KALENDAR Najsvetejšega Srca Jezušovoga Kalendar za naročnike Novin i Marijinoga lista. XX. leto. Na 1923. leto Z dovoljenjom prečastitoga vikarijata v Dolnji Lendavi. Za odajo cena 5 D., po pošti 6 D. Dobi se v Črensovcih, Prekmurje, pri vredništvi Novin i Marijinoga lista, štero je kalendar na svetlo dalo. TISK. E. BALKANVI D LENDAVA Naročnikom M. Lista i Novin! Dvajseto leto pride vam do rok Srca Jezušovoga kalendar. 0 keliko bojov je prestala iista pesnička ljudi v teh letaj, ki so se borili samo za tvoj hasek, narodek slovenski! Nešteri še živejo, drugi so legli že v grob — iz med njih, a ti nam si ostao — ostao si po blagoslovi Jezušovoga Srca veren. — Oni so te zgojili — oni borilci čuvali tvojo vero - občuvali tvojo pošte-nost! Obdrži je v zahvalnom spomini — moli za nje — ne daj se zapelati od nevernih prišlekov, ali koga nevarnoga domačega. Pobežen ostani, io žele od tebe Srce Jezušovo! Kalendar tvoj je pali povekšan — z Novinami vred — kak lani. Vse ide naprej. Ne podigavamo samo cene kak trgovci, nego davamo tudi več. Delamo vse brezplačno samo Bogi na čast i tvojoj dtlši na hasek, ljudstvo slovensko. Blagoslovite Srce Jezušovo. Črensovci, 1922. aug. 5. na god Snežne D. Marije. Uredništvo Novin i M. Lista. Premetkljivi svetki. Sepiuagesima 28. jan. , Sv. Trojstvo 27. maja Pepelnica 14. febr. Telovo 31. maja Viizem 1. aprila Srce Jezušovo 8. junija Vnebohod 10. maja 1. Adv. nedelja 2. dec. Risalska nedelja 20. maja Kvatrni in drugi posti. I. kvatre, postne 21., 23. i 24. febr. II. kvatre, risalske 23., 25. i 26. maja III. kvatre, jesenske 19., 21. i 22. septembra. IV. kvatre, adventne 19., 21. i 22. decembra. Posti Velkoga Četrtka, Petka, Sobote, pred vigilijami i kva^rni so z dvema križcma (ff) zaznamiivani. Vigilski posti so: Kakti k Risalom, Vsem Svetcom, B žiči in k Velikoj Meši. Na Veliko Soboto po obedi mine post. Letni časi. Sprotoletje se začne 21. marca. * Leto ali poletje se začne 22. junija : Jesen se začne 24. septembra. Zima se začne 22. decembra. Sunce i mesec. Leta 1923. sunce potemni dvakrat i mesec dvakrat. Pri nas se vidi samo prvo potemnenje meseca, štero bode 3. marca 1923. Začne se ob 3. vori in 38 minut, konec bo ob 5. vori in 36. minut. Vidilo se bo v zapadnom deli Ažije, v Europi, Afriki, v Južnoj i Severnoj Ameriki. Driigo potemnenje meseca bode 26. augusta. Pri nas se ne vidi. Sunce potemni 17. marca. Začetek ob 12. vori i 6. minut, konec ob 4. vori i 3. minut popoldne. Vidi se samo v Južnih delih Južne Amerike, Afrike i na Atlanskom morji. Driigo popolno potemnenje sunca bo 10. in 11. septembra, začetek 10. sepf. ob 7. vuri i 14. minut, konec 11. sept. ob 0.20 minutah. Vidilo se bo v celoj Sev. Ameriki, Gronlandiji i v sevrnom deli Južne Amerike. Mesečna znamenja. Mlad @ Pun @ Prvi krajec Q) Zadnji krajec C Blagoslovljeno novo !eto 1923 2 Vladarska hiža kraljevine Srbov, Hrvatov i Slovencov. Njegovo Veličanstvo kral Aleksander. Rojen na Cetinji 4. dcc. 1888. (po srpskom koledari 17. decembra). Prevzeo vladenje 1921. augusta 16. po očinoj smrti potom svoje vlade, ar je v Parizi ležao betežen ob priliki ocine smrti. Oženjen je 8. jun. 1922. z princes. Marijov, hčerjov rumuns-koga kralja. Bratja: Princesa Jelena, rojena na Reki 23. oktobra 1. 1884. (po srpsk. koledari 5. nov.) zdana 21. augusta (po srpsk. koledari 2. sept.) 1. 1911. s Konštantinom Konštantinovičem, kotrigov bivše ruske carske rodbine. — Princ Jiirij, rojen na Cetinji 27. augusta (po srpskom koledari 9. septembra) leta 1887. Narodni svetki.* 28. junija: Vidov dan, spomin na bitko na Kosovem 1. 1389. 1. decembra: Osvetek nar. zjedinjenja Srbov, Hrvatov i Slovencov. 17. decembra: rojstni den Njeg. Vel. krala Aleksandra. Poštne pristojbine. Pisemske pošiljke v tiizemstvo v inozemstvo* Pis ma do 20 gr. 50 par ! do 20 gr. 200 par „ 40 „ 75 „ i „ 40 „ 300 „ itd., za vsakih 20 gr. i itd., za vsakih 20 25 par več. Edna j gramov lOOparveč. para je 4 filere. Do pisnice navadne 25 par navadne 100 par T i s k o v i n e do 50 gr. 10 par 100 „ 20 do 50 gr. 40 par 100 .. 80 » -n.ww ft — ~ jj ! yj — v ~ jj ~ ~ yr itd., za vsakih 50 itd., za vsakis 50 gramov 10 par več. . gram 40 par več. Priporočnina 1 Din. Ekspresnina 1 „ Poizvednina 1 „ Priporočnina 2 din. Ekspresnina 4 „ Poizvednina 4 „ Zviin štemplov na navadna pisma se računajo ešče te cene. *vo z orsaga. Paketi (v tiizemstvo) C e n e težne vrednostne do 5 kg. 8 din. „ 10 „ 20 „ „ lo „ 30 „ „ 20 „ 40 „ do 100 din. 100 p. „ 500 „ 200,, „ 1000 „ 500,, „ 5000 „ 10 din. Ekspresnina 3 din Povratnica 1 „ Poizvednina 1 „ Nakaznice (utalvany) Za znesek : do 25 din. 50 par 50 100 „ 300 „ 500 a 1000 . 80 100 150 200 300 Ekspresnina 1 dinar Poizvednica 1 „ * Narodni svetki ali prazniki so tisti dnevi, štere obhajati zapove država ne pa cerkev na spomin kakših vckših državnih dogodkov. Sečenj — Januar Siišec - Februar Januar: Posvečeni sv. Driižini: Jezuši, Mariji, Jožefi. Februar: Posvečeni presv. imeni Jezušovomi. Prekmurec pravi: • Sečen: Stišec: Či dež ide na den novoga leta, Či je svečna mraz, je v malom tak tiidi mešnjeka. Je januara mok- travni moker obraz. Kda se fašenk rilo, polje de slabo nosilo. i na sunci peče,tileto dober povnese. Vremen: Mlad 17-ga. Stalno. Mraz do 11. Od 12 j Mlad 15-ga. 1-ga veter i dež. od 4. do do 1S nevugodno i oblačno, 19. mrzlo, 10-ga oblačno i vetrovje, 14-ga sneg. 15. potem se razvedri i mrzlo do 24-ga. 26. i 16-ga veter i dež, od 17. do 19. dež i dež. 27. Dež. Do konca oblačno. ; oblačno, 20, 21. do konca lepo. 1 P Novo leto. Obrez. Jez. 1 Č ignacij p. m. @ 2 T i Najsv. Ime Jez. 2 P Svečnica 3 S Genovefa dev. © 3 S Balaž p. m.________ i I n ' V\' P,ašp' 4 N 2. pred pepelnicov 5 P Telesfor p. m. 5 p A aHta deL ^ 6 S Sveh tre Krah 6 T D*ra dev> m< 7 N 1. po treh Kraljih 7 S Romuald apat 8 P Severin ap. 8 Č Mat. Janoš spov. C 9 T Julian m. 9 P Ciril Aleksandr. 10 S Vilmoš C 10 S Školastika____________ }\ L Hfgin p. m. 11 j N 3. pred pepelnicov ? C Wme M 12 P Elllalia ^- 13 S Veromka_______________ 13 T Katarina od Riči 14 N 2. po treh Kraljih 14 S Pepelnica ft 15 P Pavel piišč. 15 Č Faustin i Jovita © 16 T i Marcel piišp. m. 16 j P Julijana dev. m. 17 S | Anton apat pttšč. @ 17 S j Donat m.____________ !o d Ldsk?,der 18 N 1. postna ln c nauUt kH] i"' *• 19 P Konrad spov. 20 S Fabian i Sebastjan 20 T Eleuterij ^ 21 N I 3. po treh Kraljih 21 S j Eleonora. Kvatre ff 22 P Vince m. 22 Č | Stol sv. Petia 23 T Janoš od almoštva 23 P j Peter Damj. p. Kvatr. ff 24 S Timotej p. 24 S Matjaš Kvatr. ff 3 25 Č Spreobrnitev Pavla 3 25 N 2 postna 26 P Polikarp v. m. or P i Mampta 27 S j Janos Zlatovustni______ 27 T Leander 28 N 1. pred pepelnicov 28 S ! Roman 29 ! P I Ferenc Salezki 30 ! T Martina dev. 31 S Peter Nolask. sp. >«- 3 »^ Mali traven Marec Veliki traven April Marc : Posvečeni sv. Jožefi. April: Pcsvečeni božoj Glavi i sv. Janoši Evangelisti. Mali traven: Prekmurec pravi: Veliki traven: Zemla de v leti malo pila, če v Žito ma žmetno klasovje, če siišci je preveč vlage dobila. česmigovec lepo cvete. Vremen: Mlad 17-ga. Od 1-ga do 5-ga nevugodm, mrzlo, od B-ga do 9-ga topio, 11-ga dež, od 12-ga do 16-ga !epo, od 17-ga do 19 vsako jutro mrzlo. Od 22 do konca ne-ugodno, od dneva bolje mrzlo, 30-ga sneg i mraz. Mlad 16-ga. Do 4-ga preveč mrzlo, 5-ga lepo, vedro i toplo, 7 i 8. oblačno, dež, od 12. do 17. preveč mrzlo, vedrina, vet-rovje, 19 dež, od 20. do 22. nevugodno, mrzlo, 23. nevugodno, 24—25 oblačno, toplo, dež, solnčno, od 26. do 28 lepo, 29 dež, lepo i toplo. 1 | Č Albin pušp. spovedn 1 j N Viizem © 2 | P Simplicij 2 ! P Vuzemski pondelek 3 , S Kunigunda devica ® 3 j T Rihard pušpek 4 N 3. postna * L \sr}*or Pk- cerk- vuč. 5 P Eusebij mantrnik L C Vincencij Fer. sp. 6 T Fridolin ? L Celestm 7 S Tomaž Akvinčan 7 ! S___Herman J°2-__________ 8 Č Janoš Gd Boga spov. 8 N 1. po Vuztni (bela) © 9 P { Franciska C 9 p Marija Kleofa 10 S 40 mantrnikov______ 10 T Ezehiel prorok TT N 4 oostna n § i Lečn papa 12 P Gregor očak ceikv. \% ^ ^ava ... 13 T Nicefor pušp. mantrn. 3 P Hermeneg.ld 14 j S Matilda kralica _lz___b \ i1burt_______.--------------- 15 Č Longin mantrnik 15 N 2. po Viizmi 16 P Hilarij i Tacijan 16 P Bela % 17 S Jedert (Gertrud) © 17 T Anicet papa mantrnik 18 ! N I 5. postna (čarna) |g § ^arstv0 sv' Jožefa 19 P | Jožef hranitel Jez. 1% ^ | ^ma ,. 22 Č Oktavijan mantrnik 22 N 3. po Vuzmi 23 P I Marija 7 žalosti 23 P j Adalbert pk. mantr. 24 S i G^bricl nadangel 24 T Jiirij mantrnik Q) -^ N | 6 c , Mar ^T 25 S Marko evangelista 26 P Emanuel mantrnik 26. C Marcellin pk. mantrnik 27 T Rupert pk. mantr. ^7 | P Zita devica 28 S | GundraS 28 I S Valer i Vitahs mantr. 29 Č | Veliki četrtek ff 29 N 4. po Vuzmi 30 P j Veliki petek ff 30 P Sij. Katalejna © 31 S | Velka sobota f{ ._ 4 _ Risalšček — JVIaj Ivanšček — Junij Maj: Posvečen Preblaženoj Devici Mariji. Junij: Posvečen presvetomi Srci Jezušovomi. Risalšček: Prekmurec pravi : Ivanšček: Risalšček moker, ivanjšček pa mla- Žitno leto slabo rodi, gda se na Te- čen, kmet tisto leto bož žeden pa lovoneboskuzi.Štiridesetdnisenebo lačen. skuzi, če na Madarovo ž njega rosi. Vremen : Mlad 15.-ga. Do 3.-ga po zarankaj mrzlo, ovak pa lepo, 4. grmlenca, dež, 5. spre-menljivoi hladno,6 zarankoma velka slana, ovak' pa lepo i hladno, od 7. do 26. mrzle noči, topli dnevi velka suša, 27.nevugodno, 28-30 oblačno, dež, 31. velka slana vet-rovje, večer dež. Mlad 14.-ga. Od 2 do 4. preveč hladno i nevugodno, 5. preveč hladen dež, 7., 8. i 9 toplo. Dež i sunce. 26. dež. 28. lepo. 30. obtečno. 1 T Filip i Jakob apošt. 1 j P ! Pamfil mantrnik f 2 i S Athanaz pk., cerkv. cc. 2 S Marijana devica 3 Č Najdenje sv. Križa 3 i N 2. po Risalih 4 P Flonjan mantrnik 4 p : KvLin 5 J b Pius V. papa_________5 T ; Bonifacij pk> mantrnik. 6 N | 5. po Viizmi 6 S J Norbert ap. C 7 P Slanislavpk.mantr. C 7 Č ! Robert apat 8 T ! Mihal nadangel ^j^ 8 P Srca Jezušovo Medard 9 S Gregor Nazianski ( ' 9 S Primoz i F mantr. 10 Č KristuSov vnebohod io N 3. po Risalih 1 P Mamertpk. n | p Barnaba apostol \l b Pankraci]_____________ 12 | T Antonina mantrnica 13 N 6. po Viizmi 13 i S Padovanski Anton 14 P i Bonifacij mantrnik 14 Č Bazilij © 15 i T Isidor mantrnik ® 15 P Vid, Modest mantr. f 16 S Janoš Nep. mantrnik 16 S i Reg. Franciskus __ 17 Č Paskalspov. 17 N 4. po Risalih n c Xe,nai?-clJ' . , 18 P Marko i Marcel. mantr. 19 S Celestin papa ff 19 T Qerv { protazij mantr 20 N Risali, Prih. sv. Diiha 20 S Silverij piišpek, mantr. 21 P Risalski pondelek 21 Č ! Alojzij Gonz. spov. Q) 22 T Julija devica 22 P Pavlin f 23 S Desiderij, Kvatre ff 3> 23 S Ediltruda krl. dev. __ 24 Č Marija pomočnica 24 N 5> Risalih 25 P Vrban papa m.Kvatr.ff 25 p Viliem 26 S FilipNerejskisp.Kvatr.ff 26 T JanJQŠ {pavd mantrnika 27 N 1. Sv. Trojstva 27 S ! Ladislav kral 28 P Avguštin. Milan. 28 Č i Leon p. pn. @ 29 ! T Maksim 29 P I Peter i Pavel ap. 30 | S Ferdinand kral @ 30 S j Spomin Pavla apoštola 31 Č Telovo Jakopošček — Julij Mešnjek — August 1 N 2 P 3 T 4 S 5 Č 6 P 7 S 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 N P T S Č P S 6. Krv. Jezušova Srpna Marija Heliodor Udelrik pk. spov. Ciril i Metod slov. ap. Djminika devica CD Vilibald piišoek spov. N | 7. po Risalih P Veronika devica T Amalija devica S | Pij papa mantr. Č Mohor i Fort. P Margeta div. mantr. S Bonaventura vucitel N 8. po Risalih P i Karmelska B!. Dev. M. T [ Aleksij sp. S I Miimlav Č i Vincencij Pav. P i Eliaš prorok, Margeta S Daniel prorok 3 9. po Risalih Apolinar pk. mantrnik Kristina dev. mantrnica Jakob apoUol Ana mati Bl Dev. Mar. Pantaleon mantr. © Inocencij papa spov. N 10. po Risalih P Judita mantrnica T j Ignacij loyolanski 1 S | Verige sv. Petra 2 Č Alfonz, Porcijunkuia 3 P i Najdba sv. števana m. 4 S Dominik spovednik C 5 N 11. po Risalih 6 P Spreobrazenje Gasp. 7 T Kajetan spovednik 8 ; S Cirijak diakon, mantr. 9 ! Č Roman mantrnik 10 | P : Lovrenc diakon mantr, 11 S Zužana_____________ 72 N 12. po Risalih fj 13 P Berchmans Janoš 14 T Athanazija ff 15 S Vel.meša.Vnčb.D.M 16 Č Rok spovednik 17 | P Liberat apat 18 I S Jelena casarica_______ 19 N 13. po Risalih Q, 20 P Stevan kral 21 T Bernat apat 22 S Timotej mantrnik 23 Č Filip Beniski spov. 24 P Brtaian apoštol 25 S Ludovik kral 26 N 27 P 28 T ; 29 S ; 30 Č 31 ! P i 14. po Risalih @ Kalaz. Jožef Augustin cerkv. očak pk. Glavosek sv. Ivana Roza Limanska Rajmund spovednik Julij : PosveČeni presvetoj Krvi Jezušovoj. Avgust: Posvečeni prečistomi Srci Marijinomi. Prekmurec pravi: Jakopešček: i Mešnjek: Štirideset dni bo Še lepo, če je Kda je na Lovrencovo grozdje drugi den julija vedro. mehko,goričanecsiobetavinosladko. Vremen : Mlad li-ga. 2-ga zarankoma oblačno i nevugodno, B. dež, od 4. do 8. velka vro-čina i lepo. 10. v noči grmlenca, dež. 11. velki dež. Od 12 do 28. velka vro-čina, potem dež do konca. Mlad 12-ga. 2. oblačno, malo deža, 6. lepo, hladna noč, 7. dež, grmienca, 8. zadosta lepo, od 9. do 14. vsaki den dež, 17. lepo, 18. velka burja, grmlenca, veter, dež. — 7 Mihalsček — September Vsesvišček—Oktober September: Posvečeni angelom čuvarom i Mariji sedem žalosti. Oktober: Posvečeni Kraljici sv. rožnoga venca. Prekmurec pravi: Mihalšček: Vsesvešček: Či na Mihalovo sever vleče, ve- Zima rada z repom bije, či dugo liko zimo i sneg prinese. toplo sunce sije. Vremen : Mlad 10-ga. Od 2. do 5. vetrovje, za-rankoma slana, f>. dež, toplo, grmlenca, 8. dež, 12 oblaki brezi deža, 13., 14., sla-na, ponočni mraz, 15. vedrina, toplo, 10., 17. oblačno, 18. zarankoma megla, mrzlo, do konca mraz. Mlad 10-ga. Od 1 do 9. dež z vetrov-jem, 10., 11. vedro, od 12. do 22. dež, oblaki, od 24 do 26. megla, dežovje, od 27. do konca mraz i megla. 1 S 1 Egidij, Verona, d______ 1 P Remigij ~1 N 15 do Risalih 2 T Lecdegar Pk- SP°V- 3 P Doroteia fc 3 § Kandid mantrnik € 4 j T Rozalija devica \ j L ^siski Franciskus 5 S Just, Lbvrenc spov. \ L Liacid ^ntrmk 6 ! Č ! Zakarias prorck 6 I S I Bruno spovedmk ____ 7 P Regina devica, mantr. 7 I N 20. Rožnovenska 8 S Malameša.Nar.B.DM 8 P Birgita 9 N 16 do Risalih 9 T Areop- DicnisiJ Pk- 10 P ' Tol Mikloš A 10 § Borg. Franciskus © 11 t t^a o 11 G Placidia devica 11 ¦ T Teodora ,« r> *4 i • -i- •• v , 12 S Guido soovednik 12 P Maksim!llian puspek 13 | č ! Soiburga" 13 S Kalman. Dldaku* 14 P Povišanje sv. križa 14 N 21. po Risalih 15 S Nikodem mantr. 15 P Terezija devica 16 N 17. poRisalih }? J ' ^l aPat 3 17 P Lambert 0) ]l I ^ f^g iq t w««^f i«- f 18 C Lukac evangelist 9 S fanuar iJm Kvatre ++ 19 P ' Alk' Petfr sPovednik iy b januanj m. Kvatre tt on S Venrleiin 20. Č Eustahij m. 2U , b vendenn----------------------_ 21 P j Mataj apoštol Kvatre ff 2X N 22 P<> Rtsalih 22 S j Mauricij mantr. Kvatr.ff 22 i P \ Kordula dev. mantr. 23 N 18. po Risalih fA ' J . ^f; /a"°Hš . 24 P Oelert nii^n mantr 24 ? Rafael nadangel © 25 T i KleoMinTk jei. ® % $ Al. Margeta dev 26 S | Cipr.an.pagp, Jn.r" , g , ggLTg 27 C Kozma i Damjan mantr.-----------------———.—-—-______ 28 P Venceslav kral. 28 N 23. po Risalih 29 S Mihal nadangel._______ 29 P Narcis piišpek 30 N 19. Po Risalih ^0 T §±L1™^^ — 8 - Andrejšček —November Božič — Decetnber November: Posvečeni priprosnji za verne diiše. December: Posvečeni Božemi Deteti Jezušeki. Prekmurec pravi: Andrejšček: Prosinec: Mraz vsehvecov to pomeni, da i Lucija krati den, |e znano vsem Martinov den bo lepi. Ijiidem. Vremen : Mlad 8-ga 1., 2. i 8. vedro, jako mrzlo, Mlad 8-ga. 5. dež i sneg, potem se 4. i 5. dež, potem do 8. lepo vremen, od raz vedri. 8. dež, 9. toplo i oblačno, 10. 9. do 22. dež, 23., 24. jako mrzlo, 25. dež, dež, 11. lepo, 13. velki dež, od 14. do 18. 26. je lepi jesenski den, 28. je vu dne oblačno, 20. vedrina, tiho, mrzlo brezi lepo, vnoči dež, 29. vugodno, 30. vetrovje. snega, 31. megla i obiačno. 1 C Vsi sveci © 1 S Božena m._________C 2 P ! Dušni.den 2 N 1. Advent^ 3 S ' V.ktonn. m pušpek 3 p Xav> Franciskus 4 N 24. po Risalih Karol 4 T Barbara dev. mantr. 5 P Imre vojvoda 5 S Sava 6 T \ Lenart spovednik 6 Č Mikloš piišpek 7 j S | Engelbert piišpek, mantr 7 P Ambroz očak cerkv. 8 j Č Gottfried piišpek © 8 S | Nevtepenopopr. M. # 9 ! P ! Theodorij rmntrnik ~ N 2 Adventna 10 S Avel. Andraš spov. ,0 p Melkiadeš papa mantr> 11 N 25. po Risalih 11 | T | Damaz papa 12 P ; Martin papa mantrnik 12 S I Sinezij mantrnik 13 ! T | Koska Stanislav 13 Č Lucija dev. mantrnica 14 ' S | Jukund pk. spov. 14 P Nikaz piišpek 15 Č I Leopold spovednik 3 15 S Kristina 3 !5 c $*T2d f'r 16 N 3. Advent^ 17 i S Cudeč.neči Gregor ,7 p Uzar pUšpek 18 N 26. po Risalih 18 T Gracijan pušpek 19 P Elizabeta kralica 19 S Nemezij, Kvatre ff 20 , T Val. Feliks sp. 20 Č Teofil mantrnik 21 ! S ! Daruvanje Bl. D. M. 21 \ P Tomaš ap. Kvatr. ff 22 Č i Cecilija dev. mantr. 22 S DemetrijK vatr. ff 23 P Klement p © 23 N 4 Advent^ @" 24 S Janoš od knza spov. 24 p Adam , Eva ^ 25 N 27. po Risalih 25 T Božič. Rojstvo G. 26 P j Konrad piišpek spov. 26 S Števan m. 27 T Virgil piišpek spov. 27 j Č Janoš apoštol ev. 28 S Rutus mantrnik 28 P Drobna, naduž. deca 29 Č Saturnin pk. mantr. 29 S Tomaž p._____________ 30 P i Andraš Apoštol 30 N David kral (5~ 31 , P Silvester papa — 9 Z prebitim srcom je mro Bog za nas. Telo je sveto puno smrtni ran, I glavo krona trnjava ovija, Nedužnoga ostudni greh razbija, Za palco trst je v svete roke dan... Glej o človek! Škrlatni plašč odeva njem život, Krala brezbožni svet zasmehiije, Poklekaprcden ga sramotnopsiije, V pozdrav dani ružen njemi špot. Glej o človek! Na rami križ,— koraka na goro; On, ki nebo i zemlo čedno vlada Za naše grehe, glej, pod križom pada — Za nas na križ, kak žrtev razpno. Poglej o človek! In v slednjom hipi silnih bolečin Na preganjalce milo se ozira; Prevzet ljiibezni za liidi umira, Zprebitimsrcomjezuš —božjiSin. Poglej O človek! Limbarski. Benedikt XV. (1854—1922.) Pij XI. (1857—). Benedikt XV. je bio izvoljen za papo 3. septembra leta 1914. 8. sept. je bio kronan. Njegovo delovanje spadne vu naj strahšnejšo dobo svetovne zgodovine. Skoro celi svet je zgrabo za orožje, vu plamni je gorela cela Europa. Boj ]e bio krččenikov proti krščenikom, njegova deca se je med sebom bila. Njemi, kak Oči vseh krščenikov je vsaki narod liibleni, njemi je vsaka zmaga ednoga ali driigoga naroda samo žalost prinesla: njegovo deco so na tla vrgli. Zato pa že od začetka mao je delao za mir. Že vu prvoj okrožn ci od novembra 1914. obsoja bojno, wvendar obstojajO drii-gačne poti i sredstva, da se popravi storjena krivica." Vu svujem nagovori na karUiricilski kolegij 22. jan. 1915. je djao: Naj nam bo dovoljeno pro-siti usmiljenja tistih armad, štere stojijo na sovražnom ozemlji, da ga ne poškodiijejo več, kak zahteva zasedba. Vu svojih opominih na poglavare vojiijočih se narodov z dne 1. aug. 1917. je slovesno izjavo : Taki v začetki Našega pcntifikata (papeštva) siedi grozct strahšne vojne, šttra je zadela Europo, smo sklenih tri stvari: naprej da variijemo popolno nepristranost proti vsem vojiijočim se, kak se spodobi onomi, ki kak skupni oča z ednako liibeznijov obimlje vse svoje otroke; na dalje da se bomo nepres-tano tiiidili, včiniti vsem, kelko mogoče, mnogo d^broga in sicer brezi ozira na csebe, brez ozira na narodnost i vero, kak Nam predpišiije splošni zakon Ijiibezni do bližnjega. Končno, kak narn nalaga tiidi Naše mirovno poslansUo, da nikaj ne opiistimo, ka bi moglo pomagati, da pospešimo kontc te nesreče, s tem, da smo skiis U prinesti narode i njihove poglavare do zmernejših sklepov, do tolažljivih posvetov o mirii, pravičnem i trajnem mirii. Ostro je obsodo napade letalcav na neutrjena mestM, ar le redko dosežejo svoj vojaški namen, pač pa med mirnim prebi-valstvv-m povzročajo veliko i težko Škodo. Zato je dvakrat poizkušo pre-govoriti vojujoče se države, da opustijo to orožje. Iralijanska vlada je bila pripravljena za sporazum, da se vojaška uporaba letal omeji samo na fionto, tak i v Beči so bili pripravljeni, Nemčija je pa odbila. - 10 - Leta 1917. kak smo pisali, se je obrno na vse pOgiavare. Angleški poslanik je odgovcro, da nikšega cdgovora ne more dati, dokeč Nemčija i Austrija ne poveta, zakaj se vOjskujeta. Francozi so pravli, da te čas nbben resen korak (stopaj) ne mogoč, dokeč osrednje sile (Nemčija, Austrija) ne povedo svojih namenov glede Belgije. Papa se ]e na to obmo na nemško vlado, da izjavi, ali bi privolila v popolno neodvisnost Belgije. Nemčija je dala odklonilen odgovor. Med tem je velko akcijo začeo za človeško pos'opanje z vojnimi ujetniki (zgrabljeni), za izmenjavo invalido /, za pomiloščenje rodoljubov obsojenih od okupacijskih oblasti, za bežence i sirote. Biago srce je meo i ob vsakoj priliki je dariivao ubogim velke vsote. Zadnje leto je gladu-jočoj Rusiji dao 1 milijon lir. Januara leta 1922 je obetežao. 20. januara je pravo papa: ,,Či bo Bog šteo, da še nadalje delam za.cerkev, born na to vedno pripravljen, či pa poreče: Zadosti! — naj se zgodi njegova volja." Na to je najsta-rejši med zdravniki dr. Battistini vskričo : ,,Vzemi mene, o Gospod, toda reši papo." Po polnoči je sv. Oča na lastno željo prejel prečiščavanje i sv. poslednje olje. — 22. januara je mro. Iz živlenja Benedikta XV. popišemo, da se je rodio 21. nov. 1854 iz plemenite rodbine markizov Della Chiesa v Pegli, zapadno od Genove. Za diihovnika je bio posvečen 21. dec. 1878. Leta 1907. je imenovan za nadškofa v Bologni, 1914. ga je papa Pij X imeniivao za kardinala. 6. februarja je izvoljen za papo milanski nadškof kardinal Achilles Ratti, ki se je izbrao za ime P/j XI. Ahiiej Ratti se je porodo dne 31. marca 1857. v Desio v milanskoj nadškofiji. Za kardinala i obenem za milanskoga nadskofa je bio imenovan 13 jun. 1921. Znan je, kak odličen zgodovinar i izbcren diplomat. Po svojoj izvolitvi je po knezi Chigiji, maršali svete rimske Cerkve izjavo, wda bo verno i zvesto čuvao nedo-takljive pravice cerkve in da je svoj prvi blagoslov podelio z namenom, naj ga ne bodo deležni le na trgi sv. Petra navzoči, ncgo vsi narodi in ves svet, v želji za splošni mir, po šterom vsi tako celo hrepenijo." 12. februara se vu cerkvi sv. Petra vrš lo slovesno kronanje. Sloves-nosti je prisostvovalo 60 kardinalov, mnogo škof jv. — Edno eščepopišem: Ahil Ratti je iz vse diiše ljiibo plarrne. Za vsako turo se je vestno in temeljito pripravo, študirao je geologijo in zemljevide pa se opremil z vsem, ka potrebuje pravi planinec. Ratti je vu planinah ne malenkostnega športnega zadoščenja iskao, tem bolje božje bližine. Nikdar, tiidi na teh potih ni pozabo svojega diihovskega poklica in ni noben den opiisto prc~ mišljavanje. Vu j,amoti ledenikov med p'ariinami je vživao veličastvo bož e i spoznavao minljivost vsega zemelskoga. Za geslo si je izbrao: Raptim transit — hitro mine . . . Znano je, da rimski papa izrned škofov po celom sveti, vu vseh držau h imeniije ništerne škofe za kardinale. Novoga papo volijo kardinali, ki je zato iz celoga sveta podajo v Rim. K nasleinjoj volitvi so se paščili kar-dinali iz Amerike, nego kesno so prišli, zato je prvo delo bilo novoga papa Pija XI. da je podugšo čas za volitev. Volitev se vrši v konklavj, to je popolnoma zaprt i Od ostaloga sveta ločen prcstor. Kardinali prostora zapiistiti ne smejo. S sebom smejo vzeti dva sluga Za izvolitev je pot-rebna dvetretinska večina vseh oddanih giasov. Kardinali bi lehko odebrali _ 11 _ za papo kogašteč, iz kakšegašteč naroda, nego je že tradicija — navada—¦ da talijanskoga kardinala izvolijo. Znano je, da rimski papa staniije v Vatikani, to je velika zidina, okoli velki vrt, poleg je pa katedralna cerkev sv. Pttra. Do leta 1870. je rimski papa zemelski vladar bio mesta Rim, te so njemi Talijani Rak ostani pri njem dugši čas, či te prosi. Po-hodi ga te, da ne ga driigih. Dostakrat večer vsi vkiip pribižite, proti gojdni pa nikoga ne ga. Te idi ti, te včiniš dobroto z betežnikom. Či komi kaj daš, ne hvali se. Naj ti zadosta bo reč sv. Pisma: Boljše je dati, kak sprejeti. Či ti štoj kaj da, ne čti tam včasi pred njim, zviintoga či je kiipčija, te peneze moraš pred njim prečteti. Sledi ga že zaman terjaš, či je menje bilo. Pri stoli ništerni človek z očmi sprevaja onoga, ki prinese jestvino, driigi gieda driigoga gosta, kelko si je vzeo. Driigi kaosa vu skleci, lepše falate išče. To je vse grdo. Ne želi: Dober tek ali: Na zdravje. Ne odpi-raj pri jestvini na velko lampe, ništerni ešče oči na velko odpira. Ne nesi v lampe te čas, dokeč si ešče prvo ne zgrizo. Ne pihaj hrane, čakaj da se razhladi. Ne jej brž, švicati pri jesti je grdo. Po mali jesti, da samo pri stoli sediš i nikaj ne ješ, je grda navada. Tanjer na stoli vopu-cati, lampe si lizati, tak mači delajo. Z tvojega tanjera ne devaj hrane na driigi tanjer. Samo teiko si vzemi, ka misliš pojesti, z tanjera nazaj levati i devati vu skleco, je najbolje grda navada. Kaj si misliš, de tvoje zgrizke za tebom štoj jo? Pri stoli ne pJiij, ne čisti si viiha, ne spravlaj si vred vlase. Ne segaj prek driigoga tanjera ali sklece, ne podpiraj se na stol s laketom. Edno i driigo. Gospoda na konci obeda čarno kavo pije. Eden pravi: Po kavi več ne mo pili vina. Driigi: Pili mo, ne po kavi, nego po guti. * Cigan pa pečena goska. Cigan je v hišo prišo. Nikoga ne tam naišo; nego na stoli je v pa-met vzeo pečeno gosko. Na hitro je doli vrezo edno bedro. DjIo je prišlo pred sudnijo. Cigan se je brano, da je goska samo edno nogo mela, pa je vo na okno kazo, kde je edna goska za istino samo na ednoj nogi stala. Cigan pa vsa gospoda so doli šli na dvor, eden je zgono gosko pa je pravo : — Viš cigan, ka goska dve ncgi rna. — Zakaj ste pa ovo pečeno gosko tiidi ne zgonili, lehko bi tiidi dve noge mela, pravo je cigan. 39 - Muzika je bila. Driigi den so nazaj prišli, nikši post je bio. Pri-neste mi meso, je eden pravo ve pa petka ne pojem, pa se znamkar tiidi ne zadavim. Pa je njemi prvi grižaj na guti ostano. * Zakaj zavec beži gor na breg? Ar ne more skoz brega. * Zakaj joče dete ? Ar je mati ne devojka. * Ta dekla edno nogo vsikdar nazaj nihavle. * Kupo najšeo, drbo vkrao. Vrag je odneso Ferka. Ž, K. je šaca mela, po hiši so ga zvali Vrag. Oženjena je bila, moža sta s Vragom bujla i on ga v gorice odneso. Na njega je zdevo kolje, liki bi kradno. Pred sodiščorn se je Kata vogučala, s čemerami pravla: Vrag ga je odneso. Vrag i kovač. Kovač je rasoje (vile) delo. Prišo je vrag. Jas pa znam, ka ti delaš ! — No, ka? Vile. — Pa ne. Kovač je vile napravo. Na konci doli zavugno pa je grato kramp. Tak je kovač znoro vraga. Od koj te glava boli ? Od šinjeka. (Poljana). * Ob prvim se je pelo na železnici. Vo je šteo gledati na okno i giaš je potro. V. ne de šo, prej, na takše kola, štere ne more kdašteč staviti, da bi v krčmo šo. * Vrag je pri meseci na poti pe-neze sušio. Prišo je eden človek, polevao je njemi peneze. Vrag je njemi mokre peneze ta lflčao, tak si je on človek dosta penez spravo. Peter je s Jezušom potiivo, prišla sta k ednomi stiidenci, radiva bi piia. Prišia edna devojka, njima vrček vode poniidila. Peter je pravo: Gospodne vredna je ta de-vojka dobroga moža. Ka gučiš Peter, je pravo Jezuš, te pa de lagoja lagojega mela? Ka de te z sveta ? Tak donok eden pamet ma. * Ne kozla, ne posla. Sobota. Tu ne ga dela, ne jela. * Kak pri jeli, tak pri deli. Lanskomi snegi ne trbe že več črevlje kiipiti. * Kak je blago, tak je drago. Mali traven pas, velki traven vas. Tornišče. * Cigan je jalšovoga pokolenja. Dolence. Večerašnjega dnes naprej ne nosi. Fašenek na trati, viizem na peči. * Či norci kiipiijejo, te čedni lehko drago odavajo. — 40 — Goričanec je goričanec, Či ma meklo na hrbti ali iie» * Kukurič Miška : Zelje je pri njem ctava bila. Repa motvozje. Sneg ide, zidarje most mečejo. Meso prlazen. Mačka sakačica. Pes siromak. * Žena štela priti na sprevt>d. Pitala je, jeli ]e vzeta zetova mati vu slobod. Nikšo svajo so meli. Ne bila notri. Ne je šla na sprevod. Okoli Andrejovoga je bilo. Mrzla megla se je kadila večer. Mala deklička ide po poti. Kde si pa bila? — V krčmi. V krčmi? Ka pa tam delala? — Očo iskala. Pa si naišla? — Ne. Dnes vgojdno so z domi odišli. Koma boš pa zdaj šla? — V driigo krčmo . . . * Te zvonar skoz zvoni, da bi vsikdar molili. — Kda je gotov obed pa te zovejo, ne ideš včasi jest? Pa to trikrat v ednom dnevi. Pa bi ne molo včasi, kda zvonijo ? * Slepi na edno oko eden den dva dni gleda. Toži se, da je na gostuvanji pleso, to pa pozabi, da je deset-krat pijan bio. Večkrat ide žena k spovedi. So-sedje pitajo moža: Ka je to? Ka je briga. Ništeri liidje donok dosta brige majo. Svetek je bio velke Gospe, sina sam mogla piistiti na lovino v Čaren log. — Zakaj ste piistili? Mogla sam. Logar je prišeo, zapo-vedao je, dužni smo njemi delavce. Vogri dobrovnički so prvle na pašniki stoječki sekali doli hrastje, zdaj že kfčijo i vovagajo pen. - 41 - Misijonski dnevnik. (Potiivanje v Heongshanški misijon.) Piše: KEREC JOŽEF, misijonar. Nesrečno boljševiško gibanje med kitajskim proletariatora je dne 28. in 29. majuša pripelalo v jako neprijetno stanje vlado portogdske naselbine v M a k a o j i z k i t a j s k i m delavskim drGštvom. Kjtajski boljševiki 4000 so se zbojali evropejskoga vojaštva (300 jih je bilo) in so zbežali v glavno mesto Heong-shanškoga okraja v reakcionarni boljševiški Stin Jat Zennov tabor. Pretrgaii so vse zveze za Shekki-jom in Makaojom. Brez dela, brez posla, so zasedli i zastražili vse reke (vode), ki vežejo te dve važni mesti. Stvar je trajala (trpela) nad dva meseca; niti edna kitajska barka ne smcla v Makao ali z Makaoja v Shekki. Šteli so istradati Makaoščane, ali ne se jfm je posrečšlo; zveza z Hongkongom je skrbela za živež izoliranoga mesta. Vsaki den so prihajaii iz Shekkija v Makao grozeči glasi, da bodo z 4000 pirati napadnoli mesto i vse poklali, vse zažgali, kaj je europejskoga. Vnogo kitajcov se je prestrašilo i so zbežali v Hongkong ali pa v Canton. Dozdaj razkošno, žruboleče mesto je postalo tiho, mirno kak betežnik v posteli. Vilice prazne, trgovine zaprte, okna pogrnjena, hiše vekši deo spraznjene. Po široki cimentani vilicaj, kde je dozdaj v svili oblečeno, z zlatimi nakiti razkošno pogan-stvo noč ino den se prernetavalo kak voda v potoki, kde je gumijov voziček za vozičkom dlrjao, kde je dozdaj neprekinjeno pufpufkanje automobilov bilo, tii je dnes vse mrtvo, vse tilio ; samo zamorsko, indijansko i nekaj malo evropsko-portogalsko oboro-ženo vojaštvo i policija z orožjem v roki po štirje — štirje s trdim podkovanim korakom i resnim obrazom patrulirajo. I kak hitro se je prišlo do te s p r e m e n j a v e. Le dva dni je bilo nekaj malo s t r e 1 a n j a, nekaj malo revolucije po rnesti, i taki se je vrvenje spremenilo v skrivno zlonosečo tihoto. V tom zburkanom časi sem dobo naročilo odpotfivati kem prle v Heongshanški misijon i pomagati ondotnima misijonarima. To bi se pravlo iz ene fronte v drilgo iti: ne kak izdajalec niti Kak vojŠčak ali pa odposlanec mirovnih pogojov med obema nasproinikoma, nego kak nebrižna ftica, ki leti iz enoga tabora v drOgoga nebrigajoč ne enoga niti drtigoga nasprotnika ; ona ne izdaja nikoga i neškodi ne ednomi ne drOgomi; njeni posli so vsekajdrugoga kak pa sovraštvo. Tak bi mogo zdaj tfldi jaz pre-leteti. Ali kak to napravim ? Peroti nemarn, naravna zveza je pa — 42 — pretrgana. Dvakrat sem hodo štiri viire peški do Čin Shana i si tam na kitajskorn ozemlji iskao zveze z notrašnjimi mesti Heongshana. Vsakokrat so me Čeng Kven Meng-ovi vojaki nazaj zapodili. Vsaki čunek, vsako barko so meli zasedeno; ne kitajc ne evropejec sme plavati po toj vodi. Peški hoditi z telkov prtla-gov (pakom) pa ne bilo mogoče : predaleč je, gore visoke i poti pune razbojnikov. Ne mi je preostalo driigo, da sem odišo z veiikim parnikom v Hongkong i si tam poiskao zvezo z notrašjimi mesti Heong-Shana. Načrt se je tftdi posrečo. 20. julijuša zvečer ob šesti sem že prišo v Hongkong. S sebov sem meo tudi 23 gojencev, ki so šli v Skekki na počitnice. Z ništernimi se stavim ob obrežji, da sem nam zastražo prtlago, drOgim sem pa naročo, naj se hitro predno sunce zajde raspršijo po pristanišči i poiščejo ladjo, ki pela direktno v Shekki. To ne trpelo dugo. Za pol vflre smo že na Shekkijskoj ladjici bili. Vse je bilo natlačeno; deca so dobili prostor na dne skladišča, jaz pa v skupnoj sobi popotnikov. K^a-bine nesem jemao zavolo velke vročine in dragočine. Vsi smo se kflhali od velike vročine i soparice ; neznosna je postajala ona vroča liiknja; čakati smo pa mogli skoz celo noč do štrte vflre zjfltraj. Zapflstili smo ladjo prek noč in si šli kratit čas na hladno obal i široke Hongkonške vilice. F^eliko je tii radovednežov ! Človek bi mislo da je narod iz zraka spadno. Nesrečna kitajska državljanska vojska je prisiliia jezere boga-tinov i siromakov, da so si šli poiskat varnoga prostora. Takša zavetišča so Hongkong — Macao, ali to zadnje zdaj zavolo revo-lucije več ttidi nevarno; vekši del kitajcov se je tedaj zatekeo v Hongkong. Brezi strehe, brezi posla celi den pohajajo po vilicaj in občGdfljejo tramvaj, funikularni i zobčasti tram na goro, ko-čije z konji, avtomobile itd. reči štere te ubogi narod dozdaj šče ne vido. Kaa pa vidijo, da kakši angleški stotnik pela četo lepo izurjenih indijanskih vojakov, potem pa zbežijo i se poskrijejo. Državljanska vojska je vsadila v kitajce grozen strah pred vojaki. Noč smo prestali v hiidom boji proti spanji i dremanji, ki je po sili v oči sililo. Zjutraj obštiraj odrine ladjica iz Hongkonga. Med gostim otočjem je plavala po morji do edenajste viire, nato pa je stopila v široka vustja velikoga Sikkianga. Kpmaj je postalo svetlo, se začelo tOdi živahno pogovarjanje med popotniki. Govo-rilo se je o vojski, o pirateriji, o Ceng Kven Mengi, o Siin Jat Zeni itd. kaj pač kitajce zdaj najbole vznemirja. I^ meni se ]'e približao rnladi gospod. Na zvuna se je vido dober i pošteni mož, ali naznotraj ga je mantrala hudobija ino neki izdajalski pregrehi. — 4di —• ^dda sam tisti odvečarek paseo živino na senožati pri ceš-ti," pripovedavao je redovnik ,,stavo se ~je tam foringaš zžmetno naloženimi koli, sfora se njemi je potrla. Jaz sam njemi poma-gao, kelko sam mogeo, i gda je foringaš vido, ka sarn povsod priličer., pitao me je či, bi šteo žnjim iti. ,,Rad bi šo/^sam pravo _,,nego bojim se, či bom te palik doma bit." — ,,Kak do tebili, vej ie ne dobijo več v roke. Zmenov se boš vozo po sveti, i gda boš vekši, dobiš lepa kola, konje i voziia va se od mesta do mes-ta." Meni so bile reči.po voli; tam sam nihao živino i sam odi-šeo z foringašom. — Prišla sva na gornje Stajarsko i tam me je dao v samostan v šolo, da bi se navčo nemški. Ar sam bio dobre glave, zato mi je včenje ne delalo težave, i vučitelje sa-mostana so me radi meli. Gda je šola minola, pride foringaš po mene. Nego redovniki so ga prosili, naj rne tam niha, ar bi ško-da bila, da bi zanemaro včenje, ar mam dobre zmoznosti; meni se je pa živlenje v samostani jako dopadnolo i sam bio veseli, gda mi je oravo foringaš: No dečko, či bi rad tu bio, pa bodi, jaz ti ne branim, probaj svojo srečo." ,,Dokončao sam tam včenje i postano diihovnik. Potom je bilo moje edino želenje šče ednok viditi mojo domačijo i lubo mater. Proso sam v samostani odpOsta za par tjednov, ka so mi tiidi radi dobolili, i tak satn se na poto proti domi. I vidite! Bog je blagoslovo moie nakanenje, — ne sam toti naišeo matere žive, ali prišeo sam vam v iolažbo." Redovnik je dokončao. Betežniki so prišle suze voči. Potom so prišti z svetim obhajilom, i za edno voro zatem, gda je prijao sveta svestva, vgasno je posvet njegovoga živlenja za vsigdar. Mro je vu svojoj nigdašnjoj domačoj h;ži, i Tomaž njemi je zatisno oči. Tretje zajtro so skazali vesničarje slednjo čast svojemi nes-rečnomi sosedi, dosta lDstva ga je sprevajalo na cintor. Tomaž je slovo zeo od vesničarov šce tisti den i šo nezaj v samostan, žalosten zato, ka ne vido več matere, nego vendar zadovolen, ar je prineseo zadnjo tolažbo svojemi očini, ar se je palik žnjim zmiro i ga rešo za večno življenje. Dolinar. _ 44 - povfnola spoved na vuha ino vnogo več zmot, Štere ti jaz tQ ne-morem naštevati, ar jih neboš razmo. Ali ne pomeni to, da vsi vkOp plavate v velkom morji verske zmote ? Vse verske pomote mate pri sebi in šče v tom neste jedini, nego rovate eden proti drOgomi, samovtom ste jedini, da trdite, ka je Katoličanska Cer-kev ne prava i preostra. Le poglej kak nedoteknjeno katoličanska Cerkev Čuva vse Jezušove navuke i sakramente, kakša svetost sija iz nje in kak čudovito se brezi sredstev razvija. Dnes kato-ličanski misijonarje v najvekšem pomenjkanji ino siromaštvi ži-vejo tu med iiami ino poglej kak neumorno ino nesebično delajo za blagor tvoji poganski bratov rojakov. Hodijo od vesi do vesi, od hiše do hiše ino iščejo zgubljene ovčice; i vaš misijonar? Celi den sedi s svojov ženov v lepoj zidanoj palači. Bogara pro-testantska Amerika jim pošila dolare, da plačajo vučitele, šteri v šoli pali za peneze deco in njih starše pregovorijo na vašo vero. Ti si kitajc, i znaš da vi kitajci za en dolar odate dušo i telo. To je potem iepa ino lehka meštrija ; tembole, da vas protestanti ne silijo včiti se krščanskoga navuka, ar ga sploh nemajo ; vam dovolijo mnogoženstvo, vani dovolijo, da malike- bolvane lehko naprej molite ino vas krstijo brezi vsake potrebne izobrazbe v pravom Jezušovom navuki. Ali tii ne vidiš, da je to tak neprav ?. Potemtakom je med vami protestanti ino kitajskimi pogani- kon-fucijanisti samo teliko razlike, da so pogani ined sebov v verskom prepričanji ino malikovanji jedini, medtem ka vi protestanti ste med sebov v verskom prepričanji sporni in razdeljeni nad 347 krivo ver! Le poglej prijatelj če je zdaj katoličanska Cerkev ne-prava Kristušova Cerkev ino če je ona rejsan preveč ostral.... Ti si toti iz poganstva odišo v kristjanstvo, ar si bio krščen, ali kristjanstvo popačeno, pokvarjeno, ki je brezi svete mese, brezi svetih sakramentov, ki so jedina sredstva postavljena od Jezuša, po steri nam on svoje milosti deli. Prijatelj glej, da je ivoja duž-nost, da se kemprvle povrneš na pravo pot. Vsaki den so ti na razpolago sredstva ; izvoli . . . .« Srrnak, tu je končala njegova filozofija, ne mi je znao driigo odgovoriti, kak da mam prav. Zobsion pa tOdi ne bio moj govor. Na jutri den proti večeri me je prišo obiskat v našo rezidenco. Oblubo je, da priležnico (ne zdano ztno) odpošle, da se zadovoli z enov ženov ino da na vsak način hoče postati katoličanec. Z patrom Kanazeijom sva šla pogledat na njegov dom kak tam stojijo reči. Zažgala sva šče nekaj malikov, ki jih je mela njegova žena, ino nato je dobio dovoljenje, da prihaja vsaki drugi večer v našo rezidenco, kde se vči z drugimi katekumeni potrebnoga navuka. \{ča bo zadostno podučen ino pripravijen vzdržavati pot-rebne pogoje, potem se bo spovedo. Ž njim prihaja ttidi en drugi kitajski vučiteo istotak protestant. Tomi je pa v nekoj trgovini g. misijonar l^anazei podobno pridigo držo ino se je odločo spraviti se na pravo pot. Drtigi popotniki kitajci poganje so poslušali najni pogovor; ali mislim, da ga niti ecien ne razmo, zakaj le poganje do zdaj so šče ne čuli gučati od katoličanstva ali pa protestanstva ; zato bi jaz zdaj jako rad zavio moj pogovor na drugo stran ino ttidi tam potegno kakšo zgtibljeno ovčico iz nesrečne tmice neverstva. Začeli stno si znova pogučavati o /ojski, o Sunovom pobegnjenji, o revoluciii v Makaoji . . . med tem sem pa isko priliko kak bi se dalo začeti znova pogučavati o verskom življenji. Meo sem pri sebi časopis ,,Hongkong Deyli Pres." I^itajci so me z naj-vekšcr/ pazljivostjov obciali, da sem jim iz njega pripovedavo vo-jaške novice. Poleg toga so začeli občudovati mojo dugo ino košato brado, moj beli talar, črevlje ino krščak, pač vse kaj je bilo na meni, je zbfidilo njuvo radovednost ino sem posto vsred njih predmet radovednoga obzijavanja. Prišo je čas, da so nam dvorjeniki nosili obed na stol. Mene je prišo pitat, če jem kaj posebnoga. Pravo sem njemi: europejec sem i zato jako rad malo župe jem ; eno šalico mi jo prinesi, druge prikuhe bom sktip zvarni kitajci jo. Kjtajci majo navado, da jih samo osem pri ednom stoli je; v salončki je bio samo prostor za en stol, zato smo se po osem vrstili pri obedi ino jeli skupno iz edne sklede. Ništerni so si bole potiho med sebov pogučavali kak bom denok jaz jo z tov dugov ino košatov bradov in če bom znao niicati njuve botiče. Kjtajci pri jeli ne rabijo žlice, nego dva batiča ali palčici. Jaz sem se pa pod bajusami smehao njuvoj radovednosti i si mis.o, le počakajte, kda si k stoli vsedemo, te že vi vidli, če se bom jaz dao znoriti od vas. Pri prvom zasedenji stola so mi taki po.nOdili prostor. Oni si vsedejo ino se po njuvoj navadi taki pozdravljajo z dugim zategnjenim ,,O66o6," jaz sem pa sto-ječki zmolo Zdravo Marijo ino si nato vsedem ino tfldi jaz za voljo vliidnosti začnem pozdravlati z ,,66660 . . ." ino oni mi istofak odgovarjajo ,,sing sang 66666." Nato smo po njuvoj na-vadi določiii ednoga zavoditela obeda, šteromi smo mogli med pojedinov pokorni biti. Pri I^itajci se ne vrstijo z jedili, nego če imajo po deset prikuh vse naednok postavijo jna stol v telikih skledicaj. V štero voditel najprvle segne, v tisto potem vsi ido z botiči jemat; tak se potem med celim obedom lejče z botiči iz _ 46 — ene šalice i drugo i se vse križ grabi ino je brezi vsakoga reda. Če je voditel bolj novi, bolje se divja od šalice do šalice ino se med tem pozdravljajo z njihovim znamenitim ,.66666." Mene so jako opažtivali, če dobro rabim njuve palčiče. Edno sem meo primeri naslonjeno na srednji prst, z drOgov sem pa z kazalcom odpero ino zapero jedila ino si noso v viista. Ne sem njim pa povedo, da sem se en celi mesec, predno sem šo na deželo, vado jesti z palčicami v Makaoji. K.da smo končali, je dvorjenik šče le potem prineso mojo naročeno župo. Že sem pozabo na njo, zato ssm njemi pravo, da zdaj sem že sit ino se ne čutim, da bi šče to mogeo doli spraviti. Krego se je, da jo morem plačati, če sem jo naročo. Vzemem, in v pomanjkanji žlice spijem župo. Dvakrat-trikrat prav pokitajsko plunem po sreteli ino pravim : oj nesreča, ta je pa pač nikaj nevredna, šče osolena ne bila ; mi evropejci ne jemo neslanih rečij . . . dao se njemi dva centa za njo. Kjtajci majo navado, da se po svakom obedi z vročov vodov omijejo, zato smo liidi mi vstali ino med tem ka je drugih osem Ijiidih zasedlo stol, smo se mujvali i nato pa si vsedemo v nas-lonjače. Začeli so pušiti ino tudi jaz sem prižgao mojo pipo na vodo. Vozili smo se že v vustji širokoga Sikkianga ino pred nami so se odpirala nepregledna polja riža in banan. Jaz sem znova iskao priliko, ka bi začno govoriti nekaj od Boga tem poganom. Začetek je težek, potem že ide naprej. Zaželjeni trenutek je sam od sebe prišo. Eden preci ogleden mož me pita kelko časa sem že na Kj-iajskom, da mi jezik šče ne teče gladko ino bole po europejsko zavijam njuve reči; po študentovskom narečji bi se to pravlo, da je konstrukcija ne bila kitajska. Odgovoro sem njemi, da komaj edenajst mesecov. ,,066" so se čudili, da je potem šče precij gladko. Nato me pita, zakaj mam dugo obleko, medtem ka driigi europeci- angleži v Hongkongi- nemajo takše obleke — Tii sem jaz začno razlagati o mojem pozvanji (v poganskom pogovori se to nači ne dalo razložiti: ,,Nebeskoga Oospodara mandarinu;) začeo sem njim potem razlagati o Bogi stvoriteli nebes ino zemlje, vseh rastlin živali in človeka posebi; o pregrehi prvoga človeka ino o Jezuši, ki nas je prišo odrešit, o njegovih navukaj ino delaj, o njegovoj svetoj Cerkvi, o prvih kristjanih in o našem pozvanji tu med njimi. Pravim, da zapripovedavanje bole rado-vednoga človeka na sveti ne kak je Kjtajc. Vesčas so me paz-livo posliišali ino stavili več radovednih pitanj, na štera sem jim rad odgovarjo. En je pravo: ja, če je tak, potem je zaistino - 47 - tvoja vera jako potrebna. Odgovorim njemi, da to ne moja vera, nego božja, vera vseh ljiidij na sveti, ar smo si njegova deca. Tudi ie pogovor je rodio mali sad. Štirje so tne pitali, kde stanujem, da me obiščejo. Tin Ču Tong, sem njim odgovoro, to je katoličanski misijon ; vekši del Shekkijski prebivalcev zna za-njega, zato ga brez težave lehko najdete. Na jutri den proti večeri so vsi štirje prišli v ,,Tin Ču Tong" ino eden je šče s sebov pripelo očo ino mlajšega brata. Že en mesec redno prihajajo z mojim protestantov vred k navuki ino se vsi vrlo včijo katekizem. Bog daj stanovitnost ino dušni bla-goslov ino da jini bo sledilo vnogo drtigih. Ob šesti-zvečer smo se priplavali v Shekkijsko prisianišče. Kakša razfika med tem pristaniščom, med tem mestom ino Hong-kongorn ali pa Makaojom! Tu ne zidenih pomolov; vse iz bam-busovoga trsta; za vsakim viherom morejo novoga delati. Mesto je zazidano z 6 metrov debelim zidom; hiše po mesti pravekuče; vilice voske, zgoraj z štormi pokrite proti sunci, spodaj mokre, zamazane, srmdeče, pune prašičov, gosk, kokoših itd, pravi labirinti. Po pol vtire hoda sem prišo z decov do ,,Tin Čii Tonga". TQ sem jih odslovo na njih domove ino jim naročo, da moro vsako nedelo priti k meši, da doma med pogani ne smejo pozabiti svoje krščanske dužnosti ino bi šteri se dao zapelati, da bi krivim bogovom dariivo. Odišli so v svoje kuče, jaz sem pa vstopo v območje g. Kanazeija pred stojnika Heongshanškoga misijona in postao za dva meseca njegov pomočnik ino spremle-valec na misijonskom potovanji. Naša država. Podamo kratek pregled naše države, da lehko vidite, bar nakraci, kakša je naša država, njena zemlja, Ijudstvo, kultura i vora ljudstva itd. Naše granice. Naša država leži i to vekši deo na Balkani, menjši deo pa sega v srednjo Evropo. Najjužnejša točko leži na južnoj Strani Ohridskoga jezera, najsevernejša točka pa v našem Prekmurji (Hodoš). Na našo državo meji osem držav i to so: Na severi Austrija in Madžarska, na vshodi Rumunija in Bolgarija, na jugi Aibanija, potem ešče mala Reška država i Italija, meji pa tiidi - 48 — Jadransko morje. Večina mej je naravnij, to so ali gore ali vode ali pa morje, le na severi proti Madžarskoj nemamo naravne meje, gde je odprta ravnica; tii so politične ali urnetne granice. \{a naša država nia kakso lego, ma velke i važne prometne ceste, željeznice, štere vežejo jug s sevrom i Iztok (Vzhod) z zapadom. Važne železniške proge so: Na jiižnom deli srednje Evrope ide železna črta Bordo—Milan—Belgrad—Bukarešt—Odesa i v Orient ide črta Berlin—Dunaj (Beč)—Budapešt—Belgrad— Carigrad—Bagdad (v Ažiji) zavolo toga se pri nas, kda se vse pomiri, lehko razvije močna trgovina s celim svetom, posebno pa da mamo tiidi velki deo Jadranskoga morja. Velikost i deli naše države. Oblika kraljevine je (rikotnik. Severna stranica je skoro ravna črta, meri 600 km. od Triglava do Segedina ; vshodna stranica od Segedina do Kajmahčalana (v južnoj Macedoniji), duga je tiidi 600 km. najdugša je stranica šteri tvori Jadransko rnorje, duga 930 km. Cela država meri okoli 248000 knr. Deli države so: 1) Srbija 90000 km2, 2) Bosna i Hercegovina 51000 km3, 3) Hrvatska i Slavonija z Medžimurjom 44000 km2, 4) Vojvodina 20000 knr, 5) Slovenija z Prekmurjom 16000 km2) 6) Črna Gora 14000 km2, 7) Dalmacija 13000 knr. Tak spada naša država med srednje evropske države. Škole v državi. V Jugoslaviji mora hoditi vsakši v takzvano osnovno školo, to je ljftdska škola. Ljiidskij škol mamo skupno 6832. Več škol je po severnom deli države. Srednjih škol, to so gimnazije, re-a!ke, liceji učiteljišča itd. mamo 166. (V Sloveniji 13.) Od visokij škou mamo 6. Se spadajo vseučelišča, tehniška škola i višja pe-dagoška škola. To bi bio jako kratki pregled naše države, iz šteroga pa že mamo neksj, da bar kelkotelko znamo od naše države. Iz toga kratkoga pregleda pa se že vidi, da naša država ma bodočnost. Naša narava je jako bogata; nanovo se zidajo zdaj razne fabrike, tak, da v kratkom vremeni postanemo tiidi v tom pogledi neodvisni od driigij. Glavno je pa, da je naša država, narodna država. Vsi smo Slovani, šteri smo za to državo, za štero ščemo delati, da bo mela svetlo bodočnost Senje (sejmi), proščenja v Sl. Krajini (v Prekmurji). Gde je -f- djani, nega živinskoga senja, nego samo drobno. V vseh drugih mestaj je živinsko i drobno senje vkiip. V Rakičani je samo živinsko senje, v Dokležovji i Lendavi pa ešče tiidi konjsko. Beltinci jan. 20., febr. 24., april 25., junij 27., julij 15., nov. 5. Bogojina maj 19., september 4. + Cankova marc 19., v pondelek po cvetnoj i sv. Trojstva nedeli, na Rupertovo v septembri i novembri 11. Črensovci maj 3., sept. 14. i v pondelek po teh dnevah. Dobrovnik v pondelek po Telovom, julija 25. Dokležovje junij 18., august 21. + Dolenci junij 16., december 6. Dolnja Lendava januar 25., po 3. postnoj nedeli v četrtek, na Velki četrtek, v pondelek po Risalih, julija 28., augusta 28., oktober 28., november 25., v četrtek pred Božičom. — Vsaki tork svinjsko senje. + Grad (G.Lendava) marc'28., junij 20., aug. 16., sept. 29., nov. 30. + Hodoš marc 10., julij 5., august 19., oktober 5. Krizavci april 16., junij 4. Krog maj 4. + Kuzdoblan na l^rižni četrtek. + Martjanci maj 6., august 6.,november 11. + Petrovci Sv. Trojstva nedelo, julij 4., september 8., oktober 28. + Pužovci julij 13. Piiconci maj 28., julij 10., september 10., november 10. Prosenjakovci marc 15., jun. 16., sept 2. i november 28. Rakičan marc 26., ,v torek pred risalih, jul. 2., aug. 16., okt. 8. + Selo prvo nedelo po Srpnoj Mariji i Miklošovom. M. Sobota v tork pred fašenkom, v pondelek po čarnoj nedeli na mesec po risalskom pondelki, to je 4. pondelek, junij 24., august 24., oktober 15., december 6. + Sv. Bedenek pred pepelnicov., po postnih kvatrah., po cvetnoj ne- deli, po jesenskih kvatrah, i pred Božičom, vsikdar v pondelek. + Sv. Jelena augusta 18. — Sv. Jiirij april 24. + Sv. Sebeštjan jan 20., 2. nedela po vuzmi,jun. 15. idec. 21. + Tišina februar 25., junij 5., september 8—9. Tornišče v četrtek pred cvetnov nedelov, drugi pondelek po vuzml, v čeirtek pred risalami, junija 12., v četrtek pred velkov mešov, drugi den po maloj meši, okt. 4. i vsaki četrtek svinjsko senje. Den j Skoti nam ^en ; Skoti nam Den j; Skoti nam nja [ kobila | krava j ovca i svinja nja jj kobila j krava ovca ¦ svinja nja__[| kobila krava j ovca svinja Jan. l.Dec. 2 Okt. 3 Jun. 4JApr. 2 Maj 1 Apr. 1 Febr. 5 Okt. 2 !Aug. 21 Sept. 3JAug. 3 Jun. 9 Febr. 3 Dec. 23 5 6 12 9 23 5 5 9 6 i 22 6! 7 13 7 27 9 10 16 12 Maj. 17 9 9 13 10J 20 10 11 17 11 31 13! 14 20 16 5 13 13 17 14 Sept. 2 14 15 21 15 Jan. 4 171 18 24 20 9 17 17- 21 18 6 18 19 25 19 8 21 22 26 24 13 21 21 25 22 10 22 23 29 23 12 23 26 Nov. 1 28 17 25 25 Marc. 1 26 14 26 27 Jul. 3 27 16 29 30 5 Jul. 2 21 29 29 5 30 18 30 31 7 Marc. 3 20 Febr. 2 Jan. 3 9 6 25 Jun. 2 Maj 3 9 Nov. 3 22 Okt. 4 iSept. 4 11 7 24 6 7 13 10 29 6 I 7 13 7 26 8 8 15 11 28 10 11 17 14 Jun. 2 10 11 17 11 30 12i 12 19 15 Febr. 1 14 15 21 18 6 14 15 21 15 Okt. 4 16 J 16 23 19 5 18 19 25 22 10 18 19 25 19 8 20 - 20 27 23 9 22 23 20 26 14 22 23 29 23 12 24: 24 31 27 13 26 27 Dec. 3 30 18 26 j 27 Apr. 2 27 16 281 28 Aug. 4 31 17 30 31 7 Aug. 3 26 30 31 6 Dec. 1 20 Nov. lOkt. 2 8 Apr. 4 21 Marc 2 Febr. 4 11 7 22 Jul. 4 Jun. 4 10 6 24 5 6 12 8 25 6 8 15 11 30 8 8 14 9 28 9! 10 16 12 Marc 1 10 ! 12 19 15 Jul. 4 12 12 18 12 Nov. 1 13 14 20 16 5 14 I 16 23 19 8 16 16 22 16 5 17 18 24 20 9 18 I 20 27 23 12 20 20 26 20 9 21 22 28 24 13 22 24 j 31 27 16 241 24 30 24 13 25 26 Sept. 1 28 17 26 28 Jan. 4 31 20 281 28 Maj 4 28 17 29 j 30 5 Maj 3 21 Apr. 3 Marc 4 8 Sept. 4 24 Aug. 1 Ijul. 1 8 Jan. 2 21 Dec. 3 Nov. 3 9 6 25 7 8 12 8 28 5 I 6 12 6 25 7 7 13 10 29 11 12 16 12 Aug. 1 9 10 16 101 29 11 11 17 14 Apr. 2 15 16 20 16 5 13 14 20 14 Dec. 3 15 15 21 18 6 19 20 24 20 9 17 18 24 18 7 ' 19 19 25 22 10 23 I 24 29 24 10 21 22 28 22 11 23 23 29 26 14 27 28 Febr. 1 26 > 18 251 26 Jun. 1 26 15 27 27 Okt. 3 30 18 29 30 5 30 19 31 Dec. 1 7 Jun. 3 Stalna tabla časa, kda nam živina skoti.