GEOLOGIJA 45/2, 393–400, Ljubljana 2002 Veliki kra{ki izviri v zgornjem Poso~ju Karst Springs in the Upper So~a Valley Jo‘e JANE@ Geologija d.o.o., Pre{ernova 2, 5280 Idrija Klju~ne besede: zahodna Slovenija, Julijske Alpe, reka So~a, hidrogeologija, alpski kras, kra{ki izviri Key words: west Slovenia, Julian Alps, So~a river, hidrogeology, alpine karst, karst springs Kratka vsebina V zgornjem delu povodja reke So~e je veliko obmo~je alpskega krasa, ki zajema Kaninsko pogorje, povirje Koritnice do Mangrta in Jalovca, obmo~je Trente do Vr{i~a in Triglava, Polovnik in Krnsko pogorje ter Bohinjski greben s Komno, Voglom in ^rno prstjo. Veliki kra{ki izviri (izvir So~e, Krajcarce, Lepene, Vrsnice, Koritnice, Mo‘nice, Šumnik v Bav{~ici, Kr{ovec, Glijun, Boka, Podlaznica, izvir Tolminke, Zadla{~ice in Kne‘e) predstavljajo osnovo vodnih zalog reke So~e. Pomembne prednosti ve~ine voda v alpskem krasu povodja So~e so veliki pretoki, sorazmerno visoke lege, nizka stopnja onesna‘enosti zaledja in s tem povezana {e ugodna kakovost vode. Kra{ki izviri so pomembni viri pitne vode in imajo velik energetski potencial. Na drugi strani te vode {e niso zadovoljivo ovrednotene kot bogastvo naravne dedi{~ine. Celovito poznavanje na{ih alpskih voda danes zaostaja za pomenom teh voda in interesom po poseganju v alpski prostor. Abstract Alpine karst springs in the So~a river basin (The karst springs of the alpine rivers So~a, Krajcarca, Lepena, Vrsnica, Koritnica, Mo‘nica, Tolminka, Zadla{~ica and Kne‘a and karst springs Šumnik in Bav{~ica Valley, Kr{ovec, Glijun, Boka and Podlaznica) are presented in this article. Due to high discharges and good quality they represent very important reserves of drinking water. Their importance will be shown especially in the future. Because of increasing exploitation of the alpine environment and water in this area, the latter has to be studied thoroughly and protected constantly. Alpski kras v Zgornjem Poso~ju Julijske Alpe so zgrajene iz ve~ narivnih enot oz. pokrovov. V povodju So~e zavzema najve~jo povr{ino Krnski pokrov (Buser, 1986a, 1986b), imenovan tudi nariv Julijskih Alp (Jurkov{ek, 1986, 1987). Litolo{ko je ve~inoma enoli~no zgrajen iz zgornjetrias-nega skladnatega apnenca in plastnatega dolomita. Slednji zavzema manj{e povr{ine, ima pa velikokrat pomembno vlogo relativne hidrogeolo{ke pregraje, ki vpliva na smer pretakanja vode v zakraselih apnencih. V podlagi Krnskega pokrova so slab{e prepustne do vododr‘ne zgornjetriasne do zgornje-kredne plasti. Ju‘na meja Krnskega pokrova poteka nekako po ~rti U~eja – @aga – Trnovo – Dre‘ni{ke Ravne – izvir Tolminke – Tolminske Ravne – Kne{ke Ravne – ^rna prst. Morfolo{ko gradijo povodje So~e visoki gorski hrbti z globoko vrezanimi vmesnimi dolinami, visokogorskih planot pa ni. Izrazit je vertikalni odtok z velikimi vi{inskimi razli- kami celo do 2000 metrov. Kra{ke podzemne vode se koncentrirajo proti redkim in mo~-nim izvirom. Velike padavine, tudi preko 4000 mm letno, imajo za posledico veliko manj{e prispevno zaledje izvirov pri enaki preto~ni koli~ini kot npr. pri velikih kra{kih izvirih v Dinarskem krasu. Izvir So~e Kot izvir So~e poznamo znani sifonski izvir iz skalne razpoke visoko nad dnom doline. Hidrogeolo{ko gledano izvirajo na tej turisti~ni to~ki samo visoke prelivne vode kra{kega vodonosnika. Ve~ina kra{ke vode pa pride na povr{je v dnu z moreno zapolnjene doline pod ko~o pri izviru So~e. Za vode, ki izvirajo iz skalne razpoke nad dnom doline najbr‘ ni veliko dvoma, da prihajajo z Velike Dnine, torej iz grebena med Malo in Veliko Mojstrovko ter Jalovcem, morda celo naprej do Velikega Pelca. Poreklo baz- 394 Jože Janež ^^tsS^^^lčl ^¦^^^ M. Mojstrovka f^ Mangart ^ 2332. wse . f ^'~ J -- Izviri Koritnice »6» ^^ *> t 2645 fevir Limarice y~f Jalovec o / i Izvir Soče ° v. /zvfr Mlinarice o /*^ \ J Jž>°9 ^^0-(> S.___-• KriSkeJ. o v 4^2126 /jsr pod Mangartom ^^TJorebicaj^r f V""""^ o Izvir Bistrice \ / Bell potok *" K s fev/fo^>—A Bavšfa V,____«^ Krajcarca TMožnice 7 ^Trenta v-»- '' 2864* »MP \ &HIHI* Grtntavoc » 2347 /"" K Komai-N "W" 2587/""wsoM "» ' /L ^\ j • *258B ^*S » Kanjavec » , / Soča / Ä _,_ a ,» \ Glijun BOVEC / ____ ® / ^^^— r~^ —«0/ ^-/ o i J Boka )> j^-^* KrSovecV Ttev/r Vrsnika * Učja jS^ ČezsočaV^^ mot ^Vv >A ""~>-~^JairtvSiSefc a* ^^^^ Žaga V. *«^ft\ V. "I /zv/rf Lepene , Z2.003 «tevfrSaWce Vi t-)^^_^ ¦*. JPodlaznica Q Lanževica H_^ V Srpenica O^w C? Krnsko j. y. Bogatin ^^\J^^^f\ Trnovo > ^' ^ N 2005 ^ % h Breginj \ !^~%/ 22« Izvlri^plminke LToMnsUKvk *\ 2085 KOBARID J r jL j ) /""" 'vyX J j (1 izvir Vogel Zadlaščlce * ; «22 Rodica / /i ""\ , MflCfi 1 W Kamno J/~"^ _X v Izviri Kneze ^ So&"\ y_/ ¦* n ~\_-s 1 T * L / ^"\ \ TOLMIN/ 't^\ ^X 0 10km /j^ z ¦^"^—s f *ssvi Slika 1: Geografski polo‘aj kra{kih izvirov v zgornjem Poso~ju nih kra{kih voda, ki pritekajo na povr{je v strugi na za~etku Zadnje Trente pa {e ni v celoti ugotovljeno. Domnevamo, da ima velik del teh voda enako zaledje kot najvi{ji izvir. Drugi podzemni tok proti izvirom prihaja po kvartarnih sedimentih doline Zadnje Trente. Ta voda ima tudi precej zaledja v dolomitnem povr{ju okoli planine Zapotok, saj potok, ki od tam prite~e v Zadnjo Trento na njenem za~etku ponikne v morenski gru{~, vsaj poleti ob nizkih vodah. Koliko vode pri-te~e v Zadnjo Trento iz dolomitnih severnih pobo~ij Trentskega Pelca, {e ne vemo. Kra-{ko zaledje izvira So~e med Mojstrovko, Jalovcem in Velikim Pelcem ni posebno obremenjeno. Poleg zaveti{~a pod Špi~ko je v tem predelu {e samo ena lovska ko~a. V Zadnji Trenti pa je nekaj deset vikendov, ki dolini sicer vra~ajo vsaj nekaj ‘ivljenja, pri~a-kovati pa moramo, da tudi vplivajo na kvali- teto vode, ki izvira v strugi sredi doline. Omenimo {e, da ima struga reke So~e od soto~ja z Limarco navzgor malo posebnosti hidrolo{ke ali morfolo{ke narave. Ve~inoma te~e reka po ledeni{ki moreni, le v nekaj deset metrov dolgem odseku te~e po dolomitu in vanj vre‘e kratka korita. Krajcarca Reka Krajcarca v dolini Zadnjice v Trenti je eden najizdatnej{ih pritokov So~e. Za pre-u~evalce alpskega krasa je ta kilometer in pol dolga reka zanimiva zato, ker so hidro-lo{ki podatki, ki jih je dolga leta zbirala merilna postaja Hidrometeorolo{kega zavoda, merodajni ne samo za pretok reke temve~ tudi za pretok alpskega izvira. Hidrolo{ki podatki za Krajcarco s hidrogeolo{ke ozi- Veliki kra{ki izviri v zgornjem Poso~ju roma krasoslovne plati {e niso obdelani, njihova analiza pa bo lahko prinesla pomembne podatke o hidrologiji alpskega krasa. Krajcarca izvira na nadmorski vi{ini ca. 700 do 720 metrov v {tevilnih izvirih na obeh straneh doline ter v sami strugi. Voda priteka iz morene in ima na obeh bokih zelo velik hidravli~ni gradient. Izviri se pojavljajo ravno tam zato, ker se morena stanj{a in voda izteka ~ez prag iz zgornjetriasnega dolomita. Izviri na levi strani doline imajo verjetno svoj primarni polo‘aj v Kotu, na stiku med dachsteinskim apnencem in »glavnim« dolomitom. ^e to dr‘i, potem drenirajo kra{ko vodo iz Velikega Vr{ovca in Zadnji{kega Ozeb-nika. Iz hidrogeolo{ke zgradbe Zadnjice sklepamo, da so izviri Krajcarice sedaj na sekundarnem mestu. Primarni izviri se morajo pojavljati na stiku dachsteinskega apnenca z dolomitom. Poleg izvirov iz Kota morajo obstajati {e glavni izviri Krajcarice, verjetno pribli‘no en kilometer vi{je v Zadnjici in so prekriti z morenskim gru{~em. Ti primarni izviri Krajcarice bi se lahko pojavljali tudi na koncu Zadnjice, kot prelivni izviri preko pregrade, ki jo morda ustvarja Vratni prelom. Z veliko zanesljivostjo lahko trdimo, da te~ejo v izvir vode Belega potoka, ki ponika v moreno samo 300 metrov nad izvirom. Dolomitno povodje Belega potoka ima precej{njo povr{ino. Vendar to povr{je koli~insko prispeva samo en do morda nekaj procentov vodnih koli~in izvira Krajcarice. Vode iz Korit in Komarja, ki ponikajo na koncu Zadnjice, po hidrogeolo{ki situaciji tudi skoraj ne morejo odtekati drugam kot po dolinskem zasipu v izvir Krajcarice. Vo-dozbirni zaledji teh dveh voda sicer nista veliki, ka‘eta pa na pripadnost {ir{e okolice k hidrolo{kemu zaledju Krajcarice. Podobno je skoraj gotovo, da bi z obarvanjem izvira v Zadnji{kem Dolu ob poti na Prehodavce, dokazali, da tudi ta predel pripada zaledju tega velikega alpskega izvira. K zaledju Kraj-carice moramo {teti tudi masiv Velikega Vr-{ovca in Zadnji{kega Ozebnika, vsaj do preloma, ki poteka po zajedi Klama nad Logom proti Velik Glavi. Zaledje Krajcarce meji na vodozbirno zaledje izvira Bistrice v Vratih, poteka razvodnice pa {e ne poznamo. Zanimivo je vpra-{anje, kam odtekajo vode s Kri{kih podov (Poga~nikov dom) ali pa na drugi, ju‘ni stra- 395 ni Zadnjice iz Zasavske ko~e na Prehodav-cih. Spodnje Kri{ko jezero se verjetno odteka proti izviru Belega potoka. Za obmo~je okoli Triglavskega doma na Kredarici ‘e nekoliko zanesljiveje re~emo, da je njegov vpliv na veliko oddaljenej{i izvir Krajcarce manj verjeten, medtem ko je bila podzemna zveza z izvirom Bistrice pod severno Triglavsko steno ugotovljena z barvanjem v Triglavskem breznu (Gams, 1966). Zaledje Krajcarce, omejeno z orografsko razvodnico, je veliko 20 km2, kar je glede na pretok izvira in v primerjavi z izvirom Zadla{~ice, ki ima ob minimalnem pretoku 130 l/s zaledje veliko 15 km2 ( P i { l j a r , 1992), verjetno tudi realna velikost hidrogeolo{kega zaledja. Izvir Vrsnice Dolina Vrsnik je med alpskimi dolinami v zgornjem Poso~ju nekaj posebnega, {ir{a je in bolj razvejana ter morfolo{ko druga~na. Pogled na geolo{ko karto (Jurkov{ek, 1987) nam razkrije, da v Vrsniku kot otok sredi enoli~nega razvoja dachsteinskega apnenca, izdanjajo pestrej{e jurske in kredne plasti, podobno kot na ^rnem vrhu v Bav{ici ali med Veliko Ti~arico in ^istim vrhom na koncu Suhega potoka nad planino v Plazjeh. Vode se v Vrsnico stekajo z dveh strani. En povirni krak predstavlja Suhi potok. To je {tiri do pet kilometrov dolg prete‘no hudo-urni{ki vodotok, ki se za~ne formirati pod planino V plazeh. Glavne vode pa Vrsnica zbira v {iroko razvejanem povirju pod Vo-venkom in planino za ^rnim vrhom. Glavni izvir Vrsnice izvira pod zadnji cestnim ovinkom, potem ko se cesta preseli na desno strani doline in zavije proti Vasi na skali. Ledin-sko ime lokacije je Pod zjabci. Nadmorska vi{ina izvira je 700 metrov. Primerjava polo-‘aja izvira Vrsnice z geolo{ko karto nam poka‘e, da se izvir pojavlja na stiku med dachsteinskim apnencem nariva Julijskih Alp in vododr‘nimi krednimi skladi. Gre torej za kra{ki izvir, katerega zaledje je na ob-mo~ju planine za ^rnim vrhom in planine Za skalo in se razteza proti Zgornji in Lepi Komni. Zato ga moramo obravnavati kot pomemben iztok iz tega velikega kra{kega obmo~ja, ki se drenira {e proti izviru Lepe-nice, izviru Tolminke ter izviroma Velike in Male Savice. 396 Lepena Lepena je impresivna, pribli‘no 5 km dolga ledeni{ka dolina z leve strani So~e pri Podklancu. Poseljena je z redkimi {e aktivnimi kmetijami, ki so postavljene prete‘no na fluvioglacialne terase na levi strani doline. Na zgornjem koncu se zaklju~i pri planinskem Domu dr. Klementa Juga na vi{ini 700 m. V zgornjem koncu je dolina {iroka do 500 metrov, v spodnjem delu pa le 200 do 300 metrov. Po stratigrafsko litolo{kem razvoju kamnin je Lepena dokaj enoli~na. Vzdol‘ cele doline prevladuje na obeh straneh sklad-nati in ponekod masivni zgornjetriasni dachsteinski apnenec. Zgornjetriasnega glavnega dolomita ni. Le na predelu med Lepeno in Vrsnikom preide dachsteinski apnenec v zgornjekredne rde~kaste laporaste apnence, enako kot pri Krnskem jezeru. Dolino pokriva kvartarna morena, vzno‘ja pobo~ij pa pobo~ni gru{~i. Prvi, najvi{ji izvir v Lepeni je v pobo~ju pod Šijo oziroma Velikim Leme‘em. Voda izvira na obmo~ju Okroglica na nadmorski vi{ini pribli‘no 950 metrov v ozkem, tektonsko zasnovanem ‘lebu. Ker so stene previsne, izvir prakti~no brez uporabe plezalne opreme ni dosegljiv. Viden je z levega po-bo~ja. Voda izvira izpod apnen~eve stene pod ve~jim balvanom. Ponikati za~ne v mo-renski gru{~ takoj ko pride v dolino, pri kmetiji V Koncu. Njen povr{inski tok je odvisen od vodnega stanja, ob su{i je struga hitro suha. Po ravnici mimo doma~ije Goj~i~ prav tako poteka hudourni{ka struga, ki se takoj pod asfaltno cesto zdru‘i z Lepenico. Vendar ta krak nima kra{kega izvira, hudourni{ka voda pa te~e samo po de‘ju. Podobno je s hudourni{ko strugo mimo doma~ije Gajger. Pravi izviri Lepenice so kilometer ni‘je, v strugi pod kmetijo Mehura. Na nadmorski vi{ini 540 do 520 metrov se pojavi ve~je {te-vilo izvirov iz morenskega materiala na obeh bregovih. Vzrok, da tam podzemna voda prihaja na povr{je je v tem, da je morena ‘e toliko odne{ena, da v strugi gleda na dan kamninska podlaga – dachsteinski apnenec. Lepenica je takoj pod izviri vanj ‘e vrezala kratko in slikovito sotesko. 300 metrov pod glavnimi izviri Lepenice se pod kmetijo Strojc z leve strani vanjo izliva potok Šumnik. Potok Šumnik izvira na zahodnem pobo~ju grebena med Škrilom in Šijo na nadmorski vi-{ini 980 metrov, kar je zelo podobna vi{ina, Jože Janež kot jo ima na drugi strani grebena izvir nad slapom Lepene. Voda izvira med dvema suhima drastama pod veliko steno iz apnenca. Pri zelo visokih vodah se izvir dvigne {e za 8 do 10 metrov tik pod steno. Sama grapa Šumnika je te‘ko prehodna soteska s {te-vilnimi, do 10 metrov visokimi slapovi. Razvodje med Lepeno in Tolminko je na obmo~ju Krnskega jezera, to~neje pa ga bo mogo~e opredeliti s strukturno geolo{kimi raziskavami in sledilnimi poskusi. Takrat bomo ve~ vedeli tudi o vplivu Planinskega doma pri Krnskih jezerih na kra{ko vodo. Zaenkrat velja, da je planinski dom {e potencialni onesna‘evalec obeh izvirov, kar narekuje vzdr‘evanje kakovosti odpadne vode. Kr{ovec Dober kilometer vzhodno od Kala – Korit-nice le‘i na levem bregu So~e pod planino Golobar kra{ki izvir Kr{ovec. Voda izvira ve~ kot 10 metrov {irokem pasu tik nad strugo So~e na nadmorski vi{ini 410 metrov. Ob srednjih vodah izvira okoli 50 l/s vode, drugih podatkov pa o izviru, ki je zaradi nizke lege za izrabo manj zanimiv, zaenkrat ni. Ne glede na to, da je izvir veliko manj{i od drugih izvirov, ki jih opisujemo, predstavlja va‘-no to~ko pri izdelavi vodne bilance alpskega krasa tega obmo~ja in ugotavljanju smeri pretakanja kra{kih voda ter vodozbirnih ob-mo~ij. Izvir Koritnice Za razliko od drugih pritokov So~e, te~e Koritnica prete‘no po dolomitnih kamninah zgornjetriasne starosti, ki ne omogo~ajo ve~-je koncentracije podzemnih voda. Z obeh strani se steka v dolino nekaj povr{inskih voda. Izpod Lo{ke stene so to manj{i, ve~ ali manj hudourni{ki poto~ki, med katerimi je Fratarica najbolj znana po svojih {tevilnih slapovih. Med temi vodami sta poimenovana {e potoka Klan~i~ in Kaludrica, pritoki v Lo{ki Koritnici pa so ve~inoma nestalni. Pritoki Koritnice z desne strani so ve~ji. V Lo{ki Koritnici so to potok mimo doma~ije Jurn, Ma~jek, Ur{i~eva grapa ter Ilovec. V Logu pod Mangartom te~eta v Koritnico dva ve~ja potoka. Predelica je dolg potok z znamenito Veliki kra{ki izviri v zgornjem Poso~ju sotesko. Njen pritok je tudi Mangrtski potok, ki je zajet za hidroelektrarno Log. 4.7.1995 smo merili iztok iz HE Log in je zna{al kar 275 l/s. Iz Rabeljskega svin~evega rudnika priteka potok Roja, kar je bil v prej{njih letih najve~ji ekolo{ki problem zgornjega Po-so~ja. 7.7.1995 smo pretok Roje izmerili na 400 l/s. Zakraseli apnenci gradijo samo masiv Mangrta. Kra{ki izvir Koritnice je na vi{ini 1050 metrov, vzhodno od lovske ko~e, v soteski, kjer je brez plezalne opreme prakti~no nedostopen. Soteska je vrezana v zgornje-triasni dolomit in na debelo zasuta z balvani in hudourni{kim nanosom. Zato je najverjetneje, da je primarni polo‘aj izvira veliko vi{je. Zaledje glavnemu izviru Koritnice je greben Malega Mangrta in Hude {krbine. Ob su{ah vode Koritnice poniknejo v mo-renski zasip v dolini, tako da je ob nizkih vodah struga Koritnice suha vse do soto~ja z Rojo. Izvir Mo‘nice Mo‘nica je desni, okoli dva kilometra dolg pritok Koritnice. Zaradi visoke lege in znatnih vodnih koli~in postaja zanimiva za energetsko izrabo, omogo~ala pa bi tudi gravitacijsko vodooskrbo Bovca. Hidrogeolo{ke raziskave v zadnjih letih (^ar & Jane‘, 1992) so pojasnile polo‘aj z moreno prekritih kra{kih izvirov ter geolo{ko zgradbo zaledja. V dolini Mo‘nice je bilo odkritih sedem izvirnih obmo~ij s skupnim pretokom 250 l/s ob nizkem vodostaju. Podrobno litolo{ko tektonsko kartiranje je odkrilo geolo{ko zgradbo, iz katere je z veliko mero zanesljivosti mogo~e sklepati, da je osrednje zaledje izvirov Mo‘nice v zgornjetriasnem apnencu kra{kega masiva Jerebice med Jezersko dolino v Italiji in dolino Mo‘nice, medtem ko se z rombonskega masiva ve~ina vode odteka v izvir Glijuna. Kra{ke vode se prelivajo na povr{je preko vododr‘ne pregrade, ki jo predstavlja prelomna cona Mo‘ni{kega preloma in iz zgornjetriasnega dolomita zgrajen ju‘ni blok ob prelomu. Med nekaj odvzetimi vzorci vode so se pojavili tudi bakteriolo{ko opo-re~ni, ki so vsebovali koliformne bakterije fekalnega izvora. Velja sicer, da so izviri Mo‘nice {e zelo ~isti, da pa je onesna‘evanju s po~itni{kega doma, od koder odpadne vode brez ~i{~enja pronicajo v morensko podlago 397 ter od tam proti izvirom, potrebno posvetiti ve~ pozornosti. Varstvo izvirov Mo‘nice se bo dodatno zapletlo, ~e bodo pri bodo~ih raziskavah ugotovljene ali neposredno dokazane mo‘ne povezave z vodami Jezerske doline v Italiji. Šumnik v Bav{~ici Bav{ica je slikovita alpska dolina z debelimi ledeni{kimi nanosi v dnu. Kilometer stran od reke Koritnice izvira potok Šumnik. Izvir je zanimiv po tem, da se ob visokih vodnih stanjih “seli” po dolini navzgor in najvi{je vode izvirajo 610 do 620 metrov visoko. Ob su{ah, ko upade gladina podzemne vode v moreni in kra{kem zaledju, izvira voda na vi{ini 510 do 520 metrov. @e pred drugo svetovno vojno so preverjali mo`nosti, da bi iz Šumnika gravitacijsko oskrbovali Bovec s pitno vodo, vendar so to mo`nost opustili, saj naj bi Šumnik ob ve~jih su{ah izviral zelo nizko, blizu soto~ja s Koritnico, ki je 450 metrov visoko. Po fizikalno kemi~nih lastnostih je Šumnik zelo podoben drugim velikim kra{kim izvirom v zgornjem Poso~ju, bakteriolo{ko pa je {e kljub vra~anju viken-da{kega `ivljenja v dolino Bav{ice {e ne-opore~en. Plasti dachsteinskega apnenca vpadajo na severni in ju‘ni strani Bav{ice pribli‘no proti jugu z vpadom 60 do 80°, tako da se vse vode iz grebena severno od doline zagotovo stekajo proti Šumniku ali proti Koritnici. Na ju‘ni strani Bav{ice gradijo bok doline rde~kasti vodoneprepustni laporovci in la-porasti apnenci (t. i. plasti »scaglia«). Po dnu doline, na ju‘ni strani, poteka tudi mo~an Mojstrov{ki prelom. Tako prelom kot plasti “scaglia” tvorijo pomembno hidrolo{ko pre-grajo. Po geolo{ki zgradbi sode~ torej glavne vodne koli~ine izvira Šumnik pritekajo iz grebena (Vrh Krnice, Oltarji, Briceljk) nad Lo{ko steno, z grebena med Svinjakom in Bav{kim Grintavcem pa naj bi vode odtekale proti So~i. Glijun Izvir Glijun pri Plu‘ni le‘i z nadmorsko vi{ino 435 metrov skoraj 100 metrov visoko nad dnom doline, a je vseeno prenizek za gravitacijsko vodooskrbo Bovca. Zato pa je 398 skoraj v celoti zajet za hidroelektrarno Plu‘-na. Ob nizkih vodah prite~e iz Kaninskega pogorja in Rombona v Glijun okoli 150 sekundnih litrov vode. Pretoki izvira {e niso bili temeljiteje {tudirani, kljub temu, da je zaradi ‘e izdelanega zajetja omogo~ena enostavna postavitev hidrolo{ke postaje. Bolje je poznan hidrokemi~ni re‘im izvira ( N o -vak, 1979a). Zaskrbljujo~e je dejstvo, da je izvir bakteriolo{ko opore~en in onesna‘en tudi s fekalnimi bakterijami. Njihov izvor moramo iskati predvsem v turisti~nih objektih na Kaninu, ~eprav je bila ob barvanju na Prestreljeni{kih podih ugotovljena zveza z drugimi izviri med @ago in Plu‘no, z Gli-junom pa ne (Novak, 1979b) in ~eprav se v Glijun po geolo{ki strukturi sode~ verjetno odtekajo (tudi) vode iz Rombonskega masiva (^ar & Jane‘, 1992). Boka Boka je edinstveni izvir, ki je s svojim slapom tako velika naravna in turisti~na znamenitost, da njegova izraba v druge namene ni smiselna. O Boki, speleologiji izvirne jame in zaledju izvira na Kaninskem pogorju vemo nekoliko ve~ kot o drugih kra{kih izvirih v okolici. Geolo{ki polo‘aj izvira {e ni ~isto pojasnjen, navkljub temeljitim geolo{kim raziskavam so{ke doline med Bovcem in Kobaridom (Ku{~er et al., 1974). Dokazana podzemna zveza med Prestreljeni{kimi podi in izvirom (Novak, 1979b) nas navaja k sklepu, da je podobno kot Glijun tudi izvir Boka vsaj ob~asno mikrobiolo{ko onesna‘en in da so potrebni varovalni ukrepi v visokogorskem zaledju. Podlaznica Izvir pri Podlaznici na levi strani so~e pri Trnovem je {e eden med tistimi manj znanimi. Redki zapisani podatki o pretoku se ne ujemajo med seboj in nihajo v razponu do 10 do 200 litrov v sekundi. Poleg za vodovod zajetih izvirov v Logu ^ezso{kem, ki so zavarovani z odlokom o varstvenih obmo~jih, je to edini znani ve~ji izvir pod Polovnikom, kjer se podzemne vode zaradi visoke lege neprepustne fli{ne podlage na severni strani grebena, odtekajo na zahod in jug. Podatkov o kakovosti vode {e ni. ^eprav na Polovniku Jože Janež ni posebnih virov onesnaževanja in tudi turizem se ga nekako izogiba, moramo omeniti nekaj lovskih koč in pašne planine. Izviri Tolminke Ledeniki in reka Tolminka so ustvarili deset kilometrov dolgo ozko in globoko dolino, ki se iz tolminske kotline zajeda prav v osrčje gora med Krnom in Komno. Tolminka spada med naše največje kraške vode, zato je velik tudi njen pomen v vodni bilanci Krnskega pogorja in Komne. Vode Tolminke predstavljajo neprecenljive rezerve kakovostne pitne vode. Izviri Tolminke so razvrščeni v dolinskem zatrepu okoli kilometer in pol severno od Pologa (planina pod Osojnico). Ob visokih vodah izvirajo najvišji izviri nad potjo na planino Osojnico, pod skalnim previsom na severovzhodni strani Osojnice, na stiku z dolinskim zasipom. Ob nizkih vodah se pretok izvira zmanjša, izvir pa se spusti nižje v strugo. Na severovzhodni strani doline, pod planino Dobrenjščico izvirajo vode visoko v pobočju le ob visokih vodah, ob sušah pa se steka voda nizko v strugo iz morenskega drobirja. Kraška voda doteka v Tolminko tudi na južni strani Osojnice pod Pološko jamo, več kot 200 metrov po višini nižje od prvih izvirov Tolminke. Za ta izvir, izvir Pod jamo - je bila tudi dokazana podzemna zveza z vodo v Pološki jami z barvanjem. Temperatura izvira Tolminke se giblje med 5,4 in 6,3 °C, kar je skoraj enako kot izvir Lepene. Kot druge kraške vode imata oba izvira mehko vodo. Parameter rMg/rCa (izračunan na osnovi koncentracij izraženih v meq/l) ima vrednosti 0,33 do 0,54 in kaže na prevlado apnencev v hidrogeološkem zaledju, opazen pa je tudi vpliv pretakanja vode skozi dolomit na kemično sestavo vode. Po deževju najvišji izviri Tolminke precej kalijo in voda v tolmunih navzdol po strugi odlaga bel apnenčast mulj, ki je lasten samo temu izviru. Po geološki zgradbi bi moralo zaledju Tolminke pripadati območje Krnskega pokrova vzhodno od Krna vse do planine Lašča. Do-lomitni pas na jugozahodni strani Ravnikar-skega preloma med Velikim Šmohorjem, Vrhom nad Peski in Velikim Kuntarjem je hi-drogeološka pregraja in ločuje kraške vode v dva ločena bazena. Tektonski in hidrogeo-loški blok na severovzhodni strani Ravnikar-skega preloma med Velikim Šmohorjem in Veliki kra{ki izviri v zgornjem Poso~ju Za Lepo~ami se zagotovo drenira v dolino Tolminke, s tem, da na obmo~ju Krnskih jezer razvodnica z Lepeno {e ni dolo~ena in jo bo potrebno ugotoviti z barvanjem. V Tolminko odtekajo po geolo{ki zgradbi sode~ tudi vode iz obmo~ja Mahav{~ka. Zaenkrat ne vemo {e, kam (proti Tolminki, Zadla{~ici ali na Bohinjsko stran) se izcejajo vode grebena med Mahav{~kom in Tolminskim Ku-kom, saj so zakraseli dachsteinski apnenci proti dolini Tolminke zajezeni z zgornjetrias-nim dolomitom. Na ju‘ni in zahodni strani omejuje hidrogeolo{ki bazen izvirov Tolminke narivni stik zgornjetriasnih apnencev s krednim fli{em v podlagi. Izvir Zadla{~ice O pristopu k izrabi alpskih voda brez predhodnega vpogleda v naravne razmere (edini pomemben podatek je koli~ina izkoristljive vode) ka‘e primer izvira Zadla{~ice. Izvir je bil leta 1988 sicer uspe{no zajet za hidroelektrarno in za vodovod Tolmin (namesto prej{njega ~rpali{~a ob So~i) brez predhodnih hidrogeolo{kih raziskav o mo‘nih vplivih na izvir s planine Razor. Šele po do-kon~anju vodovoda je bil izdelan predlog varstvenega obmo~ja (Pi{ljar, 1992), tako da smo dobili vpogled v koli~inski re‘im in kakovost enega od visokogorskih kra{kih izvirov ter v njegovo zbiralno zaledje. Zadla{~ica izvira na nadmorski vi{ini 780 metrov pod planino Razor pri Tolminskih Ravnah. Voda ima nizko trdoto. Srednja letna temperatura vode 5,5 °C je posledica visokogorskega zaledja, ki se razteza v vi{inah od 780 m do 2060 m in ima, zaradi visokih padavin, relativno majhno povr{ino okoli 15 km2. Znotraj zaledja je najve~ji onesna‘e-valec pa{na planina Razor. Za kakovost izvira je zelo ugodno, da so na planini Razor zakraseli zgornjetriasni apnenci pokriti z le-deni{ko moreno, ki se izkazuje kot dober pre~i{~evalec vode. Izviri Kne‘e Kne‘a je najmo~nej{i desni pritok reke Ba~e. Njena dolina je dolga 10 km in sega do Kne{kih Raven, vasi na ju‘nem pobo~ju Vogla (1922 m) in Šije (1880 m) na nadmorski 399 vi{ini 780 metrov. Kne‘a ima dva povirna kraka. Prvi je potok Pro{~ek, ki izvira v slikovitih izvirih pri Kne{kih Ravnah. Po kilometru toka se zdru‘i z vodami, ki prite~ejo izpod Špi~aste kupe, ob visokih vodah po povr{ju, ob nizkih pa skrite v morenski nanos. Ob soto~ju obeh grap izvira iz morene {e veliko vode, ki ji pripisujemo isto kra{ko zaledje, kot ga ima izvir Pro{~ek. Skupni pretok teh voda dose‘e ‘e ob nizkih vodah 150 l/s, kar uvr{~a izvire Kne‘e med najve~je kra{ke izvire v Julijskih Alpah. S tega sta-li{~a velja opozoriti, da izviri niso zajeti v Triglavski narodni park, katerega meja poteka nad njimi v pobo~ju Vogla. Na reki Kne‘i so v zadnjih letih pri~eli izkori{~ati njeno vodnatost in velik padec za pridobivanje elek-tri~ne energije. Neuresni~ena je {e ideja, da bi kakovostno vodo izvira Pro{~ek zajeli za polnilnico brezalkoholnih pija~. Zaklju~ek O alpskih kra{kih izvirih v zgornjem po-vodju reke So~e imamo {e malo podatkov. Njihovo hidrolo{ko obna{anje poznamo v obrisih ali s pomo~jo korelacij z nekaterimi redkimi vodomernimi postajami na povr{in-skih vodah. Vodozbirna obmo~ja so dolo~ena samo okvirno, saj je bilo strukturno geolo-{kih in hidrogeolo{kih raziskav in interpretacij tega prostora {e premalo, izvedeni sledilni poskusi pa so sila redki. O kemi~ni sestavi vode in mikrobiolo{ki kakovosti je malo analiz. Glavni vzroki za tak{no stanje so odmaknjenost obmo~ja, njegovo demografsko nazadovanje in ekonomsko po~asen razvoj v zadnjih petdesetih letih, zaradi ~e-sar so bile potrebe po tovrstnem raziskovanju majhne. Ne smemo pozabiti tudi na te‘jo dostopnost in te‘ke razmere za terensko delo, saj so raziskave velikokrat mo‘ne samo v kratki poletni sezoni, ko je su{no obdobje in so vode nizke, ali pa zahtevajo vrhunske {portno raziskovalne dose‘ke, kot npr. spe-leolo{ko raziskovanje visokogorskih brezen. V zadnjih nekaj letih je interes za Zgornje Poso~je narasel. Bodo~i razvoj bo v najve~ji meri slonel na izrabi naravnih virov in na turizmu. Kra{ki izviri so perspektivni viri pitne vode, saj se potrebe po njej v alpskih in predalpskih dolinah pove~ujejo, uporabne zaloge pa zaradi posledic onesna‘evanja in 400 Jože Janež tudi klimatskih sprememb in z njimi povezanih ve~jih su{ zmanj{ujejo. Ni~ manj pomembna ni izraba energetskega potenciala alpskih voda. Oboje posega v koli~inski in kakovostni re‘im podzemnih voda, ki jih lahko varujemo in smotrno uporabljamo samo, ~e jih dobro poznamo. O hidrolo{kih in hidrogeolo{kih razmerah krasa v Julijskih Alpah imamo manj podatkov kot jih potrebujemo za smotrno urejanje prostora in voda ter u~inkovito varovanje njene kakovosti. Naj-nujnej{e raziskave se obi~ajno izvedejo {ele v ~asu priprave projektne dokumentacije za posege v prostor, ko je prepozno za globljo in {ir{o presojo vplivov. Obenem kra{ke vode v zgornjem Poso~ju {e niso zadovoljivo ovrednotene kot bogastvo naravne dedi{~ine. Velik del obmo~ja sicer pokriva Triglavski narodni park, vendar so ravno kra{ke vode nezadostno vklju~ene v zakon, ki varuje njegove znamenitosti. Tudi vodozbirna obmo~ja in re‘imi varovanja alpskih kra{kih izvirov {e niso opredeljeni. Pri varovanju kakovosti voda se izpostavlja problematika razvoja planinstva in visokogorskega turizma ter usklajenega urejanja {ir-{ega prostora, saj se vodozbirna obmo~ja kra-{kih izvirov v povodju So~e prepletajo z vodozbirnimi obmo~ji izvirov v povodju Sa- ve Bohinjke in Save Dolinke ter segajo tudi ~ez dr‘avno mejo na italijansko stran. Literatura B u s e r , S. 1986a: Osnovna geolo{ka karta SFRJ 1:100.000, list Tolmin in Videm. Zv. geol. zavod. Beograd. B u s e r , S. 1986b: Osnovna geolo{ka karta SFRJ 1:100.000, tolma~ listov Tolmin in Videm. Zv. geol. zavod. Beograd. ^ a r , J. & J a n e ‘ , J. 1992: Strukturno geolo-{ke in hidrogeolo{ke razmere izvirov Mo‘nice. -Acta carsologica, XXI, 77-96. SAZU, Ljubljana. G a m s , I. 1966: Poro~ilo o barvanjih v Dimicah in Triglavskem breznu v letu 1964. Acta carso-logica IV, 151-156. SAZU, Ljubljana. J u r k o v { e k , B. 1986: Osnovna geolo{ka karta SFRJ 1:100.000, list Beljak in Ponteba. Zv. geol. zav. Beograd. J u r k o v { e k , B. 1987: Osnovna geolo{ka karta SFRJ 1:100.000. Tolma~ listov Beljak in Ponteba. Zv. geol. zav. Beograd. K u { ~ e r , D., G r a d , K., N o s a n , A. & O g o -r e l e c , B., 1974. Geolo{ke raziskave so{ke doline med Bovcem in Kobaridom. – Geologija, 17, 425 – 476. Ljubljana. N o v a k , D. 1979a: Nekatere raziskave podzemeljskih voda Alpskega krasa. – Na{e jame, 20 (1978), 31-36. Ljubljana. N o v a k , D. 1979b: Sledenje podzemeljskih kra-{kih voda v Alpah. – Na{e jame 20 (1978), 37-40. Ljubljana. P i { l j a r , M. 1992: Hidrogeolo{ko zaledje in varstvena obmo~ja izvira Zadla{~ice. – Rudarsko metalur{ki zbornik, 39/1-2, 167-180. Ljubljana.