlike v surovini, ampak so posodje podvrženo hitrejšim spremembam (Žerjal 2008, posledica različnih postopkov predelave in obdelave gline. 59). Veliko sigilatnih odlomkov je zelo fragmentiranih in sla- Poznopadanska sigilata ima svojo jasno določeno kemično bo ohranjenih ali pa so ohranjeni neizpovedni deli ostenij. skupino. Poleg glavnih centrov v Padski nižini so na lokalni Na večini je premaz ohranjen le v sledovih ali pa ga sploh ni. ravni delovali manjši obrati, ki so s svojimi izdelki zalagali Takim odlomkom ne morem točno določiti oblike in jih zato lokalni trg. Ena takih je bila v Loronu v Istri, ki je delovala v nismo uvrstili v katalog. Za nadaljnjo obdelavo smo izločili avgustejsko–tiberijskem času (Žerjal 2005, 266–267; Žerjal 31 (9 %) odlomkov sigilatnih posod (G23–G30, G99, G110, 2008, 62–63). G134–G136, G169, G179, G189, G239, G308–G312, G331, Padanska sigilata B G332, G361, G390, G410–G412, G422, G455). Med primerki padanske sigilate B so številne oblike, ki so Aretinska sigilata jih prevzeli od aretinskih delavnic (Žerjal 2005, 267; Žerjal S pojmom aretinska sigilata razumemo Fakturo A, kot jo je 2008, 64). Najdenih je bilo šest odlomkov, ki jih lahko pripi- definirala Maria Schindler, ki je sigilatno posodje iz Štalen- šemo tej produkciji (G24, G26, G189, G308, G410, G411). ske gore ločila po makroskopskih lastnostih gline, premaza, Med keramičnim gradivom z najdišča smo ji določili fakturni posebnih oblikovnih značilnostih posod in žigih proizvajal- tip TS4. V rimskodobnih plasteh SE 133 in SE 83 sta bila naj- cev (Schindler, Scheffenegger 1977, 17). Tovrstna sigilata je dena odlomka ustja in dela ostenja konične skodelice oblike najverjetneje na prostor severnega Jadrana in Istre prihajala Consp. 22.6.1 (G308, G419). Ta oblika skodelic je značilna za prek trgovskih centrov Riminija, Adrije in Ravene. Med kera- padanske delavnice, izdelovati so jih začeli konec 1. stoletja mičnim gradivom z najdišča smo ji določili fakturni tip TS3. pr. n. št., vrh dosežejo v avgustejskem in konec v poznem Na najdišču Na vrhu 1 je bil najden en odlomek aretinske tiberijskem obdobju (Conspectus 1990, 90). Nekoliko bolj sigilate (G27). V plasti SE 1 je bilo najdeno navzdol zavihano groba različica takšne skodelice je bila najdena na Školari- sigilatno ustje krožnika z dvema kanelurama na vrhu ustja cah (Žerjal 2005, t. 9 :1; Žerjal 2008, t. 1: 10). V plasti SE 39 in zelo dobro ohranjenim premazom, ki ga lahko uvrstimo najdeno prstanasto dno in del ostenja manjše skodelice tip v obliko Consp. 12.2.2. Izdelovali so jih tako v italskih kot B 4.6 (G189) bi tudi lahko pripadalo temu tipu skodelic, saj tudi galskih delavnicah in so datirani od srednje do pozno so takšna dna značilna za skodelice oblike Consp. 22–25 avgustejskega obdobja (Conspectus 1990, 72). (Conspectus 1990, 162). Severnoitalska sigilata V plasti SE 83 je bil najden odlomek prstanastega dna kro- 34 žnika tip B 2.5 (G411), ki je tipičen za krožnike poznoav- Skupaj s keramiko tankih sten je to najbolj zastopana sku- gustejskega do tiberijskega časa oblik Consp. 3–4, Consp. pina fine keramike. Večina izdelkov pripada delavnicam iz 6, Consp. 11–12 in Consp. 18–20 (Conspectus 1990, 156). Padske nižine, kar ni presenetljivo, saj v času 1. in prve po- lovice 2. stoletja sigilata iz severnoitalskih delavnic prevla- V plasti SE 1 je bil najden odlomek ramena in ostenja velike- duje na celotnem severnojadranskem prostoru. Med finim ga sigilatnega krožnika ali pladnja (G24) oblike Consp. 20.5. keramičnim gradivom z najdišča Na vrhu 1 smo prepoznali Gre za redko obliko in je verjetno posebnost maloštevilnih odlomke padske sigilate B, ki je sočasna s produkcijo se- italskih in padanskih delavnic, izdelovali pa so jih v prvi po- vernoitalske reliefne sigilate Sarius in je uvrščena v čas prve lovici 1. stoletja (Conspectus 1990, 86). polovice 1. stoletja. Številni odlomki pa sodijo med t. i. po- Ravno tako v plasti SE 1 je bilo najdeno ustje in del ne- znopadansko sigilato, ki so jo izdelovali v drugi polovici 1. in okrašenega ostenja krožnika (G26) z dobro ohranjenim rdečim premazom, oblike Consp. 18.1. Takšne krožnike so 34⁞ Opredelitev povzeta po Žerjal 2005, 266–270; Žerjal 2008, 62–69. 44 Na vrhu, AAS 80, 2019 izdelovali v vseh glavnih proizvodnih centrih, v Padski nižini pa se pojavljajo v kontekstih od konca 1. stoletja pr. n. št. do tiberijanskega časa (Conspectus 1990, 82). Luisa Mazzeo Saracino jih uvršča do sredine 1. stoletja (Mazzeo Saracino 2000, 35). Ustje in del ostenja skodelice (G134) iz plasti SE 20 sta naj- bolj podobna skodelicam oblike Consp. 36.4.1 (Conspectus 1990, 114, 115), le da ima naša dve kaneluri pod ustjem. Značilne so predvsem za tiberijsko obdobje, občasno pa se pojavljajo do konca 1. stoletja (Conspectus 1990, 114). Poznopadanska sigilata Za poznopadansko produkcijo je značilno, da ponovno začnejo uporabljati apliciranje okrasov, ki jih lončarji v sta- rejši padanski produkciji niso uporabljali (Žerjal 2005, 267; Žerjal 2008, 65). Na najdišču Na vrhu 1 največ odlomkov pripada prav tej sigilatni skupini. Pripisali smo ji lahko 15 60 Dno skledice z ostanki žiga (G309), ni v merilu. odlomkov (G23, G25, G28, G29, G110, G134, G169, G309– 112). Izdelovali so jih v dveh velikostih: male ( acetabulum) G311, G331, G332, G390, G422, G455). Med keramičnim s premerom 7–9,5 cm ali prostornino nekaj čez osminko li- gradivom z najdišča smo ji določili fakturni tip TS1. Pozno- tra in velike ( paropsis) s premerom 11–13 cm ali prostorni- padanska sigilata je ločena glede na način okraševanja. V no četrtinke litra (Žerjal 2005, 268; Žerjal 2008, 65). Aplike skupino A so po Susanne Zabehlicky Scheffenegger uvršče- male maske s kratkimi lasmi, t. i. glave satirov, najdemo le ne oblike, ki so okrašene z aplikami (Zabehlicky Scheffene- na poznopadskih skodelicah Consp. 34 (Schindler Kaudelka, gger 1992, 415–416). Za to skupino je značilna velika ho- Fastner, Gruber 2001, 73). V plasti SE 85 najden del prsta- mogenost oblik. Razširjena je v Padski nižini, na severnem nastega dna in ostenja sigilatne skodelice s srednje dobro Jadranu in ob glavnih kopenskih in pomorskih poteh. Na ohranjenim premazom (G332) najverjetneje tudi pripada Štalenškem vrhu se prvi primerki pojavijo okoli leta 50, tik mali skodelici tipa Consp. 34 (Conspectus 1990, 112, t. 31: pred opustitvijo naselbine (Schindler, Scheffenegger 1977, Form 34). 20). To posodje se najbolj pogosto pojavlja v plasteh iz fla- vijskega obdobja in v prvi četrtini 2. stoletja. Najpogostejše Poleg odlomka sigilatnega krožnika je bil v plasti SE 83 oblike (krožniki Consp. 20.4, skodelice Consp. 29 in Consp najden odlomek prstanastega dna in ostenja skodelice z 34) so izdelovali do sredine 2. stoletja (Žerjal 2005, 268; Žer- ostankom žiga in planta pedis na notranji strani dna posode jal 2008, 65). (G309). Od žiga je ohranjen le odtis treh prstov (sl. 60). Žigi in planata pedis so bili v uporabi od leta 15 n. št. naprej. V rimskodobnih plasteh SE 83 in SE 112 sta bila najdena od- Prstanasta noga skodelice sodi v tip B 3.12., ki je značilen lomka ustja krožnika s pokončnim robom ustja oblike Con- za oblike Consp. 32–33 in Consp. 36–37 (Conspectus 1990, sp. 20.4 (G308, G390). Najverjetneje tej obliki pripadata tudi 160). Dno podobne skodelice (G169), najdeno v premešani odlomek ustja in ostenja (G23) ter odlomek ostenja (G28), plasti SE 26, ima na spodnji strani dna vrezane črke …CVT…. oba iz plasti SE 1. Odlomek (G23) je pod robom ustja okra- V plasti SE 83 je bil najden tudi odlomek prstanaste noge šen z delfinčkom. Na vrhu 2, v plasti SE 2 najden odlomek večje sigilatne posode (G311), ki pa je premalo ohranjen, da ustja in ostenja (G455) ravno tako sodi v to obliko. Tovrstni bi lahko določili tip posode, ki ji je noga pripadala. krožniki so se pojavili okoli leta 30 n. št. in so zelo pogo- sti v sklopih iz sredine 1. stoletja po celotnem Sredozemlju V plasti SE 1 je bil najden odlomek prstanastega dna skode- (Conspectus 1990, 86). Geografsko najbližje primerjave za lice tipa B 3.10 (G25), ki je značilen za oblike Consp. 31–38 te krožnike najdemo na Školaricah (Žerjal 2008, t. 2: 20−23). in 43–35 (Conspectus 1990, 160). Odlomek ostenja skodelice, ki je okrašen z apliko maske, V zidu 4 (SE 16) je bil najden odlomek roba majhnega po- pripada obliki Consp. 34 (G422). V poznopadanski pro- krova s sigilatnim premazom samo na zunanji strani (G110). izvodnji so te skodelice številne in značilne predvsem za Za poznopadansko sigilato skupine B so značilne nove severni Jadran, Norik in Panonijo, kjer se pojavljajo od oblike posodja in okraševanje z barbotinom (Zabehlicky poznotiberijskega do flavijskega časa (Conspectus 1990, Na vrhu, AAS 80, 2019 45 Scheffenegger 1992, 416–417). Nov način okraševanja je Čaše tega tipa so pogosto najdene na zgodnjerimskih morda povezan z vplivi iz galskih delavnic. Prvi primerki so najdiščih v Sloveniji. Najbližje najdišču Na vrhu, na katerih iz neronskega obdobja, višek pa dosežejo po flavijskem ob- so našli skodelice Sarius, so npr. rimski objekt na Bošku dobju. Servisi krožnikov in skodelic imajo značilno izvihano (neobjavljeno), grobišče v Socerbu (Casari 105 ,2002, kat. ustje, ki je lahko okrašeno v barbotin tehniki. Značilne oblike 28), vila v Školaricah (Žerjal 2005, t. 12–1 :5; Žerjal 2008, so krožniki Consp. 39 in skodelice Consp. 43. Proizvodnja t. 6: 119–131), grobišče Križišče pri Školaricah (Novšak se tako kot pri skupini A konča sredi 2. stoletja (Žerjal 2005, 2010, t. 80: 207), Sermin (Horvat 1997c, 103, t. 5: 10–16; t. 269; Žerjal 2008, 67–68). 35: 4–5, 10; Žerjal 2012, 93), grobišče v Valah pri Bertokih V rimskodobni plasti SE 83 je bil najden odlomek navzdol (Ciglar et al. 2016, t. 7: 10) in širše npr. na Prevalu (Horvat, upognjenega ustja; najverjetneje gre za ustje skodelice Bavdek, 2009, 121, t. 45: 3–13) ali v Emoni oziroma Ljubljani Consp. 43 (G310). Podobno ustje je bilo najdeno v rimsko- (Gaspari 2010, t. 6: 7778; Plesničar Gec 1972, t. 173: 8; Vičič dobni plasti SE 85 (G331). Ta oblika predstavlja eno glavnih 1993, t. 1: 1; Vičič 1994, t. 4: 13). oblik flavijskega časa v Padski nižini in noriško–panonskem Dvoročajne skodelice Sarius so od zadnje četrtine 1. stoletja prostoru (Conspectus 1990, 128). Takšne skodelice so bile pr. n. št. do klavdijskega časa proizvajali v severnoitalskih najdene tudi na Školaricah (Žerjal 2005, t. 3: 9–11; Žerjal delavnicah (Schindler Kaudelka 1980, 66; Žerjal 2005, 270; 2008, t. 5: 87, 89, 91). Žerjal 2008, 69). K sigilatnim skodelicam uvrščamo tudi odlomek ostenja z Vzhodna sigilata rdečim premazom in s slabo ohranjenim rastlinskim okra- Na najdišču Na vrhu 1 smo med t. i. vzhodno sigilata uvrstili som v barbotin tehniki (G361). dva odlomka (G99, G239). Odlomek G99 pripada t. i. vzho- Odlomku pokrova s sigilatnim premazom na zunanji strani dni sigilati B, fakturni tip TS5, odlomek G239 pa t. i. vzhodni (G110) iz zidu SE 16 zaenkrat nismo našli primerjave. sigilati C, fakturni tip TS6. Severnoitalska reliefna sigilata – Sarius skodelice (Con- Izvorni prostor vzhodne sigilate B je zahodni del Male Azije, spectus R13) kjer je bila v Efezu in Prienah najdena velika količina vzhodne Dvoročajne skodelice Sarius so izdelovali v severni Italiji od sigilate B1 in B2. Prve domneve, izdelane na podlagi distri- zgodnjeavgustejskega časa dalje, njihova proizvodnja pa se bucijskih vzorcev, so bile potrjene s kemično analizo gline, ki je zaključila v klavdijskem obdobju. Vprašanje delavnic, kjer izvira iz zahodnega dela Male Azije. Vzhodna sigilata B1 je so izdelovali te skodelice, je še odprto. Kalupi za izdelavo nastala pod močnim vplivom italske sigilate, kar se vidi tako so bili najdeni v Raveni, Faenzi in Cremoni, toda kalupi so pri oblikah kot pri žigih z imeni proizvajalcev. Časovno je bili najdeni tudi južno od Padske nižine (Schindler Kaudelka uvrščena v obdobje od začetka do tretje četrtine 1. stoletja 2006, 240–241). Novejše kemično-mineraloške analize reli- n. št., pri kasnejši B2 proizvodnji je kakovost izdelkov slabša, efne sigilate in neokrašene padanske sigilate iz Adrije (naj- keramika je bolj mehka in ima debelejši premaz. Tudi obli- dišče Retratto) so pokazale, da so za izdelavo reliefne sigi- kovno je revnejša, izdelovali so le nekaj standardnih oblik, ki late uporabljali drugačno glino kot za izdelavo neokrašene se s časom povečujejo. Neglede na to pa je proizvodnja B2 padanske sigilate. Razlika se je pokazala tudi ob primerjavi veliko bolj razširjena (Žerjal 2005, 270–271; Žerjal 2008, 80). podobnih kosov z najdišča Retratto s keramiko s Štalenške Vzhodni sigilati B, oblika Hayes 12, je pripisan odlomek nav- gore. Izjema so Aco čaše, za katere je analiza pokazala, da zdol zavihanega ustja, s kaneluro na vrhu ustja, najden v so kosi z obeh najdišč narejeni iz enake gline, posledično premešani plasti SE 15 (G99). Oblika Hayes 12 je časovno verjetno prihajajo iz iste delavnice (Maritan et al. 2013, 68). uvrščena od sredine 1. do druge četrtine 1. stoletja. Vzho- Najdenih je bilo sedem odlomkov (G30, G135, G136, G179, dna sigilata B je bila med ostalim najdena na Školaricah G312, G361, G412), ki jih lahko pripišemo tem skodeli- (Žerjal 2005, 270, 271, t. 6: 1–10; t. 7: 1–15; Žerjal 2008, t. cam. Najbolje sta ohranjena odlomka ustja in dela ostenja 14; t. 15: 333–335, 337–340, 342, 343), v Fizinah pri Porto- (G135, G412), prvi odlomek je iz plasti SE 20, drugi je iz rožu (Gaspari et al. 2007, t. 3: 50, 54; t. 4: 96; t. 5: 138, 140) rimskodobne plasti SE 133. V rimskodobni plasti SE 83 je in na Grubljah pri Vipavi (Tratnik 2012, t. 2: 21). bil najden odlomek ročaja (G312). V plasti SE 100 je bil naj- Z izrazom vzhodna sigilata C, Eastern Sigillata C ali Çan- den spodnji del ostenja skodelice s slabo visnim rastlinskim darli (ESC v nadaljevanju) označujemo pozno helenistično okrasom in rdečim premazom (G361). Ostali trije kosi (G30, in zgodnje rimsko proizvodnjo namiznega posodja z rde- G136, G179) so odlomki ročajev iz premešanih plasti. čim premazom, ki izvira iz antičnih Pergamona in Pitane 46 Na vrhu, AAS 80, 2019 (današnji Çandarlı) v Mali Aziji. Kategorije A, B in C za do- iskanje primerjav. Nekateri odlomki so narejeni iz izredno ločevanje vzhodne sigilate je leta 1957 uvedla Kathleen mehke, sivo do svetlo sive keramike z zelo slabo ohranje- Kenyon, oznako Çandarli (Tschandarli) pa je že na začetku nim temno sivim mat premazom in ustrezajo opisu fabrika- 20. stoletja, po izkopavanjih v Pitani, uvedel Siegfried Loe- ta KTS3 po Isteničevi (Istenič 1999, 105–107). Na drugem schcke. ESC je narejena iz fino prečiščene gline, s fino sljudo koncu pa so kosi iz izredno dobro pečene, trde keramike in oranžnim premazom. Barva premaza variira od oranžne, z dobro oprijetim svetlečim temno sivim premazom, ki so rdeče do rdečkasto rjave in rjavo-rdeče. V to opredelitev je primerljivi fabrikatu E s Štalenske gore (Schindler Kaudelka vključeno tudi dvobarvno posodje, v kolikor je druga barva 1975, 33; Schindler Kaudelka 1998, 399), KTS4 pri Istenič rjavkasto črna ali črna, homogena in jasno ločena od rdečih (Istenič 1999, 107–108) in B 9 na Serminu (Horvat 1997e, odtenkov (Japp 2014, 15, 16). Proizvodnja, ki se je v po- 169). Ta tip keramike tankih sten se pojavi šele ob koncu znem 1. stoletju pr. n. št. razvila pod vplivom helenističnega poselitve na Štalenški gori, tj. v poznotiberijskih plasteh, in kovinskega posodja iz Pergamona, je obsegala celo paleto predstavljajo najkakovostnejše severnoitalske izdelke kera- krožnikov, skled, skodelic in vrčev. V poznemu 1. stoletju pa mike tankih sten (Istenič 1999, 107–108). so začeli izdelovati servise namiznega posodja s krožniki in V rimskodobni plasti SE 112 je bil najden del ustja in oste- skledami oblik Loeschcke 1, 9, 15 in 20. Proizvodnja je do- nja bikonične skodelice z ostanki črnega premaza (G391). segla višek v 2. in prvi polovici 3. stoletja. Eno glavnih oblik Skodelica ima pod ustjem tanko rebro, drugače je neokra- predstavljajo posode tipa Loeschcke 19, ki posnema oblike šena. Zelo podoben mu je odlomek ustja iz plasti SE 2 iz Consp. 3 in Consp. 34, in je pogosto najdena v povezavi Na Vrhu 2 (G456). Ta odlomka lahko uvrstimo v fabrikat E z veliko skledo Loeschcke 26 (Domžalski 2014, 154; Hayes iz Štalenške gore. Sivo keramiko tankih sten s premazom so 1972, 316–318; Heath, Tekkök 2007−2008, 37). Z ESC so na izdelovali na območju severne Italije, v Padski nižini in na se- višku proizvodnje trgovali po celotnem Sredozemlju in še vernem Jadranu od poznotiberijskega obdobja do sredine posebej na območju okoli Črnega morja (Domżalski 2014, 2. stoletja. V Akvileji so bile najdene med lončarskim odpa- 154). dnim materialom iz sredine 1. stoletja (Maselli Scotti 1984, V 2. stoletju je glavna oblika Loeschcke 19, ki je velikokrat 54–55, t. 1: 9), nekaj podobnih skodelic je bilo najdenih na najdena v povezavi z veliko skledo Loeschcke 26 (Hayes Školaricah (Žerjal 2008, 75, t. 9: 170, 173, 174), v Emoni pa 1972, 316–318; Heath, Tekkök 2007-2008, 37), se pa oblika se pojavlja v grobovih iz sredine 1. stoletja (Plesničar Gec Loeschcke 19 lahko pojavlja še tudi v prvi polovici 3. stoletja 1977, 14–15, t. 1: 5, 6, 8). (Hayes 1972, 321; Heath, Tekkök 2007−2008, 40, št. 14–17). Odlomek izvihanega ustja in ostenja kozarca ali čaše (G31), Med posode tipa Loeschcke 19 smo uvrstili odlomek oste- najden v premešani plasti SE 1, je narejen iz fine oksida- nja skodelice z rebrom (G239), najden v rimskodobni plasti cijsko žgane gline brez premaza KTS2, tj. fabrikat B 2 na SE 66.35 Serminu (Horvat 1997e, 168) oziroma fabrikat A oblika 25 Keramika tankih sten s Štalenske gore (Schindler Kaudelka 1975, 30–31, 58). Ta Za obdelavo je bilo izločenih 25 odlomkov, ki smo jih pri- tip keramike tankih sten prevladuje v republikanskem in v pisali keramiki tankih sten (G31–G34, G38, G102, G180, avgustejskem obdobju (Marabini Moevs 1973, 36, 99). Pri- G208, G209, G219, G240, G264, G275, G313, G333–G335, merku iz najdišča Na vrhu 1 sta podobni najdbi odlomkov G352, G365, G391, G456, G457, G465–G467), tako iz Na ustja kozarca iz Sermina, ki ga je Jana Horvat uvrstila v av- vrhu 1 kot tudi Na vrhu 2. gustejsko obdobje (Horvat 1997c, 103, t. 35: 8), in odlomek ostenja s Školaric (Žerjal 2008, 79, t. 13: 305). Keramika tankih sten se je razvila v srednjeitalskih delavni- cah v 2. in 1. stoletju pr. n. št., v zgodnjem cesarskem obdo- V enaki plasti je bilo najdeno zelo podobno izvihano ustje bju pa so jo nato izdelovali po celotnem imperiju. Domneve in ostenje kozarca ali čaše tankih sten (G34), le da je to na- o izvoru posameznih izdelkov ali skupin temeljijo predvsem rejeno iz oksidacijsko žgane gline z obilo primesi in hrapavo na njihovi razprostranjenosti in ne na odkritih delavnicah površino KTS4. Iz enake lončarske mase sta bila narejena (Žerjal 2008, 72–72). Razen sedmih so vsi odlomki narejeni čaša z izvihanim ustjem in ravnim dnom iz rimskodobne iz redukcijsko žgane, fine sive keramike s temnejšim sivim plasti SE 8 iz Na vrhu 2 (G465) in verjetno tudi odlomek dna premazom fakture KTS1. Zaradi slabe ohranjenosti odlom- G467, ki ima poškodovano površino in je verjetno ožgan. kov se je le s težavo določevala faktura, kar je oteževalo Določitev teh odlomkov otežuje sigasta obloga na površi- ni, na odlomku iz Na Vrhu 1 naknadno premazana s pre- mazom za utrjevanje. Glede na primerjave mu je najbližji 35⁞ Za primerjave glej Heath, Tekkök 2008, 39–40, št. 11–17. Na vrhu, AAS 80, 2019 47 fabrikat B 3a na Serminu (Horvat 1997e, 168). Horvatova ta fabrikat povezuje z zgodnjo keramiko tankih sten, ki se pojavlja že v 2. stoletju pr. n. št. v Adriji (Horvat 1997c, sl. 42, 111, t. 6: 16, 18; t. 35: 9; morda tudi t. 13: 1−4). Podob- no ustje je bilo najdeno tudi v Fornačah (Stokin 1992, 84, t. 1: 8), kjer gre za obliko III po Marabini, časovno uvrščeno od sredine 2. in v 1. stoletje pr. n. št. Takšni kozarci so bili najdeni v Italiji in v zahodnem Sredozemlju (Marabini Moves 1973, 58–59). Kozarec podobne fakture in oblike najdemo na najdišču Mandrga, kjer je uvrščen v obliko Marabini IV, ki so jo izdelovali od prve polovice 2. stoletja pr. n. št. do zgodnjevgustejskega obdobja (Horvat, Bavdek 2009, 69, t. 25: 7). Glede na slabo ohranjenost odlomka pa je časovna 61 Odlomek skodelice z apliciranimi luskami (G333), ni v merilu. uvrstitev vprašljiva. (sl. 61), primerljiv s fabrikatom E s Štalenske gore (Schindler V plasti SE 15 je bil najden odlomek dna in ostenja sko- Kaudelka 1975, 33). Na ta način so okraševali skozi celotno delice fakture KTS5 z ostanki temno rjavega premaza in 1. in prvo polovico 2. stoletja. Podobne skodelice so bile peska (G102). Okraševanje s peskanjem se je uporabljalo npr. najdene na Školaricah (Žerjal 2008, 76, t. 9: 179), na od avgustejskega obdobja do 2. stoletja, najpogosteje pa Serminu (Horvat 1997c, 110, t. 48: 16, 17) in na grobišču na je v tiberijsko–klavdijskem obdobju (Plesničar Gec 1977, 15, Laurinovi ulici v Vipavi (Tratnik 2014, 277, t. 17: 132c). t. 1: 16, 21). Podobne skodelice so bile najdene npr. na lju- bljanskem Gornjem trgu 30 v plasteh faze IIIb, ki je uvrščena Ohranjena so štiri ustja skodelic brez okrasa, poleg že ome- v tiberijski čas, najkasneje do sredine 1. stoletja (Vičič 1994, njenih odlomkov G391 in G456 še G32 in G209. Pri vseh 34, t. 19: 5–9, 14), in v grobu 7 na Laurinovi ulici v Vipavi, ki treh gre po obliki gre za bikonične skodelice Marabini LXVII je časovno uvrščen od sredine do konca 1. stoletja (Tratnik (Angera 3), pri katerih je zgornji del trupa cilindričen in rahlo 2014, 278, t. 14: 110). Na vrhu 2 je bilo poleg čaše G456 nagnjen navznoter, spodnji del trupa je visok in se oža proti najdeno ustje in ostenje skodelice z ostanki peskanja in te- dnu. Kot smo navedli, so bile podobne skodelice najdene mno sivim premazom (G457), fakturni tip KTS7. Redukcijsko tudi v Akvileji, na Školaricah in v Emoni. ožgane skodelice, okrašene s peskanjem, so bile najdene Najdeni so bili trije odlomki ostenja z okrasom koleščkanja na grobišču v Socerbu, kjer so uvrščene v zadnja desetletja (G240, G334, G365). Prva dva odlomka sta najdena v rim- 1. stoletja pr. n. št. in prva desetletja 1. stoletja (Casari 2002, skodobnih plasteh SE 66 (G240) in SE 85 (G334), odlomek 99, kat. 6; 100, kat. 7–10). G365 pa je bil najden v groblji SE 102. Tak način okraše- Odlomek rahlo vbočenega dna in ostenja kozarca tankih vanja se je pogosto uporabljal za krašenje keramike tankih sten (G313), najden v plasti SE 83, je narejen iz fine reduk- sten od tiberijskega obdobja do 2. stoletja (Plesničar Gec cijsko žgane gline z obilo primesmi brez premaza KTS3, 1977, 18–19). Skodelice, okrašene s koleščkanjem, so bile ki je primerljiv s fabrikatom C oblika 72 s Štalenske gore najdene npr. tudi na Školaricah (Žerjal 2008, t. 11: 215–238), (Schindler Kaudelka 1975, 31–32, 88) in fabrikatom B 8 iz na grobišču Križišče pri Školaricah (Novšak 2010, t. 91: 323; Sermina (Horvat 1997e, 169). Ta fabrikat se redko pojavlja v t. 92: 328, 330) in na grobišču v Valah pri Bertokih (Ciglar et avgustejskem obdobju, je pa pogost od zgodnjetiberijskega al. 2016, t. 7: 13). obdobja dalje (Schindler Kaudelka 1975, 32). Na dveh odlomkih ostenja (G208, G264) je ohranjen rastlin- Iz plasti SE 38 je podoben odlomek dna in ostenja kozarca ski barbotin okras, stilizirani vodni listi, ki je na skodelicah iz iz fine prečiščene gline brez primesi in ostanki temno sivega severne Italije zelo pogost predvsem v drugi polovici 1. sto- premaza KTS1 (G180), primerljiv s fabrikatom E s Štalenske letja (Plesničar Gec 1977, 17), na Štalenski gori pa ga najde- gore (Schindler Kaudelka 1975, 33, 116), najverjetneje gre mo tudi v zgodnejših kontekstih (Schindler Kaudelka 1975, za obliko 114, ki je časovno uvrščena v tiberijsko–klavdijsko 107–110, t. 20: 102 a−c, l–n). Oba odlomka sta bila najdena obdobje (Schindler Kaudelka 1998, t. 21: 114). v premešanih plasteh. Skodelice s tovrstnim okrasom so bile nedaleč najdišča Na vrhu najdene npr. na Školaricah (Žer- Na dnu rimskodobne plasti SE 85 je bil najden odlomek jal 2008, t. 10: 194–200, 204–209), na grobišču Križišče pri ustja in ostenja tankih sten, okrašenega z apliciranimi luska- Školaricah (Novšak 2010, t. 24: 68) in na grobišču v Valah pri mi in zelo slabo ohranjenim temno sivim premazom (G333) Bertokih (Ciglar et al. 2016, t. 9: 8). 48 Na vrhu, AAS 80, 2019 Večina najdenih odlomkov KTS z najdišča Na vrhu 1 je pre- Prvi primerki glazirane keramike v Panoniji so bili sivi v pre- več fragmentirana, da bi jim lahko določila obliko; najver- seku, sčasoma se je pojavila rdeče, roza in opekasto peče- jetneje večina pripada skodelicam oblike Marabini XXXVI na glazirana keramika. V vzhodni Panoniji se je glazirano (Angera 2), ki so najpogostejše oblike padske proizvodnje v posodje pojavilo najkasneje od vseh delov Panonije, toda 1. stoletju, v provincah pa se pojavljajo še tudi do sredine 2. že za časa Hadrijana tudi tam lahko domnevamo na lokal- stoletja (Marabini Moevs 1973, 220–222, 225; Plesničar Gec no proizvodnjo; npr. v Akvinku in Brigecioni. Okoli sredine 1977, 13–15; Žerjal 2008, 74–75, z navedeno literaturo), 36 in 2. stoletja pa tudi v Panoniji lahko že računamo z ustaljeno že omenjene skodelice tipa Marabini LXVII (Angera 3), ki so proizvodno glazirane keramike, ki sega vse v poznoantično značilne za severnoitalske delavnice in so najpogostejše v obdobje (Barkóczi 1992, 33–35). V čas druge polovice 1., v drugi polovici 1. in prvi polovici 2. stoletja. glavnem pa 2. stoletja sodijo tudi starejše oblike glaziranih Glazirana keramika vrčev (npr. Barkóczi 1992, sl. 18, sl. 28; Cvjetićanin 2010, kat. 67–70; Glasierte Keramik 1992, kat. 43–46; Цвјетићанин/ V plasti SE 1 sta bila najdena odlomka prstanastega dna, Cvjetićanin 2001, 45–52). verjetno vrčkov, z ostanki glazure. Ostanki zelene glazure so se pri enem od odlomkov ohranili na zunanji strani posode Predstavljena fina namizna keramika, predvsem sigilatno v ozkem pasu, ki je stekel po posodi (G39), medtem ko so posodje in keramika tankih sten, je izredno pomembna za bili pri drugem ohranjeni ostanki svetlo rjave glazure na no- časovno uvrstitev začetka in konca poselitve na najdišču Na tranji strani posode (G64). vrhu, dopolnjuje poznavanje trgovine s tovrstno keramiko in predstavlja enega glavnih dokazov, da so na tem mestu Glaziranje kot tehnika obdelave površine keramičnih izdel- v rimskem času stali stanovanjski objekti. Kot že samo ime kov se je prvič pojavilo na vzhodnem Sredozemlju v 1. sto- pove, je bil ta tip keramike namenjen izključno za namizno letju pr. n. št., v avgustejskem obdobju pričnejo glazirano uporabo in nakazujejo na način serviranja hrane teh prebi- keramiko proizvajati v Italiji, v prvih desetletjih 1. stoletja n. valcev, ki so bili popolnoma vpeti v italski način življenja in št. pa v osrednji Galiji. V srednji in severni Italiji so izdelovali prehranjevanja. v glavnem rdeče pečene posode z zeleno glazuro na zu- Namizna keramika nanji površini in rumeno-rjavo ali zlato-rumeno glazuro na notranji površini posode (Maccabruni 1995; Martin 1995). Največ keramike, najdene na najdišču, pripada namizni ke- Proizvodnja tovrstne keramika v Italiji je sicer slabo raziska- ramiki. Uporabljala se je za shranjevanje in serviranje hrane. na, njena razprostranjenost pa kaže, da so jo uporabljali v Med najdenim gradivom je precej odlomkov lokalne (se- njej sosednjih provincah (Цвјетићанин/Cvjetićanin 2001, vernojadranske) namizne keramike. Glavni element za dolo- 12). Iz flavijskega obdobja ali prve polovice 2. stoletja je čevanje tipa posode je bilo ustje, saj so si oblike ročajev ali majhen lonček z glazuro iz groba 609 severnoemonskega dna podobne pri različnih posodah. Zato tudi nismo izločili grobišča (Plesničar Gec 1972, t. 140: 12). Tekom 2. stoletja vseh odlomkov dna in ročajev za obdelavo. Določenih je bilo se je proizvodnja glazirane keramike razširila tudi drugod devet različnih faktur namizne keramike, vse razen ene (N8) po Cesarstvu. Trije majhni lončki z glazuro na notranji in pa so oksidacijsko žgane. Za ostale je značilna srednje do fino zunanji strani so bili najdeni na zahodnih grobiščih na Ptuju prečiščena lončarska masa z redkimi do obilnimi primesmi (Istenič 1999, 145–146; 2000, t. 61: 4; t. 77: 4; t. 116: 10). Po (zrnca apnenca, šamot, bela in črna zrna, fina sljuda). Neka- mnenju Janke Istenič so vsi trije so izdelki domačih lončarjev, tera namizna keramika je izdelana iz zelo fine glinene mase ki so najverjetneje posnemali male lončke severnoitalskih brez primesi N4 in N7. S fakturo N7 je določena masa za delavnic, uvrščeni pa so v čas druge polovice 1. do tretje če- izdelavo novoveških pip, s fakturnimi tipi N10, N11, N13, N14 trtine 2. stoletja (Istenič 1999, 145–146). Za Panonijo László in N15 pa je bilo izdelano novoveško posodje ter poznosre- Barkóczi navaja, da so se do Trajana, Hadrijana in celo An- dnjeveško oziroma novoveško glazirano posodje. V namizni tonina Pija pojavljali le posamični kosi glazirane keramike, keramiki so prepoznani odlomki posnetkov sigilatnega po- zgodnji primerki pa naj bi bili sploh le import, tako z vzhoda sodja, čaš, kelihov, vrčev, loncev, dolijev in pokrovov. kot z zahoda, ki je v Panonijo prišel z vojaškim širjenjem. Posnetki sigilatnih posod V to skupino namiznega posodja so uvrščeni tisti odlomki, 36⁞ Skodelice tipa Marabini XXXVI (Angera 2) so dokaj pogoste najdbe ki bi oblikovno lahko pripadali sigilatnemu posodju, po fak- na slovenskih najdiščih, naj navedemo le nekaj tistih, ki so geograf- turnem tipu pa sodijo v N1 in N4. Za oba fakturna tipa je sko blizu najdišču Na vrhu: Školarice (Žerjal 2008, 75), Križišče pri Školaricah (Novšak 2010, 45), Mandrga (Horvat, Bavdek 2009, 70) ali značilna zelo finozrnata prečiščena glina brez ali z redkimi Vipava – Laurinova ulica (Tratnik 2014, 278). Na vrhu, AAS 80, 2019 49 primesi, brez premaza. 37 Sem sodijo štirje odlomki prsta- Gornjem trgu 30 v Ljubljani so bili najdeni podobni vrči v nastega dna (G35, G96, G315, G340), prva dva sta iz pre- najmlajši poselitveni fazi (faza VI), ki je časovno uvrščena v mešanih plasti SE 1 in SE 85, druga dva pa iz rimskodobnih drugo polovico 1. in je segala še v 2. stoletje (Vičič 1994, t. plasti SE 83 in SE 85. Po obliki bi to lahko bila dna skodelic 17: 27, 28; t. 18: 4, 5). Podobno ustje vrča je bilo najdeno na ali krožnikov. grobišču iz 1. in 2. stoletja, sicer v nasutju, na Laurinovi ulici Vrči v Vipavi (Tratnik 2014, t. 20: 173). Vrč je trebušasto oblikovana posoda z izrazitim vratom in V plasti SE 20 je bili najden odlomek širokega vratu in ra- vsaj enim ročajem. Trup je običajno kroglast ali ovalen. Na mena trebušastega vrča s plitvo kaneluro na stičišču trupa ustju je lahko deteljičast izlivek, dno je večinoma prstanasto. in vratu (G137). Podoben vrč je bil najden v grobu 41 na V grobem jih delimo na vrče z enim ali dvema ročajema. grobišču Križišče pri Školaricah (Novšak 2010, t. 64: 149). Ta Ročaji so lahko okrogli, trakasti, profilirani in narebreni (Ple- oblika je podobna vrčem N/K 30−31 in N/K 44 na Školari- sničar Gec 1977, 27). Eno in dvoročajni vrči se med seboj ne cah, ki so uvrščeni v čas 1. in 2. stoletja oziroma do prehoda razlikujejo le v oblikovnem, ampak predvsem v uporabnem v 3. stoletje (Žerjal 2008, 182–183, t. 75: 2304, 2306; t. 76: smislu. Pogostejši so enoročajni, ki predstavljajo tipično na- 2349). Trebušasti vrči tipa VI 5 z zahodne ptujske nekropole mizno posodje za strežbo vina in vinu sorodnih pijač. Izvi- pa so uvrščeni v čas od konca 1. do prve tretjine 2. stoletja rajo iz italskega prostora in posnemajo stekleno, srebrno in (Istenič 1999, 129, sl. 117). posredno tudi sigilatno posodje (Plesničar Gec 1977, 27). K enoročajnim vrčem okroglaste oblike z visokim ozkim vra- Dvoročajni vrči spadajo med shranjevalno posodje in naj ne tom najverjetneje spada odlomek vratu in dela ostenja iz bi sodili med namizno posodje (Schindler Kaudelka 1989, ruševinske plasti SE 38 (G183). Oblika je podobna vrčem 37–46). Na najdišču je bilo najdenih nekaj večjih ročajev, ki NK 38 na Školaricah, ki so uvrščeni v 1. in 2. stoletje (Žerjal bi lahko pripadali dvoročajnim vrčem ali amforam. 2008, 183, t. 76: 2334), ter vrčem z vrečasto oblikovanim Tipološko uvrščanje vrčev je silno težavno. Odlomki vrčev z trupom in prilepljenim vratom tipa VE 12.2 z zahodne ptuj- najdišča Na vrhu so namreč v glavnem močno fragmentira- ske nekropole, kjer so uvrščeni od flavijskega obdobja do ni. Pri obdelavi gradiva iz bližnjih Školaric je Tina Žerjal sicer druge polovice 2. stoletja oziroma do začetka druge polo- uspela oblikovati glavne skupine vrčkov, vrčev in amfor z vice 3. stoletja (Istenič 1999, 125, sl. 108). ravnim dnom, a je hkrati ugotovila, da gre za široke skupine, Odlomki ročajev (G44, G140, G199, G241) so najverjetneje ki jih je težko vzporejati z že izdelanimi tipologijami vrčev, pripadali dvoročajnim vrčem ali amforam. V rimskodobni saj le-te slonijo na obliki in širini vratu, pritrditvi ročajev in plasti SE 66 je bil najden del ustja in ročaja dvoročajnega obliki trupa. Poleg tega so tipologije izdelane le na materia- vrča (G241), podobno mu je tudi ustje (G314) iz ravno tako lu iz grobišč, saj so na naselbinskih najdiščih, z redkimi izje- rimskodobne plasti SE 83. Dvoročajni vrč s podobno profi- mami, kot je npr. Štalenska gora (Schindler Kaudelka 1989), liranim ustjem je bil najden v sedimentu vodnjaka na ulici odlomki namizne keramike večinoma neuporabni, ker so H v Emoni, ki je uvrščen v Tiberijev čas (Gaspari 2010, t. 25: močno fragmentirani (Žerjal 2008, 182). 9029). Podobne dvoročajne vrče so izdelovali v lončarski Med odlomki namizne keramike na najdišču Na vrhu pre- delavnici Neblo–Borg, ki je na podlagi poznopadanske si- vladujejo enoročajni vrči brez izliva. Edini izliv vrča je bil gilate uvrščena v drugo polovico 1. in na začetek 2. stoletja najden v plasti SE 1 (G40) in pripada enoročajnemu vrču. (Vidrih Perko, Zupančič 2011, sl. 14). Enoročajemu vrču najverjetneje pripadajo tudi del ostenja in Najverjetneje lahko vrčem pripišemo tudi odlomke prstana- ročaja (G42) ter odlomki različno profiliranih ter narebrenih stih dna (G48, G49, G190, G201, G276, G292, G315, G340). ročajev (G43, G45, G46, G104, G105, G141, G182, G200, Vrčem ali morda jadranskim amforam z ravnim dnom pripa- G243, G297, G298, G336–339, G374, G375, G382, G393, data dva dna z delom ostenja (G281, G357). Ta oblika amfor G406). je na severnem Jadranu pogosta v kontekstih 1. in 2. stoletja Vrči z navzven nagnjenim širokim ustjem ( lagynos) so značil- (Lipovac Vrkljan 2011, 9–11, z navedeno literaturo, t. 1–2). 38 ni za 1. stoletje. K temu tipu vrčev lahko pripišem tri odlom- ke ustij (G138, G154, G277) iz premešanih plasti in odlomek ustja (G244), ki je bil najden v rimskodobni plasti SE 66. Na 38⁞ Pri teh amforah ločimo vzhodnoitalijansko in istrsko proizvodnjo. Istrska proizvodnja za enkrat še ni dokazana; domneva se, da so jih izdelovali v Fažani in Loronu (Starac 1995, 141–142; Starac 2001, 37⁞ Vsaj dva kosa sta bila preveč oprana in vsi štirje so utrjeni, zato ti 269–270; Žerjal 2008, 124–126, z navedeno literaturo). Vzhodno- kosi niso uvrščeni med sigilatno posodje. jadranska pa je bila dokazana na najdišču »Igralište« v Crikvenici, 50 Na vrhu, AAS 80, 2019 Sklede, skledice odporne na temperaturne šoke so zaradi višje vsebnosti Na najdišču so odprte oblike posod iz namizne prečišče- silicija nekarbonatne in kaolinske gline, so trdnejše in ne ne keramike redke. V premešani plasti SE 25 je bil najden potrebujejo veliko pustil. Po celotnem Sredozemlju in Evro- odlomek ustja skodelice z dvema kanelurama pod robom pi so pogoste karbonatne gline, medtem ko so vulkanski ustja na zunanji strani (G167). Po obliki spominja na odlo- sedimenti in kaolinske gline na tem območju redke. Njiho- mek sigilatne skodelice iz plasti SE 20 (G134). V plasti SE 74 va nahajališča poznamo v Grčiji, srednji Italiji in ponekod je bilo najdeno ustje in del ostenja večje sklede, ki po obliki v egejskem prostoru. Ob drugih ugodnih pogojih, kot so najbolj spominja na trinožnik (G278). bližina vode, zadostna količina lesa kot goriva in prometnic, 39 Površina odlomka ni ožgana. Med posode odprtega tipa bi lahko uvrstili tudi dva so se v rimskem obdobju na teh območjih razvili pravcati prstanasta dna in sicer iz zidu SE 102 in rimskodobne plasti lončarski industrijski centri, ki so kakovostno kuhinjsko kera- SE 134 (G368, G418). Gre za večje posode, ki so jih morda miko izvažali po celotnem Sredozemlju in še dlje. Istočasno uporabljali za shranjevanje. so lokalne delavnice, ki so lahko delovale tudi znotraj večjih posesti, izdelovale kuhinjsko keramiko iz lokalno razpoložlji- Pokrovi vih karbonatnih glin, ki pa zaradi pečenja na nižjih tempe- Med pokrove namiznega tipa keramike bi lahko uvrstili dva raturah ni bila tako trdna. Tovrstna keramika se je prodajala odlomka (G53, G246). Pri obeh primerkih je rob pokrova na lokalni oziroma regionalni ravni (Žerjal 2008, 158–159, z ožgan. Odlomek (G246) je bil najden v rimskodobni plasti navedeno literaturo). SE 66. Pokrovi iz prečiščene gline so redki, pripadali pa so Kuhinjsko keramiko smo glede na makroskopske značilnosti loncem in skledam, čeprav so bili ti največkrat prekriti z dru- keramike razdelili na več fakturnih skupin K1 do K13, PK1 gimi neobstojnimi materiali (Žerjal 2008, 187). in PK2. 40 Večina kuhinjske keramike je bila izdelana lokalno. Pokrovi imajo odebeljen rob in naj bi služili za pokrivanje V fakturne tipe K1 do K3 je uvrščeno grobo redukcijsko ali krožnikov ali skled. V obeh primerih je ohranjen premajhen stihijsko žgano kuhinjsko posodje, z veliko primesmi v fak- odlomek roba in ostenja, zato se ju ni dalo podrobneje tipo- turi. V K4, K7, K 11 in je uvrščeno bolj fino kuhinjsko posodje loško in kronološko opredeliti. V uporabi so bili po celotnem z manj primesmi. Iz fakturnega tipa K5 je izdelano kuhinj- imperiju in so okvirno uvrščeni v čas od 1. do 4. stoletja sko posodje, uvoženo iz vzhoda. Fakturni tipi K6, K9 in K13 (Brukner 1981, 43; Žerjal 2008, 188). spadajo k posodju prazgodovinske tradicije. K 8 je pripisan novodobnim loncem. K10, K 11 in K12 pa oksidacijsko žgani Največ keramike, najdene na Na vrhu, lahko uvrstimo med kuhinjski keramiki. Fakturi PK1 in PK2 imata dodan črn pe- namizno keramiko. Med odlomki, narejenimi iz prečiščene sek; pripisali smo ju izdelkom kampanijskih delavnic. namizne keramike, prevladujejo zaprte oblike za shranje- vanje in serviranje tekočin. Večina odlomkov pripada eno- Italska kuhinjska keramika – kampanijska proizvodnja ročajnim ali dvoročajnim vrčem različnih oblik. Ostalih oblik V poznorepublikanskem in zgodnjecesarskem obdobju so namiznega posodja je manj. delavnice iz Neapeljskega zaliva izvažale kuhinjsko kerami- Kuhinjska keramika ko po celotnem tedanjem imperiju. Osnovne oblike te in- dustrijske proizvodnje so bili plitki in široki, t. i. pompejanski Groba kuhinjska keramika predstavlja glavnino keramičnih pekači ter pokrovi, ki so jim pripadali. najdb na večini rimskodobnih najdišč (Vikić Belančić 1976, 25). Tovrstna keramika se je prvotno uporabljala za pripra- Kampanijske delavnice so jih izdelovale od 2. stoletja pr. n. vo hrane na ognju ali kratkotrajno shranjevanje živil. Da bi št. do 3. stoletja n. št., vrh proizvodnje pa naj bi bil v drugi bila odporna na termični šok ob stiku z ognjem, je morala polovici 1. stoletja pr. n. št. in v 1. stoletju n. št. do izbru- biti lončarska masa zelo pazljivo izdelana. Keramika iz kar- ha Vezuva (Žerjal 2008, 159, z navedeno literaturo). Za to bonatnih glin z 7 do 8 % prisotnostjo kalcijevega oksida skupino so bili določeni trije fakturni tipi; PK1 s premazom ne prenaša dobro temperaturnih sprememb in poči. Zato in PK2 brez premaza ter K10 oksidacijsko žgana keramika. so glini že v prazgodovini dodajali razne vključke oziroma V prvi fakturni tip so uvrščeni odlomek pokrova iz ruševin- pustila (najpogostejši so kremenčev pesek, šamot, kamnita ske plasti SE 15 (G104) (sl. 62), odlomek dna pekača brez zrnca ali apnenec), ki so posode naredile odpornejše. Bolj najdiščnih podatkov (G424) ter ustje in ostenje pekača iz rimskodobne plasti SE 83 (G317). V drug fakturni tip PK2 so uvrščeni odlomki treh pokrovov (G52, G54, G55), ki so kjer so izdelovali tudi lokalno različico amfor tipa Dr. 2–4 (Lipovac Vrkljan 2011, 9). 39⁞ Za trinožnike glej npr. Istenič 1999, 142–144; Plesničar Gec 1977, 54. 40⁞ Glej opise faktur. Na vrhu, AAS 80, 2019 51 literaturo). Najdbe egejske kuhinjske keramike iz Akvileje in brodolomov na vzhodnojadranski obali nakazujejo tudi pot, po kateri je tovrstna keramika prišla na območje zahodne Slovenije (Istenič, Schneider 2000, 347, sl. 1). Temu tipu loncev smo pripisali šest odlomkov ustij (G58– G60, G251, G374, G467), dva odlomka ročajev (G243, G290) in odlomek dna (G279). Le odlomek ročaja (G243) izhaja iz rimskodobne plasti SE 66. Ostali odlomki so bili najdeni v SE 1 (G58–60), v zidu SE 103 (G376), v ruše- vinskih plasteh SE 74 (G251, G279) in SE 76 (G290), ter v plasti, možnem kurišču, označeni kot SE 14 iz Na vrhu 2 (G470). Izdelani so bili iz dokaj enotnega fakturnega tipa, ki 62 Pokrov kampanijske proizvodnje (G104), ni v merilu. je označen s fakturo K5. Odlomke ustij se je lahko uvrstilo bili najdeni v plasti SE 1. Pekači in pokrovi iz kampanijskih v Hayesov tip Knossos Cooking pot Type 2, ki je časovno delavnic so bili npr. najdeni na Školaricah (Žerjal 2008, 160, uvrščen od avgustejskega pa vsaj do severskega obdobja t. 54: 1554–1558, 1561–1569; t. 55: 1570–1571), na Ser- (Žerjal 2008, 162). Tovrstna keramika je bila npr. najdena na minu (Horvat 1999d, 170, t. 56: 9), v Fizinah pri Portorožu Školaricah (Žerjal 2008, 162, t. 56: 1608–1611, 1613–1615), (Gaspari et al. 2007, t. 2: 27) in v Mandrgi (Bavdek, Horvat v rimskodobnih plasteh na Serminu (Žerjal et al. 2012, 77 – 2009, t. 29: 3). V rimskodobni plasti SE 112 je bilo najdeno kat. 883, 89 – kat. 1186), v Emoni (Plesničar Gec 1972, t. 24: ustje in ostenje velike posode, najverjetneje sklede, izdelane 1, t. 53: 10), na Rodiku (Istenič 1988, t. 1: 1, 2; t. 3: 1) in na iz gline, ki ji je bil pridan črn pesek, fakturni tip K10 (G394). grobišču na Laurinovi ulici v Vipavi (Tratnik 2014, t. 18: 151). Tovrstni pekači in njim pripadajoči pokrovi odražajo italski Na prostoru severnega Jadrana se uporaba egejske kuhinj- način priprave hrane in so dober pokazatelj romanizacije ske keramike in vzhodne sigilate B2 skoraj prekrivata. Na tega prostora, na eni strani priseljevanja iz Italije na novo severnojadranskem področju je ta tip kuhinjske keramike osvojenega območja, na drugi pa prevzemanja novih na- prisoten na večini najdišč tako v mestih kot na podeželju, vad s strani staroselskega prebivalstva. tudi v staroselskih naselbinah, kar kaže na relativno velik Egejska kuhinjska keramika dotok in nizko ceno tega posodja. Proti notranjosti pa se egejska kuhinjska keramika najde le še na pomembnejših Egejska kuhinjska keramika je na jadransko obalo prihajala najdiščih, kot so cestne postaje, vojaške postojanke in mesta skupaj z vzhodno sigilato B. Eden glavnih centrov, ne pa (Žerjal 2008, 164–165). 42 edini, za proizvodnje egejskega kuhinjskega posodja je bila Phacaea (danes Foça) v zahodni Anatoliji (Istenič, Schneider Lokalna kuhinjska keramika 2000, 343). Od tam izvira egejska keramika iz nekaj sloven- Lonec je oblika posode, v prvi vrsti povezana z uporabo v skih najdišč (Istenič, Schneider 2000, 341, 347). 41 Oblike in kuhinji, za pripravo ter shranjevanje hrane. In čeravno se časovna uvrstitev tega posodja iz slovenskih najdišč slonijo v velikem številu pojavljajo tudi na grobiščih kot žare, tu na najdbah iz več potopljenih ladij ob jadranski obali, npr. uporabo termina lonec uporabljamo le za posode kuhinjske Viganj pri Nerezinah na otoku Lošinj iz 2. stoletja, rt Izmeti- fakture. Lonci z enostavnim izvihanim ustjem, trebušastim šte na Paklenih otocih v osrednji Dalmaciji iz zadnje četrtine ali jajčastim trupom in ravnim dnom, pogosto z okrašeni 1. oziroma najkasneje prve polovice 2. stoletja, rt Maharac z metličenjem, glavničenjem ali odtisom koleščka, so bili v na Mljetu iz konca 1. ali začetka 2. stoletja, rt Veliki Školj na uporabi skozi celotno rimsko obdobje. Oblika in okraše- Mljetu iz 2. in 3. stoletja, rt Plavac na otoku Zlarin iz prve vanje v tehniki metličenja in glavničenja izvirajo iz latenske polovice 1. stoletja, rt Glavat na Mljetu iz konca 1. stoletja tradicije. Takšne oblike loncev in način okraševanja se poja- ali otok Ilovik pri Lošinju iz začetka 2. stoletja (Istenič, Sch- vljajo v 1. in še v 2. stoletju, služile pa naj bi kot dokaz keltske neider 2000; 341–343, sl. 1, z navedeno starejšo literaturo; dediščine. Lonci so običajno zgneteni iz slabše predelane in Jurišić 2000, 32–38, 61–62, 69, 65, 74, z navedeno starejšo pečene, bolj ali manj s peskom ali tudi s plevami mešane gli- ne. Tudi ko so izdelani na lončarskem kolesu, imajo večkrat 41⁞ Slovenska najdišča, kjer je bila najdena egejska keramika zahodno odtise ročnega gnetenja in končnega oblikovanja. Kadar jih anatolskega izvora in ki jih z navedbo literature navajata Isteničeva in Schneider: Rodik – Ajdovščina, Hrušica ( Ad Pirum), Emona in Gro- 42⁞ Za egejsko kuhinjsko keramiko z navedeno literaturo glej Žerjal suplje pri Ljubljani. 2008, 161–165. 52 Na vrhu, AAS 80, 2019 uvrščajo v tipološke skupine, je to običajno storjeno na pod- Odlomek ustja (G57) iz plasti SE 1 lahko pripišemo loncem lagi oblikovanosti vratu in ustja posode (Plesničar Gec 1977, tipa Auerberg. Prepoznamo jih po trakasto odebeljenem 37; Vikić Belančić 1976; Žerjal 2008, 168–169). ustju v obliki trikotnika ali črke D. Izdelovali so jih v različnih velikostih. Tovrstne lonce so v 1. stoletju izdelovali v Lokav- Največ najdenih odlomkov loncev ima bolj ali manj izvihano cu blizu Timava in verjetno tudi v Flambruzzu – Il Bosco v ustje in so bili narejeni iz grobe kuhinjske keramike, faktur Videmski pokrajini (Donat et al. 2008, 165–168). Uporabljali K1 do K3, K6, K10 (G41, G108, G158, G159, G247, G280, so jih za shranjevanje in transport živil, predvsem živalske G248, G250, G302, G316). Taki lonci so bili pogosto okra- masti ali suhega mesa, pogosto pa so bili sekundarno upo- šeni z vodoravnim ali navpičnim metličenjem ter z valovnico rabljeni kot žare (Donat et al. 2008, 159–164, 193–196), kot (G65–68, G160, G185, G213, G253, G254). Odlomek ra- na primer na grobišču na Laurinovi ulici v Vipavi (Tratnik mena lonca iz plasti SE 1 (G56) je okrašen s plitvimi vodo- 2014, t. 15: 114). Značilni so za širši alpski prostor, v provin- ravnimi kanelurami na ramenu. Takšen način okraševanja je cah Norik, Recija in Panonija, ter v italski X. regiji, kjer so jih značilen za 1. stoletje pr. n. št. in začetek 1. stoletja (Gaspari izdelovali od konca 1. stoletja pr. n. št. do začetka 2. stoletja, 2010, 83). Tako okrašen lonec je bil npr. najden v Ljubljani na najbolj pa so razširjeni v julijsko-klavdijskem obdobju (Iste- Gornjem trgu 30, v plasti iz faze IV, ki je časovno uvrščena nič 1999, 139–141). v drugo polovico 1. in še v 2. stoletje (Vičič 1994, t. 22: 14). Posebno skupino predstavljajo kroglasti lonci z zakrknjenim, Dna pri teh loncih so večinoma ravna, nekatera imajo na ravnim in profiliranim robom ustja (sl. 63). Ti lonci se poja- spodnji strani pesek (G62, G172, G202, G252, G279, G285, vljajo v večih različicah, od velikih grobih loncev do majh- G303, G322, G342). nih iz fino prečiščene gline. Nekateri primerki so okrašeni z Odlomki enajstih loncev so bili narejeni iz bolj fine lončar- nizom odtisov s šilom na ramenu in polkrožnimi rebri. Na ske mase, fakturni tip K4 in K7. Sem sodijo ustja (G107, najdišču je bilo najdenih sedem odlomkov ustij teh loncev G211, G214, G265, G283, G354, G399, G415, G419) in (G210, G215, G216, G249, G292, G293, G356). Značilni so dna (G265, G395, G400). V rimskodobnem nasutju SE 114 prav za ta del italske X. regije , torej za prostor severne Italije, najdeni odlomki ustja in dna pripadajo istemu loncu (G399, Istre in jadranske obale, kjer se pojavljajo od začetka cesar- G400). Rame lonca iz rimskodobne plasti SE 75 je okraše- skega obdobja pa vse do 4. stoletja. Manjši primerki, izde- no s poševnim koleščkanjem (G283). Rame jajčastega lonca lani iz fine in tanke keramike, so bili uporabljeni kot pivsko z izrazitim ramenom, višjim vratom in trikotnim ustjem iz posodje (G210, G249, G292, G293) (Žerjal 2008, 169, 173). ruševinske plasti z rimskodobnim gradivom SE 62 pa z va- Najbližje primerjave najdemo na grobišču v Socerbu, kjer lovnico (G214). Podoben lonec, ki ga je Tina Žerjal uvrstila v sta lončka časovno uvrščena v sredo 1. stoletja (Casari 2002, oblikovno skupino KK23, je bil najden na Školaricah (Žerjal 102, kat. 17, 18), ali na Školaricah, kjer jih je Tina Žerjal uvr- 2008, t. 64: 1868). Iz najdišča Na vrhu 1 je v to oblikovno stila v oblikovno skupino KK31 z variantami KK32–34 (Žerjal skupino uvrščenih še pet odlomkov ustij loncev (G50, G107, 2008, 173, t. 65: 1945–1954), in v Grubelcah v Sečovelski G159, G414, G419). Ti lonci so izdelani iz dokaj prečiščene dolini (Boltin Tome, Karinja 2000, t. 1: 4). Lokalni lončarji so oksidacijsko žgane keramike brez apnenca, ki je na zunanji jih izdelovali po celi severni Italiji, ponesrečeni primerki pa površini ožgana (fakturni tipi N3, N6, K4, K7, K11). so bili najdeni tudi v lončarsko-opekarski delavnici v Neblu– Skupina je časovno uvrščena v zgodnje cesarsko obdobje, Borg v Vipavski dolini (Vidrih Perko, Zupančič 2011, 158, tj. v 1. in 2. stoletje, lonci te skupine pa so bili med osta- sl. 12: 3, 4). Pogosto jih najdemo kot pridatek v grobovih, lim najdeni tudi na najdiščih ob severnojadranski obali, v npr. v Socerbu ali na grobišču Campus Martius v Pulju (Ma- Istri, predvsem v Pulju, kjer je večina žar z grobišča Campus tijašić 1991, t. 27: 70/1; t. 38: 127 a/6; t. 41: 139/3). Večino Martius pripadala tej obliki (Matijašić 1991, najbolj podoben kuhinjske keramike, najdene na najdišču, predstavljajo od- t. 8: 1), izdelovali pa so jih tudi v lončarsko-opekarski delav- lomki loncev različnih oblik. V glavnem so jih izdelovali v nici v Neblu–Borg v Vipavski dolini (Vidrih Perko, Zupančič lokalnih in regionalnih centrih. So pa v rimskem obdobju 2011, 158–159, sl. 12). 43 s kuhinjsko keramiko trgovali tudi na daljše razdalje, kjer je predstavljala sekundarni tovor v trgovini z luksuznim po- Na najdišču Na vrhu 1 so bili najdeni veliki lonci z izvihanim sodjem, vinom, oljem in žitom. Na najdišču je bila poleg ustjem, pitosi, namenjeni shranjevanju živil (G184, G280, lokalne najdena tudi uvožena kuhinjska keramika iz južne, G284). Podobni lonci so bili najdeni na Serminu (Horvat, srednje Italije in egejskega območja. Svetličič 1997, t. 36: 4). 43⁞ Pregled najdišč z navedeno literaturo v Žerjal 2008, 172. Na vrhu, AAS 80, 2019 53 v sloju iz 18. stoletja (Krmpotić 2014, 88, 90, t. 47: 573). 44 Izven arheoloških kontekstov pa bi bilo pri novoveški kera- miki potrebno upoštevati tudi primerke različnega posodja, ki jih obravnava etnologija. Tako npr. poznamo izdelke do- mače kuhinjske keramike iz Bele krajine iz 19. in prve polo- vice 20. stoletja, ki imajo na spodnji strani posod vtisnjena različna znamenja delavnic, tudi žarkast žig oziroma žig v obliki kolesa (Berk, Bogataj, Pukšič 1993, 11). Lončarstvo ima namreč na območju današnje Slovenije dolgo tradicijo, na podeželju pa je dolgo ostalo poglavitna obrtna panoga. Še na začetku 20. stoletja izvemo, da ni kmetske hiše, v kateri ne bi bilo lončene peči in lončenih 63 Odlomek ustja in ramena kroglastega lonca (G356), ni v merilu. posod. Ob koncu 19. stoletja je na Slovenskem v vseh lon- čarskih središčih delovalo več kot 410 lončarjev. Od tedaj se Poznosrednjeveška, novoveška in časovno nedoločljiva je njihovo število sicer zmanjševalo, a jih je bilo po 2. svetov- keramika ni vojni še 184 s 40 pomočniki. Obstoj lončarskih delavnic Na vrhu so bili med številčnejšimi odlomki rimskodobne ke- sicer ni bil povezan le s stopnjo porabe, temveč predvsem ramike odkriti tudi odlomki poznosrednjeveške in novove- s primernimi nahajališči gline, ki je bila osnovna surovina ške keramike. za izdelavo keramičnih izdelkov. So pa slovenski lončarji že od nekdaj svoje izdelke prodajali oziroma menjali za dru- Na vrhu 1 smo na podlagi fakture in oblike za poznosre- go blago in potrebščine tudi daleč izven svojih izdelovalnih dnjeveške oziroma novoveške lonce opredelili odlomka centrov (Berk, Bogataj, Pukšič 1993, 10–19). Zato arheologi dveh izvihanih odebeljenih ustij trebušastih loncev (G108, (pre)pogosto, predvsem za preprosto kuhinjsko keramiko, G401) iz ruševinske plasti SE 15 in zidu SE 117. Po Vinku primerjave iščemo v strokovni literaturi, ki se veže na rezul- Šribarju se trebušasti lonci z odebeljenimi ustji razvijejo iz tate arheoloških raziskav, in primerjav pogosto ne najdemo, preprostejših loncev kroglaste oblike s komaj naznačenim ali pa so le-te splošne. ustjem, ki se razvija od 12. stoletja naprej, razvoj trebušastih loncev z odebeljenim ustjem pa naj bi prek njegovega tipa Odlomki vseh treh navedenih loncev (G108, G198, G401) Aa vodil do tipa Ab, časovno pa jih je uvrstil v 14. in 15. so uvrščeni v fakturni tip K8. stoletje oziroma do konca poznega srednjega veka (Šribar Tudi Na vrhu 2 je bilo najdenih precej manjših odlomkov 1974, 25). V isti čas so npr. uvrščeni še lonci iz graščine v keramike, ki jo lahko uvrstimo v poznosrednjeveško oziro- Polhovem Gradcu (Železnikar 2002, 325). Lonci z odebe- ma bolj verjetno zgodnjenoveško obdobje. Med navedeno ljenim izvihanim ustjem so bili najdeni tudi na Trgu pul Vele gradivo lahko uvrstimo odlomke t. i. polihromne gravirane crikve v Reki, kjer je keramika v glavnem uvrščena v čas med keramike, imenovane tudi polihromna sgraffito keramika. 15. in 17. stoletjem, čeravno Josip Višnjić najbližje primer- Najstarejša tovrstna keramika je iz časa ob koncu 14. in sre- jave za navedene lonce najde od sredine 12. do konca 15. dine 15. stoletja, medtem ko se pozne oblike pojavljajo še stoletja (Višnjić v tisku, 339). v 16. in 17. stoletju (Cunja 2004, 106–125; Mileusnić 2014, V nasutju oziroma groblji SE 52 je bilo med ostalim najde- 82–85). Vsi v katalogu predstavljeni odlomki (G437–G441, no dno lonca z reliefnim žarkastim žigom oziroma žigom v G461, G462, G469) sodijo v skupino s poenostavljenim obliki kolesa na spodnji strani (G198), ki bi bil lahko še po- okrasom (Mileusnić 2014, 84–85), vsaj odlomek G440 pa znosrednjeveški ali zgodnjenovoveški. Tovrstni žigi na dnu sodi med pozne oblike, saj je okrašen z modro barvo, ki se posod se namreč v Furlaniji pojavljajo na grobi kuhinjski je pri gravirani keramiki uporabljala šele od 15. stoletja, naj- keramiki že ob koncu 11. stoletja, ponekod pa jih najdemo bolj razširjena pa je bila v 16. stoletju (Mileusnić 2014, 83). še tudi na posodah iz 15. oziroma 16. stoletja (Negri 1999, 44, t. 1), npr. na utrbi Čanjevo v Varaždinski županiji na dnu lonca iz 16. stoletja (Čimin 2008, 126, t. 8: 4), res pa se lah- 44⁞ Vendar je v Bariloviću potrebno upoštevati to, da gre v slojih iz 18. ko pojavljajo tudi kasneje, kot npr. v Starem gradu Barilović in 19. stoletja pogosto za gradivo, ki je lahko starejšega izvora. Tako v Karlovški županiji, kjer je bil odlomek dna lonca najden je sloj 10, v katerem je bil najden odlomek dna z reliefnim žigom, časovno uvrščen v 18. stoletje, toda premetanim gradivom, ki lahko izvira še tudi iz 16. stoletja (Azinović Bebek 2014, 47). 54 Na vrhu, AAS 80, 2019 V čas od polovice 16. do polovice 17. stoletja lahko uvr- Zanimiva sta odlomka dveh posod s kljukasto izvihanimi stimo tudi odlomka majolike imenovane berettina (G463, ustji iz Na vrhu 1 (G181, G296). 46 Verjetno gre za odlom- pogojno G464). Za tovrstne majolike je značilen lošč z do- ka namiznih posod iz finozrnate prečiščene gline s trdo in datkom modre barve, ki je ustvaril sivkasto modro podlago, gladko črno površino. Pravih primerjav zanju nismo našli. na katero je nato naslikan okras z belo in modro barvo, ki Se pa različna kljukasto izvita ustja pojavljajo npr. na grobih je lahko obogaten z rumeno, oranžno, zeleno in vijoličasto sivih loncih iz druge četrtine 1. stoletja n. št. na Štalenski gori barvo (Cunja 2004, 128; Mileusnić 2014, 87). (Schindler Kaudelka 2012, 348, sl. 8: 19) ali na naketerih lon- Med novoveške najdbe lahko uvrstimo odlomka pip (G36, cih iz Gurine na Koroškem iz časa 1. ali 2. stoletja (Jablonka G37), najdena Na vrhu 1 v rjavi zemljeni plasti, označeni kot 2001, 66–67, npr. t. 22: 4, 12; t. 23: 3, 4, 11, 12), ampak tudi SE 1. Obe sodita med t. i. dvodelne pipe vzhodnega tipa. na loncih iz poznosrednjeveškega obdobja (npr. Djura Je- Za razliko od kaolinskih pip zahodnega tipa, ki so bile eno- lenko 2016, 81, oblika 5a). Toda navedeni primeri loncev se delne, so sprva v Afriki, južni Evropi in na Bližnjem vzhodu, z našima primerkoma z najdišča Na vrhu 1, razen osnovne že v zadnji četrtini 17. stoletja pa tudi v srednji Evropi, pipe oblike roba ustja, ne morejo primerjati. Odlomka z našega izdelovali iz gline zemeljske barve, sestavljene pa so bile iz najdišča imata, med ostalim, drugačen prehod ustja v trup, dveh delov, iz glinene čašice in lesenega ustnika (Гачић/ tanjše ostenje, predvsem pa sta mnogo bolj fine izdelave, Gačić 2011, 27–35). Prva pipa (G36) ima profilirano ustje brez primesi v glinasti masi. z enim rebrom pod ustjem, druga (G37) pa sodi med pipe Transportno posodje s tremi rebri na telesu čašice. Podobne pipe iz istrskih naj- Amfora je trebušasta dvoročajna posoda z zoženim vratom, dišč največkrat povezujejo z delavnicami iz Chiogge (Be- ki se je uporabljala za hrambo in predvsem pomorski tran- kić 2000, 253, t. 1: 3–5, 7; Mileusnić 2014, 90; Zejnilhodžić sport razsutega tovora in tekočin, predvsem olja, vina, ribje 2013, 167, 171–176, kat. 3–13). Kot glavne značilnosti pip iz omake in žitaric, pa tudi drugega blaga in dobrin. Njihova Chiogge avtorji običajno navajajo sodaste čašice, okrašene oblika in namembnost izhajata še iz prazgodovinskega ob- z vertikalnimi in horizontalnimi rebri, ter tri vezne luknjice dobja, višek razširjenosti pa so dosegle v antičnem obdo- na notranji strani dna čašiče, skozi katere je kadilec lahko bju, predvsem v helenizmu in rimski dobi (npr. Vidrih Perko vdihoval tobačni dim, saj pri pipah drugih delavnic obstaja 2000, 424). 47 le ena luknjica (Bekić 2000, 253; Gusar 2008, 138; Гачић/ Gačić 2011, 31). Pravzaprav pa so edina prava značilnost S študijem rimskih amfor, njihove tipologije, izvora, vsebine pip iz Chiogge tri luknjice na notranji strani dna čašice, obli- in epigrafskih napisov se približujemo rekonstrukcji rimske- ke pip pa so delavnice iz Chiogge delile z ostalimi centri za ga gospodarstva v posameznih obdobjih, trgovinskih pove- izdelavo pip, tako v Italiji kot tudi kasneje, ko je beneško zav med različnimi regijami in tudi zgodovine posameznih območje prišlo pod Avstro-Ogrsko, z avstrijskimi delavni- naselij ali posesti in njihovih gospodarskih dejavnosti (Žerjal cami. Navsezadnje so delavnice pip obstajale tudi nedaleč 2008, 119). Za nadaljno obdelavo je bilo izločenih 66 od- Chiogge, v Padski nižini, najbližje v Bassanu del Grappa (Bo- lomkov amfor in spodnji del amforiska. scolo 2000, 11–12). Med izdelki delavnic iz Chiogge pipe s Dressel 2–4 (Dr. 2–4) preprosto čašico ter profiliranim robom in rebrom pod njim najdemo med pipami iz prvega obdobja izdelovanja pip, tj. Široko družino amfor, poimenovanih Dr. 2–4, povezujejo do približno leta 1750 oblika dvopaličastih ročajev, majhno odebeljeno ustje, bolj 45 (Boscolo 2000, kat. 105, 107, 109, 110, 120, 121, 139, 145), pojavljajo pa se tudi po letu 1850, ali manj cilindičen vrat ter stožčasto ali zvončasto rame, ki tj. tretje obdobje izdelovanja pip v Chioggi, ki je trajalo do z ostrim prehodom preide v ozko in stožčasto telo, ki se konca 2. svetovne vojne (Boscolo 2000, kat. 286). Podobno konča v enostavni, polni nogi (Vidrih Perko 2000, 427; Žerjal velja za pipe s tremi rebri na telesu čašice, ki jih najdemo 2008, 122). Na tirenski obali so sredi 1. stoletja pr. n. št. v is- tako med gradivom 1. obdobja (Boscolo 2000, kat. 102, tih delavnicah, kjer so izdelovali robustne vinske amfore tipa 107, 109, 121, 149) kot tudi kasneje (Boscolo 2000, kat. 286, 283, 289, 290, 292–294). 46⁞ Tovrstni robovi ustij se pojavljajo pod različnimi imeni: krempljasat, podprijemna ustja, trikotna, lonci s tovrstnimi ustji so označeni tudi kot podprijemni lonci (Djura Jelenko 2016, 82–83). 47⁞ Literatura o amforah je zelo obširna, zato bomo tu v glavnem uporabljali članek Verene Vidrih Perko (Vidrih Perko 2000) in dok- 45⁞ Kdaj točno so pričeli v Chioggi izdelovati pipe, ne vemo, v enem od torsko disertacijo Tine Žerjal (Žerjal 2008), kjer je navedena tudi vsa kalupov pa je vrezana letnica 1655 (Boscolo 2000, 50), kar predsta- literatura, ki se nanaša na problematiko amfor. Pri določanju amfor vlja terminus post quem nastanka delavnic v Chioggi. pa smo uporabili splošno sprejete tipološke sheme. Na vrhu, AAS 80, 2019 55 Dressel 1, začeli po vzoru istodobnih egejskih amfor izde- Dressel 6A (Dr. 6A) lovati nove amfore, pri katerih je bilo razmerje med vsebino Za amfore tipa Dr. 6A so značilni obročast rob ustja, ki je in težo bolj ekonomično. Amfore tipa Dr. 2–4 so bile naj- lahko vertikalen ali rahlo zapognjen navzven, visok in ozek pomembnejše vinske amfore zgodnjecesarskega obdobja vrat cilindrične ali stožčaste oblike, paličast ročaj ovalnega na območju zahodnega Sredozemlja. Obliko so že zgodaj preseka, rame z izrazitim prehodom, ovalen ali hruškast začeli posnemati številni proizvodni centri v južni in central- trup in poln, podaljšan zatič (Žerjal 2008, 120). Amfore Dr. ni Franciji, Španiji, Britaniji, na grških otokih, v Švici, Egiptu in 6A so bile namenjene transportu vina, kar je potrjeno na drugih vzhodnih provincah. Italske delavnice so amfore tipa osnovi napisov in ostankov smole, ki je značilna le za amfo- Dr. 4–2 izdelovale od sredine 1. stoletja pr. n. št. do konca re za vino (Bezeczky 1998b, 230). V delavnicah na območju 2. ali začetka 3. stoletja, na vzhodu pa je njihova izdelava severozahodnega in vzhodnega Jadrana se je tip Dr. 6A v dokumentirana še v 3. stoletju. Najmočnejši produkcijski zadnji tretjini 1. stoletja pr. n. št. razvil iz jadranske oblike centri so bili na osrednji tirenski obali, v južnem Laciju in amfor tipa Lamboglia 2 in predstavlja njihovo končno obli- Kampaniji. Izdelovale pa so jo tudi številne delavnice od ko. 48 Pogosto so oba tipa amfor izdelovali v istih delavnicah, italskega juga do srednje vzhodnojadranske obale (Istenič zato se domneva, da je bila proizvodnja obeh razširjena na 1999, 147–148; Vidrih Perko 2000, 427; Žerjal 2008, 122– širokem območju obeh obal srednjega in severnega Jadra- 123), kjer je njihova izdelava potrjena v delavnici iz Crikve- na ter v Cisalpini, številne delavnice pa potrjujejo tudi velika nice, ki je delovala od druge polovice 1. stoletja pr. n. št. do variabilnost oblike in številne fakture. Amfore Dr. 6A naj bi začetka 2. stoletja (Lipovac Vrkljan 2011, 6). Na podlagi ana- izdelovali vsaj do sredine ali celo do 70. in 80. let 1. stoletja liz keramičnega gradiva iz vile na Školaricah pa se domneva n. št., pogosto pa se pojavljajo na naselbinah v Cisalpini, tudi severnoistrska proizvodnja amfor Dr. 2−4, verjetno v ob obeh jadranskih obalah, v Ostiji, Rimu, severni Afriki in zaledju Miljskega ali Koprskega zaliva oziroma v rečnih do- egejskem prostoru, medtem ko se redko pojavljajo v No- linah Rižane, Badaševice ali Osapske reke (Žerjal 2011, 141). riku, Panoniji, Španiji in obali Tirenskega morja v Italiji (Be- Na vrhu sta prepoznani dve fakturi, iz katerih so bile iz- zeczky 1998b, 230; Maier Maidl 1992, 15–16; Žerjal 2008, delane amfore Dr. 2−4, A4 in A8. Glede na značilnosti bi 120–121). Na novo osvojenih severovzhodnih provincah jih lahko obe fakturi pripisali italskim delavnicam (Žerjal 2011, v večjem številu najdemo le na Štalenski gori in v najstarej- 123–124). Amforam Dr. 2–4 lahko pripišemo prek dvajset ših plasteh ter grobovih v Emoni (Bezeczky 1994a, 22–34; najdenih odlomkov. Večino predstavljajo paličasti okrogli Vidrih Perko 2000, 432; 2006, 99) ročaji (G84–86, G144–G146, G161, G191, G196, G197, Vsi odlomki amfor Dr. 6A pripadajo fakturi A3. Najdenih G217, G345, G346, G348). Le v treh primerih sta se ohrani- je bilo pet odlomkov ročajev amfore Dr. 6A (G171, G320, la oba paličasta dela ročaja, ki je značilen za to obliko amfor G369, G370, G378), le eden odlomek je bil najden v rim- (G87, G93, G347). Dva od odlomkov sta bila najdena v rim- skodobni plasti SE 83 (G320). Del vratu in ročaja Dr. 6A skodobnem zasutju SE 85 (G347, G348). V enaki plasti je bil (G369) in odlomek ročaja (G370) sta bila najdena v zidu najden del ramena z nastavkom za ročaj (G344), v najnižji SE 102. Del ročaja (G171) je bil najden v novodobnem na- poglobitvi pa tudi gumb amfore (G349). sutju SE 26. V plasti SE 1 je bilo najdeno delno poškodova- V rimskodobni plasti SE 83 sta bila najdena dva odlomka no ustje amfore (G73), ki ga pogojno pripisujem temu tipu, vratu in ramen amfore Dr. 2−4 (G318, G319) s tipično ostro saj bi bil lahko uvrščen tudi v tip Lamboglia 2. Amfore Dr. 6A ločnico med vratom in ramenom. Odlomek ramena je bil so bile najdene na Školaricah, kjer predstavljajo najstarejšo najden v premešani plasti SE 24 (G163). Temu tipu amfo- obliko italskih vinskih amfor (Žerjal 2008, 120, 121, t. 30), re bi lahko pripisali tudi ustji iz SE 1 (G71, G72) in ustje iz na Serminu (Žerjal et al. 2012, 56 – kat. 189, 58 – kat. 209 rimskodobnega polnila SE 134 (G420). Bližnja najdišča, kjer (?), 230, 60 – kat. 259, 74 – kat. 793, 77 – kat. 894, 82 – kat. so bile najdene amfore tega tipa, so npr. Školarice (Žerjal 1014, 84 – kat. 1037, 86 – kat. 1109, 90 – kat. 1247), 49 na 2008, t. 31; t. 32; t. 33: 737, 738, 740–747), grobišče Križišče grobišču v Valah pri Bertokih (Ciglar et al. 2016, t. 1: 1; 3: 7), pri Školaricah (Novšak 2010, t. 2: 2, 3; t. 7: 277: 27; t. 65: v pristaniškem kompleksu v Fizinah pri Portorožu (Gaspari 154; t. 76: 182), grobišče Vale pri Bertokih (Ciglar et al. 2016, et al. 2007, t. 4: 67) ter redkeje, vse do sredine 1. stoletja, t. 1: 9; t. 9: 1, 2, 4), ali Sermin (Horvat, Svetličič 1997, t. 52: 6; t. 61: 9–12; t. 62: 5; Žerjal et al. 2012, 50 – kat. 67, 56 – kat. 203, 58 – kat. 237, 73 – kat. 763, 74 – kat. 826, 76 – kat. 846, 48⁞ Ločevanje med tipoma je pogosto težavno (Bezeczky 1998b, 228; 80 – kat. 945, 84 – kat. 1031). Horvat 1997b, 58; Vidrih Perko 2006, 99). 49⁞ Navedeni odlomki so sicer opredeljeni kot Lamboglia 2 ali Dr. 6A; podobno Jana Horvat (Horvat 1997b, 58). 56 Na vrhu, AAS 80, 2019 na ostalih zgodnjerimskih naselbinah in grobiščih v Sloveniji tipov Dr. 2–4 in Dr. 6B kot tudi na tegulah. Ta pojav je še (Vidrih Perko 2000, 433–434; 2006, 99). posebej izrazit v severni Istri, kjer lahko na podlagi žigov Dressel 6B (Dr. 6B) in sorodne oblike na tegulah, nahajališč gline, odpadkov proizvodnje ali to- ponimov sklepamo na lončarske delavnice na nekaterih Amfore Dr. 6B so bile namenjene za transport predvsem najdiščih (Matijašić 1998, 260–262; Poglajen 2007, 76–78, severnojadranskega olivnega olja. Za amfore Dr. 6B je zna- 133–135; Vidrih Perko, Zupančič 2011). V Perariolu v bližini čilno čašasto ustje, ki nežno prehaja v bolj ali manj stožčast Kopra pa je bila najdena mala jama z deformiranimi odlom- vrat in ovalno telo, ki se zaključuje z gumbastim ali čepastim ki amfor Dr. 6B treh različnih velikosti. Da gre za odpadno zatičem. Ročaji so ovalnega ali okroglega preseka, segajo jamo lončarja, potrjujeta tudi del keramične stene peči in od spodnjega roba ustja do stičišča vratu z ramenom. Poso- del vodne cevi, najdena v jami. V neposredni bližini je bil de so običajno visoke med 80 in 95 cm (Vidrih Perko 2000, najden odlomek ustja amfore z delno ohranjenim žigom: 428; Žerjal 2008, 126). … PNAE; verjetno gre za žig Kalvije Krispinile. Ker pa gre za Amfore tipa Dr. 6B so se najverjetneje v poznorepublikan- naključno najdbo, ne moremo povleči neposredne poveza- skem obdobju razvile iz starejših jadranskih jajčastih amfor ve z odpadno jamo (Vidrih Perko, Župančič 2011, 155–157). na italski zahodnojadranski obali, ki so jih uporabljali za Izvoz oljčnega olja iz Istre je bil usmerjen v severno Italijo in transport olja iz Apulije in Picena. Sredi 1. stoletja pr. n. št. v province Norik, Recijo, Panonijo, Mezijo in kasneje, čeprav so se pojavile prehodne oblike, t. i. ante Dr. 6B, po sredi 1. že redkeje, še v Dacijo. Nekje od sredine 1. stoletja istrski stoletja pr. n. št. so se amfore tipa Dr. 6B pojavile v Cisalpi- proizvajalci popolnoma prevladujejo na vseh omenjenih ni in na severnem Jadranu. Gre za najbolj pogosto obliko tržiščih (Bezeczky 1994a, 104, sl. 39; Bjelajac 1996, 13–15; amfor na slovenskih najdiščih iz časa zgodnjega cesarstva, Dyczek 2001, 84; Vidrih Perko 2000, 428). razširjene pa so predvsem na jadranskem prostoru, v sever- ni Italiji, vzhodnih Alpah in ob t. i. jantarjevi poti v Panoniji Na najdišču je to najbolj pogosto zastopan tip amfore. Do- (Maier Maidl 1992, 15–16; Vidrih Perko 2000, 427–428; Žer- ločeni so mu štirje fakturni tipi A1, A2, A6 in A11. Kot pri jal 2008, 126–127). amforah Dr. 2–4 je največ ohranjenih ročajev (G78, G80, G81–G83, G143, G148, G149, G192, G294, G321, G350, Konec 1. stoletja pr. n. št. se je intenzivno pridobivanje oljč- G378, G398, G421). Iz rimskodobnih plasti SE 112 in SE 133 nega olja pričelo tudi v Istri, kjer je bil največji proizvajalec izhajata dva odlomka zgodnje oblike odebeljenega ustja in izvoznik senator Lekanij Bas ( C. Laecanius Bassus). V lon- (G396, G416), podobno ustje je bilo najdeno na Školaricah. čarski delavnici v Fažani so izdelovali amfore tipa Dr. 6B, v Takšna ustja so uvrščena v čas prve polovice do tretje četr- katere so pretakali njegovo olje (Bezeczky 1998a). Najsta- tine 1. stoletja. rejši Lekanijev žig iz poznoavgustejskega obdobja je znan iz Štalenske gore, zadnji pa so iz časa Flavijcev (Bezeczky Najpogostejša oblika ustij amfor Dr. 6B ima majhno keliha- 1998a, 22–28). sto oziroma skledasto ustje s konveksno zunanjo površino, ki je na vrhu zaobljeno in bolj ali manj izvihano navzven. Druga znana istrska delavnica, kjer so izdelovali amfore V premešani plasti SE 38 je bil najden en primerek takega tipa Dr. 6B, je bila odkrita na najdišču Loron v poreškem ustja (G186). Glede na obliko ustja ga lahko uvrstimo v prvo agru (D‘Inca et al. 2010; Kovačić et al. 2004; Tassaux et al. polovico do tretjo četrtino 1. stoletja. Odlomka klasičnih 2001). Pripadala je Titu Statiliju Tavru Sisenu ( T. Statilius Ta-zatičev amfore Dr. 6B (G76, G295) sta bila najdena v pre- urus Sisenna), ki je imel v Istri ogromna posestva. Iz žigov mešanih plasteh. V ruševinski plasti SE 24 je bil najden del na amforah Dr. 6B, tegulah in italski sigilati je bilo mogoče ramena z nastavkom za ročaj (G162). Na grobišču v Valah ugotoviti sosledje lastnikov posestva, ki so mu sledili. Najbolj pri Bertokih je bil najden spodnji del velike amfore Dr. 6B znana je družina Crispinillae, katere najbolj znana članica (Ciglar et al. 2016, t. 18: 1). je bila Kalvija Krispinila ( Calvia Crispinilla). Obe posestvi sta v drugi polovici 1. stoletja prešli v cesarsko last, Lekanijeva Najdenih je bilo kar nekaj primerkov manjših oblik Dr. 6B. posestva z izumrtjem rodbine za časa Vespazijana (Beze- Iz SE 1 je lijakasto ustje manjše oblike Dr. 6B (G74), ki je czky 1998a, 15), posestvo v Loronu pa pod Domicijanom sicer značilno za velike cesarske amfore. V rimskodobni ru- (Marion, Starac 2001, 107). ševinski plasti SE 38 pa je bil najden del ramena z okroglimi ročaji male variante Dr. 6B (G187); najverjetneje gre za tip Na precejšnje število drugih lončarskih delavnic in proizva- Aquincum 78/Grado 2, ki se pojavljajo od sredine 1. stoletja jalcev oljčnega olja v Istri kažejo številni žigi na amforah tipa dalje (Vidrih Perko 2006, 101–102). Dr. 6B, pogosto pa se enaki žigi pojavljajo tako na amforah Na vrhu, AAS 80, 2019 57 V plasti SE 20 je bil najden gumb in del ostenja zelo majh- jih je Elica Boltin Tome uvrstila med tipe, ki se pojavljajo v ne amfore (G147). Oblika gumba je enaka kot pri klasičnih 2. in 3. stoletju (Boltin Tome 2011, 195), in v Trstu na najdi- amforah Dr. 6B. Amfora se od ostalih loči tudi po fakturni šču Crosada v fazi 5a, ki je uvrščena v čas druge polovice skupini A11. Po velikosti gumba bi jo lahko uvrstili v obliko 1. do tretje četrtine 3. stoletja (Maggi 2008, t. 20: 20). Bónis 31/5, toda za ta tip so značilni gumbi z bolj špičasto Poznorodoške amfore (Camulodunum 184) konico (Vidrih Perko 2006, 101). Odlomek ročaja poznorodoške amfore Camulodunum 184 Redki odlomki amfor Dr. 6B, najdeni v rimskodobnih pla- (G70) je bil najden v plasti SE 1. Amfori je določen fakturni steh, kažejo, da so Na vrhu začeli zgodaj uporabljati to vrsto tip A5. Ta tip amfore so uporabljali za transport vina. amfor. Verjetno so ti odlomki istrskega porekla. Vsi odlomki mlajših in predvsem manjših oblik so najdeni v premešanih Izdelovali so jih na Rodosu, sosednjih otokih in na bližnji plasteh. Novejša odkritja pa kažejo tudi, da je bila lokalna obali Male Azije. Konec 1. stoletja pr. n. št. so iz helenističnih proizvodnja malih amfor veliko bolj razširjena, kot smo do- predhodnic razvili značilno obliko male vretenaste amfore mnevali, vezana pa je bila na lokalne potrebe kmetovalcev. s cilindričnim vratom in rožičastimi ročaji. Poznorodoške Male amfore so bile najdene na mnogih najdiščih v Slovenji amfore imajo prepoznavno rdeče-rjavo ali svetlejše rjavo v plasteh iz 1. in 2. stoletja (Vidrih Perko 2006, 102). trdo žgano glino. Tovrstne amfore se pojavljajo na večini najdišč Rimskega cesarstva v 1. in 2. stoletju (Žerjal 2008, Italske amfore z ravnim dnom – Forlimpopoli 148–149, z navedeno literaturo), najdene pa so bile tudi na Del ustja, vratu in del ramena z ročajem amfore Forlimpo- večini najdišč iz zgodnjerimskega obdobja v Sloveniji (Vi- poli (G343) je bil najden v rimskodobni plasti SE 85 (sl. 56). drih Perko 2006, 103). Poznorodoške amfore so npr. našli Amfori je določen fakturni tip A9. Gre za amforo za vino, za tudi na Školaricah (Žerjal 2008, t. 49: 1399−1403), v Sermi- katero so značilni ravno dno, trebušast trup in ozek raven nu (Horvat, Svetličič 1997, t. 52: 2), na grobišču V valah pri vrat z dvema trakastima ročajema. Bertokih (Ciglar et al. 2016, t. 5: 3) in Emoni (Gaspari 2010, Od sredine oziroma druge polovice 1. stoletja so v Italiji t. 26: 9245; Plesničar Gec 2006, t. 80: 2–11; t. 81: 1−4), kjer pričeli izdelovati amfore z ravnim dnom, ki so bile name- so časovno uvrščene od pozno avgustejskega obdobja do njene trgovini na krajše razdalje. Do spremembe oblike po- prve polovice 1. stoletja. sod za transport vina je verjetno prišlo zaradi več vzrokov. Amforisk Domnevno naj bi spremembo oblike in prostornine italskih Na najdišču Na vrhu ni bilo najdenih pokrovčkov za amfore. amfor narekovala sprememba trgovine, iz čezmorske na Mogoče je bil za namen uporabljen t. i. amforisk. Amforiski daljše razdalje na bolj lokalno ali regionalno raven, kjer so so majhne posodice, ki so posnemale obliko amfor, izdelo- uporabljali različna prevozna sredstva, npr. tovorništvo na vali pa so jih iz stekla, keramike in kovin. Steklene amforiske oslih, prevoz z vozovi ali rečni promet. Tako so bile manjše so pričeli izdelovati nekje v prvi polovici 1. stoletja. Posebej in lažje amfore verjetno zavarovane s pletenico, primernejše popularni so bili v tretji četrtini 1. stoletja, redko pa se po- za večkratno pretovarjanje, Ravno tako je manjša prostor- javljajo še v kontekstih zgodnjega 2. stoletja (Lazar 2003, nina amfor omogočila hitrejšo porabo vsebine, s tem pa se 138). Keramični amforiski različnih oblik so bili kot naselbin- vino ni kvarilo. Močna proizvodnja amfor tega tipa je bila ske ali grobne najdbe kot tudi najdbe iz svetišč najdeni na odkrita na zahodnojadranski obali v regiji Emilija-Romanja celotnem območju Rimskega cesarstva (Janežič, Schnindler (ital. Emilia-Romagna). Ime so dobile po pečeh, ki so jih Kaudelka 2017, sl. 16). odkrili v mestu Forlimpopoli, kjer so amfore istoimenskega tipa proizvajali od 1. do 3. stoletja, najbolj pa so razširjene Glede uporabe tovrstnih posodic (keramičnih) so mnenja v antoninskem obdobju. Proizvajali so jih na mnogih mestih deljena; nekateri menijo, da so služile za vzorčenje (kot ko- v Italiji, verjetno pa tudi na vzhodnojadranski obali, kjer se zarec) vsebine v amfori, drugi, da so z navzdol poveznjeno domnevajo delavnice v Istri, izdelava lokalnega tipa amfor posodico, napolnjeno s segretim zrakom, vakuumsko za- z ravnim dnom pa je dokazana v Crikvenici (Lipovac Vrkljan pirali amforo. 51 Obe možnosti npr. navaja tudi Bruknerjeva, 2011, 9–11; 50 Vidrih Perko 2000, 434; Žerjal 2008, 124–126, amforiske, sorodne našemu primerku, pa v glavnem uvršča z navedeno literaturo). v čas 1., mogoče 2. stoletja (Brukner 1981, 46, 127–128, t. 169: 14–21). Lahko pa bi služile tudi kot posodice za di- Amfore tega tipa so bile v bližini najdišča Na vrhu najdene šave ali kozmetične in medicinske pripravke (Janežič, Schin- npr. na Školaricah (Žerjal 2008, t. 34: 768) in v Predloki, kjer dler Kaudelka 2017, sl. 17–21). 50⁞ Za proizvodnjo amfor z ravnim dnom v Crikvenici. 51⁞ Osebna konverzacija z Vereno Vidrih Perko. 58 Na vrhu, AAS 80, 2019 oblike, ki so bile namenjene prevozu različnih vsebin (olje, vino, ribje omake in ribji izdelki). Le en primer amfore tipa Forlimpopoli kaže na morebiten uvoz vina iz zahodnoja- dranske obale, odlomek ročaja poznorodoške amfore tipa Camulodunum 184 pa na uvoz vina iz Rodosa ali njegove okolice. Najdba spodnjega dela amforiska, s katerim naj bi po mnenju nekaterih zapirali amfore za vino, bi bila lahko pomembna še posebej zato, ker na najdišču ni bilo najde- nih pokrovčkov za amfore. Toda, kot smo videli, je razlag o uporabi amforiskov več. Podobna slika se kaže tudi npr. na Školaricah, kjer v plasteh iz 1. in 2. stoletja pojavljajo enaki tipi amfor (Žerjal 2008, 154), in v Grubeljcah v Sečoveljski dolini (Boltin Tome, Karinja 2000, 484–486), ki je bila pose- ljena približno takrat kot naselbina oziroma posest Na vrhu. 64 Spodnji del amforiska (G69), ni v merilu. Dno z delom ostenja amforiska je bilo najdeno v premešani plasti SE 1 (G69). Na ostenju je viden odtis prsta, zgornji del odlomka pa je delno ožgan (sl. 64). Našemu primer- ku je podoben sicer manjši amforisk, najden v grobu 3 v Šentpavlu pri Domžalah iz časa ob koncu 1. stoletja (Novšak 2012, 46, 47, kat. 19). Nekaj amforiskov je bilo npr. najdenih tudi v Ljubljani in na Ptuju. Eden od odlomkov dna posode z zatičem iz emonskega forume je sicer pogojno pripisan amfori tipa Dressel 25 (Plesničar Gec 2006, 178, t. 86: 11), toda gre za odlomek posode, ki nikakor ni mogla biti visoka okoli 75 cm, kolikor so v povprečju visoke tovrstne amfore, 52 tako da bi prej lahko rekli, da gre za ostanke amforiska kot amfore. Tri amforiske, ki pa so po obliki drugačni od pri- merka iz najdišča Na vrhu, so našli tudi pri izkopavanjih na območju bivše Tobačne tovarne v Ljubljani (Hvalec et al. 2012, t. 7: 52; t. 9: 86, 97). Enajst primerkov amforiskov je bilo najdenih pri izkopavanjih bivšega vojaškega kompleksa na ptujski Vičavi (Janežič, Schindler Kaudelka 2017, sl. 5–11), iz Ptuja pa poznamo še nekaj primerkov (Janežič, Schindler Kaudelka 2017, sl. 12). Na najdišču Na vrhu ni bil najden izredno raznolik nabor amfor; prevladujejo italske amfore za vino in jadranske amfore za oljčno olje tipov Dr. 6A, Dr. 2–4 in Dr. 6B. Poleg velikih amfor Dr. 6B so bile najdene tudi male variante te 52⁞ Za osnovne značilnosti amfor tipa Dressel 25 glej spletni vir Ro- man Amphorae: a digital resource, University of Southampton, 2005 (updated 2014) (http://archaeologydataservice.ac.uk/archives/view/ amphora_ahrb_2005/details.cfm?id=104 [dostop 29. november 2017]). Na vrhu, AAS 80, 2019 59 6.3 Gradbeni material, tegule z žigi Na najdišču je bila najdena velika količina rimskodobne- ga gradbenega materiala, predvsem tegul, tubulov in im- breksov, od tega sedem odlomkov tegul z žigi (G95, G96, G109, G151, G164, G256, G417). Vsi žigi so okrogle oblike z napisom TULLIÆ A.F. CRISPINÆ v obodnem pasu ali z deli tega napisa (sl. 65). Odlomek tegule (G417) je bil najden v rimskodobni plasti SE 133. Je edini, ki ima na sredini ostanke kratice T.A.F.C. Taki žigi so bili najdeni v Trstu, Dolini, Čedažu, Pomjanu (Zaccaria, Župančič 1993, 150, 167, kat. 74, t. 1: 3), Kopru (Zaccaria, Župan- čič 1993, 56, št. 25), 65 53 Školaricah (Žerjal 2008, 189; 2011, Odlomek tegule z žigom TULLIÆ A.F. CRISPINÆ (G164), ni v merilu. t. 3: 15), Valah pri Bertokih (Ciglar et al. 2016, 59, sl. 14) in Bošku (Tica 2001b, sl. 4). predvsem območju med Koprom in Trstom (Vidrih Perko, Župančič 2011, 153). Žiga na tegulah (G109, G151) sta brez kratice na sredini. Oba odlomka pa sta bila najdena v premešanih plasteh, Za severozahodno Istro je značilno, da se enaki žigi kot na označenih kot SE 15 in SE 20. Za žige brez kratice na sredini tegulah pojavljajo tudi na amforah tipov Dr. 6B in Dr. 4–2, trenutno še nimam primerjav. Ostali primerki so preslabo pri čemer je distribucija tegul s tovrstnimi žigi dokaj ozko ohranjeni, da bi lahko določili, za kateri tip žiga gre s kratico omejena. To naj bi pomenilo, da so bile tegule stranski pro- T.A.F.C. , ali brez nje. dukt lončarskih delavnic na posesti, kjer so pridelovali oljčno olje in/ali vino. Verjetno niso bile namenjene za prodajo, Vsi žigi so pripadali tržaški aristokratski družini Tullii Crispi- temveč za gradbene projekte na posestvu. Višek so porabili ni. Žigi te družine se pojavljajo v dveh tipih. Najpogostejši na drugih posestvih istega lastnika, jih zamenjali za drugo je pozitiven žig CRISPINI v pravokotnem okvirju. Take žige blago ali pa jih prodali na lokalnem trgu (Poglajen 2007, poznamo npr. iz Trsta v domusu na trgu Barbacan (Maselli 132; Žerjal 2011, 139–140, z navedeno literaturo). Ostan- Scotti et al. 2004, 142−144), iz vile v Predloki (Zaccaria, Žu- kov opekarskih delavnic v severozahodni Istri še niso odkrili, pančič 1993, 141, št. 19), iz Simonovega zaliva (Zaccaria, opekarske delavnice pa bi lahko iskali tudi v Miljskem zalivu Župančič 1993, 141−142, št. 19, št. 20), iz Grubeljc v Se- ali na območju doline reke Rižane, kjer bogati glineni na- čoveljski dolini (Boltin Tome, Karinja 2000, 485, t. 7: 2) ali iz nosi nudijo obilico surovine (Poglajen 2007, 133−134). Na Školaric (Žerjal 2008, 189). 54 podlagi odpadnega materiala bi opekarsko delavnico lahko V Tergestu in njegovem agru družino Tullii Crispini pozna- iskali tudi nekje v bližini vile rustike v Grubeljcah ob reki Dra- mo po epigrafskih napisih iz časa med 1. in 3. stoletjem n. gonji (Boltin Tome, Karinja 2000, 485–486). št. (15 primerkov, prevladujoč praenomen Aulus). Vsaj od Poleg tegul z žigi je bilo najdenih več kosov tegul le s kro- sredine 1. stoletja so se ukvarjali s pridelavo in izvozom oliv- žnimi odtisi prstov, kot npr. odlomek iz plasti SE 24 (G165). nega olja, o čemer pričajo najdbe amfor tipa Dr. 6B z žigi: Prisotnost različnih žigov samo tržaške družine Tullii Crispini A. CRISPINI, CRISPINI, CRISPIN, T.A. CRISPINAE, ki so bile bi lahko nakazovala na to, da so bili tu stoječi objekti in pri- najdene v Akvileji, na Štalenski gori, v Emoni in na Ptuju. padajoče posestvo v njihovi lasti. Glede na razprostranjenost teh žigov je imela družina svoje posesti v zaledju Trsta, koprskega zaliva in Miljskega poloto- ka (Žerjal 2011, 141). Za tržaški ager je značilno, da se pe- čati enega lastnika pojavljajo na zelo omejenem področju. Okrogli žigi TULLIÆ A.F. CRISPINÆ T.A.F.C. so bili najdeni 53⁞ Tam brez najdiščnih podatkov. 54⁞ Za najdbe tegul s tovrstnimi žigi iz Istre, predvsem z območja tr- žaškega agra, glej Zaccaria, Župančič 1993, 141–142 (št. 19), 167 in Žerjal 2008, 189. 60 Na vrhu, AAS 80, 2019 Posamična najdba Prostorski kontekst Teža Velikost ohranjenost Pol. peč. Rim Tiberius (Divus Augustus) 1 As 22–30 Rom RIC 81 k. o. Rožar 715, kv. E12, 10,65 g pr. 28 mm dobro ohranjen 6 terasa 2, SE 8, PN 6 Traianus 2 As 101–102 Rom RIC 434 k. o. Rožar 715, kv. E11, 9,87 g pr. 26 mm zelo dobro 6 terasa 2, SE 2, PN 9 ohranjen Philippus I. 3 As 244–249 Rom RIC? k. o. Rožar 726/25 18,33 g izrabljen 12 Novi vek Naslednice Svetega rimskega cesarstva, Avstrijsko cesarstvo (1806−1867), Franz I. (1804/6−1835) (Dedne dežele) 4 1/4 Kreuzer 1816 Kremnica J. 1970, 182/1 k. o. Rožar 715, terasa 2 2,16 g pr. 19 mm odlično 12 (=Körmöczbánya, (Na vrhu 2), SE 2 ohranjen Kremnitz) Naslednice Svetega rimskega cesarstva, Avstrijsko cesarstvo (1806−1867), Franc Jožef/Franz Joseph I. (1848−1916) (Dedne dežele) 5 1/4 Kreuzer 1851 Dunaj (= Wien) J. 1970, 284/1 kv. C3, SE 105, zid 5, 1,59 g pr. 19,5 mm izrabljen 12 PN 24 Naslednice Svetega rimskega cesarstva, Avstrijsko cesarstvo (1806−1867), Franc Jožef/Franz Joseph I. (1848−1916) (Avstrijski deželni novci) 6 5/10 Kreuzer 1859 Dunaj (= Wien) J. 1970, 321/2 kv. D10, SE 1, PN 78 1,52 g pr. 17 mm zelo lepo 12 ohranjen 7 5/10 Kreuzer 1860 Dunaj (= Wien) J. 1970, 321/3 kv. C3, SE 105, zid 5, 1,7 g pr. 17 mm izrabljen 12 PN 23 Naslednice Svetega rimskega cesarstva, Avstro-Ogrska (1867−1918), Franc Jožef/Franz Joseph I. (1848−1916) (Kronska veljava za Ogrsko) 8 2 Filler 1897 Kremnica J. 1970, 420/6 kv. H15, SE 1, PN 57 3,21 g pr. 19 mm odlično 12 (=Körmöczbánya, ohranjen Kremnitz) Naslednice Svetega rimskega cesarstva, Avstro-Ogrska (1867−1918), Karl I/IV. (1916−1918) (Kronska veljava za Avstrijo) 9 20 Heller 1916−1917 Dunaj (= Wien) J. 1970, 394/1-2 kv. D11, PN 49 3,18 g pr. 21 mm izrabljen 12 Italija/Italia, Kraljevina (Republika) Italija, Vittorio Emanuele III. (1900−1946) 10 50 Centesimi 1925 Rim (=Roma) G. 2010, 171 kv. I19, SE 1, PN 83 5,58 g pr. 24 mm dobro ohranjen 6 11 5 Centesimi 1919 Rim (=Roma) G. 2010, 265 kv. J8, SE 20, PN 52 3,19 g pr. 19,5 mm zelo lepo 6 ohranjen 66 Novčne najdbe. 6.4 Novčne najdbe Na vrhu ni bilo najdenih. Zato pa so zastopani novci iz t. i. drugega avstrijskega obdobja v Istri, ki je trajalo od leta Alenka Miškec 1813, ko so bile Avstriji vrnjene Ilirske province, do konca Na obeh delih najdišča Na vrhu so arheologi odkrili enajst 1. svetovne vojne ter iz časa po koncu 1. svetovne vojne, ko novcev. Vse novce je bilo mogoče podrobno določiti, če- je po Rapalski pogodbi Istra pripadla Italiji. 55 prav so bili nekateri slabše ohranjeni (sl. 66). Čeprav nekatere najdbe keramičnega in steklenega gradiva Novca, kovana za časa Tiberija in Trajana, sodita v enak čas nedvomno kažejo na to, da je do sprememb namembnosti kot ostale rimskodobne najdbe na obeh delih najdišča Na zemljišča Na vrhu (predvsem Na vrhu 2) prišlo že v zgo- vrhu. Časovno nekoliko odstopa izrabljen novec Filipa I. dnjem novoveškem obdobju, tudi novoveške novčne najd- (249−244), saj Na vrhu rimskodobnih najdb, ki bi jih lahko be kažejo na intenzivno uporabo zemljišča v času 19. in uvrstili v čas od srede 3. stoletja dalje, arheologi niso doku- prve polovice 20. stoletja. mentirali. Vendar lahko naključno izgubljen novec na kraju, kjer je lahek dostop iz Osapske doline v dolino Rižane oziro- ma nedaleč od prehoda iz Kraškega roba v Istro, povežemo s trgovsko dejavnostjo. Novcev iz časa beneške oblasti nad Istro, t. i. prvega avstrij- skega obdobja v Istri in časa Napoleonovih Ilirskih provinc, 55⁞ Za zgodovino Istre glej npr. Darovec 2008. Na vrhu, AAS 80, 2019 61 7Rastlinski makroostanki (oglje) Tjaša Tolar V pregled in obdelavo smo prejeli 11 arheobotaničnih (npr. oreh, dren) od tistih z manjšimi in bolj gosto »poseja- vzorcev z najdišča Na vrhu. Vsi vzorci vsebujejo fra- nimi« porami (npr. rožnice) ter tiste z eno- do dvorednimi gmente oglja, vendar ne več kot 10 odlomkov. Pri vsa- trakovi od tistih z dvo- in večrednimi trakovi (npr. dren, lipa). kem izmed vzorcev smo pregledali od enega do štiri Glede na anatomske znake smo z nepopolno zanesljivostjo odlomke in poskušali identificirati vrsto lesa glede na identificirali na sl. 67 navedene lesne vrste, zato pred vsako prečni, tangencialni in radialni prerez. Identifikacija do identifikacijo oznaka »cf.«, kar pomeni »kot npr.«. Prevladu- vrste natančno pri nekaterih vzorcih ni povsem zaneslji- jejo raznovrstni listavci, le v dveh primerih tudi iglavci, na- va, ali zaradi slabe ohranjenosti, ali pa zaradi podobno- tančneje jelka ( Abies alba). V petih vzorcih je identificirano sti v anatomiji lesa nekaterih vrst (sl. 67). raznovrstno oglje komercialno nepomembnih vrst, za kate- Pri identifikaciji smo uporabili steremikroskop Leica MZ75, re predvidevamo, da gre najverjetneje za lesne in grmovne slikovne ključe (npr. Schweingruber 1990, Torelli 1991, Rich- vrste, ki pričajo o tedanji bližnji okoljski vegetaciji, ki so jo ter in Dallwitz 2002) in lastno referenčno zbirko oglja. Stro- uporabljali za kurjavo. V sedmih primerih so identificirani kovna nomenklatura, tj. poimenovanje rastlinskih vrst, sledi hrast/jesen ( Quercus/Fraxinus) in jelka, ki pa bi zaradi la-Mali flori Slovenije (Martinčič et al. 1999). stnosti lesa teh vrst lahko bili tudi ostanki konstrukcijskega lesa. V Prilogi 2 (stolpec 4−5) so navedene približne smernice identifikacij, kot so listavec ali iglavec. Znotraj skupine listav- Rastlinski makroostanki (oglje) z najdišča Na vrhu povedo cev smo uspeli ločiti difuzno porozne od venčasto poroznih nekaj o lesnem (drevesnem in grmovnem) rastju ter njego- vrst, kamor med bolj znanimi slovenskimi drevesi sodijo vi uporabi predvsem v obdobju obstoja naselbine. Nabor hrast, jesen, kostanj, brest. V skupino difuzno poroznih vrst rastlinskih vrst (v večini gre za listavce) je po pričakovanju sodi večina ostalih evropskih listavcev. Med njimi smo uspeli podoben današnjemu rastju. ločiti tiste s solitarnimi in večjimi porami oziroma trahejami Vzorec SE kv. Identifikacija oglja Opombe 45 73 C11 difuzno porozni listavec z majhnimi porami in 1−2 cf. Rosaceae (rožnice) rednimi trakovi SN 549 66 D10 difuzno porozni listavec oglje sprijeto z zemljino 24 98 E14 venčasto porozni listavec cf. Fraxinus sp. ( jesen) difuzno (?polvenčasto) porozni listavec s solitarnimi cf. Juglans regia (navadni oreh) porami, redkimi in 1-4 rednimi trakovi ? 113 B9, iglavec brez vidnih smolnih kanalov cf. Abies alba ( jelka) B10 35 73 ? slabo ohranjen?, venčasto porozen listavec cf. Fraxinus/Quercus sp. ( jesen/ hrast) ? 52 F20− difuzno porozni listavec s solitarnimi porami in z 2- in cf. Cornus sp. (dren) E20 več- rednimi trakovi SN 535 66 F5 difuzno porozni listavec Acer sp. ( javor) SN 703 121 B7 difuzno porozni listavec z 2−4 rednimi trakovi cf. Tilia sp. (lipa) SN 696 117 venčasto porozni listavec brez vidnih širokih trakov cf. Fraxinus sp. ( jesen) venčasto porozni listavec brez vidnih širokih trakov cf. Fraxinus sp. ( jesen) 21 43 B, venčasto porozni listavec brez vidnih širokih trakov cf. Fraxinus sp. ( jesen) C/1 SN 667 64 C22/ iglavec brez vidnih smolnih kanalov cf. Abies alba ( jelka) C23 67 Pregled arheobotaničnih vzorcev. 62 Na vrhu, AAS 80, 2019 8Ostanki favne Borut Toškan Z izkopavanji na najdišču Na vrhu je bilo pridobljenih 47 Lokacija SE Kvadrant Takson Sk. Št. element odlomkov kosti in zob, ki jih je večinoma mogoče z go- Na vrhu 1 66 E9 Caprinae Dentes 10 tovostjo pripisati živalim. Izjemo v tem smislu bi utegnili Na vrhu 1 134 D14 Ovis aries Mandibula 1 predstavljati drobci sežganih kosti iz SE 2 in 8 z lokacije Na vrhu 1 134 D, E/14, 15 Caprinae Dentes 2 Na vrhu 2, med katerimi bi načeloma lahko bil zastopan Na vrhu 1 134 D14 25 tudi človek (glej spodaj). Taksonomsko ožje opredeljeni Na vrhu 2 2 D13 4 Na vrhu 2 8 E12 5 živalski ostanki (N = 13) so bili vsi pripisani drobnici, od tega najmanj en odlomek ovci (sl. 68). V kronološkem 68 Seznam favne. smislu kaže gradivo iz SE 66 in 134 (Na vrhu 1) ter iz SE 8 (Na vrhu 2) časovno umestiti v čas med začetkom mogoče govoriti o sežigu klavniških ali kuhinjskih organskih 1. stoletja in koncem 2. stoletja n. št. Preostale najdbe, odpadkov (Whyte 2001; Ubelaker, Rife 2007, 43–45; Symes ki izvirajo iz spodnjega dela ornice (Na vrhu 2: SE 2), bi et al. 2008, 42–46; a glej tudi npr. Gonçaves, Thompson, lahko bile tudi mlajše. 56 Cunha 2011, 1312). Rimskodobna plast SE 8 je sicer vsebo- Analizirano gradivo je razmeroma krhko, kar ima za po- vala več arheoloških najdb, ki jih običajno najdemo v zgo- sledico visoko stopnjo fragmentiranosti. Z izjemo večjega dnjerimskih grobovih, zaradi česar bi šlo Na vrhu 2 lahko za odlomka ovčje ( Ovis aries) spodnje čeljustnice iz SE 134 (Na ostanke popolnoma uničenega rimskodobnega grobišča z vrhu 1) in enega izmed taksonomsko sicer neopredeljenih žganimi grobovi. 57 V tem primeru bi vsaj nekateri od obrav- sežganih ostankov iz SE 2 (Na vrhu 2) velikost izkopanih navanih sežganih kostnih drobcev lahko pripadali človeku, s odlomkov ne presega treh centimetrov. Vsaj nekatere po- čemer bi se skladala ocena o sežigu kosti pred odstranitvijo škodbe so nedvomno nastale med ali po izkopavanjih, zato mehkih tkiv. V okviru lokalnih sočasnih grobišč so sicer po- bi posamezni, od skupaj dvanajstih zobnih drobcev ovce znane tudi najdbe ognju izpostavljenih živalskih kosti in zob oziroma koze ( Caprinae), dejansko lahko pripadali le dve- (npr. Bavdek 2005; Toškan 2009). ma, morda trem različnim kočnikom. Prav tako se zdi ver- jetno, da je znaten delež taksonomsko sicer neopredeljenih kostnih odlomkov iz SE 134 (Na vrhu 1) ostanek iste, zgoraj že omenjene ovčje spodnje čeljustnice. Pogostnost najdb drobnice v rimskodobnih kontekstih agrarnega značaja na obravnavanem območju sicer ni presenetljiva in se lepo uje- ma z drugimi sorodnimi lokacijami v koprskem zaledju (npr. Petrucci 1997, 123; Toškan 2013, 44). V tafonomskem smislu poseben komentar zasluži gradivo z lokacije Na vrhu 2, saj vključuje zgolj sežgane kostne drob- ce. Primerki iz SE 8 so pretežno belo obarvani, kar pome- ni, da so bili za dlje časa izpostavljeni temperaturam nad 650/700 ºC (Shipman, Fosterb, Schoeninge 1984; Walker, Miller, Richman 2008). Na površini nekaterih odlomkov so opazne vzdolžne in prečne razpoke, med katerimi gre pri enem primerku za prečno razpoko konkavne oblike. Slednja bi utegnila pričati o tem, da je bila omenjena kost ognju izpostavljena pred odstranitvijo mehkih tkiv in da torej ni 57⁞ Glej poglavji Opis in interpretacija odkritih plasti in struktur (Na 56⁞ Glej poglavje 5.2 Na vrhu 2. vrhu 2; tu str. 29) in Sklep (tu str. 66). Na vrhu, AAS 80, 2019 63 9Mejnika V času arheoloških izopavanj smo naleteli na dva mej- nika s križem na zgornji ploskvi (sl. 69–71). Glede na njuno lego gre najverjetneje za mejnika ob meji kata- strskih občin Rožar in Gabrovica. Točno tam, kjer sta se nahajala, sta namreč na Francisejskem katastru vrisana mejnika, in sicer na severozahodnem kotu parcelne št. 1046 in na prelomu severnega roba parcelne št. 726, obe k. o. Rožar (sl. 72). Mejnika sta vsaj iz avstrijskega obdobja, tj. od konca 18. sto- letja dalje (Darovec 2008, 167–182), saj so za čas avstrijske zasedbe Istre značilni pravokotni mejniki z ravnim zgornjim delom (Bradara, Kuzmanović 2013, 97), za natančno do- ločitev pa žal niso ohranjeni nikakršni napisi na stranicah mejnikov, ki se običajno pojavljajo le na eni od stranic. Oba mejnika sta ležala na območju, ki ga je prizadel poseg ob gradnji AC Klanec–Ankaran. 71 Mejnik 2 in situ. 69 Risba mejnika 1 (ohr. v. 36 cm, ohr. vel. zgornje površine 50 × 36 cm), M 1 : 20. 70 Risba mejnika 1 (ohr. v. 60 cm, ohr. vel. zgornje površine 54 × 44 cm), M 1 : 20. 64 Na vrhu, AAS 80, 2019 72 Izsek iz franciscejskega katastra (Rožar) z označeno lego mejnikov; vir: Republika Slovenija, Ministrstvo za kulturo, Register nepremične kulturne dediščine, interaktivna karta (http://giskd6s.situla.org/giskd/ [dostop 29. December 2017]). Na vrhu, AAS 80, 2019 65 10Sklep Iz zgoraj navedenega lahko zaključimo, da so izkopa- Rimskodobni zidovi so v veliki meri ležali neposredno na vanja na najdišču Na vrhu popolnoma upravičila svoj tej osnovi, torej so bili njihovi temelji ali vkopani v zemljo, namen. Na obeh delih, tako Na vrhu 1 kot Na vrhu 2, ali pa so najprej na skalni osnovi naredili zid in nato njego- je bila dokazana antična poselitev ali vsaj antična izraba vo okolico poravnali. O več fazah obstoja rimske naselbine prostora (Na vrhu 2). govorijo izravnalne plasti, ki so vsebovale po celotni plasti Najdišče Na vrhu 1 je ležalo na rahlo položnem terenu, enakomerno razporejene, izključno rimskodobne najdbe. zahodno od vrha vzpetine. Na 100 m dolžine je bil padec Pa tudi umetna okrogla kotanja v kv. D14-15 do E14-15 je terena od zahoda proti vzhodu okoli 5 m na zgornji in okoli bila zasuta že v rimskodobnem času. 4 m na spodnji terasi. Da je bil velik del najdišča neposredno pred izkopavanji po- Že količine najdb, najdene ob predhodnih pregledih, pred- polnoma uničen, lahko vidimo tudi po tem, da je bil rim- vsem rimskodobnega gradbenega materiala, in površina, na skodobni zid SE 32 v kv. F7 s strojnim posegom odsekan, kateri so se najdbe pojavljale, so govorile, da gre za ostanke in po tem, da se, pa čeprav ponekod močno poškodovane, rimskodobne poselitve, ki je morala biti dokaj intenzivna. rimskodobne plasti pojavljajo na celotni parcelni št. 726/7, Dokaze o intenzivni poselitvi na planoti pod vrhom vzpetine kjer smo rušo (oziroma ornico) dobili nedotaknjeno. Opa- Na vrhu je še bolj okrepilo neprijetno presenečenje pred zno pa je, da so se rimskodobne plasti v smeri jug–sever pričetkom izkopavanj, ko je bilo ugotovljeno, da je nekdo počasi izklinjale, tako da jih v kv. linije H praktično ni bilo več. nekontrolirano odpeljal vso zemljo do flišne matične osnove Glede uničenja najdišča pa ne moremo kriviti le strojnega iz njiv na parcelnih št. 726/6 in 726/8. Na matični osnovi izkopa pred pričetkom arheoloških izkopavanj. Ob primer- so, predvsem na prvi njivi, ostali številni obdelani kamni- javi med franciscejskim katastrom iz leta 1818 in stanjem ti bloki različnih velikosti, ki so skupaj s številnimi odlomki na terenu v času izkopavanj lahko vidimo, da je do velikih rimskodobnega gradbenega materiala in lončenine pričali sprememb na terenu prihajalo v zadnjih dveh stoletjih. Na o obstoju ene ali več vsaj delno kamnitih antičnih stavb. Na začetku 19. stoletja je na raziskanem delu najdišča obstajalo izkopavanjih smo na delu parcelne št. 726/6, ki je ostal ne- manj parcel. Na delu, ki ga je uničil strojni izkop, pravzaprav poškodovan, in na parcelni št. 726/7 resnično odkrili ostan- le ena. Celotno območje je bilo na začetku 19. stoletja trav- ke zidane stavbe, a žal le skromne. Gre za ostanke enega nik, pred pričetkom izkopavanj pa so bile tam z grobljami nekoliko daljšega (SE 32) in dveh kratkih zidov (SE 31 in omejene njive. Leta 1818 je že obstajala tudi spodnja terasa, SE130) v kv. C5-8 do G5-8. Vzhodno od teh zidov so se vse toda takšen oster prehod med zgornjo in spodnjo teraso, z do meje med parcelnih št. 726/7 in 726/8 pojavljale intaktne zidovi in grobljami nad njimi, je najverjetneje nastal v ena- rimskodobne plasti, nekje kot izravnava, nekje pa morda kot kem času kot parcelizacija zgornje terase. prava hodna površina. Zadnje stanje pred izkopavanji, ki je mlajše od leta 1818, Najbolj zanimiva rimskodobna struktura pa je bila najdena v lahko rekonstruiramo na spodaj opisan način. Na franciscej- kv. D14-15 do E14-15, kjer je bila v skalno osnovo vklesana skem katastru sta bili parcelni št. 726 (zgornja terasa) in 705 kotanja, ki je bila na južnem in vzhodnem robu opasana (spodnja terasa) nedeljivi. Obe sta bili uporabljeni za travnik z zidovoma SE 93 in SE 94. V prvi fazi poselitve bi lahko ali pašnik. V nekem trenutku je prišlo do razdelitve obeh služila kot zbiralnik za vodo, kasneje je bila zapolnjena z na manjše parcele. Ne vemo, ali naenkrat ali postopoma, nasutjem SE 85. toda glede na različno obliko omejevanja parcel najverje- Na celotnem najdišču je flišno matično osnovo predsta- tneje postopoma. Pri omejevanju so uporabljali material, ki vljal reliefno zelo razgiban teren, tako da je bila za kakršno so ga dobili na samih parcelah. Ob čiščenju so najverjetneje koli gradnjo nujno potrebna nivelacija tam, kjer že narav- naleteli na kamenje in kamnite bloke različnih velikosti. Še no ni bilo ravnih površin. Vsaj na delih najdišča pa ima- več tega materiala, tudi z večjimi kosi gradbenega mate- mo tudi dokaze o umetnem preoblikovanju flišne osnove. riala in lončenine, predvsem ostankov amfor, so dobili ob 66 Na vrhu, AAS 80, 2019 spreminjanju travnika (pašnika) v njivo, kajti na dan je priha- jal tudi material, ki je prej ležal pod zemljo. Tako so najprej zidovi, ob kasnejših čiščenjih pa tudi groblje za osnovo do- bili ostanke antičnih stavb in gradiva, ki je ležalo znotraj njih. V zidu 1 je mogoče videti mnogo obdelanega kamenja s sledovi malte na njem, zelo zanimiv je del zidu, ki je ločeval parcelni št. 705/1 in 706/2 in je bil sestavljen iz velikih, ob- delanih kamnitih blokov (sl. 73), med predvsem grobljami SE 102 in SE 103 je bilo veliko rimskodobnega, predvsem strešnega gradbenega materiala in večjih odlomkov amfor, rimskodobnih najdb, zopet predvsem večjih, je bilo v vseh grobljah, ki so na zgornji terasi potekale v smeri vzhod–za- hod. Parcelno št. 726/8 je na zahodni strani omejeval zid iz večjih kamnitih blokov, ravno takšnih, ki so predstavljali kot 73 Na vrhu 1, ostanki zidu iz večjih kamnitih blokov, ki je ločeval parc. št. 705/1 in 706/2. del groblje njeno južno mejo, nekaj takšnih kamnov pa je sestavljalo rimskodobno strukturo v kv. D14-15 do E14-15, med terasama s poljsko potjo, ki so jo šele po vseku za torej takoj ob njeni zahodni meji (sl. 34, 35). novo teraso naredili iz večjih kamnitih blokov. Šele po V času izkopavanj nas je tudi zanimalo, če je mogoče končanem umetnem terasiranju in novi delitvi parcelnih ugotoviti, ali je prehod med zgornjo in spodnjo tera- št. 726 in 705 smo na terenu dobili stanje, kakršnega smo so nastal že v rimskodobnem času ali je novoveškega zatekli ob pričetku arheoloških raziskav. Poleg nove izra- nastanka. Na to vprašanje smo dobili odgovor najprej s be prostora na parcelni št. 726 je na najdišči Na vrhu 1 primerjavo franciscejskega in današnjega katastra, 58 nato tudi terasiranje uničilo ostanke rimskodobne poselitve. pa še z izkopom strojne sonde 2. Kot smo že navedli, je Precejšnja količina rimskodobnih najdb na predhodnih naše izkopno polje na franciscejskem katastru moč ume- pregledih je bila dovolj velik indic za sondiranja in po- stiti v večjem delu na takratno parcelno št. 726, manjši skusa izsleditve ostankov rimskodobne poselitve na juž- del spodnje terase na parcelno št. 705. Obe sta bili takrat nem pobočju vzpetine Na vrhu. Za razliko od dela Na nedeljivi. V času izkopavanj pa je bilo stanje sledeče: par- vrhu 1 nam franciscejski kataster Na vrhu 2 pokaže, da je celne št. 726/7–9 so v celoti ležale na zgornji terasi, par- tu prišlo do terasiranja in intenzivne uporabe terena za celna št. 726/6 je s svojim južnim delom delno segala na kmetijstvo že pred letom 1818. Precej najdb, predvsem spodnjo teraso, na kateri pa sta v celoti ležali parcelni št. odlomki keramičnih posod, kažejo, da je do uporabe ze- 726/12–13. Leta 1818 pa je bila jasna meja med obema mljišča za namene kmetijstva verjetno prišlo že v zgo- terasama tudi meja parcelnih št. 726 in 705. dnjenovoveškem obdobju. Spremembe v zadnjih dveh Nastanek stanja v času izkopavanj pa nam je na terenu stoletjih so bile minimalne, le »predelava« teras. Terase podal zahodni profil strojne sonde 2 (sl. 12), kjer lahko tik so bile med seboj ločene z novoveškimi zidovi, najbolj ob južni fronti zidu vidimo pravokoten vsek v flišno osno- izraziti prehodi so bili med med terasami 0 in 1a, 2 in 3 vo (SE 2), ki se je nato nekaj metrov nadaljeval proti jugu ter 4 in 5, ali pa naravno s terenom, kot npr. širok prehod ter nato rahlo spustil. Ta padec predstavlja prvotno osno- med terasama 2 in 3, ki ga je tvorila groblja, pod katero vo zgornje terase, ki je še leta 1818 vrisana v franciscej- je bila škarpa, označena kot zid SE 6. Kulture, ki so jih skem katastru kot meja med parcelnima št. 726 in 705. pridelovali na terasah, so se sčasoma menjale. Na njih Takrat je bil prehod med terasama mnogo bolj položen, so obdelovali trto, zelenjavo, sadje, občasno so jih upo- naklon flišne osnove je bil okoli 9°. Južni del parcelne rabili kot travnike ali pašnike. Zato je bilo za pričakovati št. 726/6 iz časa neposredno pred gradnjo avtoceste, ki globoke posege v zemljo, ob rigolanju tudi do 1 m. To- se je nahajal na spodnji terasi, pa je predstavljal prehod liko debele so bile tudi nekatere plasti zemlje, na katere smo naleteli ob izkopavanjih. Ker smo že pred pričetkom izkopavanj domnevali, da lahko naletimo le na uničene 58⁞ Pravzaprav stanja v času pričetka arheoloških izkopavanj, kajti ostanke sledov antične poselitve, smo se odločili za izkop danes so zaradi gradnje avtoceste in spremljajočih struktur parcele spremenjene. sond, tako v smeri sever–jug kot tudi vzhod–zahod, pri Na vrhu, AAS 80, 2019 67 čemer smo se usmerili na tisto teraso, ki je ob predho- arhitekturnih ostankov potrjujejo domnevo, da so tu stali dnih pregledih dala največ najdb, tj. teraso 2 (sl. 15, 16). stanovanjski objekti, in kažejo na ekonomski status pre- Na najdišču smo znotraj obeh osnovnih plasteh zemlje bivalcev. Tako širok spekter steklenega posodja iz bližnjih (SE 1 in SE 2) dobivali premešano rimskodobno in no- vil rustik nam trenutno še ni znan, kar je vsaj delno tudi voveško gradivo, na intaktno rimskodobno plast, mogo- posledica neobjavljenega gradiva. če dve, in sicer SE 8 in 14, pa smo naleteli le v kv. E12 Analiza fine namizne keramike, tako sigilatnih posod kot ter manjšem delu kv. D12. Plast, označena kot SE 8, je keramike tankih sten, je izredno pomembna za časovno bila nepravilne oblike, velikosti 2 × 1,5 m, vsebovala pa uvrstitev začetka in konca poselitve na Na vrhu, dopol- je izključno rimskodobne najdbe. Z novcem Tiberija jo njuje pa tudi naše poznavanje trgovine s tovrstno kera- lahko uvrstimo v čas 1. stoletja n. št., tej časovni uvrsti- miko ter dodatno potrjuje domnevo, da so na tem mestu tvi pa ne oporekajo tudi ostale rimskodobne najdbe na v rimskodobnem času stali stanovanjski objekti. Kot že najdišču (G465–467). Gre torej za plast, ki nedvoumno samo ime pove, je bil ta tip keramike namenjen namizni dokazuje vsaj uporabo prostora že v rimskem obdobju. uporabi in nakazuje na način serviranja hrane prebival- Glede na prisotnost oglja bi lahko domnevali, da gre za cev posesti Na vrhu, ki so bili popolnoma vpeti v italski ostanke kurišča. Še več, rimskodobne najdbe z najdišča; način življenja in prehranjevanja. Med sigilatno keramiko novca, odlomki keramike tankih sten, odlomki steklenih prevladujejo izdelki iz padanskih, poznopadanskih in se- posod, kažejo na najdbe, ki jih običajno najdemo v zgo- verno italskih delavnic, aretinskih izdelkov je le za vzo- dnjerimskih grobovih (glej npr. Casari 2002; Ciglar et al. rec, vzhodna sigilata z dvema najdenima odlomkoma pa 2016; Matijašić 1991; Novšak 2010). Tudi drobni ostanki verjetno predstavlja luksuzni uvoz. ožganih kosti kažejo na to, da bi šlo Na vrhu 2 lahko za Na najdišču Na vrhu nismo našli posebej raznolikega iz- ostanke popolnoma uničenega rimskodobnega grobi- bora amfor; prevladovale so italske amfore za vino in šča z žganimi grobovi, precej tanka plast z ostanki oglja jadranske amfore za oljčno olje amfore Dr. 6A, Dr. 2−4 (kurišče), označena kot SE 14, pa bi lahko predstavljala in Dr. 6B, značilne za 1. in 2. stoletja. Prisotnost amfore ostanke ustrine. tipa Forlimpopoli kaže na uvoz vina iz zahodnojadranske Rimskodobne ostanke iz Na vrhu 2 časovno lahko uvrsti- obale, odlomek ročaja poznorodoške amfore (Camulo- mo v enak čas kot na sosednjih Na vrhu 1 in Boško. Na dunum 184) pa na uvoz vina iz egejskega prostora. rimskodobne ostanke lahko računamo tudi na celotnem Analiza drobnega gradiva; stekla, keramike in gradbene- južnem in zahodnem pobočju vzpetine Na vrhu, na pro- ga materiala je pokazala, da se je poselitev na najdišču storu med tremi navedenimi točkami. pričela na začetku 1. stoletja, verjetno v poznoavgustej- In kaj lahko po vsem tem rečemo o rimskodobni poseli- skem času, o čemer pričajo redke najdbe čaš tankih sten, tvi Na vrhu? Ostanki arhitekture in predvsem uničeni ter dokaj številni odlomki skodelic tipa Sarius, pompejanski premetani sledovi z najdbami kažejo, da je v rimskem pladnji in pokrovi ter odlomek ustja lonca tipa Auerberg. obdobju pod vrhom vzpetine Na vrhu obstajalo najver- Gospodarski višek je posest dosegla v času od druge po- jetneje kmečko posestvo. Zaradi skoraj v celoti uničene- lovice 1., pa nekje do konca 2. stoletja. Največ najdb fi- ga najdišča pa ne moremo natančno reči, kakšno oblika nega namiznega posodja in stekla na najdišču je namreč kmečke posesti je Na vrhu v rimskem obdobju obstajala. iz tega časa. Zaradi predhodnega uničenja najdišča je analiza gradi- Na vrhu so verjetno v prvi fazi stali bivalni, tj. stanovanj- va toliko bolj pomembna za razumevanje oziroma in- ski objekti s pripadajočimi gospodarskimi poslopji. Na terpretacijo najdišča. Na vrhu 1 so bili najdeni odlomki podlagi gradiva lahko domnevamo, da je na najdišču ob zelo različnega steklenega posodja – od pivskega po- koncu 2. stoletja prišlo do sprememb. Takrat so verje- sodja, krožnikov, lončkov za mazila in balzamarijev, do tno zasuli zbiralnik za vodo in prostor morda ni bil več steklenic in vrčev ter manjših loncev, ki so jih verjetno v uporabi za bivalne namene, saj so najdbe fine nami- uporabljali za shranjevanje in v primeru steklenic za tran- zne keramike in steklenih posod iz časa po 2. stoletju, sport. Številčne najdbe, predvsem skodelic in krožnikov, ki bi nakazovale na bivalno kulturo, redke. Na nadaljno povezanih s serviranjem hrane in pijače, poleg skromnih uporabo prostora za agrarne in predelovalne namene 68 Na vrhu, AAS 80, 2019 kažejo mlajše različice amfor tipa Dr. 6B. Opustitev tega prostora bi lahko povezali z upadom popularnosti istr- skega oljčnega olja, ki se je pričela že v post hadrijan- skem obdobju (Bezeczky 1998, 10–11), ali s splošno kri- zo v imperiju, ki je po 2. stoletju pripeljala do razpadanja sistema vil rustik in ki se je odražala tudi v Istri, kjer so nekatere vile prenehale obstajati (Matijašić 2000, 467). Odgovor na vprašanje, kdo je bil lastnik posesti, bi nam lahko dali žigi na tegulah, najdenih na najdišču. Razpro- stranjenost žigov na tegulah odgovarja širšemu izvorne- mu območju zemljiških posestev tržaške elite. Vsi žigi so okroglega tipa in pripadajo družini Tulija Krispina ( Tulli Crispini), ki je imela več posesti v tržaškem agru (Žerjal 2008, 204–206). Čeprav je poselitev Na vrhu nekoliko starejša, ima podo- ben časovni razpon kot poselitev vile rustike iz Grubelc v Sečoveljski dolini (Boltin Tome, Karinja 2000), medtem ko vili rustiki na Školaricah (Žerjal 2008) in v Predloki (Boltin Tome 2011) živita še v poznoantičnem obdobju. Zara- di predhodnega uničenja najdišča, le z analizo gradiva ne moremo z zagotovostjo opredeliti naselbinskega tipa najdišča, primerjava z vilami rustikami v okolici pa na- kazuje na to, da je na najdišču Na vrhu stala verjetno manjša vila rustika oziroma kmetija z bivalnimi in gospo- darskimi poslopji, ki je bila morda v lasti tržaške družine Tulija Krispina. Na vrhu, AAS 80, 2019 69 11Na vrhu It can be concluded from the above-stated that the ex- construction inevitably required levelling in places where cavations at the site Na vrhu completely justified their there were naturally no flat surfaces to begin with. At le- purpose. In both parts, Na vrhu 1 and Na vrhu 2, the ast in parts of the site, we also have evidence of artificial Roman-period settlement or at least the Roman-period transformation of the flysch base. Roman-period walls were use of space (Na vrhu 2) was proven. mostly found lying directly on this base, meaning that their foundations were either dug into the ground or first a wall The site of Na vrhu 1 was located on a gently sloping terra- was made on the bedrock and then its surroundings were in, west of the slope’s top. The incline of the terrain in 100m levelled. Levelled layers speak about several phases of exi- of length from west towards east was approximately 5m at stence of the Roman settlement, which contained exclusive- the upper and about 4m at the lower terrace. ly Roman-period finds equally distributed along the entire It was the sole amount of finds, primarily of Roman-period layer. Furthermore, the artificial round hollow in squares building material, discovered upon previous inspections as D–E/14–15 was filled no later than in the Roman times. well as the area on which the finds appeared that testified The fact that a great part of the site was immediately prior to the fact that these are the remains of Roman-period set- to the excavations completely destroyed is testified to by tlement which had to be fairly intensive. Proof of intensive the fact that Roman-period wall SU 32 in square F7 was “cut population of the plateau beneath the top of the slope Na off” with a machine, and also by the fact that, even thou- vrhu was additionally strengthened by the unpleasant sur- gh badly damaged in places, Roman-period layers appear prise prior to the beginning of the excavations when it was along entire plot no. 726/7, where the turf (or the plough discovered that somebody, without any professional super- layer) was found intact. It is noticeable that Roman-peri- vision, removed all the soil down to the flysch bedrock from od layers in the direction south-north were slowly merging, fields on plot numbers 726/6 and 726/8. On the bedrock, and were practically non-existent in the square of the H line. especially at the first field, numerous worked stone blocks of various sizes were left which along with many fragments of Not only mechanical dig prior to the beginning of archaeo- Roman-period building material and pottery testified to the logical excavations can be blamed for the destruction of the existence of one or more Roman buildings at least partly site. When the Franziscean Cadastre from 1818 and the si- made of stone. Indeed, during the excavations at the part tuation in the field at the time of excavations are compared, of plot no. 726/6 that remained undamaged and at plot no. it is clear that great changes were happening all through the 726/7 we discovered, unfortunately only modest, remains last two centuries. At the beginning of the 19th century, the- of a built construction. These are remains of one somewhat re were less plots in the researched part of the site. Actually, longer (SU 32) and two short walls (SU 31 and 130) in squa- there was only one in the part destroyed by the mechanical res C–G/5–8. East of these walls, all the way to the border excavation. In the beginning of the 19th century, the enti- between plot numbers 726/7 and 726/8, intact Roman-pe- re area was a meadow, while prior to the excavation there riod layers appeared, in places as levelling, in other places were fields delimited by fences made of piled up stones. In possibly as true walking surface. 1818, the lower terrace was already in existence, but such a sharp transition between the upper and the lower terraces The most interesting Roman-period structure was found in including walls and piled-up stone fences between them squares D–E/14–15, where a hollow was carved into the was most probably made in the same time as the upper bedrock, at the southern and eastern edges surrounded by terrace was divided into plots. walls SU 93 and SU 94. In the first settlement phase, it could have been used as a water reservoir, while it was later filled The situation as it was last recorded prior to the excavati- with filling SU 85. ons, but later than 1818, can be reconstructed in the be- low-described manner. In the Franziscean Cadastre, plot Along the entire site, the flysch bedrock was represented nos. 726 (the upper terrace) and 705 (the lower terrace) by a very versatile terrain in relief, therefore, any kind of 70 Na vrhu, AAS 80, 2019 were indivisible. Both were used as a meadow or pasture. between both terraces was also the border between plot At some point, both were divided into smaller plots. It is nos. 726 and 705. unclear whether this happened all at once or gradually, but The occurrence of the situation as it was in the time of the considering the various forms of delimiting different plots it excavations was in the field revealed by the western profile is most probable that it happened gradually. Materials fo- of machine trench 2 (Fig. 12), where immediately by the und on the plots were used for fencing off different plots. south front of the wall we can see a rectangular cut into Upon clearing the ground, they probably stumbled upon the flysch base (SU 2), which continued towards the south rocks and stones of various sizes. Even more of such mate- for several metres and then slightly lowered. This decline rial, including larger pieces of building material and pottery, presents the original base of the upper terrace, which was primarily fragments of amphorae, was acquired when the in 1818 still drawn in the Franziscean Cadastre as the border meadow (pasture) was transformed into a field, since they between plot nos. 726 and 705. At that time, the passage were now facing all the material that was before hidden between the terraces was much more gradual and the in- “underground”. At first walls, and upon later clearings also cline of the flysch base was about 9°. The southern part fences made of piled up stones got for their base the rema- of plot no. 726/6 from the time immediately prior to the ins of Roman buildings and material that was lying within construction of the highway, which was located on the lower them. terrace, was represented by the passage between terraces In wall 1, many worked stones with traces of mortar on them with a field path that was made from larger stone blocks can be seen, while even more interesting is a part of the wall only after the new terrace was cleft. Only after the artificial separating plot nos. 705/1 and 706/2 which was assembled terracing and new division of parcel nos. 726 and 705 was from large, worked stone blocks (Fig. 73). Primarily between finished, the situation in the field became as it was found fences made of piled up stones SU 102 and SU 103, there upon the beginning of the excavations. In addition to the was a lot of Roman-period fragments, especially of roof ma- use of land in plot no. 726, at the site of Na vrhu 1 it was terial and bigger amphorae. Numerous Roman finds, again, also the terracing that destroyed the remains of the Roman- primarily larger ones, were found in all stone fences, which -period settlement. ran in the direction east–west on the upper terrace. Plot no. A significant amount of Roman-period finds discovered 726/8 was on the western side delimited by a wall made of during preliminary inspections was sufficient indication for bigger stone blocks, the exact type that as a part of the sto- trenching and trying to trace the remains of the Roman- ne fence presented its southern border, while a few similar -period population at the southern hillside of the slope stones assembled the Roman-period structure in squares Na vrhu. Unlike the part called Na vrhu 1, the Franziscean D–E/14–15, therefore immediately along its western border Cadastre for Na vrhu 2 shows that terracing and intensive (Figs. 34, 35). use for farming occurred here prior to 1818. Many finds, In the time of our excavations, we were also interested in primarily pottery vessel fragments, indicate that the land finding out whether the passage from the upper and lower was used for farming probably no later than in the Early terraces was made in the Roman period or was it modern. Modern Age. Changes made in the last two centuries were This question was answered first by the comparison of the minimal, only the “transformation” of terraces occurred. Ter- Franziscean and present-day cadastres, 59 and later also with races were divided by Modern Age walls, the most distinct the dig of machine trench 2. As was stated above, on Fran- passages were between terraces 0 and 1a, 2 and 3, and 4 ziscean Cadastre our excavation field can mostly be placed and 5, or naturally by terrain, such as e.g. the broad passa- on plot no. 726 of that time, while a smaller part belongs ge between terraces 2 and 3, which was made of a stone to the lower terrace at plot no. 705. At the time, both were fence, under which an escarpment was located, marked as indivisible. In the time of the excavations, the situation was wall SU 6. Crops grown on the terraces changed through as follows: plot nos. 726/7–9 were situated on the upper time and included vine, vegetables, fruit, occasionally plots terrace, plot no. 726/6 partly reached to the lower terrace were used as meadows/pastures. Thus, deep interventions with its southern part, while plot nos. 726/12–13 were en- “underground” were expected, upon deep ploughing up to tirely located on the lower terrace. In 1818, a clear border 1m. Some of the soil layers, which we stumbled upon during excavations, were of this exact thickness. Since even prior to the excavations we assumed that we could find only destro- 59⁞ Actually, it is the situation in the time of the beginning of the ar- yed remains of traces of Roman settlement, we decided to chaeological excavations, since today plots are changed due to the dig trenches in directions both north-south and east-west, construction of the highway and changing structures. Na vrhu, AAS 80, 2019 71 with the focus on the terrace which upon preliminary in- built here and indicate the economic status of the inhabi- spections yielded the most finds, i.e. terrace 2 (Fig. 15, 16). tants. Such a wide spectre of glass vessels has not been At the site, within both basic layers of soil (SU 1 and 2), we known from nearby villae rusticae as of yet, which is at least got mixed, Roman-period and Modern Age material, while in part also the consequence of unpublished material. we found an intact Roman-period layer, possibly two, i.e. The analysis of fine table pottery, both the sigillata vessels SU 8 and 14, only in square E12 and in the smaller part and thin-walled pottery, is extremely important for the of square D12. The layer, marked as SU 8, was of irregular chronological determination of the beginning and end of form, its size was 2 × 1.5m, and it included Roman-period the settlement at Na vrhu, while it also supplements our finds exclusively. Due to Tiberius’ coin it can be assigned to knowledge about the trade with this type of pottery and the time of the 1st century AD, which is not contradicted by additionally confirms the assumption that houses were built other Roman-period finds at the site (G465–467). Hence, in this spot in the Roman times. As is revealed by the name, this is the layer that proves beyond doubt that at least the this type of pottery was intended to be used on the tables space was used in the Roman period. Considering the pre- and indicates the manner of serving food by the inhabitants sence of charcoal, we could assume that this is the remains of the estate at Na vrhu, who were completely immersed of a fireplace. Moreover, Roman-period finds from the site: into the Italic manner of life and diet. Among sigillata, items two coins, fragments of thin-walled pottery, glass vessel made in Padana, Late Padana, and North Italic workshops fragments are finds which are usually discovered in Early are prevalent, there are only a few artefacts from Arretine, Roman graves (see e.g. Casari 2002; Ciglar et al. 2016; Ma- while the eastern sigillata represented by two found fra- tijašić 1991; Novšak 2010). Small remains of charred bones gments was probably part of luxurious import. also indicate that at Na vrhu 2 we could be dealing with the At the site of Na vrhu, the selection of amphorae that was remains of a completely destroyed Roman-period cemetery found was not especially diverse, prevalent were Italic wine with cremation burials, while a very thin layer with remains amphorae and Adriatic olive oil amphorae, amphorae of charcoal (fireplace), marked as SU 14, could represent the Dr. 6A, Dr. 2−4, and Dr. 6B, typical for the 1st and 2nd cen- remains of an ustrinum. turies. The presence of Forlimpopoli type of amphorae in- At the site of Na vrhu 2, Roman-period remains can be dicates the import of wine from the western Adriatic coast chronologically ascribed to the same time as at the nearby and a handle fragment of a Late Rhodes amphorae (Camu- sites of Na vrhu 1 and Boško, while we can count on find- lodunum 184) the import of wine from the Aegean territory. ing Roman-period remains also on the entire southern and The analysis of small material: glass, pottery, and building western hillsides of the slope Na vrhu, in the area between material revealed that the population of the site began at the three above-stated points. the start of the 1st century, probably in the Late Augustan Therefore, considering all of the above-stated, what can we period, which is testified to by rare finds of thin-walled be- say about the Roman-period population at Na vrhu? Re- akers, fairly numerous fragments of cups of the Sarius type, mains of architecture and, primarily, destroyed and tossed Pompeian trays and lids, and a fragment of a pot rim of the around traces including finds indicate that in the Roman Auerberg type. Economy at the site peaked in the time bet- period, beneath the top of the slope Na vrhu, there most ween the second half of the 1st and about the end of the 2nd probably existed a farm estate. Due to the fact that the site century, namely, the most finds of fine tableware and glass was almost completely destroyed, it is impossible to say at the site come from this period. precisely which form of a farm estate that was. In the first phase, dwelling facilities, i.e. houses with adjacent Owing to the fact that the site was previously ruined, the outbuildings were probably built at Na vrhu. Based on the analysis of material is all the more important for the un- material, we can assume that at the end of the 2nd century derstanding or interpretation of the site. At Na vrhu 1, fra- changes occurred at the site. At that time, the water re- gments of very diverse glass vessels were found, including servoir was probably filled in and thus the area could not drinking sets, plates, cups for ointments and balsamaria, have been used for living purposes any longer since finds bottles and jugs as well as smaller pots that were proba- of fine tableware and glass vessels from the time after the bly used for storing, while bottles were used for transport. 2nd century, which would indicate living culture, are rare. The Numerous finds, especially of cups and plates connected to further use of the area for agrarian and processing purposes serving food and drink, in addition to modest architectural is indicated to by smaller versions of type Dr. 6B amphorae. remains confirm the assumption that dwelling facilities were The abandonment of this territory could be connected to 72 Na vrhu, AAS 80, 2019 the decrease in the popularity of Istrian olive oil which be- gan in the post-Hadrian period (Bezeczky 1998, 10–11) or to the general crisis in the Empire, which after the 2nd cen- tury brought about the disintegration of the system of villae rusticae and which was reflected also in Istria where some of the villas ceased to exist (Matijašić 2000, 467). The question of ownership of the estate could be answered with the help of stamps on tegulae found at the site. The distribution of stamps on tegulae corresponds to the wider area of origin of estates owned by the elite from Trieste. All stamps are of a circular type and belong to the family of Tullius Crispinus ( Tulli Crispini), which owned several estates in the ager of Trieste (Žerjal 2008, 204–206). Even though the settlement of Na vrhu is slightly older, it has a similar time frame as the settlement of the villa rustica in Grubelce in the Valley of Sečovelje (Boltin Tome, Karinja 2000), while the two villae rusticae at Školarice (Žerjal 2008) and Predloka (Boltin Tome 2011) live on in the Late Roman period. Due to prior destruction of the site, it is impossible to define with complete certainty only with the analysis of material the settlement type of the site, still, the compari- son with villae rusticae in the vicinity indicates that a smaller villa rustica was probably built at the site of Na vrhu – a farm with living quarters and outbuildings which could have been owned by the Triestine family of Tullius Crispinus. Na vrhu, AAS 80, 2019 73 12Literatura ALBERI, D. 2006, Istria. Storia, arte, cultura. – S. Dorlingo della BJELAJAC, L. 1996, Amfore gornjomezijskog Podunavlja. – Ar-Valle (TS). heološki institute Beograd, Posebna izdanja 30, Beograd. ANSl 1975, Arheološka najdišča Slovenije. – Ljubljana. BOLTIN TOME, E. 1987, Predloka – antična in zgodnjesrednje- AZINOVIĆ BEBEK, A. 2009, Novovjekovni nalazi u grobovima veška lokaliteta. – V: V. Jurkić (ur.), Arheološka istraživanja u Istri 17. i 18. stoljeća oko crkve sv. Nikole biskupa u Žumberku. – i Hrvatskom primorju. Knj. 2, Izdanja Hrvatskog arheološkog Vjesnik Arheološkog muzeja u Zagrebu, 3. serija, 42, Zagreb, društva 11 (2), (1986), Pula, 189–207. 463–488. BOLTIN TOME, E. 2011, Predloka v rimskem času – po pripove- AZINOVIĆ BEBEK, A. 2014, Arheološka istraživanja. – V: A. Azi- di arheoloških najdb. – Kronika 59/2, Ljubljana, 189–210. nović Bebek in M. Krmpotić (ur.), Stari grad Barilović. 10 godina BOLTIN TOME, E. in S. KARINJA 2000, Grubelce in Sečoveljska arheološkog istraživanja, Zagreb, 34–49. dolina v zgodnjerimskem času. – Annales. Anali za istrske in AZINOVIĆ BEBEK, A. in A. JANEŠ v tisku, Kasnosrednjovjekov- mediteranske študije 22/2000. Ser. hist. sociol. 10, 2000, 2, Koper, no i novovjekovno groblje uz crkvu Uznesenja Blažene Djevi- 481–510. ce Marije u Rijeci / The Late Medieval and Post Medieval Ce- BOSCOLO, G. 2000, La pipa chioggiotta e altre pipe in terracot- metery at the Church of the Assumption of the Blessed Virgin ta. – Sottomarina (VE). Mary in Rijeka. – V: N. Radić Štivić in J. Višnjić (ur.), Pul vele BRADARA, T. in O. KRNJAK 2016, Temporis Signa. Arheološka crikve. Arheološka istraživanja riječkog kasnosrednjovjekovnog svjedočanstva istarskog novovjekovlja / Testimonianze archeo-i ranonovovjekovnog groblja / Archaeological Investigation of logiche dell‘età moderna in Istria / Archaeological evidence of the Rijeka’s Late Medieval and Early Post Medieval Cemetery, the Istrian modern era. – Arheološki muzej Istre. Monografije i Rijeka, 35–330. katalozi 26, Pula. BARKÓCZI, L. 1992, Frührömische glasierte Keramik in Ungarn. BRADARA, T. in N. KUZMANOVIĆ 2013, Materijalni ostaci gra- – V: P. Kovács (ur.), Glasierte Keramik in Pannonien. – A Szt. ničnih oznaka / I resti materiali dei termini confinari. – V: T. István Király Múzeum Közleményei D. sorozat sz. 212 / Mit- Bradara (ur.), Kamik na kunfinu, granične oznake u istarskim teilungen des König Sankt Stephan Museums Serie D. Nr. 212, šumama / Pietre sui confini, i cippi terminali nei boschi istriani. Székesfehérvár, 7–35. Arheološki muzej Istre, Monografije i katalozi 22, Pula, 81–97. BAVDEK, A. 2005, Rimsko žarno grobišče Volarje pri Žirijah, na BREŠČAK, D. 1982, Antično bronasto posodje Slovenije. – Situla Krasu. – Arheološki vestnik 56, Ljubljana, 235–262. 22/1, Ljubljana. BEKIĆ, L. 2000, Uvod u problematiku glinenih lula na području BRODAR, M. 2009, Stara kamena doba v Sloveniji / Altsteinzeit Hrvatske. – Vjesnik Arheološkog muzeja u Zagrebu, 3. ser., vol. in Slowenien. – Ljubljana. 32 – 33 (1999-2000), Zagreb, 249–279. BRUKNER, O. 1981, Rimska keramika u jugoslovenskom delu BERK, E., J. BOGATAJ in J. PUKŠIČ 2991, Ljudska umetnost in provincije Donje Panonije. – Dissertationes et monographiae obrt. – Ljubljana. 24, Beograd. BEZECZKY, T. 1994a, Amphorenfunde vom Magdalensberg und BUCHI, E. 1975, Lucerne del Museo di Aquileia I. Lucerne roma- aus Pannonien – Archäologische Forschungen zu den Grabun- ne con marchio di fabbrica. – Aquileia. gen auf dem Magdalensberg 12, Kärntner Museumsschriften 74, Klagenfurt. BUORA, M. 2008, Diffusione delle fibule Aucissa nell’area adria- tica. – V: M. Buora in S. Seidel (ur.), Fibule antiche del Friuli. Ca- BEZECZKY, T. 1994b, Amphorae from the forum of Emona. – taloghi e Monografie Archeologiche dei Civici Musei di Udine Arheološki vestnik 45, Ljubljana, 81–93. 9, Udine, 30–32. BEZECZKY, T. 1998a, The Laecanius amphora stamps and the BUSULADŽIĆ, A. 2014, Antički željezni alat i oprema sa prostora villas of Brijuni. – Österreichische Akademie der Wissenschaf- Bosne I Hercegovine / Iron tools and implements of the Roman ten. Philosophisch-historische Klasse, Denkschriften 261, Wien. period in Bosnia and Herzegovina. − Sarajevo. BEZECZKY, T. 1998b, Amphora types of Magdalensberg. – Ar- CASARI, P. 2002, Le sepolture romane e il catalogo dei materi- heološki vestnik 49, Ljubljana, 225–242. ali. – V: A. Dugulin (ur.), La necropoli di San Servolo. Veneti, Istri, Celti e Romani nel territorio di Trieste, Trieste, 95–129. 74 Na vrhu, AAS 80, 2019 CERMANOVIČ KUZMANOVIČ A. 1991, Rimsko staklo. DOMŻALSKI, K. 2014, The Pitane workshop and the most su- – Beograd. ccessful export of Eastern Sigillata C. − V: H. Meyza (ur.), Late CIGLAR, I., G. ČAKŠ, G. TICA in J. VINDER 2016, Poročilo o pred-Hellenistic to Mediaeval Fine Ware of the Aegean Coast of Ana- hodnih arheoloških raziskavah (arheološka izkopavanja in ar- tolia. Their Production, Imitation and Use. Warschau, 151–161. heološka raziskava ob gradnji) na arheološkem območju Bertoki DONAT, P. in P. MAGGI (ur.) 2007, Produzione, funzione e com- – Arheološko najdišče Vale (EŠD 9503) na trasi II. tira železniške mercializzazione dei vasi Auerberg nei territori di Aquileia, Ter-proge Divača−Koper. – Slovenska Bistrica, Planina (neobjavljeno geste, Forum Iulii, Iulium Carnicum e Iulia Concordia. – Antichità poročilo). Altoadriatiche 65, Trieste, 149–225. CONSPECTUS (ETTLINGER, E. et al.) 1990, Conspectus forma- DUGULIN, A. (ur.) 2002, La necropoli di San Servolo. Veneti, Istri, rum terrae sigillatae Italico modo confectae. – Materialen zur Celti e Romani nel territorio di Trieste. – Trieste. römisch-germanischen Keramik 10, Bonn. DYCZEK, P. 2001, Roman amphorae of the 1st–3rd centuries AD CULIBERG, M. 1995. Dezertifikacija in reforestacija slovenskega found on the Lower Danube. Typology. – Warszawa. Krasa / Desertification and reforestation of the Karst in Slove- FADIĆ, I. 2006, Argyruntum u odsjaju antičkog stakla. – Zadar. nia. – Poročilo o raziskovanju paleolitika, neolitika in eneolitika v Sloveniji 22 (1994), Ljubljana, 201–217. FARKA, C. 1977, Die römischen Lampen vom Magdalensberg. – Archäologische Forschungen zu den Grabungen auf dem CUNJA, R. 2004, Zbirka / Collezione Gajšek. – V: M. Guštin (ur.), Magdalensberg 4, Kärntner Museumsschriften 61, Klagenfurt. Srednjeveška in novoveška keramika iz Pirana in Svetega Ivana / Ceramiche medievali e postmedievali da Pirano e San Giovan- G. 2010 = GIGANTE, F. 2010, Catalogo nazionale delle monete ni / Srednjovjekovna i novovjekovna keramika iz Pirana i Svetog italiane dal’700 all’euro. – Edizione 18. Gigante 2009, Varese. Ivana, Annales Mediterranea, Koper, 67–203. GASPARI, A. 2010, „ Apud horridas gentis …“. Začetki rimskega CVJETIĆANIN, T. 2010, Roman Pottery in Moesia Superior. mesta Colonia Iulia Emona / Beginnings of the Roman town of – Beograd. Colonia Iulia Emona. − Ljubljana. ČIMIN, R. 2008, Keramički nalazi s utvrde Čanjevo. – V: L. Bekić GASPARI, A., R. KREMPUŠ, M. ERIČ in S. BOKAL 2001, Arheo- (ur.), Utvrda Čanjevo, istraživanja 2003-2007 / Fort Čanjevo, re- loško najdišče v strugi Savinje v Celju. – Arheološki vestnik 52, searches 2003-2007, Visoko, 121–189. Ljubljana, 281–301. DAROVEC, D. 2008, Kratka zgodovina Istre. – Annales Manuel, GASPARI, A., V. VIDRIH PERKO, M. ŠTRAJHAR in I. LAZAR, 2007, Koper. Antični pristaniški kompleks v Fizinah pri Portorožu – zaščitne raziskave leta 1998. – Arheološki vestnik 58, Ljubljana, 167–218. DEIMEL, M. 1987, Die Bronzekleinfunde vom Magdalensberg. – Archäologische Forschungen zu den Grabungen auf dem GLASIERTE KERAMIK 1992, Katalog. – V: P. Kovács (ur.), Glasierte Magdalensberg 9, Kärntner Museumsschriften 71, Klagenfurt. Keramik in Pannonien, A Szt. István Király Múzeum Közlemén- yei D. sorozat sz. 212 / Mitteilungen des König Sankt Stephan DEMETZ, S. 1999, Fibeln der spätlatène - und frühen römischen Museums Serie D. Nr. 212, Székesfehérvár, 75–88. Kaiserzeit in den Alpenländern. Frühgeschichtliche und Provin- zialrömische Archäologie. − Materialien und Forschungen 4, GONÇALVES D., T. J. U. THOMPSON in E. CUNHA 2011, Impli- Rahden/Westf. cations of heat-induced changes in bone on the interpretation of funerary behaviour and practice. – Journal of Archaeological DI FILIPPO BALESTRAZZI, E. 1988a, Lucerne del Museo di Science 38, London, 1308–1313. Aquileia Vol. II, 1. La lucerne di età repubblicana ed imperiale. – Aquileia. GUSAR, K. 2008, Arheološki nalazi keramičkih lula za duhan iz zbirke Narodnog muzeja u Zadru. – Prilozi Instituta za arheolo- DI FILIPPO BALESTRAZZI, E. 1988b, Lucerne del Museo di Aquile- giju u Zagrebu 25, Zagreb, 135–154. ia Vol. II, 2. La lucerne di età repubblicana ed imperiale. – Aquileia. HAYES, J. W. 1972, Late Roman Pottery. − London. D‘INCA, C., V. KOVAČIĆ, A. MARCHIORI, Y. MARION, G. ROSA- DA, C. ROUSSE, F. TASSAUX in M. ZABEO 2010, Loron–Lorun, HEATH, S. in B. TEKKÖK (ur.) 2007–2008, Greek, Roman and Parenzo–Poreč, Istria. Una villa maritima nell‘agro parentino: La Byzantine Pottery at Ilion (Troia). – Project Troia. (http://classics. campagna di ricerca 2009. – Histria Antiqua 19, Pula, 313–327. uc.edu/troy/GreekRomanByzantinePotteryAtIlion.pdf [dostop 21. november 2017]). DJURA JELENKO, S. 2016, Zgodba guštanjskega dvorca. – V: S. Djura Jelenko (ur.), Dvorec Grinfels. Katalog občasne razstave / HORVAT, J. 1990, Nauportus (Vrhnika). – Dela SAZU, Razred za Grinfels Minor. Temporary exhibition catalogue, Slovenj Gradec, zgodovinske in družbene vede; Znanstvenoraziskovalni center 56–98. SAZU, Inštitut za arheologijo 16, Ljubljana. DJURIĆ, B. in G. TICA 2001, Poročilo o arheološkem intrasite HORVAT, J. (ur.) 1997a, Sermin. Prazgodovinska in zgodnjerim-pregledu na najdišču Boško – Na vrhu. – Ljubljana (neobjavljeno ska naselbina v severozahodni Istri / Sermin. A Prehistoric and poročilo). Early Roman Settlement in Northwestern Istria. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 3, Ljubljana. Na vrhu, AAS 80, 2019 75 HORVAT, J. 1997b, Amfore / Amphorae. – V: J. Horvat (ur.), Ser- ISTENIČ, J. 2005, Evidence for a very late Republican siege at min. Prazgodovinska in zgodnjerimska naselbina v severozaho- Grad near Reka in Western Slovenia. – V: W. Jobst (ur.), Archäo- dni Istri / Sermin. A Prehistoric and Early Roman Settlement in logie der Schlachtfelder – Militaria aus Zerstörungshorizonten. Northwestern Istria, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 3, Akten der 14. Internationalen Roman Military Equipment Con- Ljubljana, 57–77. ference (ROMEC), Wien, 27.−31. August 2003. Carnuntum Jahr- HORVAT, J. 1997c, Fina namizna in navadna keramika / Fime Ta- buch 2005, Wien, 77–87. ble Ware and Coarse Pottery. – V: J. Horvat (ur.), Sermin. Praz- ISTENIČ, J. 2015, Traces of Octavian’s military activities at Gra- godovinska in zgodnjerimska naselbina v severozahodni Istri / dišče in Cerkno and Vrh near Pečine / Sledovi Oktavijanovega Sermin. A Prehistoric and Early Roman Settlement in Northwe- vojaškega delovanja na Gradišču v Cerknem in Vrh gradu pri stern Istria, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 3, Ljubljana, Pečinah. – V: J. Istenič, B. Laharnar in J. Horvat (ur.), Evidence of 100–112. the Roman army in Slovenia / Sledovi rimske vojske na Sloven- HORVAT, J. 1997d, Zaključek. Rimska doba. / Conclusion. The skem, Katalogi in monografije 41, Ljubljana, 43–73. Roman Period. – V: J. Horvat (ur.), Sermin. Prazgodovinska ISTENIČ, J. in G. SCHNEIDER 2000, Aegean cooking ware in the in zgodnjerimska naselbina v severozahodni Istri / Sermin. A eastern Adriatic. – Rei Cretariae Romanae Fautorum Acta 36, Prehistoric and Early Roman Settlement in Northwestern Istria, Ephesos, 341–348. Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 3, Ljubljana, 117–133. IVČEVIĆ, S. 2007, Aucissa fibule iz antičke Aserije (Podgrađe HORVAT, J. 1997e, Opisi rimske in helenistične keramike. / De- kod Benkovca). Aucissa fibulae from Roman Asseria (Podgrađe scriptions of Roman and Hellenistic Pottery. – V: J. Horvat (ur.), near Benkovac). – Asseria 5, Zadar, 227–279. Sermin. Prazgodovinska in zgodnjerimska naselbina v severo- J. 1970 = JAECKEL, P. 1970, Die Münzprägungen des Hauses zahodni Istri. Sermin. A Prehistoric and Early Roman Settlement Habsburg 1780–1918 und der Republik Österreich seit 1918. in Northwestern Istria, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae – Basel. 3, Ljubljana, 165–170. JABLONKA, P. 2001, Die Gurina bei Dellach im Gailtal. Siedlung, HORVAT, J. in A. BAVDEK 2009, OKRA. Vrata med Sredozemljem Handelsplatz und Heiligtum. – Aus Forschung und Kunst 33, in Srednjo Evropo / OCRA. The gateway between the Mediter- Klagenfurt. ranean and Central Europe. – Opera Instituti Archaeologici Slo- veniae 17, Ljubljana. JANEŽIČ, M. in E. SCHINDLER KAUDELKA 2017, Heavy ungu- entaria from Poetovio: cosmetic or medicinal use? – PowerPoint HORVAT, J. in V. SVETLIČIČ 1997, Katalog. / Descriptions of Ro- prezentacija, Crikvenica. man and Hellenistic Pottery. − V: J. Horvat (ur.), Sermin. Praz- godovinska in zgodnjerimska naselbina v severozahodni Istri / JAPP, S. 2014, Sigillata of Pergamom – Eastern Sigillata C. Pro-Sermin. A Prehistoric and Early Roman Settlement in Northwe- blem of classification and chronology. − V: H. Meyza (ur.), Late stern Istria, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 3, Ljubljana, Hellenistic to Mediaeval Fine Ware of the Aegean Coast of Ana-171–193. tolia. Their Production, Imitation and Use, Warschau, 11–23. HORVAT, M. 1999, Keramika. Tehnologija keramike, tipologi- JURIŠIĆ. M., 2000, Ancient shipwrecks of the Adriatic. Maritime ja lončenine, keramični arhiv. – Razprave Filozofske fakultete, transport during the first and second centuries AD. – BAR Inter-Ljubljana. national Series 828, Oxford. HVALEC, S., I. BEKLJANOV ZIDANŠEK, T. VERBIČ, T. TOMAZZO KOS, M. in M. ŽVANUT 1994, Ljubljanske steklarne v 16. Stoletju RAVNIK, B. TOŠKAN, J. DIRJEC in M. CULIBERG 2012, Tobačno in njihovi izdelki / Glass Factories in Ljubljana in the 16th Centu- mesto. Zaključno poročilo o predhodnih arheoloških raziskavah ry. – Viri. Gradivo za materialno kulturo Slovencev 1, Ljubljana. na najdišču Ljubljana – Tobačno mesto (faza 1.1). (EŠD 329, KOŠČEVIĆ, R. 1980, Antičke fibule s područja Siska. – Zagreb. 9437). – Ljubljana (neobjavljeno poročilo). KOVAČIČ, A. 2015, Rimskodobno najdišče Na vrhu pri Stepa- ISTENIČ, J. 1988, Kuhinjsko posude egejskih tipova na nalazištu nih. − Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Rodik – nekropola Pod Jezerom. – Diadora 10, Zadar, 99–108. Oddelek za arheologijo, Ljubljana. ISTENIČ, J. 1999, Poetovio, zahodna grobišča I. Grobne celote iz KOVAČIĆ, V., A. MARCHIORI, G. ROSADA, F. TASSAUX in M. Deželnega muzeja Joanneum v Gradcu / Poetovio, the Western CARRE 2004, Loron–Lorun, Parenzo–Poreč, Istria. Una villa ma- Cemeteries I. Grave-Groups in the Landesmuseum Joanneum, ritima nell‘agro parentino: La campagna di ricerca 2003. – Hi- Graz. – Katalogi in monografije 32, Ljubljana. stria Antiqua 12, Pula, 227–250. ISTENIČ, J. 2000, Poetovio, zahodna grobišča II. Grobne celote KRMPOTIĆ, M. 2014, Kasnosrednjevekovno i novovjekovno ke- iz Deželnega muzeja Joanneum v Gradcu. Katalog / Poetovio, ramičko posuđe. – V: A. Azinović Bebek in M. Krmpotić (ur.), the Western Cemeteries I. Grave-Groups in the Landesmuse- Stari grad Barilović. 10 godina arheološkog istraživanja, Zagreb, um Joanneum, Graz. Catalogue. – Katalogi in monografije 33, 76–91. Ljubljana. 76 Na vrhu, AAS 80, 2019 LABUD, G. 1995, Ri cherche archaeologico-ambientali dell‘Istria MARION, Y. in A. STARAC 2001, Les Amphores. – F. Tassaux, settentrionale: la valle del fiume Risano. – Studies in Mediterra-R. Matijašić in V. Kovačić (ur.), Loron (Croatie). Un grand centre nean Archaeology and Literature. Pocket–book 130, Jonsered. de production d’ amphores à huile istriennes (Ier – Ive S. P. C.), LAHARNAR, B. 2015, The Roman army in the Notranjska regi- Ausonius–Publications Mémoires 6, Bordeaux, 97−125. on. – V: J. Istenič, B. Laharnar in J. Horvat (ur.), Evidence of the MARITAN, L., M. SECCO, C. MAZZOLI, V. MANTOVANI in J. BO- Roman Army in Slovenia / Sledovi rimske vojske na Slovenskem, NETTO 2013, The decorated Padan terra sigillata from the site Katalogi in monografije 41, Ljubljana, 9–41. of Retratto, Adria (north-eastern Italy): Provenance and pro- LAZAR, I. 2001, Srednjeveško steklo iz Celja / Medieval glass duction technology. – Applied Clay Science Volume 82, 62–69 from Celje. – V: M. Guštin (ur.), Srednjeveško Celje / Medieval (https://www.academia.edu/8205998/The_decorated_Pa- Celje, Archaeologia Historica Slovenica 3, Ljubljana, 69–96. dan_terra_sigillata_from_the_site_of_Retratto_Adria_north-ea- stern_Italy_Provenance_and_production_technology [dostop LAZAR, I. 2003, Rimsko steklo Slovenije / The Roman Glass of 10. november 2017]). Slovenia. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 7, Ljubljana. MARTIN, A. 1995, Central Italian lead–glazed Ware. – Alba Re- LAZAR, I. 2004, Odsevi davnine. Antično steklo Slovenije / Spi- gia. Anales Musei Stephani Regis 25, Székesfehérvár, 63–68. egelungen der Vorzeit. Antikes Glas in Slowenien. – V: I. Lazar (ur.), Rimljani. Steklo, glina, kamen / Die Römer. Glas, Ton, Stein, MASELLI SCOTI, F. 1984, La ceramica ad Aquileia. Il vasellame Celje, Ptuj, Maribor, 11–81. da mensa. – V: I musei di Aquileia 2. Arti applicante, cerami- ca, epigrafia, numismatica, Antichità Altoadriatiche 24, Udine, LIPOVAC VRKLJAN, G. 2011, Lokalna keramička radionica Sek- 39–69. sta Metilija Maksima u Crikvenici – Crikveničke amfore ravnog dna. – V: G. Lipovac Vrkljan, I. Radić Rossi in B. Šiljeg (ur.), Rim- MASELLI SCOTI, F., V. DEGRASSI, L. MANDRUZZATO, G. MIAN, ske keramičarske i staklarske radionice / Officine per la produzi- V. PROVENZALE, D. RICCOBON in C. TIUSSI 2004, La domus di one di ceramica e vetro in epoca romana / Roman ceramic and Piazza Barbacan (Trieste): le fasi e I materiali. – Società istriana glass manufactures, Zbornik I. međunarodnog arheološkog di archeologia e storia patria, N.s. 52, 1 = 104, Trieste, 19–158. kolokvija, Crikvenica, 23.−24. listopada 2008, Crikvenica, 3–18. MATIJAŠIĆ, R. 1991, Campus Martius. Antička nekropola iz- LOESCHCKE, S. 1919, Lampen aus Vindonissa, Ein Beitrag zur među Premanturske i Medulinske ulice u Puli (Istraživanje 1985- Geschichte von Vindonissa und des antiken Beleuchtungswe- 1986. godine) / Roman necropolis between Premanturska and sens. − Zürich. Medulinska street in Pula (Campaign 1985 – 1986). – Arheološki muzej Istre. Monografije i katalozi 8, Pula. LONČAR, N. 2005, Geomorfologija. – V: M. Bertoša in R. Mati- jašić (ur.), Istarska enciklopedija, Zagreb, 249–252. MATIJAŠIĆ, R. 1998, Gospodarstvo antičke Istre. Arheološki osta- ci kao izvori za poznavanje družbeno-gospodarskih odnosa u MACCABRUNI, C. 1995, Ceramica invetriata con decorazione Istri u antici (I. st. pr. Kr. – III. st. posl. Kr.). – Povijest Istre 4, Pula. a rilievo nuovi ritrovamenti dal territorio Pavese. – Alba Regia. Anales Musei Stephani Regis 25, Székesfehérvár, 49–61. MATIJAŠIĆ, R. 2000, Gospodarstvo rimske rustičke vile u Istri. – Annales. Anali za istrske in mediteranske študije 22/2000. Ser. MAGGI, P. 2008, Anfore: Produzioni italiche. – V: C. Morselii hist. sociol. 10, 2, Koper, 457–470. (ur.), Trieste Antica, Lo scavo di Crosadai, Trieste, 119–133. MATIJAŠIĆ, R. 2005, Istra. – V: M. Bertoša in R. Matijašić (ur.), MAGW 1900, Mittheilungen der Antropologischen Gesellschaft Istarska enciklopedija, Zagreb, 337–339. in Wien. Band XXX, Der neuen Folge XX: Band. Nr. 1, Sitzungs- berichte. Januar 1900. − Wien. MAZZEO SARACINO, L. 2000, Lo studio delle sigillate padane: problemi e prospettive. – V: G. P. Brogiolo in G. Olcese, Produ- MAIER MAIDL, V. 1992, Stampel und Inschriften auf Amphoren zione ceramica in area Padana tra il II secolo a.C. e il VII secolo vom Magdalensberg. Wirtschaftliche Aspekte. – Archäologische d.C. Nuovi dati e prospettive di ricera, Documenti di Archeolo-Forschungen zu den Grabungen auf dem Magdalensberg 11, gia 21, Mantova, 29–43. Kärntner Museumsschriften 73, Klagenfurt. MERC, V. 2012a, Podfaza IIb. 2. stopnja podfaze 2b. Gradivo. MANDRUZZATO, L. in A. MARCANTE 2005, Vetri antichi del Kovine in steklo. – V: A. Plestenjak (ur.), Sermin. Arheološke raz- Museo archeologico nazionale di Aquileia. Il vasellame da men-iskave v letu 2010, Ljubljana, 29. sa. – Corpus delle Collezioni del Vetro nel Friuli Venezia Giulia, vol. 2, Comitato Nazionale Italiano dell’AIHV, Trieste. MERC, V. 2012b, Podfaza IIc. Gradivo. Kovine. – V: A. Plestenjak (ur.), Sermin. Arheološke raziskave v letu 2010, Ljubljana, 34. MANDRUZZATO, L. 2008, Vetri antichi del Museo archeologico nazionale di Aquileia. Or namenti e oggettistica di età romana, MIHOVILIĆ, K. 1979, Prstenje i naušnice rimskog doba Sloveni-vetro pre- e post-romano. – Corpus delle Collezioni del Vetro je. – Arheološki vestnik 30, Ljubljana, 223–242. nel Friuli Venezia Giulia, vol. 4, Trieste. MIKL CURK, I. 1976, Poetovio I. − Katalogi in monografije 13, MARABINI MOEVS, M. T. 1973, The Roman Thin Walled Pottery Ljubljana. from Cosa (1948–1954). − Memoirs of the American Academy in Rome 32, Ann Arbor. Na vrhu, AAS 80, 2019 77 MILEUSNIĆ, Z. 2014, Beneška dediščina na območju nekdanje- PETRUCCI, G. 1997, La fauna protostorica e romana. Scavi So- ga dominikanskega samostana v Kopru. – Doktorska disertaci- printendenza 1988−1992. – V: F. Maselli Scotti (ur.), Il Civico ja. Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije museo archeologico di Muggia, Muggia (Trieste), 121–132. Koper, Koper. PLESNIČAR GEC, L. 1972, Severno emonsko grobišče / The NEGRI, A. 1999, La ceramica grezza con marchio a rilievo sul northern necropolis of Emona. − Katalogi in monografije 8, fondo nel Friuli bassomedievale. – V: M. Buora, B. Žbona Trk- Ljubljana. man in M. Guštin (ur.), Ceramica dal Bassomedioevo al Rinasci- PLESNIČAR GEC, L. 1977, Keramika emonskih nekropol. – Dis- mento in Italia nordorientale e nella aree transalpine, Archeolo- sertationes et monographiae 20, Ljubljana. gia di frontiera 2–1999, Trieste, 43–53. PLESNIČAR GEC, L. 2006, Emonski forum / Emona Forum. – NOVŠAK, M. 2003a, Križišče pri Sp. Škofijah. – V: D. Prešeren Annales Mediterranea, Koper. (ur.), Zemlja pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah Slo- venije. Vodnik po najdiščih, Ljubljana, 165–166. PLEŠE, T. in A. AZINOVIĆ BEBEK 2005, Arheološka istraživa- nja župne crkve Marije Magdalene u Čazmi / Archaeological NOVŠAK, M. 2003b, Školarice pri Sp. Škofijah. – V: D. Prešeren research at the parish church of Mary Magdalene in Čazma. (ur.), Zemlja pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah Slo- – Opuscula Archaeologica 29, Zagreb, 287–305. venije. Vodnik po najdiščih, Ljubljana, 258–259. POGLAJEN, S. 2007, Geografski informacijski sistemi v študijah NOVŠAK, M. 2010, Školarice – rimsko grobišče; Križišče pri Spo- rimskega podeželja: primer severozahodne Istre. − Doktorska dnjih Škofijah. − Magistrsko delo. Univerza v Ljubljani, Filozof- disertacija. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek ska fakulteta, Oddelek za arheologijo, Ljubljana. za arheologijo, Ljubljana. NOVŠAK, M. 2012, Šentpavel pri Domžalah. – Arheologija na POGLAJEN, S. 2009, Simulation of the Roman road network in avtocestah Slovenije 26, Ljubljana. north-western Istria. – Histria Antiqua 17, Pula, 229–240. OGRIN, D. 1995, Podnebje Slovenske Istre. – Knjižnica Annales PREDOVNIK, K., M. DACAR in M. LAVRINC 2008, Cerkev sv. Jer- 11, Koper. neja v Šentjerneju. Arheološka izkopavanja v letih 1985 in 1986. OGRIN, D., M. VYSOUDIL, I. MRAK in M. OGRIN 2012, Splošne − Archaeologia Historica Slovenica 6, Ljubljana. in lokalne podnebne poteze. – V: D. Ogrin (ur.), Geografija sti- PROHASKA GROSS, C. 1992, Der Heidelberger Glasfund. – V: ka Slovenske Istre in Tržaškega zaliva, GeograFF 12, Ljubljana, D. Lutz, C. Prohaska Gross in H. Schwerdel Schmidt (ur.), Vor 67–86. dem groβen Brand. Archäologie zu Füβen des Heidelberg Sc- OROŽEN ADAMIČ, M. 2001, Tržaški zaliv. – V: D. Perko in M. hlosses, Stuttgart, 82–97. Oražen Adamič (ur.), Slovenija, pokrajine in ljudje, Ljubljana, RADMAN LIVAJA, I. 2004, Militaria Sisciensia – Nalazi rimske 282–291. vojne opreme iz Siska u fundusu Arheološkog muzeja u Zagrebu OROŽEN ADAMIČ, M., D. PERKO in D. KLADNIK 1997, Priročni / Militaria Sisciensia – Finds of the Roman military equipment krajevni leksikon Slovenije. – Ljubljana. in Sisak in the holdings of the Archaological Museum in Za- PERKIĆ, D. 2010, Pavlinski samostan u Kamenskom kod Karlov- greb. − Katalozi i monografije Arheološkog muzeja u Zagrebu ca, nalazi grobova kasnog srednjeg i novog vijeka. – Vjesnik 1, Zagreb. Arheološkog muzeja u Zagrebu, 3. serija, 43, Zagreb, 227–288. RAJŠP, V. in D. TRPIN 1997, Slovenija na vojaškem zemljevidu PERKO, V. 2013, The hidden power of small images: oil lamps, 1763-1787 (1804), 3. zvezek / Josephinische Landesaufnahme an instrument of romanisation? – С. Крунић (ur.), Акта 1763-1787 (1804) für das Gebiet der Republik Slowenien. 3. са стручног скупа Античке светиљке. Хронологија, Band. – Ljubljana. типологија и орнаментика, Београд, 9–16. REPOLUSK, P. 2001, Sredozemski svet. − V: D. Perko in M. PERKO, V., A. NESTOROVIĆ in I. ŽIŽEK 2012, Ex Oriente Lux. Oražen Adamič (ur.), Slovenija, pokrajine in ljudje, Ljubljana, Rimskodobna svetila in oljenke v Sloveniji. IV. Mednarodni kon-194–207. gres Zveze raziskovalcev svetil, ILA Ptuj, 15. do 19. maj 2012. RIC = The Roman Imperial Coinage − Ptuj. C. H. V. Sutherland, The Roman Imperial Coinage. Vol. I: Augu- PETEK, B. 2004, Pregled oblik srednjeveškega stekla iz Turjaške stus to Vitellius. – London, Spink & Son Ltd, 1984. palače v Ljubljani. – V: I. Lazar (ur.), Drobci antičnega stekla / H. MATTINGLY in E. A. SYDENHAM, The Roman Imperial Coi- Fragments of the Ancient Glass, Annales Mediterranea, Koper, nage. Vol. II: Vespasian to Hadria n. – London, Spink & Son Ltd, 115–126. 1926. PETKOVIĆ, S. 2010, Rimske fibule u Srbiji od I do V veka n.e. – H. MATTINGLY, E. A. SYDENHAM in C. H. V. SUTHERLAND, The Arheološki institut. Posebna izdanja 50, Beograd. Roman Imperial Coinage. Vol. IV, Part III: Gordian III to Uranius PETRU, S. in P. PETRU 1978, Neviodumun (Drnovo pri Krškem). Antoninus. Reprint 2nd Edition [London 1949]. – London, Spink Katalog najdb. – Katalogi in monografije 15, Ljubljana. & Son Ltd, 1968. 78 Na vrhu, AAS 80, 2019 RICHTER, H. G. in M. J. DALLWITZ 2002, Commercial timbers: SCHNEIDER, G. 1994, Studies on Roman lamps from the descriptions, illustrations, identification and information retrie-Northern provinces and from Rome. – V: G. Olcese (ur.), Cera- val. − Računalniški program INTKEY. mica romana e archeometria: lo stato degli studi. Atti delle Gi- ROZMAN, B. 2001, Preliminarno poročilo – Na vrhu 2. – Kranj ornate Internazionali di Studio Castello di Montegufoni, 26−27 (neobjavljeno poročilo). aprile 1993, Quaderni del Dipartimento di archeologia e storia delle arti. Sezione archeologica – Università di Siena, Firenze, SAGADIN, M. 1979, Antične pasne spone in garniture v Slove- 127–142. niji. − Arheološki vestnik 30, Ljubljana, 294–338. SCHNEIDER, G. 2000, X-ray fluorescence analyses of vernice SAKARA SUČEVIĆ, M. 2012, Prazgodovinska keramika med near, sigillata and Firmalampen from North Italy. – V: G. P. Bro-Miljskim zalivom in porečjem Mirne. − Doktorska disertacija. giolo in G. Orcese (ur.), Produzione ceramic in area Padana tra Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije, il II secolo a.C. e il Vii secolo d.C.: nuovi dati e prospettive in Koper. ricerca. Convegno internazionale. Desenzano del Garda 8-10 SAKARA SUČEVIĆ, M., T. ŽERJAL, M. BIZJAK in L. GARDINA aprile 1999, Documenti di archaeologia 21, Mantova, 103–106. 2015, Vsak košček šteje. Školarice. Od arheološkega artefakta SCHÜTZ, N. M. 2003, Eisenfunde aus der Stadt auf dem Mag- do muzealije. / Pezzo per pezzo. Scoladizzi. Musealizzazione dalensber IIg. – Archäologische Forschungen zu den Grabun- dell‘oggetto archeologico. – Koper. gen auf dem Magdalensberg 14, Kärntner Museumsschriften SCHINDLER, M. in S. SCHEFFENEGGER 1977, Die glatte rotte 77, Klagenfurt. Terra Sigillata vom Magdalensberg. – Archäologische Forsc- SCHWEINGRUBER, F. H. 1990, Mikroskopische Holzanatomie. hungen zu den Grabungen auf dem Magdalensberg 5, Kärn- Formenspektren mitteleuropäischer Stamm- und Zweighölzer tner Museumsschriften 62, Klagenfurt. zur Bestimmung von rezentem und subfossilem Material. Ana- SCHINDLER KAUDELKA, E. 1975, Die dünnwandige Gebrau- tomie microscopique du bois. Microscopic wood anatomy (3rd chskeramik vom Magdalensberg. – Archäologische Forschun- ed.). – Eidgenössische Forschungsanstalt für Wald, Schnee und gen zu den Grabungen auf dem Magdalensberg 3, Kärntner Landschaft, Birmensdorf. Museumsschriften 58, Klagenfurt. SEDLMAYER, H. 2014, Le fibule del tipo Aucissa. Componente SCHINDLER KAUDELKA, E. 1980, Die römische Modelkeramik tipica dell’abbigliamento femminile in un ambito di scarsa ro- vom Magdalensberg. – Archäologische Forschungen zu den manizzazione. − Quaderni Friulani di Archeologia 24, Udine, Grabungen auf dem Magdalensberg 7, Kärntner Museums-19–31. schriften 66, Klagenfurt. SHIPMAN, P., G. FOSTERB in M. SCHOENINGE 1984, Burnt Bo- SCHINDLER KAUDELKA, E. 1989, Die gewöhnliche Gebrau- nes and Teeth. An Experimental Study of Color, Morphology, chskeramik vom Magdalensberg. – Archäologische Forschun- Crystal Structure and Shrinkage. – Journal of Archaeological gen zu den Grabungen auf dem Magdalensberg 10, Kärntner Science 11, London, 301–325. Museumsschriften 72, Klagenfurt. SIJARIĆ, M. 2014, Hladno oružje iz Bosne I Hercegovine u arhe- SCHINDLER KAUDELKA, E. 1998, Die Dünnwandige Gebrau- ologiji razvijenog i kasnog srednjeg vijeka. − Sarajevo. chskeramik vom Magdalensberg 2. Die pareti sottili vom Süd- SLABE, M. 1993, Antična nekropola na Pristavi pri Trebnjem / hang des Magdalensberges (s prispevkom G. Schneider). – V: The Roman cemetery at Pristava near Trebnje. – Vestnik 12, G. Piccotini (ur.), Die Ausgrabungen auf dem Magdalensberg. Ljubljana. 1980 bis 1986, Magdalensberg-Grabungsbericht 16, Klagenfurt, 389–427. SLOVENCI 1986, Slovenci v 16. stoletju II. Katalog razstavljenega gradiva. – Ljubljana. SCHINDLER KAUDELKA, E. 2006, La terra sigillata norditalica decorata. A che punto siamo arrivati? – V: S. Menchelli in M. SNOJ, D. 1992, Sermin. – Varstvo spomenikov 34, Ljubljana, Pasquinucci (ur.), Territorio e produzioni ceramiche. Paesaggi, 91–105. economia e società in età romana. Atti del Convegno internazi- STARAC, A. 1995, Morfologija sjevernojadranskih amfora: pri- onale (Pisa. 20-22 ottobre 2005), Instrumenta 2, Pisa, 239–244. mjeri iz Istre. – Diadora 16–17, Zadar, 135–162. SCHINDLER KAUDELKA, E. 2012, La ceramica a pareti sottili del STARAC, A. 2001, Produzione e distribuzione delle anfore nord- Magdalensberg 1975–1998–2011. − V: I. Lazar in B. Županek -adriatiche nell‘Istria. – Rei Cretariae Romanae Fautorum Acta (ur.), Emona med Akvilejo in Panonijo / Emona between Aquileia 37, Lyon, 269–277. and Pannonia, Annales Mediterranei, Koper, 323–366. STOKIN, M. 1992, Naselbinski ostanki iz 1. st. pr. n. št. v Forna- SCHINDLER KAUDELKA, E., U. FASTNER in M. GRUBER 2001, čah pri Piranu. – Arheološki vestnik 43, Ljubljana, 79–92. Italische Terra Sigillata mit Appliken in Noricum. – Archäologi- sche Forschungen 6, Wien. Na vrhu, AAS 80, 2019 79 STOKIN, M. 1997, Razširjenost arheoloških najdišč v zaledju TICA, G. 2003b, Na vrhu pri Stepanih. – V: D. Prešeren (ur.), Sermina / The Distribution of Archaeological Sites in the Hin-Zemlja pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah Slovenije. terland of Sermin. – V: J. Horvat (ur.), Sermin. Prazgodovinska Vodnik po najdiščih, Ljubljana, 195–196. in zgodnjerimska naselbina v severozahodni Istri / Sermin. A TICA, G. 2017, Goti med Jadranom in Panonijo. − Doktorska Prehistoric and Early Roman Settlement in Northwestern Istria, disertacija. Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 3, Ljubljana, 140–150. študije, Koper. STOKIN, M. in E. LAZAR 2009, Portorož – Arheološko najdi- TORELLI, N. 1991, Makroskopska in mikroskopska identifikacija šče Metropol. – Varstvo spomenikov. Poročila 45, Ljubljana, lesa (ključi). – Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odde-160–164. lek za lesarstvo, Ljubljana. SVETLIČIČ, V. 1997, Zaključek. Prazgodovina / Conclusion. Pre- TOŠKAN, B. 2009, S esalska favna z najdišča Križišče (AC Koper− history. – V: J. Horvat (ur.), Sermin. Prazgodovinska in zgodnje- Lendava). Poročilo za izkopavanja iz let 2002 in 2003. – Sevnica rimska naselbina v severozahodni Istri / Sermin. A Prehistoric (neobjavljeno poročilo). and Early Roman Settlement in Northwestern Istria, Opera In- stituti Archaeologici Sloveniae 3, Ljubljana, 113–116. TOŠKAN, B. 2013, Domače govedo v romaniziranem jugo- vzhodnoalpskem prostoru: arheozoološki pogled. − Keria. Stu- SYMES, S. A., C. W. RAINWATER, E. N. CHAPMAN, D. R. GIPSON dia latina et graeca 15 (1), Ljubljana, 35–72. in A. P. PIPER 2008, Patterned Thermal Destruction of Human Remains in a Forensic Setting. – V: C. W. Schmidt in S. A. Symes TRATNIK, V. 2012, Sledovi rimske poselitve na Grubljah pri Vi- (ur.), The Analysis of Burned Human Remains, Amsterdam, Bo- pavi. − Arheološki vestnik 63, Ljubljana, 105–138. ston, London, 15–54. TRATNIK, V. 2014, Rimsko grobišče na Laurinovi ulici v Vipavi. − ŠAŠEL, J. 1975, Rimske ceste v Sloveniji ( viae publicae). − V: Arheološki vestnik 65, Ljubljana, 255–322. Arheološka najdišča Slovenije, Ljubljana, 74–88. TRENZ, A. 2003, Gabrovica. – V: D. Prešeren (ur.), Zemlja pod ŠRIBAR, V. 1974, Razvoj srednjeveške keramike na Otoku vašimi nogami. Arheologija na avtocestah Slovenije. Vodnik po pri Dobravi – Freizinški trg Gutenwerth. – Slovenski etnograf najdiščih, 131–132, Ljubljana. 25−26. Letnik 1972−73, Ljubljana, 9–38. TRENZ, A. A. in M. NOVŠAK 2006, Školarice, ankaransko križi- ŠTRAJHAR, M. in R. KLASINC 2001, Poročilo o arheoloških iz- šče. – Rast št. 2 (104), april 2006. Delno dopolnjen separat, Novo kopavanjih na lokaciji Na vrhu 1. – Ljubljana (neobjavljeno mesto, 15–18. poročilo). TROBEC, T. 2012, Hidrografske značilnosti obalnega pasu in ŠTULAR, H. 1975, Pivsko posodje skozi stoletja. – Ljubljana. zaledja. – V: D. Ogrin (ur.), Geografija stika Slovenske Istre in Tržaškega zaliva, GeograFF 12, Ljubljana, 135–158. ŠUBIC, Z. 1975, Rimske ojlenke v Sloveniji. – Arheološki vestnik 26, Ljubljana, 82–99. UBELAKER, D. H. in J. L. RIFE 2007, The practice of cremation in the Roman-era cemetery at Kenchreai, Greece. The perspecti- TASSAUX, F., R. MATIJAŠIĆ in V. KOVAČIĆ 2001, Loron (Croatie). ve from archeology and forensic science. – Bioarchaeology of Un grand centre de production d‘amphores à huile istriennes the Near East 1, Warszawa, 35–57. (Ier – IVe S. P. C.). – Ausonius–Mémoires 6, Bordeaux. URLEB, M. 1983, Antično grobišče v Cerknici. − Arheološki ve- TESTORI, G. 2004, Vetri medievali dal castello di Colloredo stnik 34, Ljubljana, 298–346. di Monte Albano. − V: I. Lazar (ur.), Drobci antičnega stekla / Fragments of the Ancient Glass, Annales Mediterranea, Koper, VERBIČ, T. 2001, Geološka spremljava arheoloških izkopavanj 127–132. na najdišču Na vrhu. – Ljubljana (neobjavljeno poročilo). TICA, G. 2000, Poročilo o rezultatih ekstenzivnega arheološkega VIČIČ, B. 1993, Zgodnjerimsko naselje pod Grajskim gričem pregleda. – Kranj (neobjavljeno poročilo). v Ljubljani. Gornji trg 15. − Arheološki vestnik 44, Ljubljana, 153–201. TICA, G. 2001a, Poročilo o arheoloških izkopavanjih na lokaci- ji Na vrhu na trasi AC Klanec–Ankaran. – Kranj (neobjavljeno VIČIČ, B. 1994, Zgodnjerimsko naselje pod Grajskim gričem v poročilo). Ljubljani. Gornji trg 30, Stari trg 17 in 32. − Arheološki vestnik 45, Ljubljana, 25–80. TICA, G. 2001b, Poročilo o arheoloških izkopavanjih na loka- ciji Boško na trasi AC Klanec–Ankaran. – Kranj (neobjavljeno VIDRIH PERKO, V. 2000, Amfore v Sloveniji. − Annales. Anali za poročilo). istrske in mediteranske študije 22/2000. Ser. hist. sociol. 10, 2000, 2, Koper, 421–455. TICA, G. 2002, Boško. – V: D. Voglar (ur.), Enciklopedija Slovenije 16, Dodatek A–Ž, Ljubljana, 18–19. VIDRIH PERKO, V. 2006, Amfore / Amphorae. – V: L. Plesničar Gec, Emonski forum / Emona forum, Annales Mediterranea, TICA, G. 2003a, Boško pri Stepanih. – V: D. Prešeren (ur.), Ze- Koper, 99−108. mlja pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah Slovenije. Vodnik po najdiščih, Ljubljana, 100–101. 80 Na vrhu, AAS 80, 2019 VIDRIH PERKO, V. in M. ŽUPANČIČ 2011, Local brick and ŽERJAL, T. 2011, Ceramic production in Northern Istria and in amphorae production in weaster Slovenia. − V: G. Lipovac Vr-villa rustica at Školarice near Koper (Slovenija). – V: G. Lipovac kljan, I. Radić Rossi in B. Šiljeg (ur.), Rimske keramičarske i sta- Vrkljan, I. Radić Rossi in B. Šiljeg (ur.), Rimske keramičarske i sta- klarske radionice / Officine per la produzione di ceramica e ve- klarske radionice / Officine per la produzione di ceramica e ve- tro in epoca romana / Roman ceramic and glass manufactures, tro in epoca romana / Roman ceramic and glass manufactures, Zbornik I. međunarodnog arheološkog kolokvija, Crikvenica, Zbornik I. međunarodnog arheološkog kolokvija, Crikvenica, 23.−24. listopada 2008, Crikvenica 151–163. 23.−24. listopada 2008, Crikvenica, 139–150. VIKIĆ BELANČIĆ, B. 1976, Keramika grublje fakture u južnoj Pa- ŽERJAL, T. 2012, Analiza gradiva. Analiza rimske keramike. – noniji s osobitim obzirom na urne i lonce. − Arheološki vestnik V: A. Plestenjak (ur.), Sermin. Arheološke raziskave v letu 201 0, 26, Ljubljana, 25–53. Ljubljana, 93–94. VIŠNJIĆ, J. v tisku, Kasnosrednjovjekovna, novovjekovna i mo- ŽERJAL, T., V. MERC, Z. MILEUSNIĆ in I. BEKLJANOV ZIDANŠEK derna keramika / Late Medieval, Post Medieval and Contem- 2012, Katalog najdb. – V: A. Plestenjak (ur.), Sermin. Arheološke porary Ceramics. – V: N. Radić Štivić in J. Višnjić (ur.), Pul vele raziskave v letu 2010, Ljubljana, 48–92. crikve. Arheološka istraživanja riječkog kasnosrednjovjekovnog ŽERJAL, T. in S. POGLAJEN 2012, Rimsko podeželje Sloven- i ranonovovjekovnog groblja / Archaeological Investigation of ske Istre: nova spoznanja in stara vprašanja. – V: A. Gaspari the Rijeka’s Late Medieval and Early Post Medieval Cemetery, in M. Erič (ur.), Potopljena preteklost Arheologija vodnih okolij Rijeka, 333–410. in raziskovanje podvodne kulturne dediščine v Sloveniji. Zbor- VOMER GOJKOVIČ, M. in V. VIDRIH PERKO 2014, Pisalni pribor nik ob 128-letnici Dežmanovih raziskav Ljubljanice na Vrhniki in pismenost kot vir informacij o stopnji romanizacije (zgodnja (1884–2012), Radovljica, 109–120. antika) in pokristjanjevanja (pozna antika in slavika) na območju ГАЧИЋ, Д. (GAČIĆ, D.) 2011, Луле из музејских збирки Србије. današnje Slovenije. – Šolska kronika 23/2014, št. 3. Revija za Каталог изложбе / The pipes from museum collections of Ser- zgodovino šolstva in vzgoje 47, Ljubljana, 352–371. bia. Exhibition catalogue. – Нови Сад (Novi sad). WALKER, P. L., K. W. P. MILLER in R. RICHMAN 2008, Time, tem- ГЕНЧЕВА, Е. 2004, Римските фибули от България от края perature, and oxygen availability. An experimental study of the на I в. до края на VI в. на н.е. / Les fibules romaines de Bulgarie effects of environmental conditions on the color and organic de la fin du Ier s. av. J.-C. à la fin du VIe s. ap. J.-C. – Велико content of cremated bone. – V: C. W. Schmidt in S. A. Symes Търново. (ur.), The Analysis of Burned Human Remains, Amsterdam, Bo- ston, London, 129–135. КРИЖАНАЦ, М. 2001, Средњовековно стакло из катедрале Св. Трипуна у Котору. – Универзитет у Београду. Центар за WHYTE, T. R. 2001, Distinguishing Remains of Human Cremati- археолошка истраживања 21, Београд. ons from Burned Animal Bones. – Journal of Field Archaeology 28 (3–4), Boston, 437–448. КРУНИЋ, С. 1997, Употребни предмети / Utilitarian Objects. – V: С. Крунић (ur.), Античка бронза Сингидунума / Antique ZABEHLICKY SCHEFFENEGGER, S. 1992, Terra sigillata tardo- Bronze From Singidunum, Музеј града Београда . Каталог -padana. – Rei Cretariae Romanae Fautorum Acta 31–32, Au- изложбе 49, Београд / Belgrade, 187–229. gst, Kaiseraugst, 415–443. КРУНИЋ, С. 2011, Античке светиљке из Музеја града ZACCARIA C. in M. ŽUPANČIČ 1993, I bolli laterizi del territorio Београда и начин илуминације у Сингидунуму од I до di Tergeste romana. – V: C. Zaccaria (ur.), I laterizi di età romana средине V века – Београд. nell‘area Nordadriatica, Cataloghi e monografie archeologiche dei Civici Musei di Udine 3, Udine, 135–180. ПОПОВИЋ, И. 1988, Античко оруђе од гвожђа у Србији. − Народни музеј. Монографије 5, Београд. ZEJNILHODŽIĆ, E. 2013, Lule iz novovjekovne zbirke Arheo- loškog muzeja Istre / Pipes from the modern era collection of ЦВЈЕТИЋАНИН, Т. (CVJETIĆANIN, T.) 2001, Глеђосана the Archaeological Museum of Istria. – Histria Archaeologica керамика Горње Мезије / Glazed pottery from Upper Moesia. 43/2012, Pula, 163–191. – Археолошке монографије 12, Београд (Beograd). ŽELEZNIKAR, J. 2002, Graščina v Polhovem Gradcu. – Arheolo- ЦУЊАК, М. 2005, Средњовековно оружје и опрема ратника ški vestnik 53, Ljubljana, 301–371. са територије Подунавског и Браничевског округа. − Смедерево. ŽERJAL, T. 2005, Sigillata from Školarice near Spodnje Škofije. Trade with sigillata ware in Northern Istria during the 1st and ЧОЛАКОВ, И. Д. (ČOLAKOV, I. D.) 2010, Римски и 2nd century AD. – Arheološki vestnik 56, Ljubljana, 263–292. ранновизантийски метални инструменти от територияата на България (I – началото на VII век) / Ro- ŽERJAL, T. 2008, Rimska vila rustika v luči drobnih najdb: primer man and Early Byzantine Metal Tools on the Territory of Bulga- najdišča Školarice pri Spodnjih Škofijah. − Doktorska disertacija. ria (the 1st – the beginning of the 7th century). − София. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za arheolo- gijo, Ljubljana. Na vrhu, AAS 80, 2019 81 13Katalog gradiva Pri opisu kosov so najprej navedeni najdiščni podatki, Fakture nato pa opis odlomka z ohranjenostjo, obliko ali tipom, Večina posod je bila izdelana na lončarskem kolesu, zato okras, če je bil le-ta izdelan, sledi fakturni tip (pri kera- tega podatka posebej ne navajamo. mičnih kosih), na koncu so podane dimenzije. Predmeti so v katalogu razvrščeni po stratigrafskih enotah od SE 1 Uporabljena lestvica za trdoto: mehko – če razi noht, sre- do SE 134, na koncu so opisane najdbe brez ali s po- dnje trdo – ko nohta ne razi, trdo − ko razi kovinsko rezilo. manjkljivimi podatki za Na vrhu 1 in od SE 1 do SE 14 Uporabljena lestvica zrnatost lončarske mase: za Na vrhu 2. Znotraj posamezne stratigrafske enote so najdbe razvrščene glede na material: kamen, bron, zelo fino − primesi velikosti pod 0,2 mm; fino − primesi velikosti od 0,2 do 0,5 mm; železo, steklo, keramika, gradbeni material. Keramične drobno − primesi velikosti od 0,5 do 1,0 mm; najdbe so nadalje razvrščene glede na tip keramike: srednje − primesi velikosti od 1,0 do 2,0 mm; oljenke, tera sigilata, namizna keramika, amfore, kuhinj- zrnata − primesi velikosti od 2,0 do 3,0 mm; ska keramika. grobo − primesi so večje od 3 mm. Okrajšave Oljenke SE stratigrafska enota O1: reliefne ali okrogle oljenke: zelo finozrnata, prečiščena kv. kvadrant lončarska masa brez primesi. Oksidacijsko žgana. Površi- PN posebna najdba na: zelo mehka, prašna. Barva preloma: 7.5 YR 7/4 roza ali SN seznam najdb 10 YR 7/3 zelo svetlo rjava. Brez premaza ali je zelo slabo F faktura odl. odlomek ohranjen, rjave barve. pr. premer O2: pečatne oljenke: zelo finozrnata prečiščena lončarska ohr. ohranjen/-a masa brez primesi. Oksidacijsko žgana. Površina: srednje dl. dolžina š. širina trda, včasih prašna. Barva preloma: 2.5 YR 6/8 rdeča. db. debelina O3: reliefne oljenke: finozrnata, prečiščena lončarska masa v. višina brez primesi. Oksidacijsko žgana. Površina: mehka, zelo d. dno u. ustje prašna. Barva preloma: 7.5 YR 7/6 rdečkasto rumena ali najv. največji/-a 7.5 7/4 roza. Brez premaza ali zelo slabo ohranjen rjav ali rdeč. O4: pečatne oljenke: zelo finozrnata, prečiščena lončarska masa brez primesi. Oksidacijsko žgana. Površina: mehka, zelo prašna. Barva preloma: 5 YR 5/8 rumenkasto rdeča. Tera sigilata TS1: poznopadanska sigilata: zelo finozrnata, prečiščena lončarska masa z redkimi ali zmernimi primesmi fine sljude, lahko redke fine bele in črne pike. Oksidacijsko žgana. Povr- šina: mehka, lahko mazava, rahlo porozna. Barva preloma: 5 YR 7/6 rdečkasto rumena ali 7.5 YR 8/4 in 5 YR 8/4 roza. Premaz je srednje ali slabo ohranjen, gladek in trd. Barva premaza: rahlo svetleč do bleščeč rdeče barve 2.5 YR 4/8 do 5/8. Na vrhu, AAS 80, 2019 83 TS2: severnoitalska reliefna sigilata Sarius: zelo finozrnata, bel pesek (do 1 mm). Oksidacijsko žgana. Površina: mehka, prečiščena lončarska masa brez primesi ali z redko fino slju-hrapava. Barva preloma: 5 YR 5/8 rumenkasto rdeča. do, redko tudi z drobnimi temnimi in belimi zrnci. Oksida- KTS5: keramika tankih sten s premazom: finozrnata, pre- cijsko žgana. Površina: mehka, prašna, rahlo porozna. Bar- čiščena lončarska masa s primesmi: zmernimi rjavimi zrni, va preloma: 5 YR 6/8, 5 YR 7/8 rdečkasto rumena. Premaz vidne redke luknjice. Oksidacijsko žgana. Površina: hrapava, je slabo ohranjen, oziroma ni ohranjen. Barva premaza: posuta z svetlim peskom. Barva preloma: 7.5 YR 6/4 svetlo 10 R 4/8 do 5/8 rdeča. rjava. Premaz je srednje do slabo ohranjen: 10 YR 3/3 te- TS3: aretinska sigilata: zelo finozrnata, prečiščena lončar- mno rjav. ska masa brez primesi. Oksidacijsko žgana. Površina meh- KTS6: keramika tankih sten brez premaza: finozrnata, pre- ka. Barva preloma: 5 YR 7/6 rdečkasto rumena ali 5 YR 7/4 čiščena lončarska masa s primesmi: fine sljude in redkimi roza. Premaz je zelo trd, gladek, bleščeč in dobro ohranjen. rjavimi zrni (do 0,5 mm), vidne pogoste do zmerne luknjice. Barva premaza: 2.5 YR 4/8 rdeče barve. Redukcijsko žgana. Površina: gladka, prašna. Barva prelo- TS4: padanska sigilata B: zelo finozrnata, prečiščena lon- ma: 10YR 6/1 ali 10 YR 7/1, siva ali svetlo siva. Na vrhu 2. čarska masa brez primesi ali redkimi primesmi fine sljude. KTS7: keramika tankih sten s premazom: finozrnata, pre- Oksidacijsko žgana. Površina: mehka, rahlo porozna. Barva čiščena lončarska masa s primesmi: zmernimi rjavimi zrni, preloma: je 5 YR 7/8 rdečkasto rumena. Premaz je zelo trd vidne redke luknjice. Redukcijsko žgana. Površina: mehka, in debel. Barva premaza: 2.5 YR 4/6 rdeča. hrapava, posuta z belim peskom. Barva preloma: 2.5 Y 6/1 TS5: vzhodna sigilata B2: zelo finozrnata, prečiščena lon- ali 5 Y 5/1, siva. Premaz temnejši siv: 2.5 YR 4/1. čarska masa s primesmi: obilnimi finimi in finimi luskami Namizna keramika sljude. Oksidacijsko žgana. Površina: mehka, rahlo porozna. Barva preloma: 5 YR 6/6, 5 YR 7/6-8 rdečkasto rumena. Pre- N1: namizno posodje: finozrnata, prečiščena lončarska maz ni bleščeč, je milnat, zelo slabo ohranjen, enakomerne masa brez primesi: vidne redke do zmerne luknjice. Oksi- oranžne oziroma rdeče barve. dacijsko žgana. Površina: trda, gladka. Barva preloma: 7.5 YR 6/6, 7.5 YR 7/6 rdečkasto rumena ali 5 YR 6/6 rdeč- TS6: vzhodna sigilata C: zelo finozrnata, prečiščena lon- kasto rumena. čarska masa s primesmi: obilnimi finimi in finimi luskami sljude. Oksidacijsko žgana. Površina: mehka. Barva prelo- N2: namizno posodje: drobnozrnata, prečiščena lončarska ma: 5 YR 6/6 rdečkasto rumena. Premaz: rdeč, zelo slabo masa s primesmi: zmernimi šamota (do 1 mm), redkimi ali ohranjen. zmernimi črnimi zrnci in fino sljudo, vidne zmerne luknjice. Oksidacijsko žgana. Površina: mehka, prašna, gladka. Barva Keramika tankih sten preloma: 5 YR 5/6, 7.5 YR 5/8 rjava do 5 YR 6/6 rdečkasto KTS1: keramika tankih sten s premazom: zelo finozrnata, rumena. prečiščena lončarska masa brez primesi. Redukcijsko žga- N3: namizno posodje: drobnozrnata, prečiščena lončar- na. Površina: mehka, gladka. Barva preloma: 2.5 Y 6/1 ali ska masa s primesmi: zmernimi šamota (do 1 mm), redkimi 5 Y 5/1, siva. Premaz je srednje do slabo ohranjen, temno ali zmernimi črnimi zrnci in fino sljudo. Oksidacijsko žga- sive barve 2.5 YR 4/1, do GLEY 1 5/1 siva. na. Površina: mehka, prašna, rahlo prozna. Barva preloma: KTS2: keramika tankih sten brez premaza: drobnozrnata, 7.5 YR 7/3 roza do 10 YR 7/3, 10 YR 7/4 zelo svetlo rjava. prečiščena lončarska masa s primesmi: fino sljudo in zmer- N4: namizno posodje: drobnozrnata, prečiščena lončarska nimi rjavimi zrni (do 1 mm), vidne redke do zmerne luknjice. masa s primesmi: zmerna fina sljuda, redkimi ali zmerni- Oksidacijsko žgana. Površina: gladka, prašna. Barva prelo- mi črnimi in belimi zrnci, redko apnenec (do 1 mm). Oksi- ma: 5 YR 6/8 rdečkasto rumena. dacijsko žgana. Površina: mehka, prašna. Barva preloma: KTS3: keramika tankih sten brez premaza: drobnozrnata, 7.5 YR 5/6 močno rjava ali 5 YR 5/6 rumenkasto rdeča. prečiščena lončarska masa s primesmi: pogost fin temen N5: namizno posodje: srednjezrnata, prečiščena lončarska in bel pesek (do 1 mm), vidne drobne luknjice. Redukcijsko masa s primesmi: zmernimi ali pogostimi rjavimi zrnci in ša- žgana. Površina: mehka, hrapava. Barva preloma: 2.5 Y 6/1 motom (do 2 mm) in redkimi belimi zrnci, vidne pogoste ali 5 Y 5/1, siva. luknjice. Oksidacijsko žgana. Površina: mehka, prašna. Barva KTS4: keramika tankih sten brez premaza: drobnozrnata, preloma: 5 YR 5/8 rumenkasto rdeča do 5 YR 6/8 rdečkasto prečiščena lončarska masa s primesmi: pogost fin temen in rumena. 84 Na vrhu, AAS 80, 2019 N6: namizno posodje: drobnozrnata, prečiščena lončar- ali rastlinskim motivom, izdelanim v tehniki slikanja s pod- ska masa s primesmi: zelo redkimi belimi in črnimi zrni ter glazurnimi barvami, ter glazirana s transparentno glazuro? redkim šamotom (do 1 mm), vidne zmerne luknjice. Oksi- Barva: 5 YR 5/6 rumenkasto rdeča, zunanja površina: 10 dacijsko žgana. Površina: mehka, gladka. Barva preloma: YR 7/4 zelo svetlo rjava. 7.5 YR 7/4 roza ali 7.5 YR 6/6 rdečkasto rumena. N15: novoveško namizno posodje: finozrnata, prečiščena N7: namizno posodje: zelo finozrnata, prečiščena lončar- lončarska masa s primesmi: črne pike, zelo fina sljuda in ša- ska masa brez primesi. Oksidacijsko žgana. Površina: trda, mot (do 1,5 mm). Oksidacijsko žgana. Površina: trda, glad- gladka. Barva preloma: 10 YR 6/4 svetlo rumenkasto rjava. ka. Okras: notranja in zunanja površina premazani z loščem N8: namizno posodje: finozrnata, prečiščena lončarska z dodatkom modre barve, slikano z modro barvo. Barva: masa s primesmi: zelo redkimi belimi zrni. Redukcijsko žga- 10 YR 7/3 zelo svetlo rjava. na. Površina: trda in gladka. Barva preloma: 2.5 YR 2/1 črna. Kuhinjska keramika N9: namizno posodje: drobnozrnata, srednje prečiščena K1: kuhinjsko posodje: zrnata, srednje prečiščena lončar-lončarska masa s primesmi: redkimi ali zmernimi črnimi in ska masa s primesmi: zmerno apnenčev pesek in šamot (do belimi zrnci (do 1 mm), zelo porozna. Površina: mehka, pra- 3 mm), redko kremenčev pesek (do 1 mm) in sljudo. Oksi- šna, porozna. Barva preloma: 5 YR 6/6 rdečkasto rumena. dacijsko žgana. Površina: trda, gladka, prašna. Barva prelo- N10: novoveško namizno posodje: finozrnata, prečiščena ma: 7.5 YR 7/6 rdečkasto rumena do 7.5 YR 7/3 roza. lončarska masa s primesmi: redek fin bel pesek (do 0,5 mm), K2: kuhinjsko posodje: drobnozrnata, srednje prečiščena črne pike in zelo fina sljuda. Oksidacijsko žgana. Površina: lončarska masa s primesmi: zmerno šamota, kremenčev in/ trda, gladka, zunanja površina brisana. Okras: notranja po- ali apnenčev pesek (do 1 mm), redko sljude. Redukcijsko ali vršina je engobirana, gravirana in okrašena z geometrijskim stihijsko žgana. Površina: hrapava, srednje trda. Okras: brez, in/ali rastlinskim motivi izdelanim v tehniki slikanja s pod- metličenje ali glavničenje. Barva preloma: 10 YR 4/3 rjava ali glazurnimi barvami ter glazirana s transparentno glazuro. 10 YR 5/4 rumenkasto rjava do 10 YR 2/1 črna. Barva 7.5 YR 7/4 roza do 5 YR 6/6 rdečkasto rumena. K3: kuhinjsko posodje: grobozrnata, srednje prečiščena N11: novoveško namizno posodje: zelo finozrnata, pre- lončarska masa s primesmi: zmerno do veliko šamota, kre- čiščena lončarska masa brez primesi. Redukcijsko žgana. menčev in/ali apnenčev pesek (do 3 mm), redko sljuda. Re- Površina: trda, gladka. Okras: zunanja površina okrašena z dukcijsko ali stihijsko žgana. Površina: hrapava, srednje trda. žigom in glazirana z rjavo glazuro. Barva: notranja površi- Okras: brez ali metličenje. Barva preloma: 5 YR 3/4 temno na 10 YR 6/2 svetlo rjavkasto siva barva preloma: GLEY 6/N rdečkasto rjava do 5 Y 4/4 rdečkasto rjava. siva. K4: fino kuhinjsko posodje: grobozrnata, prečiščena lončar- N12: namizno posodje: drobnozrnata, prečiščena lončar- ska masa s primesmi: zmerno do veliko temnega peska (do ska masa s primesmi: zmerna fina sljuda, zmernimi do po- 3 mm). Redukcijsko žgana. Površina: srednje hrapava. Barva gostimi črnim zrni (do 1 mm), redko do zmerno apnenec preloma: 2,5 Y 2,5/1 črna. in šamot (do 1 mm). Oksidacijsko žgana. Površina: mehka, K5: kuhinjsko posodje, egejska proizvodnja: drobnozrnata, prašna. Barva: 2.5 YR 6/4 svetlo rdečkasto rjava. Premaz: prečiščena lončarska masa s primesmi: zmerno ali obilno 5 YR 6/6 rdečkasto rumen. sljude in temnih zrnc (do 1 mm). Oksidacijsko žgana ali ne- N13: novoveško namizno posodje: finozrnata, prečiščena popolno oksidacijsko. Površina: trda, prašna, rahlo raskava. lončarska masa s primesmi: redek fin bel pesek (do 0,5 mm), Barva preloma: 5 YR 6/6 rdečkasto rumena ali 5 YR 5/ 6 črne pike, fina sljuda in šamot (do 1 mm). Oksidacijsko žga- močna rjava. Rob ustja lahko ožgan. na. Površina: trda, gladka. Okras: notranja površina slikana K6: kuhinjsko posodje prazgodovinska tradicija: grobozr- z belo barvo in glazirana z rjavo glazuro. Barva: 7.5 Y 7/3 nata, srednje prečiščena lončarska masa z vključki: zmerno roza. do veliko kremenčevega peska (do 3 mm). Redukcijsko žga- N14: novoveško namizno posodje: zrnata, prečiščena lon- na. Površina: hrapava. Okras: glavničenje. Barva preloma: čarska masa s primesmi: redek fin bel pesek (do 0,5 mm), 2.5 Y 2.5/1 črna ali 10 YR 4/2 temno sivkasto rjava. črne pike, zelo fina sljuda in šamot (do 3 mm). Oksidacijsko K7: fino kuhinjsko posodje: drobnozrnata, srednje preči- žgana. Površina: gladka, prašna. Okras: notranja površina ščena lončarska masa s primesmi: zmerno do veliko fine- je engobirana, gravirana in okrašena z geometrijskim in/ ga belega peska in šamota (do 1 mm). Oksidacijsko žgana. Na vrhu, AAS 80, 2019 85 Površina: trda, rahlo raskava. Barva preloma: 7.5 YR 5/4 rja- peska (do 2 mm). Oksidacijsko žgana. Površina: trda, rahlo va ali 5 YR 5/8 rumenkasto rdeča. Površina večkrat ožgana. porozna, hrapava. Barva preloma: 5 YR 5/8 do 4/6 rumen- K8: kuhinjsko posodje, novodobna keramika: drobnozrnata, kasto rdeča. Rob je lahko ožgan, temnejše barve. srednje prečiščena lončarska masa s primesmi: fin kremen- Amfore čev in apnenčast pesek (do 1 mm). Površina: trda, gladka. A1: amfore Dr. 6B: grobozrnata, prečiščena lončarska masa Barva preloma: 2,5 YR 5/1 siva. s primesmi: zmerno rjav pesek in šamot (do 3 mm). Oksida- K9: prazgodovinska keramika: srednjezrnata, slabo preči- cijsko žgana. Površina: mehka, zelo prašna, rahlo porozna. ščena lončarska masa s primesmi: zmerno do veliko kre- Barva preloma: 7.5 YR 8/3 do 7.5 YR 7/4 roza ali 10 YR 7/4 menčevega peska (do 2 mm) in sljude, porozna. Izdelana zelo svetlo rjava. prostoročno, nepopolno oksidacijsko ali stihijsko žgana. A2: amfore Dr. 6B: srednjezrnata, prečiščena lončarska Notranja površina oranžna, zunanja črna, ožgana? Površi- masa s primesmi: zmerno bela zrna in šamot (do 2 mm). na: srednje trda, porozna. Barva preloma: 5 YR 4/6 rumen- Oksidacijsko žgana. Površina: mehka in gladka. Barva prelo- kasto rdeča do 5 YR 2,5/1 črna. ma: 5 YR 6/4 svetlo rdečkasto rjava do 7.5 YR 6/6 rdečkasto K10: kuhinjsko posodje: drobnozrnata, srednje prečišče- rjava. na lončarska masa s primesmi: zmerno apnenčast pesek, A3: amfore Dr. 6A: drobnozrnata, srednje prečiščena lon- šamot in črn pesek (do 1 mm), vidne redke luknjice. Oksi- čarska masa s primesmi: šamota (do 1 mm), malo temno dacijsko žgana. Površina: mehka, hrapava. Barva preloma: rjavi organski vključki, zmerno apnenec (fini delci). Oksida- 7.5 YR 7/3 roza. cijsko žgana. Površina: mehka do trda, prašna. Barva prelo- K11: kuhinjsko posodje: drobnozrnata, srednje prečiščena ma 7.5 YR 6/6, rdečkasto rumena. lončarska masa s primesmi: zmerno do veliko finega belega A4: amfore Dr. 6 2–4: srednjezrnata, srednje prečiščena in sivega peska (do 1 mm), malo šamota (do 1 mm), malo lončarska masa s primesmi: šamota in apnenca (do 2 mm), finega črnega peska (do 1 mm) in zelo fina sljuda, vidne zmerno do malo Fe zrni. Oksidacijsko žgana. Površina: ra- redke luknjice. Oksidacijsko žgana. Površina: trda, hrapava. hlo hrapava in prašna. Barva preloma: 5 YR 6/8, rdečkasto Barva preloma: 2.5 YR 4/6 rdeča. Na vrhu 2. rumena do 5 YR 5/6 rumenkasto rdeča. K12: kuhinjsko posodje: finozrnata, prečiščena lončarska A5: poznorodoške amfore: grobozrnata, srednje prečiščena masa s primesmi: zmerno do veliko belih zrn, redko sljude. lončarska masa s primesmi: zmernimi šamota (do 3 mm) in Oksidacijsko žgana. Površina: gladka, mehka. Barva prelo- peska (do 2 mm), ter sljudo. Površina: mazav in mehka. Oksi- ma: 5 Y 4/6 rdečkasto rjava. dacijsko žgana. Prva preloma: 10 YR 6/6 rjavkasto rumena. K13: prazgodovinska keramika: srednjezrnata, slabo preči- A6: amfore Dr. 6B: drobnozrnata, prečiščena lončarska ščena lončarska masa s primesmi: zmerno do malo sivega masa s primesmi: zmerno do redko rjava in bela zrna ter peska (do 2mm) in fino sljudo. Izdelana prostoročno, reduk- šamot (do 1 mm). Oksidacijsko žgana. Površina: mehka, sre- cijsko žgana z oksidacijskim ohlajanjem. Notranja in zuna- dnje porozna. Barva preloma: 5 YR 6/6 rdečkasto rumena nja površina rdeča do rjava, prelom črn. Površina: trda, ne do 5 YR 5/6 rumenkasto rdeča. porozna. Barva preloma: 5 YR 2,5/1 črna, barva površine: 5 YR 4/4 rumenkasto rdeča do 2.5 YR 4/8 rdeča. Na vrhu 2. A7: grobozrnata, srednje prečiščena lončarska masa s pri- mesmi: zmernimi šamota (do 3 mm) in črnega peska (do PK1: kuhinjska keramika kampanjske produkcije z rdečim 3 mm) ter malo kremenčevega peska (do 1mm). Površi- premazom: srednjezrnata, prečiščena lončarska masa s pri- na: mehka in hrapava. Oksidacijsko žgana. Barva preloma: mesmi: veliko belega in črnega peska (do 1 mm, redko do 7.5 YR 6/6 rjavkasto rumena. 2 mm), redka do zmerna sljuda. Oksidacijsko žgana. Povr- šina: trda, hrapava. Barva preloma: 5 YR 5/8 rumenkasto A8: amfore Dr. 6 2–4: srednjezrnata, srednje prečiščena lon- rdeča do 2,5 YR 2,5/2 zelo temno rjava. Premaz je debel, čarska masa s primesmi: zelo pogostim šamotom in apnen- lušči se v luskah, barva: 2,5 YR 3/6 temno rdeča. čevim peskom (do 2 mm) in zmernimi Fe zrni (do 1 mm). Oksidacijsko žgana. Površina: raskava in trda. Barva prelo- PK2: kuhinjska keramika kampanjske produkcije brez pre- ma: 7.5 YR 6/6 rdečkasto rumena ali 7.5 YR 7/3 roza. maza: srednjezrnata, prečiščena lončarska masa s primesmi: veliko belega in črnega peska (do 1 mm), redkimi do zmer- A9: amfore Forlimpopoli: drobnozrnata, prečiščena lon- nimi zrnci sljude ter posameznimi zrni šamota in črnega čarska masa s primesmi: zelo redkimi primesmi belih zrn in 86 Na vrhu, AAS 80, 2019 šamotom (do 1 mm), vidne redke luknjice. Oksidacijsko žga- na. Površina: mehka, prašna. Barva preloma: 5.7 YR 7/4 roza. A10: amfore Dr. 6A: grobozrnata, srednje prečiščena lon- čarska masa s primesmi: pogostim šamotom (do 7 mm), posamični temno rjavi organski vključki, zmerno fin apnen- čev pesek (do 1 mm). Oksidacijsko žgana. Površina: mehka, prašna. Barva preloma: 5 YR 7/6, rdečkasto rumena. A11: amfore Dr. 6B: grobozrnata, prečiščena lončarska masa s primesmi: posamezna zrna šamota (do 4 mm) in redka črna zrna. Oksidacijsko žgana. Površina: mehka in gladka. Barva preloma: 10 YR 7/4 zelo svetlo rjava. A12: amforisk: srednje prečiščena lončarska masa s prime- smi: posamezna črna zrna in šamot (do 1 mm). Oksidacij- sko žgana. Površina: mehka, prašna, srednje porozna. Barva preloma: 7.5 YR 8/3 roza. Na vrhu, AAS 80, 2019 87 13.1 Katalog najdb Na vrhu 1 1 SE 1, kv. E7, PN 32 Lok bronaste fibule tipa Aucissa. Dl. 5,5 cm, š. 1cm, db. 0,2 cm. 2 SE 1, kv. F8, PN 33 Bronasta šivanka z odlomljeni ušesom. Ohr. v. 12,2 cm, š. 0,5 cm, pr. 0,3 cm. 3 SE 1, kv. D1, PN 77 Okrogel bronast gumb z zanko. Ohr. v. 0,7 cm, pr. 1,5 cm. 4 SE 1, kv. G13, SN 32 Okrogla bronasta zakovica za oblačila. Pr. 1,5 cm, dl. 0,3 cm. 5 SE 1, kv. 7, PN 35 Bronasta ukrivljena palčka. Morda del ribiškega trnka. Ohr. v. 3,1 cm, pr. 0,2 cm. 6 SE 1, kv. G13, SN 357 Del okrogle bronaste palčke. Ohr. v. 1,9 cm, pr. 0,4 cm. 7 SE 1, kv. F7, PN 33 Železen prstan z razširitvijo za gemo. Ohr. v. 1,3 cm, š. 1,7 cm, db. 0,2 cm. 8 SE 1, kv. I20, PN 66 Rahlo zvit nož iz železne pločevine. Dl. 14,8 cm, š. 1,1, cm, db. 0,2 cm. 9 SE 1, kv. F7, SN 209 Del železnega predmeta s piramidalno konico in trnom, vrh je odlomljen. Ohr. v. 8 cm, najv. pr. 1,4 cm. 10 SE 1, kv. D9, PN 60 Del železnega predmeta s piramidalno konico in trnom, vrh in nasadišče sta odlomljena. Ohr. v. 4,8 cm, najv. pr. 1,1 cm. 11 SE 1, kv. E19, SN 496 Železna palčka s kvadratnim presekom. Ohr. v. 2,3cm, pr. 0,3 cm. 12 SE 1, kv. D9, PN 60 Kovan železen žebelj z ravno glavico, trn je pravokoten. Ohr. v. 9,7 cm, š. 1,9 cm. 13 SE 1, kv. E19, SN 496 Kovan železen žebelj s polkrožno glavico, trn je kvadraten in ukrivljen. Ohr. v. 2,6 cm, š. 0,7 cm. 14 SE 1, kv. E19, SN 496 Trn kovanega železnega žeblja, kvadraten, na vrhu ukrivljen. Ohr. v. 3 cm, š. 0,3 cm. 15 SE 1, kv. F7, PN 7 Trn kovanega železnega žeblja, kvadraten. Ohr. v. 3,1 cm, š. 0,5 cm. 16 SE 1, kv. E19, SN 496 Železen žebljiček s stožčasto glavico, trn je kvadraten in ukri- vljen. Ohr. v. 1,5 cm, š. 0,9 cm. 88 Na vrhu, AAS 80, 2019 3 1 2 4 5 6 7 11 13 15 16 8 14 12 9 10 SE 1; merilo 1 : 1. 89 17 SE 1, kv. C8, PN 18 Ustje in del ostenja steklenice s gosto narebrenim ročajem iz svetlo modrega stekla. Ohr. v. 5,6 cm, pr. 4,6 cm. 18 SE 1, kv. C7, PN 22 Del profiliranega ročaja vrča ali steklenice iz svetlo modrega stekla. Dl. 4,3 cm, š. 2,4 cm, db. 0,6 cm. 19 SE 1, kv. D10, SN 527 Odlomek odebeljenega navzven izvihanega ustja in oste- nja skodelice iz skoraj prozornega stekla. Ohr. v. 0,6 cm, pr. 11,9 cm. 20 SE 1, kv. D10, SN 527 Odlomek cevaste prstanaste noge steklene skodelice ali čaše iz skoraj prozornega stekla. Ohr. v. 0,5 cm. pr. 6,8 cm. 21 SE 1, kv. F14, SN 35 Del vbočenega dna in ostenja stekleničke iz svetlo modrega stekla. Ohr. v. 1,7 cm, pr. 3,8 cm. 22 SE 1, kv. E14, SN 112 Del vbočenega dna in ostenja stekleničke iz temno olivno zelenega stekla. Ohr. v. 1,4 cm, pr. 3,6 cm 23 SE 1, kv. G15, PN 58 Odlomek ustja in ostenja sigilatnega krožnika, okrašenega z apliko delfina, premaz je dobro ohranjen. F: TS1. V. 2,8 cm, š. 2,2 cm. 24 SE 1, kv. F10, 1, SN 36 Odlomek ostenja in dna velikega sigilatnega krožnika, okra- šenega s kaneluro na dnu stene, premaz je srednje dobro ohranjen. F: TS4. Ohr. v. 1,7 cm, pr. 29,4 cm. 25 SE 1, kv. B5, SN 219 Odlomek sigilatne noge posode, poznopadanska produkcija, premaz je dobro ohranjen. F: TS1. Ohr. v. 1,2 cm, pr. 10,2 cm. 26 SE 1, kv. I7, SN 182 Odlomek ravnega ustja in ostenja sigilatnega krožnika, pre- maz je trd in bleščeč. F: TS4. Ohr. v. 1,2 cm, š. 1,5 cm. 27 SE 1, kv. D7 SN 228 Odlomek navzdol zavihanega sigilatnega ustja krožnika z dvema kanelurama na vrhu ustja, premaz je dobro ohranjen. F: TS3. Ohr. v. 2 cm, pr. 31 cm. 28 SE 1, kv. C7, SN 200 Odlomek prstanaste noge in dna sigilatnega krožnika, na površini vidni ostanki rdečega premaza. F: TS1. Ohr. v. 1,3 cm, š. 5,6 cm. 29 SE 1, kv. D7, SN 267 Odlomek rahlo vbočenega dna in ostenja sigilatne posodice z ostanki rdečega premaza. F: TS1. Ohr. v. 0,9 cm, pr. 2,5 cm. 30 SE 1, kv. E1, SN 55 Odlomek narebrenega ročaja skodelice Sarius z ostanki rdeče- ga premaza. F: TS2. Ohr. v. 1,9 cm, š. 1,9 cm. 31 SE 1, kv. E7, SN 262 Odlomek izvihanega ustja in ostenja kozarca tankih sten. F: KTS2. Ohr. v. 2 cm, š. 2 cm. 90 Na vrhu, AAS 80, 2019 17 18 19 20 22 21 23 24 26 25 27 28 29 30 31 SE 1; 18, 19, 21, 22, 30–32 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 2. 91 32 SE 1, kv. D10, SN 589 44 SE 1, kv. D10, SN 576 Odlomek ustja in ostenja skodelice tankih sten. F: KTS1. Ohr. v. Odlomek trakastega, profiliranega ročaja vrča. F: N3. Ohr. v. 1,7 cm, pr. 7,9 cm. 4,7 cm, š. 5,2 cm. 33 SE 1, kv. D10, SN 589 45 SE 1, kv. S10, 1, SN 113 Odlomek dna skodelice tankih sten. F: KTS1. Ohr. v. 0,5 cm, Del profiliranega ročaja vrča. F: N2. Ohr. v. 5,9 cm, š. 3,8 cm. pr. 3,3 cm. 46 SE 1, kv. B5, SN 219 34 SE 1, kv. C8, SN 151 Del profiliranega ročaja vrča. F: N2. Ohr. v. 3,4 cm, š. 3,5 cm. Odlomek izvihanega ustja in ostenja kozarca tankih sten. F: KTS4. Ohr. v. 1,6 cm, š. 2,6 cm. 47 SE 1, kv. D7, SN 337 Odlomek ostenja posode okrašene z valovnico in kaneluro 35 SE 1, kv. D10, SN 576 pod njo. V zajedi od valovnice morda ostanki zelene svinčene Odlomek prstanastega dna posode, posnetek sigilatnega glazure ali pa gre za sigo. F: N2. V. 3,1 cm, š. 3,5 cm. krožnika, premaz ni ohranjen. F: N4. Ohr. v. 1,8 cm, pr. 8,5 cm. 48 SE 1, kv. C7, SN 200 36 SE 1 kv. F10, 1, SN 36 Odlomek prstanastega dna posode. F: N6. Ohr. v. 1,5 cm, Odlomek ravnega narebrenega ustja in ostenja pipe. F: N7. pr. 10cm. Ohr. v. 2,1 cm, pr. 2,4 cm. 49 SE 1, kv. C8, SN 103 37 SE 1, kv. S10, 11, SN 113 Odlomek prstanastega dna in dela ostenja vrča. F: N3. Ohr. v. Odlomek ravnega ostenja pipe s tremi rebri. F: N7. Ohr. v. 2,5 cm, pr. 12,9 cm. 2 cm, pr. 2,8 cm. 38 SE 1. kv. D7 SN 228 Odlomek rahlo vbočenega dna male posodice, kozarec. F: N1. Ohr. v. 0,7 cm, pr. 2, 3 cm. 39 SE 1. kv. D7 SN 228 Odlomek ostenja in dna vrčka ali lončka, na zunanji stra- ni ostanki svinčene zelene glazure. F: N1. Ohr. v. 2,8 cm, pr. 4,6 cm. 40 SE 1, kv. C7, SN 800 foto Odlomek steklenega dna balzamarija. Ohr. v. 1,4 cm, pr. 1,5 cm. 41 SE 1, kv. C7, SN 200 Odlomek izvihanega odebeljenega ustja vaze. F: N6. Ohr. v. 3,6 cm, pr. 14, 5 cm. 42 SE 1, kv. J10, SN 509 Del ledvičastega ročaja in ostenja vrča z odtisom lončarjevega prsta na spodnjem delu ročaja. F: N2. Ohr. v. 9,7 cm, š. 2,7 cm. 43 SE 1, kv. F7, SN 255 Odlomek trakastega rahlo profiliranega ročaja vrča. F: N2. Ohr. v. 3,1 cm, š. 3,2 cm. 92 Na vrhu, AAS 80, 2019 32 33 34 35 36 37 38 41 39 42 44 45 43 46 48 47 49 SE 1; 32–37, 42, 47 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 2. SE 1; 32–37, 42, 47 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 2. 93 50 SE 1, kv. E8, SN 361 66 SE 1, kv. C7, SN 143 Odlomek izvihanega rahlo odebeljenega ustja lonca. F: N3. Odlomek ostenja lonca, okrašenega s poševnim metličenjem. Ohr. v. 3 cm, pr. 17 cm. F: K2. Ohr. v. 3,6 cm, š. 3,5 cm. 51 SE 1, kv. C8, SN 117 67 SE 1, kv. C7, SN 143 Odlomek roba ustja vrča ali vaze s plitvo kaneluro za pokrov. Odlomek ostenja lonca, okrašenega z navzkrižnim glavniče- F: N2. Ohr. v. 1,7 cm. pr. 5, 2 cm. njem. F: K2. Ohr. v. 2,7 cm, š. 3,7 cm. 52 SE 1, kv. I8, SN 514 68 SE 1, kv. C7, SN 143 Odlomek odebeljenega roba pokrova. F: PK2. Ohr. v. 1,8 cm, Odlomek ostenja lonca, okrašenega s poševnim metličenjem. š. 4,2cm. F: K3. Ohr. v. 2,9 cm, š. 2,3 cm. 53 SE 1, kv. D8, SN 270 Odlomek na notranji strani odebeljenega roba pokrova. F: N2. Ohr. v. 2,1 cm, š. 3,5 cm. 54 SE 1, kv. C7, SN 143 Del odebeljenega roba in stene pokrova. F: PK2. V. 1,6 cm, pr. 20,4 cm. 55 SE 1, kv. C10, SN 90 Del odebeljenega roba in stene pokrova. Rob je ožgan. F: PK2. Ohr. v. 1,3 cm, pr. 24,4 cm. 56 SE 1, kv. E8, SN 249 Odlomek narebrenega ramena kroglastega lonca. F: K 11. Ohr. v. 1,2 cm, pr. 18,9 cm. 57 SE 1, kv. D10, SN 545 Odlomek odebeljenega ustja lonca tip Auerberg. F: K6. Ohr. v. 4,1 cm, š. 2,8 cm. 58 SE 1, kv. D7, SN 257 Odlomek horizontalno izvihanega ustja egejskega lončka. F: K5. Ohr. v. 1,6 cm, pr. 21 cm. 59 SE 1, kv. F7, SN 255 Odlomek horizontalno izvihanega ustja egejskega lončka. F: K5. Ohr. v. 2,9 cm, pr. 18,8 cm. 60 SE 1, kv. F7, SN 277 Odlomek horizontalno izvihanega ustja egejskega lončka. F: K5. Ohr. v. 1,3 cm, pr. 18 cm. 61 SE 1, kv. F7, SN 255 Odlomek dna in ostenja posode. F: N5. Ohr. v. 3 cm, pr. 6,4 cm. 62 SE 1, kv. E19, SN 526 Odlomek dna in ostenja lonca. F: K6. Ohr. v. 2 cm, pr. 11,8 cm. 63 SE 1, kv. D7, SN 257 Odlomek ostenja in dna posode. F: N6. Ohr. v. 2,4 cm, pr. 9,9 cm. 64 SE 1, kv. C7 SN 143 Odlomek izvlečenega prstanastega dna vrčka, na notranji strani ostanki oker glazure. F: N1. Ohr. v. 2,7 cm, pr. 4,5 cm. 65 SE 1, C 10, SN 90 Odlomek ostenja posode, okrašene z metličenjem. F: K1. Ohr. v. 2,2 cm, š. 2 cm. 94 Na vrhu, AAS 80, 2019 50 52 51 53 54 55 56 58 57 59 60 62 61 64 63 65 67 66 68 SE 1; merilo 1 : 2. 95 69 SE 1, kv. I11, SN 18 Čep in spodnji del male amforiksa. Čep ima stojno površino, na ostenju je odtis prsta, del ostenja je ožgan. F: A13. Ohr. v. 6,5 cm, pr. 3,6 cm. 70 SE 1, kv. C7, SN 200 Odlomek ročaja poznorodoške amfore. F: A5. Ohr. v. 8,3 cm, š. 4,2 cm. 71 SE 1, kv. D10, SN 576 Odlomek ustja amfore Dressel 2−4. F: A4. Ohr. v. 3,3 cm, pr. 12,8 cm. 72 SE 1, kv. C8, SN 151 Odlomek odebeljenega roba ustja amfore ali vrča. F: N2. Ohr. v. 3,3 cm, pr. 13, 5cm. 73 SE 1, kv. C4,5, SN 218 Odlomek odebeljenega roba ustja amfore, vrh ustja je poško- dovan, Dressel 6A. F: A10. Ohr. v. 3,3 cm, pr. 13,5 cm. 74 SE 1, kv. E8, SN 249 Odlomek konveksnega ustja male amfore Dressel 6B. F: A6. Ohr. v. 6,1 cm, pr. 11,1 cm. 75 SE 1, kv. J10, SN 509 Odlomek kelihastega ustja amfore Dressel 6B. F: A2. Ohr. v. 4,9 cm, pr. 16,2 cm. 76 SE 1, E 15, SN 530 Čep amfore Dressel 6B. F: A6. Ohr. v. 4,2 cm, š. 4,5 cm. 77 SE 1, C 15, SN 274 Čep in del ostenja severnojadranske amfore, verjetno mala Dressel 6B. F: A9. Ohr. v. 4,4 cm, š. 3,7 cm. 78 SE 1, kv. D8, SN 270 Odlomek okroglega ročaja amfore Dressel 6B. F: A1. Ohr. v. 8,4 cm, pr. 3,4 cm. 79 SE 1, kv. D8, SN 270 Odlomek ovalnega ročaja amfore. F: A2. Ohr. v. 5,5 cm, pr. 3,5 cm. 80 SE 1, kv. G, H12, SN 111 Del okroglega ročaja Dressel 6B. F: A2. Ohr. v. 7,6 cm, š. 3,4 cm. 96 Na vrhu, AAS 80, 2019 70 69 71 72 73 74 75 76 80 79 78 77 SE 1; merilo 1 : 2 97 81 SE 1, kv. E8, SN 249 95 SE 6, kv. G, I7, PN 37 Odlomek upognjenega ovalnega, morda ročaja amfore Dres- Odlomek tegule z okroglim žigom:...NA... Dl. 8,7 cm, sel 6B. F: A7. Dl. 6,6 cm, ohr. v. 3 cm, š. 2,3 cm. š. 5,6 cm, db. 3,1 cm. 82 SE 1, kv. I8, SN 514 Odlomek upognjenega ovalnega ročaja amfore Dressel 6B. F: A6. Dl. 6,9 cm, ohr. v. 4 cm, š. 4,2 cm. 83 SE 1, kv. F20, SN 424 Odlomek okroglega ročaja amfore Dressel 6B. F: A1. Ohr. v. 9,2 cm, pr. 3,2 cm. 84 SE 1, kv. G21, SN 550 96 SE 7, zid 3, SN 43 Odlomek paličastega okroglega ročaja amfore Dressel 2−4. Odlomek prstanastega dna in ostenja posode, morda posne- F: A8. Ohr. v. 10,3 cm, pr. 2,6 cm. tek siglilate. F: N1. Ohr. v. 2,2 cm, pr. 8,2 cm. 85 SE 1, kv. E8, SN 249 97 SE 15, kv. B7,8, SN 454 Odlomek paličastega okroglega ročaja amfore Dressel 2−4. Odlomek horizontalnega ustja in ostenja lonca iz svetlo mo- F: A4. Ohr. v. 5,7 cm, pr. 2,2 cm. dro-zelenega stekla. Ohr. v. 2,1 cm, pr. 7 cm. 86 SE 1, E 8, SN 249 98 SE 15, kv. C10, SN 114 Odlomek paličastega okroglega ročaja amfore Dressel 2−4. Del sploščenega prstanastega dna kozarca, iz svetlo vijolične- F: A4. Ohr. v. 5,1 cm, pr. 1,9 cm. ga stekla. Ohr. v. 0,7 cm, pr. 4,4 cm. 87 SE 1, kv. H7, PN 8 Del dvojnega ročaja amfore Dressel 2−4. F: A3. Ohr. v. 12,9 cm, š. 4,7 cm. 88 SE 1, kv. B5, SN 219 Del keramičnega predmeta z luknjo, morda utež. F: N2. Dl. 3,6 cm, š. 4 cm. 89 SE 1, kv. C10, SN 575 Odlomek tubulusa. Dl. 5,7 cm, š. 5,6 cm. 90 SE 1, kv. C10, SN 119 Odlomek ravnega cevastega ustja posode iz skoraj prozorne- ga stekla. Ohr. v. 1,1 cm, pr. 15,2 cm. 91 SE 1, kv. C10, SN 119 Vbočeno dno čaše iz svetlo modrega stekla. Ohr. v. 0,7cm, pr. 3,2 cm. 92 SE 2, kv. E12, SN 61 Del dna posode, verjetno manjšega vrča. F: N3. Ohr. v. 2 cm, pr. 7 cm. 93 SE 6, kv. F7, SN 106 Odlomek dvojnega ročaja amfore Dressel 2−4. F: A4. Ohr. v. 4 cm, dl. 8,2 cm. 94 SE 6, kv. F7, PN 48 Odlomek tegule z okroglim žigom, vidna le črka I. Dl. 5,7 cm, š. 4,5 cm, db. 3 cm. 98 Na vrhu, AAS 80, 2019 81 82 83 84 85 87 86 88 89 90 91 92 93 96 97 98 98 merilo 1 : 1, ostalo 1 :2 . 81–89 SE 1, 90, 91 SE 1, 92 SE 2, 93 SE 6, 96 SE 7, 97, 98 SE 15; 98 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 2. 99 99 SE 15, kv. C10, SN 114 116 SE 20, kv. E19, SN 507 Odlomek navzdol zavihanega roba ustja keliha, s kaneluro Železen žebljiček za čevlje s stožčasto glavico, trn je ukrivljen. na vrhu ustja, z zelo slabo ohranjenim oranžnim premazom. Ohr. v. 1,2 cm, š. 0,8 cm. F: TS5. Ohr. v. 1,5 cm, pr. 16,8 cm. 117 SE 20, kv. E19, SN 507 100 SE 15, kv. C8, SN 144 Železen žebljiček za čevlje z ravno glavico, trn je ukrivljen. Odlomek okrašenega diska volutne oljenke. F: O3. Dl. 2 cm, Ohr. v. 1,4 cm, š. 0,9 cm. š. 1,1 cm. 118 SE 20, kv. E19, SN 507 101 SE 15, kv. C8, SN 144 Ukrivljen železen žebljiček za čevlje z ravno glavico. Odlomek ramena volutne oljenke. F: O1. Dl. 2,2 cm, š. 1,4 cm. Ohr. v. 1 cm, š. 1 cm. 102 SE 15, kv. C8, SN 144 119 SE 20, kv. H9, SN 402 Del dna in ostenja skodelice tankih sten z ostanki rjavega Železen žebljiček z ovalno stožčasto glavico, trn je ukrivljen. premaza in peskanja. F: KTS5. Ohr. v. 2,7 cm, pr. 5 cm. Ohr. v. 1,5 cm, dl. 1,4 cm, š. 1 cm. 103 SE 15, kv. C10, SN 114 120 SE 20, kv. E19, SN 507 Odlomek rahlo izvihanega odebeljenega ustja keliha. F: N1. Kovan železen žebelj z ravno glavico, trn je kvadraten. Ohr. v. 1, 4 cm, pr. 7,7 cm. Ohr. v. 2,3 cm, š. 0,9 cm. 104 SE 15, kv. C8, SN 144 121 SE 20, kv. E19, SN 507 Del profiliranega ročaja vrča. F: N5. Ohr. v. 3,2 cm, š. 2,1 cm. Kovan železen žebelj z vbočeno glavico, trn je okrogel. 105 SE 15, kv. C8, SN 144 Ohr. v. 1,8 cm, š. 0,8 cm. Del narebrenega ročaja vrča. F: N3. Ohr. v. 2,8 cm, š. 2,2 cm. 122 SE 20, kv. E19, SN 507 106 SE 15, kv. B9, B10, SN 77 Kovan železen žebelj z okroglo glavico, trn je okrogel. Ohr. v. 1,7 cm, š. 0,8 cm. Del odebeljenega rahlo izvihanega roba in stene pokrova. Rob je ožgan. F: PK1. Ohr. v. 3,2 cm, pr. 24,4 cm. 107 SE 15, kv. C10, SN 114 Odlomek rahlo trikotno izvihanega ustja lonca. F: K7. Ohr. v. 2,3 cm, pr. 13 cm. 108 SE 15, kv. B,C 3,4, SN 537 Odlomek odebeljenega, izvihanega ustja lonca. F: K8. Ohr. v. 2,5 cm, pr. 19 cm. 109 SE 15, kv. C6 (sl. 64) Del tegule z okroglim žigom :...CIÆ A F • CRIS...:. Dl. 14,3 cm, š. 9,3 cm, db. 3 cm. 110 SE 16, kv. D14−16, SN 642 Odlomek roba ustja sigilatnega pokrova, dobro ohranjen pre- maz je samo na zunanji strani. F: TS1. Ohr. v. 0,9 cm, pr. 11 cm. 111 SE 20, kv. F20, PN 44 Klinica s hrbtom iz belega kremena. Dl. 1,2 cm, š. 0,7 cm, db. 0,2 cm. 112 SE 20, kv. H9, PN 47 Okroglo kamnito orodje iz belega kremena. Dl. 1,6 cm, š. 1,6 cm, db. 0,4 cm. 113 SE 20, kv. E20, PN 53 Novodobna bronasta broška iz tordirane pločevine z modrim kamnom. Ohr. v. 2,2 cm, š. 3,7 cm. 114 SE 20, kv. E20, PN 55 Ukrivljen bronast prstan s šestkotno ploščico na vrhu. Ohr. v. 1,4 cm, š. 1,6 cm. 115 SE 20, kv. E19, SN 507 Odlomek bronaste pločevine z zakovico. Ohr. v. 2,6 cm, š. 2,5 cm, db. 0,4 cm. 100 Na vrhu, AAS 80, 2019 100 101 99 102 103 104 106 107 105 108 110 111 112 123 113 115 114 116 117 121 119 120 118 122 99–108 SE 15, 110 SE 16, 111–122 SE 20; 111–123 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 2. 101 123 SE 20, kv. E19, PN 54 139 SE 20, kv. F20, SN 390 Steklen gumb v obliki maline. Ohr. v. 0,9 cm, š. 0,8 cm. Odlomek klekastega ustja posode. F: N5. Ohr. v. 1,4 cm. 124 SE 20, kv. F6, SN 288 140 SE 20, kv. E9, SN 409 Odlomek zatajenega poševnega ustja balzamarija iz skoraj Odlomek narebrenega ročaja večjega vrča. F: N3. prozornega stekla. Ohr. v. 1,8 cm, pr. 3,1 cm. Ohr. v. 5,3 cm, š. 4,1 cm. 125 SE 20, kv. I14, SN 49 141 SE 20, kv. D9, SN 418 Odlomek horizontalno izvihanega zatajenega ustja in dela Odlomek trakastega ročaja vrča. F: N4. Ohr. v. 7,5 cm, vratu steklenega balzamarija iz svetlo modrega stekla. š. 2,5 cm. Ohr. v. 1,1 cm, pr. 2,6 cm. 142 SE 20, kv. G9, SN 368 126 SE 20, kv. E15, SN 341 Odlomek izvihanega ustja lonca. F: K7. Ohr. v. 1,9 cm, Odlomek horizontalnega izvihanega ustja posode/steklenice pr. 16,8 cm. iz svetlo zelenega stekla. Ohr. v. 0,4 cm, pr. 5,3 cm. 143 SE 20, kv. H8, SN 389 127 SE 20, kv. D6, SN 307 Odl. upognjenega okroglega ročaja amfore Dressel 6B. F: A2. Del izvihanega ustja in ostenja lonca iz svetlo modrega stekla. Dl. 6,5 cm, pr. 3,5 cm. Ohr. v. 2,4 cm, pr. 8,8 cm. 128 SE 20, kv. F6, SN 288 Odlomek steklenega ostenja rjave barve s 5 horizontalnimi belimi črtami. Ohr. v. 2,1 cm, š. 2 cm 129 SE 20, kv. E19, PN 56 Keramična kroglica. F: N1. Pr. 1,4 cm. 130 SE 20, kv. E19, SN 507 Polovica keramične kroglice: F: N1. Pr. 1,9 cm, db. 0,5 cm. 131 SE 20, kv. E10, SN 395 Odlomek ramena pečatne oljenke. F: O2. Ohr. v. 0,8 cm, dl. 2 cm, š. 1,6 cm. 132 SE 20, kv. D9, SN 418 Odlomek ramena pečatne oljenke. F: O2. Ohr. v. 1,3 cm, dl. 3,9 cm, š. 2,1 cm. 133 SE 20, kv. D6, SN 328 Odlomek noska pečatne oljenke. F: O2. Dl. 2,7 cm, š. 1 cm. 134 SE 20, kv. I20, SN 672 Odlomek ustja in ostenja sigilatne skledice, pod ustjem 2 kaneluri, premaz je srednje dobro ohranjen. F: TS4. Ohr. v. 2,6 cm, pr. 15 cm. 135 SE 20, kv. G7, SN 330 Odlomek zakrnelega navznoter upognjenega ustja skodelice s kaneluro tik pod zunanjim robom ustja, brez premaza, Sarius. F: TS2. Ohr. v. 2,1 cm, pr. 17, 3 cm. 136 SE 20, kv. H9, SN 414 Odlomek narebrenega ročaja skodelice Sarius, premaz ni ohranjen. F: TS2. Ohr. v. 2 cm, š. 1,2 cm. 137 SE 20, kv. I20, SN 676 Odlomek ostenja in vratu vrča. F: N3. Ohr. v. 2,5 cm, pr. 9,7 cm. 138 SE 20, kv. F6, SN 288 Odlomek horizontalnega odebeljenega ustja in vratu vrča. F: N2. Ohr. v. 2,3 cm, pr. 10,6 cm. 102 Na vrhu, AAS 80, 2019 124 126 125 128 127 132 129 130 131 134 133 136 135 137 138 139 141 140 142 143 SE 20; 124–128 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 2. 103 144 SE 20, kv. E8, SN 289 Odlomek paličastega okroglega ročaja amfore Dressel 2−4. F: A8. Ohr. v. 7,3 cm, pr. 2,3 cm. 145 SE 20, kv. E8, SN 289 Odlomek paličastega okroglega ročaja amfore Dressel 2−4. F: A8. Ohr. v. 6,9 cm, pr. 2,2 cm. 146 SE 20, kv. D15, SN 528 Odlomek paličastega okroglega ročaja amfore Dressel 2−4. F: A4. Ohr. v. 6,4 cm, pr. 2,5 cm. 147 SE 20, kv. I20, SN 676 Čep in del ostenja majhne amfore, oblika kot Dressel 6B. F: A2. Ohr. v. 3 cm, š. 2,6 cm. 148 SE 20, kv. I9, SN 674 Odlomek ovalnega ročaja amfore Dressel 6B. F: A2. Ohr. v. 10 cm, š. 6,9 cm. 149 SE 20, kv. E8, SN 289 Odlomek ovalnega ročaja amfore Dressel 6B. F: A7. Ohr. v. 5 cm, pr. 3 cm. 150 SE 20, kv. E9, 409 Dva okrogla odl. ročaja amfore. Na enem 2 luknjici. F: A6. Dl. 10,8 cm (skupaj), 1. pr. 5,6 cm, 2. pr. 4,7 cm. 151 SE 20, kv. E9, PN 50 Odlomek tegule z okroglim žigom :...ISPIN. Dl. 7,1 cm, š. 5,9 cm, db. 2,2 cm. 152 SE 24, kv. E7, PN 28 Ustje in del stene kamnite cevi ali žleba. Ohr. v. 11,7 cm, pr. 7,2 cm. 153 SE 24, kv. D,E 7, SN 24761 Del odebeljenega ustja in ostenja sklede. F: N2. Ohr. v. 5,4, pr. 44 cm. 61  Skleda sestavljena iz odlomkov, najdenih v treh SE–jih, na večji površini. SE 1, kv. E8, SE 1, kv. F7, SE 24, kv. D, E7, SE 72, kv. C24, 15. 104 Na vrhu, AAS 80, 2019 148 144 145 146 149 147 152 150 153 144–150 SE 20, 152, 153 SE 24; 153 merilo 1 : 4, ostalo merilo 1 : 2. 105 154 SE 24, kv. D3, SN 233 Odlomek izvihanega ustja vrča. F: N3: Ohr. v. 2,8 cm, pr. 11,1 cm. 155 SE 24, kv. D7, SN 246 Odlomek prstanastega, vbočenega dna in ostenja vrča ali dolija. F: N3. Ohr. v. 2,7 cm, pr. 12,7 cm. 156 SE 24, kv. F7, SN 229 Odlomek dna in ostenja lonca, na notranji stani rahlo narebre- no (sledovi lončarjevih prstov). F: N3. Ohr. v. 3,6 cm, pr. 12 cm. 157 SE 24, kv. D, E7, SN 247 Del horizontalnega, rahlo profiliranega ročaja in ostenja večje posode, dolija. F: N2. Ohr. v. 6,2 cm, dl. 10,2 cm, š. 3,2 cm. 158 SE 24, kv. D, E7, SN 247 Odlomek izvihanega ustja lonca z rebrom pod robom ustja. F: K2. Ohr. v. 2,2 cm, pr. 14,2 cm. 159 SE 24, kv. D7, SN 246 Odlomek izvihanega ustja in ostenja lonca, na ustju zajeda za pokrov. F: K11. Ohr. v. 3,1 cm, pr. 18,6 cm. 160 SE 24, kv. D7, SN 246 Odlomek ostenja lonca, okrašenega z glavničenjem. F: K6. Ohr. v. 2,5 cm, š. 3,6 cm. 161 SE 24, kv. D7, SN 246 Del okroglega ročaja amfore Dressel 2 – 4. F: A4. Ohr. v. 10 cm, pr. 2,7 cm. 162 SE 24, PN 30 Del ramena, z nastavkom za ročaj, amfore Dressel 6B. F: A2. Ohr. v. 10, 1 cm, pr. 14,6 cm. 163 SE 24, kv. D3 SN 233 Odlomek ramena amfore Dressel 2 – 4. F: A4. Ohr. v. 4,6 cm, pr. 26,7 cm. 106 Na vrhu, AAS 80, 2019 155 154 157 156 158 159 160 161 162 163 SE 24, 162 merilo 1 : 4, ostalo merilo 1 : 2. 107 164 SE 24, PN 26 foto 165 SE 24, kv. F7 PN 27 Del tegule z okroglim odtisi prstov. Dl. 1,1 cm, š. 9, 8 cm, db. 2,9 cm. 166 SE 25, kv. D8, SN 335 Odlomek navpičnega cevastega ustja skodelice iz skoraj pro- zornega stekla. Ohr. v. 1 cm, pr. 10,1 cm. 167 SE 25, kv. D15, SN 655 Odlomek ustja in ostenja sklede pod ustjem 2 kaneluri. F: N6. Ohr. v. 2,8 cm, pr. 14,9 cm. 168 SE 26, kv. C7, PN 147 Spirala bronaste fibule, ohranjen del loka ima trikoten presek. Ohr. v. 1,9 cm, š. 1,2 cm. 169 SE 26, kv. C7, SN 761 Del prstanastega dna in ostenja sigilatne skodelice, premaz je trd in bleščeč. Na spodnji strani vpraskane črke :...CTV... F: TS1. Ohr. v. 1,3 cm, pr. 5,8 cm. 170 SE 26, kv. C7, SN 761 Odlomek roba pokrova s kaneluro na robu ustja. F: K3. Ohr. v. 1,8 cm, pr. 29,8 cm. 171 SE 26, kv. C7, SN 761 Del okroglega ročaja amfore Dressel 6A. F: A3. Ohr. v. 14 cm, pr. 4,5 cm. 108 Na vrhu, AAS 80, 2019 165 166 167 171 169 168 170 165 SE 24, 166, 167 SE 25, 168–171 SE 26; 166, 168, 169 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 2. 109 172 SE 28, kv. D8, PN 103 Odlomek ostenja in dna posode. F: K6. V. 3,9 cm, pr. 7,8 cm. 173 SE 35, PN 36 Okrogla železna pasna spona, presek je okrogel. Ohr. v. 2,2 cm, š. 2,3 cm, pr. 0, 2 cm. 174 SE 38, kv. E8, PN 40 Odlomek ravnega cevastega ustja skodelice, iz skoraj prozor- nega stekla. Ohr. v. 0,6 cm, pr. 12 cm. 175 SE 38, kv. D8, SN 343 Odlomek cevastega ustja iz svetlo modrega stekla. Ohr. v. 0,4 cm, pr. 12 cm. 176 SE 38, kv. D8, SN 343 Del ustja in ostenja steklenice ali vrča iz svetlo modrega stekla. Ohr. v. 1,2 cm, pr. 4,2 cm. 177 SE 38, kv. D, E8, SN 459 Odlomek ustja pladnja iz prozornega stekla. Ohr. v. 1,1 cm, pr. 30 cm. 178 SE 38, kv. D, E8, SN 474 Odlomek diska volutne oljenke. F: O3. Dl. 2 cm, š. 1,7 cm. 179 SE 38, kv. D8, SN 343 Odlomek narebrenega ročaja vrčka ali skodelice Sarius. F: N4. Ohr. v. 2 cm, š. 1,8 cm. 180 SE 38, PN 41 Odlomek dna in ostenja kozarca tankih sten, na spodnji strani dna kanelura. F: KTS1. Ohr. v. 2 cm, pr. 1,9 cm. 181 SE 38, kv. D8, SN 343 Odlomek kljukasto izvihanega ustja finega lončka. F: N8. Ohr. v. 2,1 cm, pr. 6,3 cm. 182 SE 38, kv. E8, SN 322 Odlomek narebrenega ročaja vrča. F: N2. Ohr. v. 3 cm, š. 2,1 cm. 183 SE 38, kv. D8, SN 343 Odlomek vratu vrča. F: N3. Ohr. v. 3,8 cm, pr. 3,6 cm. 184 SE 38, kv. D8, SN 343 Del ostenja lonca okrašenega z vertikalnim glavničenjem in kaneluro. F: K6. Ohr. v. 3,6 cm, pr. 21,6 cm. 185 SE 38, kv. D8, SN 343 Odlomek ostenja lonca okrašenega z metličenjem. F: K6. Ohr. v. 2 cm, š. 3 cm. 186 SE 38, kv. D, E8, PN 42 Del kelihastega ustja amfore Dressel 6B. F: A2. Ohr. v. 8,5 cm, pr. 12 cm. 187 SE 38, kv. D, E8, PN 42 Del ramena in ročaja, male amfore Dressel 6B. F: A2. Ohr. v. 10, 1 cm, pr. 14,6 cm. 110 Na vrhu, AAS 80, 2019 173 172 174 177 175 176 178 179 182 183 180 181 184 186 185 187 172 SE 28, 173 SE 35, 174–187 SE 38; 173–176 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 2. 111 188 SE 39, kv. D6, SN 328 Odlomek cevaste prstanaste noge steklene skodelice ali čaše iz skoraj prozornega stekla. Ohr. v. 0,9 cm. pr. 7,8 cm. 189 SE 39, kv. G7, SN 340 Odlomek prstanastega dna in ostenja sigilatne skodelice z ostanki debelega rdečega premaza. F: TS4. Ohr. v. 1,2 cm, pr. 2,9 cm. 190 SE 39, kv. H10, PN 98 Odlomek prstanastega dna in ostenja vrča. F: N2. Ohr. v. 2,3 cm, pr. 9,8 cm. 191 SE 40, kv. E14, SN 405 Odlomek paličastega okroglega ročaja amfore Dressel 2−4. F: A8. Ohr. v. 6,5 cm, pr. 2,4 cm. 192 SE 40, kv. E14, SN 405 Odlomek ostenja in ročaja amfore Dressel 6B. F: A2. Ohr. v. 4,6 cm, š. 4,6 cm. 193 SE 42, kv. E15,14, SN 370 Odlomek ramena volutne oljenke. F: O3. Ohr. v. 0,6 cm, pr. 8 cm. 194 SE 49, kv. F20, PN 43 Železen žebljiček s polkrožno glavico. Ohr. v. 0,5 cm, š. 1 cm. 195 SE 49, kv. F20, PN 43 Železen žebljiček s stožčasto glavico. Ohr. v. 0,7 cm, š. 1,4 cm. 196 SE 51, kv. E14, SN 453 Odlomek paličastega okroglega ročaja amfore Dressel 2−4. F: A4. Ohr. v. 20,4 cm, pr. 2,8 cm. 197 SE 51, kv. E14, SN 453 Odlomek paličastega okroglega ročaja amfore Dressel 2−4. F: A4. Ohr. v. 20,6 cm, pr. 2,8 cm. 112 Na vrhu, AAS 80, 2019 188 190 189 191 192 193 196 197 194 195 188–190 SE 39, 191, 192 SE 40, 193 SE 42, 194, 195 SE 49, 196, 197 SE 51; 188, 194, 195 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 2. 113 198 SE 52, kv. F20, PN 105 Dno in del ostenja lonca, na spodnji strani dna lončarski žig. F: K8. Ohr. v. 6,7 cm, pr. 9 cm. 199 SE 57, kv. E8, SN 591 Odlomek profiliranega ročaja vrča. F: N5. Ohr. v. 6,1 cm, š. 4,5 cm. 200 SE 57, kv. E8, SN 591 Odlomek trakastega ročaja vrča. F: N3. Ohr. v. 5,4 cm, š. 2,5 cm. 201 SE 57, kv. E8, SN 591 Odlomek prstanastega dna in ostenja vrča. F: N2. Ohr. v. 2,3 cm, pr. 7 cm. 202 SE 57, kv. E8, SN 591 Odlomek ostenja in dna lonca. F: K1. Ohr. v. 2,9 cm, pr. 12,9 cm. 203 SE 62, kv. E8, PN 61 Kovan železen žebelj z ravno okroglo glavico, trn je kvadra- ten. Ohr. v. 4,7 cm, š. 2,7 cm. 204 SE 62, kv. E8, PN 62 Velik kovan železen žebelj s polkrožno glavico, trn je kvadra- ten in zavit. Ohr. v. 10, 8 cm, š. 1,7 cm. 205 SE 62, kv. D8, SN 518 Odlomek cevastega ustja plitve posode iz prozornega stekla. Ohr. v. 0,4 cm, pr. 14 cm. 206 SE 62, kv. E8, PN 69 Odlomek cevastega ustja skodelice iz svetlomodrega skoraj prozornega stekla. Ohr. v. 1,5 cm, pr. 18,9 cm. 207 SE 62, kv. D8, SN 518 Odlomek diska volutne oljenke. F: O3. Ohr. v. 2,6 cm, dl. 1,8 cm. 208 SE 62, kv. E8, SN 541 Odlomek ostenja tankih sten z rastlinskim barbotin okrasom. F: KTS1. Ohr. v. 2 cm, dl. 2,1 cm. 209 SE 62, kv. E8, SN 541 Odlomek ustja in ostenje cilindrične skodelice tankih sten. F: KTS1. Ohr. v. 1,9 cm, pr. 8,5 cm. 210 SE 62, kv. E8, SN 541 Odlomek narebrenega vratu in del ostenja lončka. F: K11. Ohr. v. 2 cm, pr. 8,1 cm. 211 SE 62, kv. D8, SN 518 Odlomek zakrnelega ustja in ostenja lonca. F: K4. Ohr. v. 4,1 cm, pr. 14,6 cm. 212 SE 62, kv. E8, SN 541 Odlomek dna in ostenja posode zaprtega tipa. F: N2. Ohr. v. 2 cm, pr. 9,9 cm. 114 Na vrhu, AAS 80, 2019 198 201 199 200 202 206 204 203 205 207 208 209 210 211 212 198 SE 52, 199–202 SE 57, 203–212 SE 62, merilo 1 : 2. 115 213 SE 62, kv. E8, SN 541 Odlomek ramena in ostenja lonca s horizontalnimi kanelurami na ramenu. F: K 11. Ohr. v. 2,3 cm, š. 3,4 cm. 214 214 SE 62, kv. D8, SN 518 Odlomek izvihanega trikotnega ustja in ostenja lonca, na ramenu okrašenega z valovnico. Lonec je ožgan. F: K4. Ohr. v. 5 cm, pr. 23 cm. 215 SE 62, kv. E8, SN 534 Odlomek zakrnelega profiliranega ustja in dela ostenja lonca, rame je okrašeno z poševnimi vrezi. F: K4. Ohr. v. 3,9 cm, pr. 19 cm. 216 SE 62, kv. E8, PN 69 Odlomek zakrnelega profiliranega ustja in dela ostenja lonca, rame je okrašeno z poševnimi vrezi. F: K4. Ohr. v. 2,4 cm, pr. 20, cm. 217 SE 62, kv. E8, SN 541 Odlomek paličastega okroglega ročaja amfore Dressel 2−4. F: A4. Ohr. v. 15 cm, pr. 3,1 cm. 218 SE 63, kv. D, E14/15, PN 67 Kovan železen žebelj s stožčasto glavico, trn je kvadraten. Ohr. v. 5 cm, š. 1,5 cm. 219 SE 63, kv. E15, SN 536 Odlomek ustja in ostenja cilindrične skodelice tankih sten, morda okrašena s peskanjem. F: KTS1. Ohr. v. 1,7 cm, š. 1,6 cm. 220 SE 65, kv. E8, SN 579 Odlomek izvihanega odebeljena ustja čaše, iz skoraj prozor- nega stekla. Ohr. v. 1,4 cm, pr. 7,4 cm. 116 Na vrhu, AAS 80, 2019 213 214 215 217 216 218 219 220 198 SE 52, 199–202 SE 57, 203–212 SE 62, merilo 1 : 2. 117 221 SE 66, kv. E9, PN 72 237 SE 66, kv. E9, PN 65 Del arhitekturnega elementa iz sivega apnenca. Dl. 6,8 cm, Del diska oljenke Loeschcke X. F: O2. Ohr. v. 1,4 cm, dl. 7 cm, š. 3,2 cm, db. 2,7 cm. š. 3,9 cm. 222 SE 66, kv. E9, PN 63 238 SE 66, kv. E9, SN 594 Železen predmet S oblike, oba konca sta sploščena. Dl. 6 cm, Odlomek ramena volutne oljenke z 1 kaneluro in slabo v. 1,5 cm, db. 0,3 cm. ohranjenim rdeče-rjavim premazom. F: O3. Ohr. v. 1,2 cm, 223 SE 66, kv. E9, SN 519 dl. 3 cm, š. 1,3 cm. Železen predmet s trnom za nasaditev in ploščato razširjenim 239 SE 66, kv. E9, SN 519 zgornjim delom. Stilus. Ohr. v. 13,4 cm, š. 0,6 cm. Odlomek ostenja skodelice z rebrom vzhodne siglilate. F: TS6. 224 SE 66, kv. D10, PN 74 Ohr. v. 3,9 cm, pr. 12,9 cm. Kovan železen žebelj s stožčasto glavico s tordiranim trnom 240 SE 66, kv. D9, SN 561 pravokotnega preseka. Ohr. v. 6,7 cm, š. 2,5 cm. Odlomek ostenja tankih sten okrašenega s koleščkanjem. 225 SE 66, kv. D11, PN 75 F: KTS1. Ohr. v. 1,7 cm, š. 2 cm. Trn kovanega železnega žeblja, kvadraten. Ohr. v. 5,2 cm, 241 SE 66, kv. D10, SN 593 š. 0,6 cm. Odlomek narebrenega ustja in ostenja z ročajem vrča. F: N3. 226 SE 66, kv. D11, PN 75 Ohr. v. 4,2 cm, pr. 13 cm. Kovan železen žebelj z ukrivljeno glavico, trn je pravokoten. 242 SE 66, kv. E9, SN 519 Ohr. v. 4,4 cm, š. 2 cm. Odlomek trakastega ročaja vrča. F: N3. Ohr. v. 5,8 cm, š. 4 cm. 227 SE 66, kv. E9, SN 519 243 SE 66, kv. D10, SN 593 Kovan železen žebelj z ravno pravokotno glavico, trn je pra- Odlomek trikotnega ročaja posode. F: K5. Ohr. v. 4, 6 cm, vokoten. Ohr. dl. 2,8 cm, š. 1 cm. š. 1,7 cm. 228 SE 66, kv. E9, SN 519 Kovan železen žebelj z ravno glavico, trn je pravokoten. Ohr. dl. 4,7 cm, š. 1 cm. 229 SE 66, kv. E9, SN 519 Kovan železen žebelj s stožčasto glavico, trn je kvadraten. Ohr. dl. 6,3 cm, š. 1 cm. 230 SE 66, kv. E9, SN 519 Kovan železen žebelj z ravno glavico, trn je kvadraten in zavit. Dl. 3,2 cm, š. 1,1 cm. 231 SE 66, kv. E9, SN 519 Trn kovanega železnega žeblja, kvadraten. Ohr. dl. 4,9 cm, š. 0,5 cm. 232 SE 66, kv. E9, SN 519 Železen žebljiček s stožčasto glavico. Ohr. dl. 1,5 cm, š. 1 cm. 233 SE 66 kv. D10, PN 74 Del rahlo vbočenega in odebeljenega dna z izvlečeno cevasto prstanasto nogo iz skoraj prozornega stekla. Ohr. v. 0,8 cm, pr. 8,8 cm. 234 SE 66, kv. D11, PN 75 Del vbočenega dna z kroglasto odebelitvijo na sredini iz svetlo zelenega, skoraj prozornega stekla. Odebelitev je bila preveli- ka in so jo naknadno delno odbili. Ohr. v. 0,9 cm, š. 4 cm. 235 SE 66, kv. E9, PN 68 Odlomek steklenega ostenja rumene barve s štirimi horizon- talnimi belimi črtami. Ohr. v. 1,4 cm, š. 1,4 cm. 236 SE 66, kv. D9, PN 71 Odlomek noska pečatne oljenke. F: O2. Dl. 1,7 cm, š. 1,6 cm. 118 Na vrhu, AAS 80, 2019 223 222 224 221 229 228 227 230 231 226 232 225 233 234 235 236 237 238 239 240 243 242 241 SE 66; 222 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 2. 119 244 SE 66, kv. D10, SN 593 257 SE 72, kv. C14/15, SN 688 Odlomek horizontalnega izvihanega ustja vrča. F: N3. Odlomek ostenja posode, okrašenega s plitvimi kanelurami. Ohr. v. 2 cm, pr. 13, 8 cm. F: N5. Ohr. v. 4,2 cm, š. 4,4 cm. 245 SE 66, kv. D10, SN 549 258 SE 73, kv. C11, PN 140 Odlomek dna in ostenja vrča. F: N2. Ohr. v. 2,8 cm, Klina z retušami iz svetlega kremena, na enem delu viden bel pr. 11,4 cm. korteks. Dl. 2 cm, š. 1,6 cm, db. 0,4 cm. 246 SE 66, kv. E9, SN 519 259 SE 73 kv. B12, PN 119 Odlomek roba pokrova s kaneluro na zunanji strani. F: N5. Polkrožno zavita bronasta pločevina. Dl. 2,2 cm, š. 0,5 cm. Ohr. v. 1,2 cm, š. 2,7 cm. 260 SE 73, kv. C11, PN 141 247 SE 66, kv. E9, SN 519 Kovan železen žebelj s stožčasto glavico, trn je kvadraten in Odlomek rahlo izvihanega ustja lonca. F: K2. Ohr. v. 2,5 cm, odlomljen. Ohr. v. 6,5 cm, š. 1,5 cm. pr. 14, 2 cm. 261 SE 73, kv. C11, PN 138 248 SE 66, kv. D10, SN 618 Železen žebljiček s stožčasto glavico in ukrivljenim trnom. Odlomek izvihanega ustja in vratu lonca, na vratu tanke kane- Ohr. v. 1,2 cm, š. 1,1 cm. lure. F: K2.Ohr. v. 3,4 cm, pr. 14 cm. 262 SE 73, kv. C11, PN 137 249 SE 66, kv. E9, SN 519 Del prstanastega dna in ostenja kozarca iz svetlo zeleno-mo- Odlomek zakrnelega ustja in narebrenega vratu lonca. F: K7. drega stekla. Ohr. v. 2 cm, pr. 5 cm. Ohr. v. 2 cm, pr. 12,4 cm. 263 SE 73, kv. B11, PN 153 250 SE 66, kv. E9, SN 519 Odlomek ročaja steklenice iz svetlo modrega stekla. Odlomek vratu lonca s tankimi kanelurami. F: K2. Ohr. v. 3,8 cm, š. 9 cm. Ohr. v. 4,9 cm, pr. 13,9 cm. 264 SE 73, kv. C11, PN 142 251 SE 66, kv. E9, SN 519 Odlomek ostenja tankih sten, okrašenih z rastlinskim barbotin Odlomek poševnega izvihanega ustja egejskega lonca. F: K5. okrasom. F: KTS1. Ohr. v. 1,9 cm, š. 2,4 cm. Ohr. v. 3,4 cm, pr. 18,1 cm. 265 SE 73, kv. C11, PN 143 252 SE 66, kv. D10, SN 549 Odlomek vbočenega dna in ostenja finega lonca. F: K7. Odlomek prstanastega dna in ostenja posode. F: K3. Ohr. v. 7,3 cm, pr. 7,9 cm. Ohr. v. 1,8 cm, pr. 12,5 cm. 253 SE 66, kv. G9, SN 556 Odlomek ostenja lonca, okrašenega z valovnico. F: K1. Ohr. v. 3 cm, š. 2,9 cm. 254 SE 66, kv. E9, SN 519 Odlomek ostenja lonca, okrašenega s poševnim metličenjem. F: K4. Ohr. v. 5, cm, š. 5,5 cm. 255 SE 70, kv. B9,10 PN 16 Bronast žebljiček z ravno glavico in ukrivljenim trnom. Ohr. v. 0,9 cm, š. 1 cm. 256 SE 70, kv. B, C10, PN 25 Odlomek tegule z okroglim žigom :...PINA... Dl. 10,4 cm, š. 8 cm, db. 2,7 cm. 120 Na vrhu, AAS 80, 2019 245 244 246 247 248 250 249 251 253 252 254 255 257 259 261 264 258 260 265 263 262 244–253 SE 66, 254, 255 SE 70, 257 SE 72, 258–265 SE 73; 255, 259 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 2. 121 266 266 SE 74, kv. C9, PN 132 281 SE 74, kv. B9, PN 124 Železna palčka, na eni strani je okroglega preseka in na drugi Odlomek ostenja in dna posode zaprtega tipa, morda amfora pravokotnega preseka; del orodja. Ohr. v. 9,3 cm, š. 0,6 cm, z ravnim dnom. F: A4. Ohr. v. 2,6 cm, pr. 6,8 cm. pr. 0,4 cm. 267 SE 74, kv. C9, PN 151 Del železnega žeblja z ravno glavico, trn je ovalen. Ohr. v. 1,7 cm, š. 1,2 cm. 268 SE 74, kv. C10, PN 151 Kovan železen žebelj s stožčasto glavico, trn je pravokoten in odlomljen. Ohr. v. 7,2 cm, š. 2,1 cm. 269 SE 74, kv. C10, PN 152 Kovan železen žebelj z ravno glavico, trn je pravokoten. Ohr. v. 7 cm, š. 2,1 cm. 270 SE 74, kv. C10, PN 10 Odlomek ravnega cevastega ustja skodelice, iz skoraj prozor- nega stekla. Ohr. v. 2,1 cm, pr. 12,5 cm. 271 SE 74, kv. C10, PN 10 Odlomek ravnega cevastega ustja skodelice, iz skoraj prozor- nega stekla. Ohr. v. 1,2 cm, pr. 9,5 cm. 272 SE 74, kv. C10, PN 10 Odlomek cevastega ustja krožnika iz svetlo modrega stekla. Ohr. v. 1,2 cm, pr. 20,3 cm. 273 SE 74, kv. C10, PN 10 Odlomek cevastega ustja krožnika iz svetlo modrega stekla. Ohr. v. 0,9 cm, pr. 27,5 cm. 274 SE 74, kv. C9/10, PN 11 Odlomek cevastega ustja skodelice iz svetlo zelenega, skoraj prozornega stekla. Ohr. v. 1,6 cm, pr. 9,9 cm. 275 SE 74, kv. C10, PN 19 Odlomek ustja in ostenje cilindrične skodelice tankih sten z ostanki sivega premaza in polkrožnega okrasa. F: KTS1. Ohr. v. 1,4 cm, pr. 8,2 cm. 276 SE 74, kv. C9, SN 748 Odlomek dna in ostenja skodelice. F: N4. Ohr. v. 1,4 cm, pr. 4,6 cm. 277 SE 74, kv. B10, SN 745 Odlomek horizontalnega izvihanega ustja vrča. F: N2. Ohr. v. 2 cm, pr. 12,4 cm. 278 SE 74, kv. B9, PN 125 Odlomek na notranji strani odebeljenega ustja in ostenja sklede, okrašen z dvema kanelurama. F: N4. Ohr. v. 2,3 cm, pr. 22 cm. 279 SE 74, kv. C9, PN 133 Odlomek rahlo vbočenega dna in ostenja lončka. F: K5. Ohr. v. 0,9 cm, pr. 6,6 cm. 280 SE 74, kv. B10, SN 745 Odlomek rahlo izvihanega ustja velikega lonca. F: K3. Ohr. v. 4,9 cm, pr. 23,3 cm. 122 Na vrhu, AAS 80, 2019 266 269 267 268 270 271 272 273 274 275 276 281 277 278 279 280 SE 74; 270, 271, 274, 275 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 2. 123 282 SE 75, kv. C6, SN 609 Odlomek ostenja in dna vrča. F: N2. Ohr. v. 3,7 cm, pr. 10,2 cm. 283 SE 75, kv. C6, SN 609 Odlomek izvihanega ustja in ostenja lonca, rame okrašeno s poševnim koleščkanjem. F: K4. Ohr. v. 4 cm, pr. 12 cm. 284 SE 75, kv. C6, SN 609 Del ustja in vratu velikega lonca, na notranji strani ustja in vratu okras tankih kanelur. F: K6. Ohr. v. 9,5 cm, pr. 34 cm. 285 SE 75, kv. C6, SN 609 Odlomek dna in ostenja lonca. F: K3. Ohr. v. 1,8 cm, pr. 9,6 cm. 286 SE 76, kv. E8, PN 82 Odbitek iz temno sivega kremena. Ohr. v. 2,1 cm, š. 1,3 cm, db. 0,4 cm. 287 SE 76, kv. E8, PN 79 Manjši železen vezni okov (šarnir). Dl. 8,5 cm, š. 2 cm, ohr. v. 1,7 cm. 288 SE 76, kv. E8, PN 81 Del zatajenega ustja in ostenja čaše ali lončka iz svetlo modre- ga, skoraj prozornega stekla. Ohr. v. 2,7 cm, pr. 7,1 cm. 289 SE 76, kv. E8, PN 80 Del ramena pečatne oljenke, Loeschcke X, ohranjen tudi del dna s pečatom, vidna le črka T. F: O4. Ohr. v. 3,1 cm, dl. 5,1 cm, pr. d. 2,2 cm, š. 2,3 cm. 290 SE 76, kv. E8, SN 587 Ukrivljen, trikoten ročaj vrčka. F: K5. Ohr. v. 4,1 cm, š. 1,3 cm. 291 SE 76, kv. D8, SN 588 Odlomek prstanastega dna in ostenja vrča. F: N2. Ohr. v. 2,3 cm, pr. 7 cm. 292 SE 76, kv. E8, SN 587 Odlomek zakrnelega ustja in ostenja lončka, vrat je narebren. F: K11. Ohr. v. 3 cm, pr. 6,4 cm. 293 SE 76, kv. E8, SN 571 Odlomek zakrnelega narebrenega ustja in vratu lončka. F: K11. Ohr. v. 1,6 cm, pr. 12 cm. 294 SE 76, kv. E8, SN 587 Del ovalnega ročaja amfore Dressel 6B. F: A2. Ohr. v. 11 cm, š. 3 cm. 295 SE 76, kv. E8, SN 589 Čep amfore Dressel 6B. F: A2. Ohr. v. 2,7 cm, pr. 5,1 cm. 124 Na vrhu, AAS 80, 2019 282 283 284 285 287 286 288 289 294 290 291 292 295 293 282–285 SE 75, 286–295 SE 76; 284 merilo 1 : 3, 286 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 2. 125 296 SE 77, kv. E8, SN 596 312 SE 83, kv. C6, SN 754 Odlomek kljunasto izvihanega ustja lončka. F: N8. Odlomek narebrenega ročaja skodelice Sarius z ostanki rdeče- Ohr. v. 2,8 cm, pr. 10,6 cm. ga premaza. F: TS2. Ohr. v. 1,6 cm, š. 2 cm. 297 SE 78, kv. D, E18, SN 616 313 SE 83, kv. C6, PN 149 Odlomek trakastega, rahlo profiliranega ročaja vrča. F: N2. Odlomek rahlo vbočenega dna in ostenja kozarca tankih sten. Ohr. v. 4,7 cm, š. 3 cm. F: KTS3. Ohr. v. 1 cm, pr. 5,1 cm. 298 SE 78, kv. D, E18, SN 616 Odlomek trakastega, profiliranega ročaja vrča. F: N9. Ohr. v. 4,2 cm, š. 3 cm. 299 SE 78, kv. D, E18, SN 616 Odlomek vbočenega dna in ostenja vrča. F: N4. Ohr. v. 2 cm, pr. 9,8 cm. 300 SE 80, kv. C6, SN 604 Odlomek kupolastega ustja vrča. F: N6. Ohr. v. 2,2 cm, pr. 9 cm. 301 SE 80, kv. C6, SN 602 Odlomek ostenja in vratu vaze. F: N3. Ohr. v. 2,9 cm, pr. 8,8 cm. 302 SE 80, kv. C6, SN 602 Odlomek izvihanega ustja lonca. F: K3. Ohr. v. 3,2 cm. 303 SE 80, kv. C6, SN 602 Odlomek rahlo vbočenega dna in ostenja lonca. F: K4. Ohr. v. 3,1 cm, pr. 10,8 cm. 304 SE 80, kv. D7, SN 678 Del kelihastega ustja amfore Dressel 6B. F: A1. Ohr. v. 4 cm, pr. 12 cm. 305 SE 83, kv. C, D6/7 SN 763 Kovan železen žebelj s polkrožno okroglo glavico, trn je pra- vokoten. Ohr. v. 5,9 cm, š. 2,6 cm. 306 SE 83, kv. C6, SN PN 148 Odlomek ostenja skodelice z vertikalnim rebrom iz zeleno- -modrega stekla. Ohr. v. 3,3 cm, š. 2,5 cm. 307 SE 83, kv. C, D6/7, SN 763 Odlomek ramena volutne oljenke s tremi kanelurami. F: O1. Ohr. v. 0,9 cm, dl. 5,6 cm, š. 1,7 cm. 308 SE 83, kv. C6, PN 150 Odlomek ustja in ostenja sigilatnega krožnika, okrašenega z dvema kanelurama, premaz je srednje dobro ohranjen. F: TS4. Ohr. v. 2 cm, pr. 15,9 cm. 309 SE 83, kv. C6, PN 154 Odlomek prstanastega dna in ostenja sigilatne skodelice, z ostankom žiga na notranji strani, premaz je dobro ohranjen. F: TS1. Ohr. v. 1,5 cm, pr. 5,4 cm. 310 SE 83, kv. C5/6, SN 773 Odlomek ustja sigilatne skodele. F: TS1. Ohr. v. 0,5 cm, š. 2,7 cm. 311 SE 83, kv. C5/6, SN 763 Odlomek prstanaste noge sigilatne posode. F: TS1. Ohr. v. 2 cm, š. 1,1 cm. 126 Na vrhu, AAS 80, 2019 296 297 298 299 300 301 302 303 304 305 306 307 309 308 312 311 310 313 296 SE 77, 297–299 SE 78, 300–304 SE 80, 305–313 SE 83, merilo 1 : 2. 127 314 SE 83, kv. C5/6, SN 777 Del navpičnega profiliranega ustja vrča. F: N3. Ohr. v. 5,7 cm, pr. 15, 2 cm. 315 SE 83, kv. C5/6, SN 777 Odlomek prstanastega dna in ostenja posode. F: N1. Ohr. v. 2,2 cm, pr. 11 cm. 316 SE 83, kv. C5/6, SN 763 Odlomek ustja lonca. F: K3. Ohr. v. 2,9 cm, pr. 14 cm. 317 SE 83, kv. C5/6, SN 773 Odlomek ustja in ostenja pekača. F: PK1. Ohr. v. 3 cm, pr. 26 cm. 318 SE 83, kv. C5/6, SN 773 Odlomek vratu in ramen vrča ali amfore Dressel 2−4. F: A4. Ohr. v. 5,3 cm, pr. 11,1 cm. 319 SE 83, kv. C5/6, SN 763 Odlomek vratu in ramen vrča ali amfore Dressel 2−4. F: A4. Ohr. v. 6,5 cm, pr. 12 cm. 320 SE 83, kv. C5/6, SN 763 Del okroglega ročaja amfore Dressel 6A. F: A11. Ohr. v. 9,7 cm, pr. 3,8 cm. 321 SE 83, kv. C6, SN 754 Del ukrivljenega, ovalnega ročaja amfore, verjetno Dressel 6B. F: A1. Dl. 8,2 cm, š. 4,9 cm. 322 SE 83, kv. C5/6, SN 763 Odlomek dna in ostenja lonca, prazgodovinska keramika. F: K9. Ohr. v. 3,6 cm, pr. 8,4 cm. 128 Na vrhu, AAS 80, 2019 314 315 316 317 320 318 319 321 322 SE 83, merilo 1 : 2. 129 323 SE 85, kv. E15, PN 128 335 SE 85(1), kv. E14, PN 112 Kvadratna mozaična kocka iz kamna bele barve. Dl. 1,1 cm, Odlomek dna in ostenja skodelice tankih sten. F: KTS1. š. 1,2 cm, db. 0,9 cm. Ohr. v. 1,1 cm, pr. 3,5 cm. 336 SE 85(2), kv. D15, PN 111 Del trakastega, profiliranega ročaja vrča. F: N3. Ohr. v. 8,5 cm, š. 3,8 cm. 337 SE 85, kv. E14/15, SN 724 Del trakastega, profiliranega ročaja vrča. F: N6. Ohr. v. 7 cm, š. 4,1 cm. 338 SE 85(2), kv. D15, PN 130 Del trakastega, profiliranega ročaja vrča. F: N3. Ohr. v. 5,3 cm, š. 2,6 cm. 324 SE 85, kv. E14, PN 114 339 SE 85, kv. E14/15, SN 639 Odlomek bronaste ploščice stožčaste oblike. Ohr. v. 3,4 cm, Odlomek trakastega, profiliranega ročaja vrča. F: N1. š. 2,1 cm, db. 0,3 cm. Ohr. v. 5,2 cm, š. 2,7 cm. 325 SE 85, kv. E15, PN 121 340 SE 85(2), kv. E15, PN 110 Bronasta ploščica s 4 luknjicami. Ohr. v. 2,3 cm, š. 2,8 cm. Odlomek prstanastega dna in ostenja posode. F: N4. Ohr. v. 1,5 cm, pr. 7,3 cm. 326 SE 85, kv. E14, PN 131 Bronast ploščat kolut na eni strani profiliran, del naprave? 341 SE 85(3), kv. D14/15, SN 749 Pr. 5,3 cm, db. 0,2 cm. Odlomek poševnega ustja posode. F: N4. Ohr. v. 4,9 cm. 327 SE 85, kv. E14, PN 113 342  SE 85(2), kv. E14/15, SN 732 Trn kovanega železnega žeblja, kvadraten. Ohr. v. 5,5 cm, Del ostenja in dna lonca. F: K3. Ohr. v. 2,6 cm, pr. 8,9 cm. pr. 0,4 cm. 343 SE 85, kv. D14, PN 127 328 SE 85, kv. E15, PN 118 Del ustja, vratu in del ramena z ročajem amfore Forlimpopoli. Kovan železen žebelj s polkrožno okroglo glavico, trn je pra- F: A10. Ohr. v. 17,7 cm, pr. 7,2 cm. vokoten. Ohr. v. 4, 6 cm, š. 2,1 cm. 329 SE 85, kv. E14, PN 118 Kovan železen žebelj z ukrivljeno glavico, trn je kvadraten. Ohr. v. 4 cm, š. 1,1 cm. 330 SE 85, kv. E14, PN 123 Kovan železen žebelj s polkrožno okroglo glavico, trn je kva- draten in ukrivljen. Ohr. v. 7,2 cm, š. 1,3 cm. 331 SE 85 (2)62, kv. E14, 15, SN 732 Odlomek navzdol upognjenega ustja sigilatne skodelice, premaz je srednje dobro ohranjen. F: TS1. Ohr. v. 0,7 cm, š. 2,3 cm. 332 SE 85 (3), kv. D14, PN 122 Del prstanastega dna in ostenja sigilatne skodelice, premaz je srednje dobro ohranjen. F: TS1. Ohr. v. 1 cm, pr. 6,2 cm. 333 SE 85: 85 (4), kv. E15, PN 129 Odlomek ustja in ostenja tankih sten, okrašen z apliciranimi luskami. F: KTS1. Ohr. v. 2,6 cm, š. 2,1 cm. 334 SE 85(2), kv. D14/15, SN 741 Odlomek ostenja tankih sten okrašenega s koleščkanjem. F: KTS1. Ohr. v. 1 cm, š. 2 cm. 62  Številka poglobitve SE. 130 Na vrhu, AAS 80, 2019 325 326 324 328 329 330 327 331 332 333 334 335 337 336 339 338 342 340 343 341 SE 85, 326 merilo 1 : 1, 343 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 131 344 SE 85(2), kv. D14/15, SN 741 Del ramena, z nastavkom za ročaj, amfore Dressel 2−4. F: A8. Ohr. v. 7,4 cm, pr. 36,5 cm. 345 SE 85(4), kv. D14/15, SN 757 Del paličastega okroglega ročaja amfore Dressel 2−4. F: A4. Ohr. v. 17,5 cm, pr. 2,4 cm. 346 SE 85(4), kv. D14/15, SN 757 Del paličastega okroglega ročaja amfore Dressel 2−4. F: A4. Ohr. v. 9,4 cm, pr. 2,2 cm. 347 SE 85(4), kv D14/15, SN 757 Del dvojnega ročaja amfore Dressel 2−4. F: A8. Ohr. v. 12,8 cm, š. 6 cm. 348 SE 85(4), kv. D14/15, SN 757 Del dvojnega ročaja in ostenja amfore Dressel 2−4. F: A4. Ohr. v. 10,6 cm, š. 7 cm, pr. 2,2 cm. 349 SE 85(4), kv. D14/15, SN 757 Čep amfore Dressel 2−4. F: A4. Ohr. v. 6,5 cm, š. 4,7 cm. 350 SE 85(4), kv. D14/15, SN 757 Del nepravilnega okroglega ročaja amfore Dressel 6B. F: A2. Ohr. v. 12,2 cm, pr. 4,5 cm. 351 SE 86, kv. D8, PN 94 Odlomek stene in volute, volutne oljenke. F: O3. Ohr. v. 2,3 cm, dl. 3 cm. 352 SE 86, kv. D7, PN 100 Odlomek dna skodelice tankih sten. F: KTS1. Ohr. v. 1,2 cm, pr. 3 cm. 353 SE 86, kv. E8, PN 86 Odlomek dna in ostenja posode. Dno je na spodnji strani narebreno. F: N2. Ohr. v. 3,4 cm, pr. 9,4 cm. 354 SE 86, kv. E7, SN 675 Odlomek izvihanega ustja lončka. F: K7. Ohr. v. 1,6 cm, pr. 8,5 cm. 355 SE 86, kv. E7, SN 675 Odlomek ostenja in dna vrča. F: N5. Ohr. v. 1,1 cm, pr. 9 cm. 132 Na vrhu, AAS 80, 2019 348 344 345 346 347 349 350 352 351 354 353 355 344–350 SE 85, 351–355 SE 86, merilo 1 : 2. 133 356 SE 86, kv. E8, PN 85 370 SE 102 (5–10 m), SN 421 Odlomek zakrnelega profiliranega ustja in dela ostenja lonca, Del ročaja amfore Dressel 6A. F: A3. Ohr. v. 8,7 cm, š. 4,8 cm. rame je okrašeno s poševnimi vrezi. F: K4. Ohr. v. 4 cm, pr. 19 cm. 357 SE 86, kv. D7, PN 101 Odlomek ostenja in dna posode zaprtega tipa, morda amfora z ravnim dnom. F: A4. Ohr. v. 2,8 cm, pr. 6 cm. 358 SE 88, kv. C4, PN 89 Izvihano zatajeno ustje in del vratu balzamarija iz skoraj pro- zornega stekla. Ohr. v. 0,5 cm, pr. 2 cm. 371 SE 103 (30–35 m), SN 16 359 SE 89, kv. C7, PN 106 Odlomek ramena volutne z ostanki rjavega premaza v 3 plitvih kanelurah. F: O1. Dl. 2,2 cm, š. 1,6 cm. Odlomek sploščenega ustja in dela vratu steklenice iz svetlo modrega stekla. Ohr. v. 1,2 cm, pr. 4,6 cm. 360 SE 98, kv. E14, PN136 372 SE 103, kv. E11, SN 191 Bronasta zanka za oblačilo. Ohr. v. 1,8 cm, š. 0,9 cm. Odlomek ramena pečatne oljenke z gumbom. F: O2. 361 SE 100, kv. B7/8, SN 653 Dl. 3,3 cm, š. 1,6 cm. Odlomek ostenja skodelice, pod ustjem okrašeno s slabo 373 SE 103, SN 212 vidnim »rastlinskim« okrasom. Rdeč premaz je slabo ohranjen. Odlomek ramena pečatne oljenke. F: O2. Dl. 3 cm, š. 1,5 cm. F: TS2. Ohr. v. 1,9 cm, pr. 13 cm. 362 SE 102, PN 2 Odlomek sploščenega ustja in dela vratu steklenice iz modre- ga stekla. Ohr. v. 2,9 cm, pr. 4,3 cm. 363 SE 102, kv. F7, PN 4 Odlomek cevastega ustja krožnika iz svetlo modrega, skoraj prozornega stekla. Ohr. v. 2,3 cm, pr. 22 cm. 364 SE 102, kv. G7, SN 228 Odlomek ostenja skodelice z vertikalnim rebrom iz skoraj prozornega stekla. Ohr. v. 3,6 cm, š. 2 cm. 365 SE 102, kv. G7, SN 228 Odlomek ostenja skodelice tankih sten, okrašene s koleščka- njem. F: KTS1. Ohr. v. 2,3 cm, š. 1,8 cm. 366 SE 102, kv. G7, SN 228 Odlomek profiliranega ročaja vrča. F: N6. Ohr. v. 3, 7 cm, š. 1,7 cm. 367 SE 102, kv. G7, SN 228 Odlomek majhnega, ukrivljenega, profiliranega ročaja. F: N6. Ohr. v. 1,9 cm, š. 0,7 cm. 368 SE 102, SN 1 Del prstanastega dna in ostenja dolija. F: N7. V. 3,3 cm, pr. 15,6 cm. 369 SE 102, SN 1 Del vatu in ročaja amfore Dressel 6A. F: A3. Ohr. v. 9,3 cm, š. 9,1 cm. 134 Na vrhu, AAS 80, 2019 356 357 359 358 360 361 363 362 364 365 366 367 368 372 373 371 356, 357 SE 86, 358 SE 87, 359 SE 89, 360 SE 98, 361 SE 100, 362–368 SE 102, 371–373 SE 103; 358–360, 365 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 2. 135 374 SE 103, kv. E11, SN 191 Del narebrenega ročaja vrča. F: N2. Ohr. v. 4,8 cm, š. 2,6 cm. 375 SE 103 (30–35 m), SN 380 Odlomek narebrenega, trakastega ročaja vrča. F: N1. Ohr. v. 3,8 cm, š. 2,4 cm. 376 SE 103, kv. E11, SN 191 Odlomek horizontalno izvihanega ustja egejskega lončka. F: K5. Ohr. v. 1,5 cm, pr. 18 cm. 377 SE 103 (10–15 m), SN 384 Del ramena amfore z dvema plitvima kanelurama in ostanki nastavka za ročaj. F: A3. Ohr. v. 6,2 cm, pr. 21,1 cm. 378 SE 103 (10–15 m), SN 7 Odlomek ročaja amfore Dressel 6A. F: A3. Ohr. v. 10, cm, pr. 3,3 cm. 379 SE 104, PN 3 Del cevastega ustja krožnika z narebreno apliko na ustju, iz svetlo zelenega, skoraj prozornega stekla. Ohr. v. 0,7 cm, pr. 20,9 cm. 380 SE 105, kv. B6, PN 21 Del narebrenega ročaja steklenice ali vrča iz svetlo modrega stekla. Dl. 5,1 cm, v. 3,9 cm, db. 0,5 cm. 381 SE 105, kv. C3, SN 140 Odlomek ramena volutne oljenke z ostanki rjavega premaza v dveh plitvih kanelurah. F: O1. Dl. 2,8 cm, š. 1,5 cm. 382 SE 105, kv. C3, SN 140 Profiliran ročaj vrča. F: N2. Ohr. v. 7,9 cm, š. 2,9 cm. 383 SE 105, kv. C5, SN 122 Del ovalnega ročaja amfore ali vrča. F: N4. Ohr. v. 8 cm, š. 6,9 cm. 384 SE 105, kv. B, C1, PN 45 Ploščata okrogla keramična utež, površina precej poškodova- na. Pr. 5 cm, db. 1,3 cm. 136 Na vrhu, AAS 80, 2019 376 377 374 375 378 379 382 383 380 384 374–376 SE 103, 378, 379 SE 104, 380–384 SE 105, merilo 1 : 2. 137 385 SE 108, kv. B, C1, SN 399 Železen nož z močno poškodovanim rezilom. Dl. 13,4 cm, š. 2,6 cm, db. 0,4 cm. 386 SE 108, kv. B, C1, SN 399 Dno novodobnega kozarca na peclju iz prozornega stekla. Ohr. v. 1,1 cm, pr. 5,9 cm. 387 SE 108, kv. B, C1, SN 399 Ustje in vrat novodobne steklenice iz prozornega stekla, povr- šina je oksidirana. Ohr. v. 5,8 cm, pr. 2,2 cm. 388 SE 108, kv. B, C1, SN 399 Delno ohranjena novodobna kvadratna steklenična (za črni- lo?). Ohr. v. 5,1 cm, š. 4 cm, pr. 4 cm. 389 SE 112, kv. C5, PN 135 Del železnega klina s pravokotnim presekom. Ohr. v. 5,1 cm, š. 1 cm. 390 SE 112, kv. C5/6, SN 740 Odlomek ustja in ostenja sigilatnega krožnika, premaz je sre- dnje dobro ohranjen. F: TS1. Ohr. v. 8 cm, š. 2,3 cm. 391 SE 112, kv. C6, PN 109 Odlomek ustja in ostenja skodelice tankih sten. F: KTS1. Ohr. v. 2,4 cm, pr. 8,7 cm. 392 SN 112, kv. C5/6, SN 733 Odlomek odebeljenega ustja vaze. F: N2. Ohr. v. 2,2 cm, pr. 16 cm. 393 SE 112, kv. C5/6, SN 740 Del trakastega, profiliranega ročaja vrča. F: N3. Ohr. v. 3,6 cm, š. 2,3 cm. 394 SE 112, kv. C5/6, SN 740 Odlomek navznoter zavihanega ustja in ostenja posode. F: K10. Ohr. v. 3,9 cm, š. 23,2 cm. 395 SN 112, kv. C5/6, SN 733 Odlomek ostenja in dna lonca, dno je ožgano. F: K7. Ohr. v. 1,3 cm, pr. 12 cm. 138 Na vrhu, AAS 80, 2019 385 386 387 388 390 389 391 393 392 394 395 385–388 SE 108, 389–395 SE 112; 386–388 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 2. 139 396 SE 112, kv. C5, PN 126 Del odebeljenega ustja amfore Dressel 6B. F: A2. Ohr. v. 5,3 cm, pr. 12 cm. 397 SE 112, kv. C5/6, SN 740 Del odebeljenega ustja amfore Dressel 6B. F: A2. Ohr. v. 4,3 cm, pr. 12,4 cm. 398 SE 112, SN 662 Del okroglega ročaja amfore. F: A1. Ohr. v. 12,7 cm, pr. 3,6 cm. 399 SE 114, kv. E14, SN 698 Odlomek poševnega ustja lonca. F: K7. Ohr. v. 4,7 cm, pr. 15, 3 cm. 400 SE 114, kv. D14, PN 96, 107 Del ostenja in dna lonca. F: K7. Ohr. v. 6 cm, pr. 11 cm. 401 SE 117, kv. A7, SN 786 Odlomek izvihanega odebeljenega ustja trebušastega lonca. F: K8. Ohr. v. 3,6 cm, pr. 16,6 cm. 402 SE 117, kv. A7, SN 786 Odlomek rahlo vbočenega dna in ostenja posode zaprtega tipa. F: N5. Ohr. v. 1,4 cm, pr. 4 cm. 140 Na vrhu, AAS 80, 2019 398 396 399 400 401 402 396, 398 SE 112, 399, 400 SE 114, 401, 402 SE 117, merilo 1 : 2. 141 403 SE 118, kv. B7, PN 104 Del gosto narebrenega ročaja iz zeleno-modrega stekla. Dl. 5,9 cm, š. 7 cm, db. 0,9 cm. 404 SE 121, kv. B7, PN 108 Odlomek izvihanega zatajenega ustja skodelice iz temno zelenega stekla. Na notranji strani dve tanki črti rjave barve. Ohr. v. 1,7 cm, pr. 10,8 cm. 405 SE 124, kv. B10, PN 134 Del železnega žeblja s stožčasto glavico, trn je pravokoten. Ohr. v. 6,1 cm, š. 1,4 cm. 406 SE 124, kv. B9, SN 728 Del trakastega, profiliranega ročaja vrča. F: N2. Ohr. v. 7,3 cm, š. 4,1 cm. 407 SE 133, kv. C5, PN 145 Bronasta palčka, pravokotnega preseka na koncu ukrivljena in zožena. Ohr. v. 11, 8 cm, š. 0,6 cm, db. 0,2 cm. 408 SE 133, kv. B5, PN 146 Delno ukrivljena bronasta palčka, okroglega preseka. Ohr. v. 4,7 cm pr. 0,2 cm. 409 SE 133, kv. C5, PN 145 Odlomek majhnega železnega rezila. Dl. 3,1 cm, š. 0,8 cm, db.: 0,2 cm. 410 SE 133, kv. B, C4/5, SN 770 Odlomek ustja in ostenja sigilatne konične skodelice, okra- šenega z dvema kanelurama na ostenju, premaz je srednje dobro ohranjen. F: TS4. Ohr. v. 1,6 cm, pr. 9,3 cm. 411 SE 133, kv. B, C4/5, SN 770 Odlomek prstanastega dna sigilatnega krožnika. F: TS4. Ohr. v. 2 cm, pr. 9 cm. 412 SE 133, kv. B, C4/5, SN 783 Odlomek zakrnelega navznoter upognjenega ustja skodelice s kaneluro tik pod zunanjim robom ustja, z ostanki rdečega premaza, Sarius. F: TS2. Ohr. v. 1,9 cm, pr. 13 cm. 413 SE 133, kv. B, C4/5, SN 770 Odlomek noska volutne oljenke. F: O3. Dl. 5,3 cm, š. 2,5 cm. 414 SE 133, kv. B, C4/5, SN 770 Odlomek izvihanega odebeljenega ustja in ostenja lonca, na robu ustja kanelura. F: N6. Ohr. v. 2,1 cm, pr. 14,2 cm. 142 Na vrhu, AAS 80, 2019 403 404 405 406 408 410 409 407 411 413 412 414 403 SE 118, 404 SE 121, 405, 406 SE 124, 407–414 SE 133, merilo 1 : 2. 143 415 SE 133, kv. B, C4/5, SN 770 Odlomek izvihanega ustja lonca. F: K4. Ohr. v. 2,7 cm, pr. 25,7 cm. 416 SE 133, kv. B, C4/5, SN 770 Odlomek kupolastega ustja amfore Dressel 6B. F: A1. Ohr. v. 6,4 cm, pr. 13,2 cm. 417 SE 133, kv. B, C4/5, SN 783 foto Odlomek tegule z okroglim žigom :...I VLI... in ostanki žiga na sredini, slabo vidna črka T. Dl. 7,5 cm, š. 7,3 cm, db. 2,8 cm. 418 SE 134, kv. D, E14/15, SN 758 Odlomek prstanastega dna in ostenja dolija. F: N3. Ohr. v. 3,6 cm, pr. 16,8 cm. 419 SE 134, kv. D, E14/15, SN 758 Odlomek izvihanega ustja lonca s kaneluro na robu ustja. F: K7. Ohr. v. 1,8 cm, pr. 15 cm. 420 SE 134, kv. D, E14/15, SN 758 Odlomek izvihanega odebeljenega ustja amfore. F: A4. Ohr. v. 2,9 cm, pr. 12 cm. 421 SE 134, kv. D, E14/15, SN 758 Okrogel ročaj amfore Dressel 6B. F: A2. Ohr. v. 17 cm, pr. 3,2 cm. 422 Severno od zidu 2, kv. I, J11, PN 15 Odlomek ostenja sigilatne skodelice, okrašenega z apliko obra- za, vidni ostanki premaza. F: TS1. Ohr. v. 1,6 cm, pr. 11,1 cm. 423 PN 1033 Del železnega predmeta z polkrožnim nastavkom za nasadi- tev. Ohr. v. 7, 1 cm, š. 2,2 cm, db. 0,5 cm, š. 1,5 cm. 424 B.P. 1 Odlomek dna pompejanskega pekača. Spodnja stran je ožga- na. F: PK1. Ohr. v. 0,9 cm, pr. 21,4 cm. 144 Na vrhu, AAS 80, 2019 415 416 418 419 421 420 422 423 424 415, 416 SE 133, 418–421 SE 134, 422 S od zidu 2, 423, 424 B. P., merilo 1 : 2. 145 13.2 Katalog najdb Na vrhu 2 439 SE 1, kv. H6, SN 1 Odlomek ostenja krožnika ali sklede. Na notranji strani okra- 424 SE 1, kv. E11, PN 5 šeno z engobo, gravuro, poslikano z zeleno in oker barvo ter Kamnit odbitek. Dl. 1,7 cm, š. 1,4 cm, db. 0,3 cm. glazirano. F: N10. Dl. 2,3 cm, š. 3 cm. 425 SE 1, kv. D6, PN 28 440 SE 1, kv. F8, SN 89 Kamnit odbitek. Dl. 1,3 cm, š. 1,2 cm, db. 0,2 cm. Odlomek ostenja krožnika ali sklede. Na notranji strani okra- 426 SE 1 (dno), kv. D10, PN 25 šeno z engobo, gravuro, poslikano z modro in črno barvo ter Železna palčka s kvadratnim presekom, razširitvijo na enem glazirano. F: N10. Dl. 2,5 cm, š. 3,3 cm. koncu in stanjšana na drugem. V. 8 cm, pr. 0,4 cm. 427 SE 1 (dno), kv. E10, PN 20 Trn kovanega železnega žeblja, pravokoten, glavica delno ohranjena. V. 6,2 cm, š. glavice 1 cm. 428 SE 1, kv. C8, PN 34 Kovan železen žebelj, pravokoten. V. 5,5 cm, dl. 0,6 cm, š. 0,3 cm. 429 SE 1, kv. D6, PN 31 Kovan železen podkovni žebelj, trn je pravokoten in delno odlomljen. V. 2,6 cm, š. 1,8 cm. 430 SE 1 (dno), kv. E10, PN 22 Kovan železen podkovni žebelj, trn je kvadraten in delno od- lomljen, glavica delno ohranjena. V. 3,4 cm, š. glavice 1,2 cm. 431 SE 1 (dno), kv. G7, PN 23 Odlomek izvihanega cevastega ustja steklene posode, ustje je prežgano in preoblikovano. Ohr. v. 1,1 cm, š. 1,5 cm. 432 SE 1, kv. F5, PN 1 Odlomek steklenega ročaja. Ohr. v. 2,1 cm, š. 1,1 cm. 433 SE 1 (na površini), kv. C8, PN 41 Odlomek ostenja steklene čaše ježevke, steklo je razbarvano. Ohr. v. 2 cm, š. 2,1 cm. 434 SE 1, kv. D11, PN 18 Odlomek prstanastega dna steklene čaše (?), dno je vbočeno. Ohr. v. 1,5 cm, pr. 4,5 cm. 435 SE 1, kv. E11, PN 4 Odlomek okroglega ročaja vrča ali amfore. F: N2. Ohr. v. 9,4 cm, pr. 2,9 cm. 436 SE 1, kv. F7, PN 3 Odlomek odebeljenega ustja lonca, na zunanji strani, pod ustjem dve plitvi kaneluri. F: K11. Ohr. v. 3,2 cm, pr. 22 cm. 437 SE 1, kv. E11, SN 31 Odlomek ustja in ostenja krožnika ali sklede. Na notranji strani okrašeno z engobo, gravurami, poslikano z zeleno barvo in glazirano. F: N10. Dl. 1,8 cm, š. 2 cm. 438 SE 1, kv. F10, SN 27 Odlomek ustja in ostenja krožnika ali sklede. Na notranji strani okrašeno z engobo, spiralno gravuro, poslikano z zeleno barvo in glazirano. F: N10. Dl. 2,2 cm, š. 1,7 cm. 146 Na vrhu, AAS 80, 2019 426 424 425 427 428 430 432 431 429 435 433 434 436 438 437 439 440 SE 1; 424, 425, 431–434, 437–440 merilo 1 : 1, 426–428, 430, 435, 436 merilo 1 : 2. 147 441 SE 1, kv. F7, SN 29 457 SE 2, kv. D13, SN 67 Odlomek dna in ostenja krožnika ali sklede. Na notranji strani Odlomek ustja in ostenja skodelice tankih sten, na zuna- okrašeno z engobo, gravuro, poslikano z zeleno barvo in nji strani ostanki peskanja in temno siv premaz. F: KTS7. glazirano. F: N10. Ohr. v. 1,2 cm, š. 2,5 cm. Ohr. v. 1,9 cm, pr. 7,8 cm. 442 SE 1, kv. G6, PN 2 458 SE 2, kv. E12, SN 32 Odlomek ostenja keramične steklenice (?). Na zunanji Del prstanastega dna in ostenja posode odprtega tipa z strani vtisnjen žig, ostenje okrašeno z rjavo glazuro. F: N11. ostanki svetlejšega premaza. F: N12. Ohr. v. 1,5 cm, pr. 3,6 cm. Dl. 5,7 cm, š. 3,2 cm. 459 SE 2, kv. E12, SN 32 443 SE 2, kv. A2, PN 36 Odlomek ostenja prazgodovinske posode. F: K11. Zakrivljen železen premet (okov ?), ki se na enem koncu zoži, Ohr. v. 3,2 cm, š. 2 cm. presek je trapezast. V. 6 cm, š. 2,0 cm. 444 SE 2, kv. C8, PN 37 Zakrivljen železen premet (okov ?), ki se na enem koncu zoži, presek je trapezast. V. 5,3 cm, š. 1,3 cm. 445 SE 2, kv. D13, PN 16 Kovan železen žebelj s stožčasto glavico, trn je kvadraten. V. 8,6 cm, š. 1,4 cm. 446 SE 2, kv. I11, PN 38 Kovan železen žebelj s stožčasto glavico, trn je pravokoten. V. 6,3 cm, š. 1,4 cm. 447 SE 2, kv. E11, PN 11 Kovan železen žebelj s stožčasto glavico, trn je kvadraten in odlomljen. V. 4,4 cm, š. 1,1 cm. 448 SE 2, kv. E10, PN 31 Kovan železen žebelj s stožčasto, poškodovano glavico, trn je kvadraten. V. 2,7 cm, š. glavice 1,8 cm. 449 SE 2, kv. D13, PN 35 Kovan železen žebelj s stožčasto glavico, trn je kvadraten in zakrivljen za 90˚. V. 2,2 cm, š. 1,1 cm. 450 SE 2, kv. D6, PN 29 Kovan železen žebelj. V. 5,7 cm, š. 0,5 cm. 451 SE 2, kv. A8, PN 40 Kovan železen žebelj. V. 5,9 cm, db. 0,6 cm, š. glavice 1,4 cm. 452 SE 2, kv. E11, PN 14 Kovan železen podkovni žebelj, trn je pravokoten in delno odlomljen. V. 2,6 cm, š. 1,6 cm. 453 SE 2, kv. H11, PN 39 Kovan železen podkovni žebelj, trn je pravokoten in navzgor zakrivljen. V. 2 cm, š. 1,7 cm. 454 SE 2, kv. E1, PN 32 Odlomek dna z ostenjem prazgodovinske posode. F: K13. Dl. 2,9 cm, š. 1,9 cm. 455 SE 2, kv. E11, PN 27 Odlomek ravnega ustja in ostenja sigilatnega krožnika, pre- maz delno ohranjen. F: TS1. Ohr. v. 2 cm, š. 2,2 cm. 456 SE 2, kv. D13, SN 67 Odlomek ustja in ostenja skodelice tankih sten, pod ustjem dve plitvi kaneluri. F: KTS6. Ohr. v. 1,3 cm, pr. 11,2 cm. 148 Na vrhu, AAS 80, 2019 441 442 445 446 447 443 444 452 451 453 448 450 449 454 455 456 457 458 459 441, 442 SE 1, 443–459 SE 2; 441–453, 467, 454, 455, 458, 459 merilo 1 : 1, 442–444, 448–451, 456, 457 merilo 1 : 2. 149 460 SE 2, kv. E11, PN 17 Odlomek ustja in ostenja sklede. Na notranji strani rjava glazu- ra in slikanje z belo barvo. F: N13. Ohr. v. 2,4 cm, pr. 23,6 cm. 461 SE 2, kv. E12, SN 61 Odlomek ostenja posode odprtega tipa. Na notranji strani so engoba, gravura, rumena glazura. F: N10. Ohr. v. 2,9 cm, š. 3,8 cm. 462 SE 2, kv. E, F5, SN 60 Odlomek dna in ostenja krožnika ali sklede. Na notranji strani engobo, gravura, poslikano z rjavo barvo, glazura ni ohra- njena. Na notranji strani slabo ohranjen reliefni okras. F: N14. Ohr. v. 2,4 cm, pr. d. 11,4 cm. 463 SE 2, kv. D, E5, SN 84 Odlomek ostenja posode zaprtega tipa. Na obeh straneh svetlo modra glazura, na zunanji strani slikano z modro barvo. F: N15. Dl. 2,7 cm, pr. d. 11,5 cm. 464 SE 2, 7, kv. B7/8, SN 95 Odlomek prstanastega dna in ostenja krožnika ali sklede. Na obeh straneh svetlo modra glazura, na notranji strani slikano z modro barvo. F: N15. Dl. 4,2 cm, š. 5,6 cm. 465 SE 8, kv. E12, SN 62 Slabo ohranjena čaša tankih sten z rahlo izvihanim ustjem in ravnim dnom. KTS4. Ohr. v. 2,3 cm, pr. u. 6,2 cm. 466 SE 8, kv. E12, SN 62 Del prstanastega dna in ostenja čaše tankih sten z rjavim sve- tlečim premazom, ožgana. KTS6. Ohr. v. 1,1 cm, pr. 3,3 cm. 467 SE 8, kv. E12, PN 8 Del dna in ostenja čaše tankih sten s svetlo rjavim premazom, ožgana?. KTS. Ohr. v. 1,2 cm, pr. 4,4 cm. 468 SE 10, kv. E11, PN 12 Okrogla bronasta pasna spona. Presek je okrogel. Pr. 2,8 cm. 469 SE 11, kv. H8, SN 70 Odlomek ostenja krožnika ali sklede. Na notranji strani so engoba, gravure, slikanje z zeleno, rjavo in oker barvo ter glazura. F: N10. Dl. 2,5 cm, š. 1,9 cm. 470 SE14, kv. E12, SN 66 Odlomek horizontalno izvihanega ustja egejskega lončka. F: K5. V. 1,8 cm, pr. 20,7 cm. 150 Na vrhu, AAS 80, 2019 460 461 464 462 463 465 466 467 468 469 470 460–464 SE 2, 465–467 SE 8, 468 SE 10, 469 SE 1, 470 SE 14; 461, 463, 467, 469 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 2. 151 Document Outline 1Uvod 2Odkritje najdišča 3Geografski in geološki oris prostora raziskav 4Arheološki in zgodovinski oris prostora raziskav 5Opis raziskav najdišča 6.3 Sklop 3 – sektorji 32–35, 37–39 − pobočje v severnem delu 6.2 Sklop 2 − cestišča 6.1 Sklop 1 − grobišče z grobnimi parcelami 2.6_Metodologija_dela 3.1_Kamnite_najdbe _bookmark34 4.3.2_Vrči _bookmark63 _bookmark64 4.3.3_Sklede,_skledice _bookmark65 4.4_Kuhinjska_keramika _bookmark68 _bookmark70 4.4.2_Egejska_kuhinjska_keramika _bookmark71 4.5.5_Poznorodoške_amfore_(Camulodunum_1 _bookmark81 5.1_Tegule_z_žigi _bookmark85 _bookmark89 _GoBack Na vrhu_katalog gradiva.pdf _bookmark93 _bookmark96 PRILOGA_1 _bookmark99 IZJAVA_O_AVTORSTVU _bookmark100 _GoBack