SLOVENSKI GLASNIK Lepoznansko - podučen list. štev. 2. V Celovcu 1. februarja 1866.: IX. tečaj.; Mustaf-aga.* (Prosto po Valvazorju zložil Janko Pa j k.) Vino pije ljuti Mustaf-aga, Vino pije v Bihaču trdnjavi, Pa prijatlom tako beseduje : „0j gospoda, moji prijatelji! „Bolje, bogme! pit' je mrko vino „V svojem gradu, v zagrajenem domu.^i „Nego kletim sužnjevat' kristjanom, „Da! kristjanom, kletim Karlo včanom. ,,Nisem stradal, nisem žeje trpel, „Tudi družbe manjkalo ni nikdar; „?? so dragi vražni Karlovčani, „Dragi bogme! — volk jim brade strigel! „Kar sem eno samo noč prenočil, „Ti8UČ žoltih dal sem rumenjakov^ „Za zajutrek tisuč rumenjakov, „Za kosilo tisuč rumenjakov, „Za večerjo tisuč rumenjakov, „In za družbo — da jo bes odnese! — ,,Dal desdt sem tisuč rumenjakov. „?? nikomur solnce zmir ne sije; ,-,V jutro pride, zvdčer spet zaide. „Kolnem bogu se in čistej veri! „Pogostif jih čem po karlovačko : „Lćpo streči, pa jim kožo sleči!" Jedva aga kletvo to izreče, Pride sluga, strmo goste gleda. Išče age, svoj'ga gospodaija. Kar ne reče, vsem je na jeziku: Da se bliža karlovačka vojska. Glasnik IX. tečaj. Meč na stegno, puške brž na rame, Konje 'z hleva, zastave na sredo, Pa skoz vrata na zeleno polje. Ko na polje Turci prihitijo, Ni kristjana; šel je, ko bi pihnil. V dir za njim pa Türk zateče, Da pod konji zemlja zatrepeče; Prah gre kvišku, sablje žvenketajo. Kakor blisek puške lesketajo, In ko sam grom podkve klopotajo. Pridejo na breg globoke Une. Pot je strma, pa nikjer kristjana: —¦ Volk je v klancu, v luknji pa lisica. Mustafa se zdaj šaljivo usti: „Dajte! fantje, iščite mi miši, „Da jih s salom Ičpo pogostujem, „Pogostujem, k domu povračujem, „Vsakemu po sto in dvajset palic; „Štirđeset mu na lubanjo votlo, „Da se bolje spomni Mustaf-age; „Stirdeset mu na trebuh požrešni, „Da se spomni gostbe Mustaf-age; „Štirdeset mu na podplate gole, „Da ne žabi Mustaf-agovanja! " —¦ Bolj' je včasih kako zamolčati, Nego glavo za besedo dati. Vstane vrisk in s puškami streljanje; Z brda skale nagloma letijo Kakor toča, ko strni stojijo; „Hura!" „Ala!" grozno pobijanjej 4 42 Tu jundk, tam konj tel^bi k zemlji; Strah od spredi, strah od vsake strani, Türk zastonj se s puško, sabljo brani; Malo časa, malo živih Turkov, In med temi — jadni Mustaf-aga. V mečo konja z ostrogo 'spodbode; Plane konjič kakor živi ogenj. Brz je konj, ?? brži so kristjani; L^po konja so za uzdo vzeli, I Mustafo še lepše s konja sneli, ^ L^po meč iz roke mu izvili, Ldpo život so mu ohranili. Kaj li ne bi? — Turek 'mä cekine,^ Ima tudi lepe bele jaspre ! ' Lahko res ni včasih razsoditi. Kdaj je bolje živ ?? mrtev biti. —' Privihra, ko sredi dneva burja, Proti agi Deli-Simonovič. Hudo gleda, videt' ga je groee, . Zakrohoče, pa poreče agi: ifc . „Bes te, aga ! Lep aast4nek ! |K „Kje'maš konja? Dobro ni brez konj* „Tak trebuh do doma peš poneeti! „Ena ljubav tirja ljubav drugo!" To poreče, trebuh mu preseče; Zopet mahne, glavo mu odpahne, Pa se hvali Deli-Simonovič: „Čuj me, aga, ali pa ne čuj ??! „Saj sirot ti nisi čul nikoli. „Škoda je , da imaš eno glavo; „Ti bi zdaj nad tisuč bil jih vreden. „Ali dobro, da trebuh 'maš eden; „Saj še tk ni bil nikol nasičen. „Čujte jadni v Bihaču kristjani! „Šel je aga, več se ne povrne!" Kar jih niso vjeli, posabljäli, Ti so Turci v Bfhač pobežali. Klošterski žolnir. (lavirna povest iz 18. stoletja, spisal J. Jurčiž.) (Dalje.) III. Solnce je bilo se komaj nekoliko pedi od zapadnih gora, ko je prijor Avguštin jezdil iz klosterskih vrat in proti severno-zahodni strani obrnil svojega rejenega konja, ki je počasno pa ponosno korakal pod svojim jezdecem, kakor da bi vedel, da ima veljavnega moža na hrbtu. Na obrazu se mu je bralo, da je bil zamišljen in da nekaj posebnega resnobno prevdarja. Izvedel je bil namreč, da je žena njegovega rajneega brata, gospodinja na Kodraniji in mati njegove varvanke Katrice, precej zel6 zbolela. Ker je bila ženska že precej priletna, bati se je bilo, da ne bode vstala več s postelje. Napotil se je bil zdaj sam, da bi svojo sorodnico obiskal in izpovedal. Medpotoma pak je prevdanal, kaj mu bode potlej začeti, ko bi se res primerilo, česar se je bilo bati. Samica dekle ne sme dalje, ostati, to bi bilo za njo in za njeno veliko domačijo nevarno. Ali vse mladenče v okolici je pater v mislih preštel in ne enega ni mogel dobiti, ki bi se mu bil pripraven zdel, da bi ga bil Katrici za moža dal. Ko prijezdi vštric mesta Kostanjevice do Krke, potegne brevir iz žepa in jame moliti. Pa komaj odbere dva verza iz psalma, ko zagleda, da je klošterski ribič, ki je imel na severnem oglu kostanj evikega otoka na samem tik Krke svojo kočo, da je ravno odpek 43 najlepši colnič, kterega je le tačas smel rabiti, kedar se je hotel opat ali kak viši gost v kloštru voziti, ter da v tem čolnu nekoga prepeljava. Malo nevoljen zvleče gospod obrvi, spravi brevir in požene konja v legak dir. Ko prijaše do mesta, bil je že ribič zo-jet odrinil od kraja in njegov prevažanec se je bil že skril za vr-jovjem, ki je gosto rastlo ob desnem bregu. „Kako si upaš, Vide, ta čoln za navadne reči rabiti?" pravi prijor ribiču, kteri je veslo v roci podržal in ponižno kučmo snel z glave. — „Ali ni tvoja ribiška škatli a dobra za vsak dan?" — „0 saj ga nisem se — nisem še nikoli s suhega spustil, duhovni oče prijor! — in ga ne bom več, če je vaša volja. Danes sem pa mislil, sem djal, gotovo bi opat nič ne rekli, če se gospod žolnir, ki je za klošter delal, za enkrat prepelje v čednejši posodi," reče Via pohlevno in upre male sive oči v vodo. „Žolnir?" praša prijor. „0n sam, duhovni oče! Tako dober gospod je, dal mi je tri sreberne groše. Zato bi vas lepo za zamero prosil zavoljo lepšega čolna in v petek bom prinesel klošterskemu kuharju hudirjevo lepih oh zaletelo se mi je, sicer nimam grde navade, da bi klel ¦— zelo lepih rib bom pritresel. Dve ščuki, vrag — Bog vedi, da ste tako debeli ko ta moj komolec, zahajate tam-le za izpodjedeno vrbo in že trikrat sem jima namenil, da boste konec tedna v vaši skledi." „Že dobro, ali denarja za prevožnjo ne smeš jemati. Življenje in opravek dobivaš od nas, druzega ti ni treba. Le varuj se, ljudje te tožijo, da se rad žganja upivaš in da preklinjaš," pravi prijor in požuga Vidu. „0 ne, kako bom pil!" — odgovori Vid. „Ce kak groš dobim, saj veste, da moja Mretika služi in da moram kaj za njo na stran deti in za-se, da me bodo imeli s čim pokopati. To je res, da Ijudjć jezike brusijo, ker so mi nevoščljivi, da me imajo gospodje očetje radi. Da pa ne kolnem, prašajte mojega spovednika patra--." „Tiho!" pravi prijor nevoljen. — „Kam je šel žomir?" „Tega vam pa ne morem povedati, duhovni oče, gospod prijor! pa saj jaz ljudi ne prašam, kam gredo, sosebno gosposkih ne, tedaj tega ne vem. Gori ob vodi je šel, daleč še ni. — Ljudje me hodijo tožit! Tisti Peter gotovo, le nikarte nič ne verjemite, če bo kaj krivega o meni klobasah On je ves naprežen nä-me ko vrag. Saj je tudi on raznesel, da jaz ribe v Novomesto prodajam, kar pa ni res, ker hudir — Bog me naj vzame, če sem kedaj kak ribji rep drugam dal ko v kloSter. „Le glej !" djal je prijor in odjezdil hitreje. Vid je od veselja za komolec visoko poskočil, da bi bil skoro čoln in sebe prekucnil, ko se je prijor skril, potem pa čudno na-mrdal črnikasto lice, raztegnil široki ustnici, nizko čelo pod zmršene lase nagubančil in zakrohotal se: „Le pojdi, sitnost meniška! že nekterokrat sem petico dobil od lepšega čolna in že nektero ribo so mi Novomeščanje plačali, in mi jo bodo še, če vrag vode ne skali. Mislite čmerikavci v haljah, da res ne smem včasi pri glažku posko- 4* 44 čen biti in da moram vedno ob suhi skorji in kisli repi in reženem močniku pokoriti se! Bodem se že pokoril, predno umrjem! Zato bodo šle veče ribe in lepši raki v olarjevo Holtetovo mavho in na trg, slabeje pa na kloštersko mizo, kakor amen v očenašu." Rekši se triki-at močno v veslo upre in vesla na drugo stran. Prijor Avguštin pak je bil spodbodel konja in kmalo došel žolnirja. Ogmjen je bil poslednji z velicim črnim plaščem in zlata veriga mu je bila ovita krog vrata. „Dober večer, gospod Žabranek! Kam ste se namenili, ali greva skupej?" ogovori ga pater. Žolnir se obrne, odzdravi patru, ali opaziti je bilo na njem, da ni posebno vesel nove druščine. „Malo se mislim sprehoditi," odgovori na prašanje. „Da vam pa morem na poslednje odgovoriti, dovolite mi, da isto prašanje zastavim." „Jaz grem tu v obližje svoje svakinje obiskat; zbolela je nekaj in treba jej bode morda duhovne tolažbe. JPrecej tu gori je v kotu ta hiša, ki je nekoliko že vidite. Na Kodraniji se pravi, moja rojstna hiša je." „Katrica je zbolela?" praša žolnir hitro. „Oho! kakor vidim, poznate že naše ljudi in kraj bolj, kakor sem mislil!" pravi menih čude se. „Samo mati njena je bolna, deklici ni hudega, mislim. Ali kako je to, da veste že imena imenovati ?j' Žolnir se na pol obrne strani, morda da bi rudečico zakril, ki mu jo je prenagljena beseda v lice gnala. „Slišal sem od deklice," odgovori in da bi govorico na drugo reč napeljal, pravi: „Tu-sem posebno rad zahajam; zakaj od nobene strani se mi mestice in klošter lepši ne vidita. Najkrasnejši pa je ves obraz zvečer, ko ravno solnce zahaja in celo planjavo zasenči; le vzhodne in južne gore se še zore. Zares vam moram povedati, da ga nisem še našel kraja, ki bi mi bil tako po všeči." „Ali mislite še dolgo tu ostati?" „Kakor bodo reči nanesle. Ako se ne premislim in ako ne, bode kake spremembe, ne mara, da ostanem; kajti samija mi je prav po godu, lehko se pečam s svojimi nauki in sploh sem zadovoljen tu z vsem," pravi žolnir. Prijor nekaj časa molči! Ker pa žolnir ni poprijel besede, f)Ovzel je pater, da ne bi molče korakala po polji, prejšnjo snov o epoti tukajšnje okolice. „Da vam kostanjevško okrožje posebno dopada, temu se ne čudim; zakaj čeravno sem tu rojen in se ne morem hvaliti, da bi veliko sveta kakor samovidec poznalvendar ne vem mesta, kjer bi rajši bil ko tukaj. Ali veliko bolj mikavno mi je postalo vse še le 3otem, ko sem zgodovino tega okraja spoznal. Za vas morda ta ne 3ode tako zanimiva, ker niste domačin; pa vendar menim, da ima čloA'-ek potem ves drug razgled, če razun naravne lepote in lege pozna tudi važne dogodbe iz nekdanjih časov. Mestice naše, posta- 45 vim, je majheno, ne more se hvaliti, da ima velika in lepa poslopja, pa je staro in se najde v važnih dobah deželne zgodovine zaznamovano. Že letna številka 1248 govori o njem in njegovem gospodarju: Henricus castellanus de Landstrost. Le pomislite že to ime: Landstrost, čeravno vem, da ni prvotno, koliko veljavo daje kraju že samo po sebi, ko bi tudi človek ne vedel iz zgodovine, kako imenitno je bilo mestice v vojskah z Otokarjem, celjskimi grofi, in kaj je bilo za ljudi v okolici v turških časih. Vem, da v vsej deželi ni bilo boljšega zavetja nadlegovanim revežem kakor ta otok. Le pridite enkrat k nam — čudim se, kako da vas je tako malo videti^— in pokazal vam bom stare kronike, iz kterih boste lehko razpleli celo zgodovino, sosebno ako vam domišljija pripomore praznote napolniti in samo površno povedano razsnovati. Tudi začetek kloštra in njegove zgodbe so mikavne od kraja do zdaj. Ustanovljen vsled in po dokončanem boji — post debellatum episcopum Bambergensem, cum quo (Bernarđus dux) propter limites ditionis certabat, )ravi kronist — prestal je nekteri in nekteri boj na svetno in du-lovno plat. — Pa tukaj gre moja pot na stran, z Bogom, oglasite se kaj, in dalje se pomeniva o tej reči." Rekši jo prijor Avguštin zavije na ožo kolovozno pot, žolnir pak stopa naravnost proti malemu gozdiču. Prijor je bil nekako zadovoljen sam s seboj, ko se je ločil od tovarša in sam jezdil proti domovju, ki je stalo komaj še četrt ure pred njim. Zadovoljen je bil, da je premagal neko zopernost, ki ga je vselej prešinila, kedar ]? bil z žolnirjem vkup, kar se mu nikakor ni prav zdelo, ker ni imel nikakoršnega vzroka, vzlasti še kar so ljudje povedali, da k maši hodi tujec tako ko drugi ljudje, ker ni bilo nobene žal besede in pritožbe o njem slišati in si nikakor ni mogel razložiti, zakaj ga nekaj vleče od njega. Ali tudi žolnir je menda čutil in vedel, da pater prijor ne bode njegov dobrotnik; kajti komaj je prišel do prve žive seči, usto-pil se je za češminov grm, gledal za jezdecem nekaj časa, potem pa, naslonjen na svojo palico, dolgo in nepremekljivo stal na istem mestu. Iz upognjene njegove krepke postave, iz temnih hudih oči in stisnjenih usten ni bilo lehko soditi, da ga obhaja tista lehka, neskrbna in dobrodejna čut, ki jo ima človek, kedar se razide z ljubim znancem, ali vsaj s spoštovanja vrednim prijaznim človekom. Kmetija pri Kodranu je stala na samoti v prijaznem zakotji, kakor smo že povedali. Že po vnanjem videzu se je ločila od dru-zih kmečkih hiš. Hiša je bila na široko zidana in da - si ravno je imela en sam strop, bila je vendar pol sežnja viša ko vsaka druga v obližji. Zid je bil sicer samo ometan, neuglajen in nepobeljen, pa 30znalo se mu je, da so gospodarji zato pustili to neotesano podobo, cer niso hoteli biti prevzetni, ampak so ponižno hoteli ostati k m e tj e in so zato mislili, da se mora stanovanje ločiti od gosposkih his. Prostorni hlevi in druga gospodarska poslopja, vzlasti velikanski vinski hram na južni strani, pak so vendar kazali stan premožnih vinščekov. 46 Ko je prijor Avguštin prijezdil v dvor, prišel mu je veliki hlapec Kodrankin, stari Mihelj, naproti, ki je ravno ;^red zidanico velik sod nabijal, snel že z daleč klobuk z glave, obrisal si lase s čela ter spoštljivo popred jezdecu roke poljubil, predno je konja za uzdo prijel. „Kako je kaj, Mihelj ?" praša pater ter razsede. „Je! saj bi še bilo! Pokmetovali smo še precej vidno in pridno. Vina sem lepo število veder zaaral in domačega bo nekaj po-lovnjakov. Ko bi le bolezni še ne bilo v hišo, bolezni," odgovori Mihelj in da konja mlajšemu hlapcu, da bi ga odpeljal v konjak. „No kaj pa ti, Katrica?" obrne se prijor k deklici, ki je bila urno iz veže pritekla stricu roko poljubit. Katrica je bila okoli dvajset let stara in ni zastonj slovela, da jej ni že dolgo |bilo enake v farni cerkvi. Bila je vitke, tenke rasti, prosto oblečena. Nihče, ki jo je v prvič videl, ne bi bil verjel, da je zrastla med trdim kmečkim delom. In kdor je zrl v krasno okroglo obličje in milo plavo oko, ta se ni čudil, zakaj so mladenci v okolici nekako poseono spoštovali to deklico in nikakor ne mogli tako ž njo govoriti ko z druzimi. „Kako je kaj materi ?" prašal je prijor stopivši v vežo. „??, stric, že celi dan jih mrzlica trese in glava boli. Jaz se bojim--" dalje ni mogla govoriti, jok jej je sapo zaprl. „Nič ne jokaj, saj še ni take sile ne. Le moli, kar je božja volja, to se bo zgodilo. Mati je stara res, pa zato se ni, da bi morala umreti, če malo oboli," tolaži jo pater. „Kaj bom počela potem sama na svetu!" plaka dekle. Patra je genila njena žalost, obrisal jej je solzo z belega lica in djal z nekako voljnejim in mehkejim glasom: „No, no, utolaži se, dokler bom jaz živ, tudi tebi očeta ne bo manjkalo, kteremu bo prva skrb, da ne boš sama in zapuščena, na svetu." 1 Rekši stopi v izbo. Na postelji je ležala stara žena. Lice jej je bilo zelo upadlo in oči so se bile vdrle, da-si ni bila več ko ene dni bolna. Avguštin je na prvi videz spoznal, da bode tu natura tirjala svojo poslednjo neodženljivo pravico. Bolnica je spoznavši svojega visečega svaka hotela vsesti se v postelji, ali moč jej že tega ni dopustila. Ko jo je prijor nekoliko poprašal o bolezni in mu je z onemoglim jezikom odgovorila, da ne bode več dolgo, mignil je Katrici, naj gre ven, da se bodeta sama z materjo pomenila. Že je bil trd mrak, ko je izpoved in drugo razgovarjanje minilo in se je prijor odpravil v klošter. Napovedal je, da pride on ali kteri drugi pater drugo jutro 8 sv. obh^ilom. Mheljnu, ki mu je bil konja pred vežo pripeljal, zabičeval je še pred odhodom, naj gospodari zvesto kakor ve in zna, naj pazi na druga družinčeta, da ktero česa ne premakne ali napčnega ne stori, dokler se spet ne vrne red v hišo. Potem pa zasede konja 47 in zdirja po ozkem preraščenem poti, ki je držal proti zahodu v klošter. Kacih pet minut hoda od Kodranije stoji pol streljaja od pota na vzvišenem jarku nekaj skalovja, robidovih in trnjevih grmov okrog. Priior Avguštin se je še domišljal, da v svojih otročjih letih tod ne bi bil šel sam v mraku mimo, ker stara pravljica je pravila, da po noči se tukaj škrat prikazuje, zavoljo tega ker so bili zli ljudje tušem nekdaj ubitega suknarskega kupca zavlekli. Nocoj je pač imel mož resnobneje reči premišljevati, in težko da bi mu bilo strašilo otročjih let na mar prišlo, ko ne bi bil streljaj od sebe zapazil nekaj črnega, ki se je pred njim s pota ognilo in skrilo med grmovje. Ko je prišel ravno vštric omenjenega kraja, podržal je malo, konja in pogledal v skalovje in robidovje, a nikoga ni mogel zapaziti. Ko bi bil Mihelj na njegovem mestu, trdil bi bil, da je videl smrt, ki lazi okoli Kodranije, očitno znamenje, da Kodranka ne bo dolgo živela. Ali prijor, izobražen in pameten mož, tacim vražam ni veroval, vedel je, da je bila to gotovo človeška podoba. Vendar ni naogel razumeti, kdo bi bil ta in ob tej uri, zakaj se mu umiče in česa išče. „Kdo je?" zavpije. Toda nobenega odgovora ni bilo slišati, nič se ni premeknilo' in nič ni bilo videti razun čudnih senc štrlečih skal in pobitega frmičja v mesečini. Nekaj čudnega je prijorja spreletelo. Hotel je ' onja obrniti in Miheljna poklicati, da bi preiskal, kdo tava tu ob tej uri. Pa pomislil je, da se je morda motil, da se mu je le zdelo, kakor bi bil nekaj videl, in spoznal je, da bi ga morda imeli ljudje za strahopetca in praznoverneža, ko bi jim take prikazni pravil m bi se potem morda ne našlo nič. Zato je spodbodel konia in odjezdil. Medpotoma pa mu ni hotelo iz glave; vedno je ugibal, kdo bi ' bil. Ko je prišel do Krke, do tje kjer sta popred sešla se z žolnirjem, jrišlo mu je nekaj na misel in še bolj je pognal konja v dir do ri-sičeve koče. Tam je postdl. Bibič je imel na uni strani še luč v koči. „Vide, Vide!" zakliče prijor. „????! hoj! že slišim! Precej!*' odziva Vid z druge strani. „Pridi sem!" In nekaj trenutkov potem je Vid priveslal na to stran. „Kaj ste vi, gospod? Bog vam daj dober večer, jaz sem menil, da že spite." „Ali je že šel žolnir nazaj v mesto? Povej mi po pravici; zakaj če se količkaj zlažeš, ne boš več ribaril," pravi prijor. „Ni še šel ne, zakaj se bom legal," odgovori Vid. „Ali hodi vselej v mraku na to stran?" praša menih dalje. „Najrajsi hodi zvečer." „Kedaj se vrača?" „Je! včasi popred, včasi pozneje!" „Ali ves, kam hodi? Resnico govori!" 48 ' ) Vid na to ni precej odgovoril, ampak malo pomisljal. h*, ?? „Tega ne vem!" djal je. Menihu pa se je ravno to oprćzovanje čudno zdelo, ostro je ribiča pogledal in pognal konja. Vid je gledal za njim in ravno tako spačil obraz ko pred, potem se pa vdaril ob čelo in djal: „0 ti buča oslovska, napek si govorila in napek si storila! Ne mara da bi bilo bolje, ko bi bil djal, da je žolnir že doma. Kaj pa, ko bi se bila sešla! E nič, dobro sem govoril. Saj nisem povedal, kam hodi. Ali vrag ga premisli gospoda kutarja, ne mara da je za steno zalezel in je nekaj čez razpoke te reči videl. Pa meni nič mar, vsak za se. Žolnirju bom povedal do pike, kaj in kako je le - ta ^raseval in če bo treba, bova vse kloštrane tako oplehtarila, da ne jodo vedeli, ali imajo ušesa spred ali zad ali na strani. Samo to naj bi me eden podučil, zakaj ta nori žolnir skriva svojo ljubico in sebe. Vrag ga poznaj, tak gospod in tako petičen in čeden bi očito dobil tri Kodranice namesto ene." Prijor Avguštin pak jeiahal potem počasneie čez polje. NihČe drugi ni mogel biti uni človek, kterega je videl pod Kodranijo in ki se mu je ognil, kakor žolnir. Zakaj na delavnik kmetje niso bili črno opravljeni, žolnirja pa ]e ravno popred videl v črnem plašču in v obližii. V mesto se še ni vrnil. Ali kaj je hodil? Otćdšnje njegovo hlastno vprašanje, ali je Katrica bolna, prišlo je menihu na um, domislil se je, da dolgo ni mogel vzroka najti, zakaj brez dela in opravila vendar ne misli na odhod. Ko bi si pa res predrz-nil laziti za-njo! Tako je prijor Avguštin mislil in sicer mima kri njegova mu je jela vreti po glavi, kajti kako bi bil mogel malomaren ostati, ko bi bil bolj ko verjetno slutil, da tuj, odljuden in najbrž se brezbožen človek, človek od kterega se ni druzega vedelo, kakor da ima nekaj denarnega premoženja in še o tem ne, koliko ga je, in če je pošteno dobljeno, da tak stave zasaja nedolžni deklici, ki mu je bila sam ni vedel kako najljubša na svetu. Ve se pa sploh, da je v tacih rečeh silo neprijetno, ako človek resnice samo pol pozna; zato je menih sklenil precej drugi dan prepričati se, kako in kaj, in potem ravnati, kakor se spodobi. IV. „Kakor tatu, tako ga zapodi, kedar ga boš blizo videl; zakaj \ on je še hujši ko tat, ki kaščo odklene ; on krade pošteno ime, ki ga je imela le-ta hiša že od nekdaj. Nič se ne boj, naj bo gospod ali kar hoče, tvoj gospod ni. Zdaj ko gospodinja ne more, imam ti jaz ukazovati. Ako se z lepo ne pobere, vzemi še dva hlapca in zapodite ga s preklo. Samo varujte, da ga kteri prek glave ne u-dari in sploh sila naj bode zadnja. To mi ni všeč, da mi nisi tega popred povedal, Mihelj! Jaz sem se na tebe bolj zanašal. Bila je tvoja dolžnost, kakor hitro si videl, da deklica enkrat govori ž njim, da bi bil ali materi ali meni naznanil." Tako je govoril dnigi dan prijor Avguštin v svoji sobi na | 49 lepem stolu sedeč hlapcu Miheljnu iz Kodranije, kterega je bil dal po patru, ki je bil sel staro Kodranko obhajat, v klošter poklicati. Mihelj pak se je ves tresel in vedno klobuk v rokah vrtel, ker vest ga je od sile pekla, da je Katričino skrivnost izdal, in vendar ga je deklica tako rada imela, kakor bi bil njen ujec; vest ga je pekla, da je zatožil žolnirja, da se včasi čez linico kako četrt ure z dekletom pogovarja, dobrega gospoda, ki mu je marsikako petico v dlan stisnil. Pa kaj si je hotel ubogi Mihelj; saj ga je gospod prijor tako prisukal in tako trdo v klešče vzel, saj ie že skoro pol vedel in tako prašal, da se ni dalo iz\dti mu iz rok! Mihelj bi bil komu drugemu še legal, ker se mu je tu v tej reči potreba zdela velika, ali patru Avguštinu se ni upal iz več veljavnih in imenitnih vzrokov; prvič zato ne, ker je bil prijor pravi brat rajncega njegovega gospodarja in stric Katričin in je torej imel nekaj pravice izvedeti, koga Katrica rada vidi; drugič je imel Mihelj vero, da duhovnik več ve, kot si pošten človek domišlja in mu torej ni varno narobe reč kazati; tretjič pak je bil prijor Avguštin njegov spovednik in hitro se je Mihec bistroglavec domislil, če mu prav zdaj laž povem, v postu poj dem k spovedi, tačas mu bom moral pravo ziniti, mar precej. In tako je gospodu razložil vse, kedaj je žolnirja najprvo videl s Katro govoriti, kaj ljudje pravijo, kolikokrat je on ž njim govoril, da se mu ne zdi nič napečen človek itd. „Jaz bi vam bil že povedal, ali kdo je vedel in mislil, da vam ne bi bil po volji zet. Tako sem molčal, ker sem videl, da tiho pride in tiho odide," djal je Mihelj. „Ti tega ne veš. Stori, kakor sem ti ukazal! Katrici pa ne povej ničesa, kar sva se menila. Pogovorila se bova že drugopot-midva sama. Zdaj jej materna bolezen dovolj skrbi dela, in če jo boš dobro pazil in gledal, da ta postopač ne pride ž njo vkup, bode se že strezovala in spametovala, tudi če jej je um malo zblodil. —¦ Ko bi bila tvoja gospodinja bolj bolna, daj mi vedeti po kom." Mihelj je po tem poslednjem poduku kre\^sal po širocih stopnicah in še vedno klobuk v roci drže (ker klošter se mu je zdel kakor svetišče) je godrnjal sam s seboj : „Pošket! petdeset let že služim to hišo, pa ne vem, da bi bil kaj tacega dela dobil. Predrto da, ko bi mi bil ranjki Kodrdn veleval, naj svojega brata pretepem, )a bi ga bil; ali ko bi mi bil zapovedal, naj temu gospodu žolnirju capo čez ušesa potegnem in tako Katrico žalim — ona ga ima rada, to je enkrat ena — , ne tega pa ne vem, ali bi bil storil. Ali kaj, zdaj ni več ranjki živ, drugačen gospodar ima besedo in ne vem, kako bo ta motovileč motal v njegovi roki. Udati se bom moral." To premišljevaje je prišel domu. Minilo je potem nekaj dni. Marsikaj se je predrugačilo okoli Kodranije. Gospodinji je bilo nekaj bolje, zat6 je bila vsa družina bolj vesela in zvlasti Katrica. Le Mihelj je nekaj čuden in tih okoli hodil in se vedno na hudo držal. Ni mogel pozabiti razgovora s Katrinim stricem. Že dva večera je bil psa spustil z verige in sam ni šel spät do enajstih. Izpraševali so ga, kaj mu je; pa le goder- 5O njavo odgovarjal. Katrici so se tri reči čudne zdele, prvič kako-da stnc prijor ni več tako prijazen in dober ž njo, drugič kaj da je Mihelj tako sam na-se in na ves svet jezen, odkar je iz kloštra prišel, m tretjič kako to, da njega že več večerov ni bilo pod omreženo okno. In začela je tudi ona slutiti, da morda tudi stricu ni že skrivnost njena ljubezen, ljubezen, ktero si je že sama včasi očitala, ker jej je nekaj djalo, da tam ne more biti sreče, kjer se različnost druži. Že večkrat si je trdno namenila ne več meniti se ž njim; ali vselej je prišel tiho skrivnostno na oknice, rahlo potrkal in tako zapeljivo in tako vabivno zaklical njeno ime, da je morala odpreti vsaj na eno besedico, iz ktere se jih je rodilo deset in več. Da-si ravno je tiho zahajal večidel v mraku, da-si po dnevi ni večkrat govorila ž njim ko trikrat, tačas ko je sama seno mešala na meji konec njiv, ko ie vprvič govorila ž njim in dvakrat, ko Je od maše Šla in da-si nikomur ni nič pripovedovala, vendar jej ni bilo neznano, da že ljudje zelo vedo, kar si je sama dolgo prikrivala. Sai 80 jej prijatlice že večkrat nagajivo imenovale žolnirja, saj so nekteri bogatejši mladenci z vidno in očitno nevoljo glave stikovali, kedar je stal sam in tih pred cerkvijo in nepremekljivo gledal ža njo, ko je z materjo in sorodniki prišla iz svetišča. Kar pa so vedeli že skoro vsi, kako lehko je bilo, da je slišal tudi njen stric prijor. In da-si je včasi nekako ponosno mislila na-nj, na učenega, gosposkega, kakor je vsak vedel bogatega, lepega mladega tuica, vendar jej je bilo vselej tesno in otožno pri srcu, kedar je mislila, kaj mati poreko, kaj bo stric djal, kedar sliši, koga si je izbrala. Da se bode pa nekdaj zgodilo, to jej je bilo gotovo; samo to si je želela, da bi se še dolgo in daleč odrinilo. Mihelj gotovo ve kaj in kako je, mislila si je, in neko popoldne, ko je hlapca samega dobila, prijela ga je za roko in s tihim tresočim glasom ga je prašala: „Mihelj ! če me imaš kaj rad, povej mi, ali stric vedo ?" Miheljnu je prav do srca seglo, ker jej je na obrazu bral, kako tesno m boječe jej mora biti v mladih prsih. Star je bil, ali spominjal se je svojih mladih let in kaj je tačas čutil, ko so njegovo deklico na druzega omožili; obrnil se je v stran, da bi solzo stri v očesu in namesto odgovora je prikimal. Katrica je pobesila oči, lice jej je malo zabledelo, nekaj časa ni mislila niti rekla ničesa. „Meni se smiliš, revica, jaz vem po sebi, kako je to; ali. pomagati ti ne morem nič;" djal je Mihelj. „Kaj so stric rekli?" „Da ne bo nič, da ga moraš pozabiti. In Če ti je moč, daj, premagaj se, stricu se ne smeš zameriti, on je moder mož, že ve, zakaj ne pusti, da bi se vzela. Žolnir je dober človek, jaz ga imam prav rad m nič se mi čudno ne zdi, da si ga poslušala. Pa vendar, pomisli, Bog v6 od kod, in kaj je prav za prav, morda ga stric bolje poznajo ko jaz in ti, zato bodi moška in pusti ga, če je tudi težko. Semkaj ga potlej ni bilo nič, pa tudi, ko bi prišel, jaz ne smem 5l pustiti, da bi vidva govorila, to sem obljubil inj v roke segel gospodu. Tudi ribiču je prepovedano, da ga ne sme prepeljavati čez Krko." Deklica pokrije s prtom obraz, vsede se na klado in začne ihteti, da bi bil Mihelj svojo srečo in se nekaj dal, ko bi bil le eno uro prijor, da bi reč drugače razsodil. „Nikar ne bodi jezna na-me, Katrica!" pravi Mihelj „jaz sem moral obljubiti in kar sem obljubil, to sem obljubil; žomir ne sme več okoli hiše hoditi, tako so govorili stric. Zato, ker drugače ne more biti, pa ga še ti pusti, saj je še dosti lepih fantov. ???, stric so kaj hudo gledali in to veš, da je stričeva volja materna volja. Mati pa so stari, ne boš jih dolgo imela na svetu. To pa pomni, da kedar mater izgubiš, nikdar ne boš več imela druge, in nekterokrat se boš nerada domislila, kedaj nisi tako storila, kakor so hoteli. In glej, Katrica, komaj jim je malo odleglo, komaj so se bližnje smrti oteli in kaj bi bilo, ko bi se jim še ti upirala ? V drugič zbole, in kaj potlej?" „Prav govoriš, Mihelj!" djala je deklica, obrisala solze in vstala — „ne smem pospešiti materne smerti. Lastno nesrečo moram pretrpeti, in jo tudi bom, da matere ne žalim. Ne bom se več menila ž njim. Pa ne! tega ne morem, tako ne morem! Samo še enkrat, in potlej nikoli več, še enkrat naj govorim ž njim." „Kaj ti je pa srček moj?" pošepetal je znan prijeten glas, in ko se je Katrica ozrla, stal je za-njo žolnir in smehljaje se položil roko na njeno ramo in uprl svoje veliko žareče oko v njeno obličje. Žolnir je bil tako nenadno in naglo prišel, kakor da bi bil s tal zrastel ali z nebes padel. Zato je tudi Mihelj debelo gledal in ni vedel, kaj bi storil, ali bi spolnil Katrino prošnjo in pustil, naj se zadnjikrat zmenita, ali bi ga podil proč. Naj bo za duše v vicah! djal je naposled, nai se pomenita kako četrt ure, saj je že mračno; nihče ju ne bo videl, prijorja zdaj tudi ne bode več gori, ki že do-zdaj ni prišel. Zatorej je hitel obroč obrezovati in se ni zmenil, kaj si tožita. „Da ne smeš več z menoj govoriti ?" djal je žolnir zamolklo. „Zato te prosim, ne hoai več gori, da sebi in meni se veče nesreče na glavo ne nakoplješ. Božja volja menda ni, zato--" „Tako me tudi ti ne ljubiš več!" „?? ravno to mi prizadeva britko nesrečo. Grlej, jaz nisem bila vredna tvoje Ijubezjii, to sem ti tudi pripovedovala, zato sem te prosila, da me pusti. Že tačas sem mislila, da me ne boš vzel, in res ni božja volja — " „Menihova volja, reci! Le tiho bodi, skušal bom jaz poravnati vse — — „Jezus! Marija!" zastoče zdajci Mihelj, rezivnik mu z rok pade in srpo gleda novega prišleca — patra prijorja. „No lepo Je to, lepo ravnaš po mojem ukazu, Mihelj! Še zraven stojiš in gledaš! Ne boš dolgo gospodaril na Kodraniji —" reče prijor. _ . » i.* - 52 Bil je od jeze bled, ooi so bile nekako ognjevite in spodnja ustnica s podbradkom vred je lezla na kviško, vendar je menda poznal sam sebe in da ni spodobno za njegov stan, kazati se strastnega. Zato je počasi vzel ruto iz rokava in vsekoval se, da bi si kri ohladil ali morda, da bi komu druzemu prepustil prvo besedo. „Stric!" — začne Katrica s prosečim glasom. „Midva bova že se besedo imela, deklina! Mati bolna leži, bolj se ti pristuje, da jej strežeš, kakor da s tujimi ljudmi pregrešno postopaš. Tiho! k materi, precej, nobenega ugovora! Katrica milo pogleda žolnirja, kakor bi ga z očesom hotela prositi, naj lepo spoštljivo s stricem govori in reči Še bolj ne razdere, potem odide v vežo. Prijor migne tudi Miheljnu, naj gre strani. „Vi meni in mojim ljudem preveliko čast skazujete, gospod, Žabranek!" pravi prijor žolnirju, „da postopate za priprosto deklico;, zares tako čast, da je ne moremo nositi; zat6 vam povem enkrat za vselej, da nas pustite na miru in pečajte se z druzimi ljudmi. Naša dekleta so prepoštena, pri njih ne boste dobili, česar iščete." „Gospod prijor! kako morete reči, da iščem kaj nepoštenega? — — " „Jaz vas ne dolžini, ne rečem nič; samo to vam svetujem, da se tukaj ne prikažete več; inače bom skrbel, da se ta družina in ta hiša drugače otrebi neprijetnih prisiljencev." „Vam se nisem nikdar silil, nisem priberačil, najmenj —" „Vem, vem, da niste priberačili. Ali hČi mojega brata ne potrebuje ničesa od vas, tudi se za sam denar pri nas ne dobo pošteno ime poštenega dekleta. Grlejte, da nam kmalo storite dobroto, da vas ne bomo videli tukaj. Sicer nimava kaj več govoriti." Rekši se pater obrne in odide v hišo. Žolnir se zaničljivo ozre za njim, stisne pesti in ustnici in zapusti dvorišče. . (Dalje prih.) . SPOMIN. (Zložil Dr. G. Krek.) Nad mano so zvezde migljale, I lile mi mir so v srcö; Za mislijo misli bežale, Za željo bežale želje. Veselje je mirno hitelo, I žalost zavidljiva ž njim; Nadlog brez števila krdelo, Ki zdaj se jih več ne bojim. Pa glej! tu najlepše prikazni! Podoba odprd ee svitlo; Veselja i sreče, bojazni Strmi, občuduje oko. Živo se odgrnejo časi, Ki bili veselja so vir; Ljubezni vrstijo se glasi, Ki dajali srcu so mir. 53 I v sreči izdiham: ostani, Naj bodem spet srčno ves^l; Najslajših občutkov ne brani, Kim pesmic sem toliko pdl. A mene podoba ne sluSa, I sanje brž mimo bežć. Zastonj up doseči jih skuša: Vtonile so v večno morj^. Za vsem le spomin še ostaja, Ki v prejšnje me čase pelj4, Ki B srečo sreč mi napaja, Z ljubeznijo prvo navda. Matevž Klander. (Obraz iz časov francoskih vojsk; spisal J. P.) Solnce se je že jelo pomikati za Žiko\^ec, ko se zberemo v nedeljo popoldne po krščanskem nauku z nekterimi znanci, da bi sli nekoliko pogledat proti Jernaču. Kajti Jernačeva krčma je najbolj znana v okolici, ne le da imajo dobro vino, ampak ondi se tudi dobć okusne klobase za prazen želodec, kakoršnih nimajo, rečem,, da ne do Kajonove vasi. Pri mizah je bilo že polno pivcev, ko stopimo v sobo, kterim|' je bilo vino že precej razgrelo glavo. Nekteri so peli vsakoršne domače pesmi, drugi pa so se motali krog deklet, ki so sedele pri drugi' mizi bolj same za se ter jim nagajali, da se niso omožile letošnji predpust. Največ jim je prizadeval domači hlapec Janez, ki jim je. vedno pel neko znano pesem, ki pravi: O nesrečni pustni dan, ' » Ki si zaprl snubce nam. Rezika nam pripravi kmalo prostora pri drugi mizi, za ktero se vsedemo. Gostov je prihajalo vedno več. Vaški očetje so prišli,: kakor so rekli, pirhov zalivat s svojimi hčerami, kterih ne pustž nikdar samih v krčmo. Naposled jo primahajo še stric v svojem, kratkem kožuhu in z majhino pipico v ustih. j „Hej Jože, kaj si že tudi tukaj, to si kaj uren? Pa ga bomo nekoliko potegnili, da se nam pirhi bolje prilezejo." To rekši, iztr-. kajo pepel iz pipe in jo vteknejo v žep, potem pa se obrnejo k Jernaški rekoč: „Hoj Jera! brž ga prinesi bokal, da bomo bolje volje, danes je pustna nedelja." Čim bolje so se kozarci praznili, tim veči je nastajal šunder po sobi. Fantje so tolkli z bokali ob mizo vina klicaje, možjž pa, so se pogovarjali o ženitbah in druzih navadnih rečeh. Bil sem že čisto pozabil druščine, kajti stric so mi jeli pripovedovati znamenite črtice iz svojega življenja ter mi razlagati marsikaj, česar popred nisem vedel. 54^ „Elj Jože," djali so, „vcasih je bilo vse drugače po svetu, ko je sedaj. Takrat, ko sem bil še jaz mlad, takrat smo ga pili, buzarona, kaj sedaj, to ni nič." „Ali pomnite, kedaj je bil Francoz v naših krajih?" prašž.m jih, ko so izgovorili. „To se ve, da ga pomnim, trikrat je bih Prvič, ko je prišel, bil sem še majhen. Stanovali smo v tej le hiši, kjer je sedaj Martinkovčev Juri, saj veš. Pestoval sem ravno tvojega očeta, ko pride k nam rajni Cene, Bog mu daj nebesa, saj je že zdavnaj u-mrl; moralo je biti ob kakih dveh popoldne." „Juri," pravi očetu, „beži, Francoz je že tu!" „Pojdi, pojdi," pravijo oče, „si pa že zopet pijan, kakor je tvoja navada; kje se bo neki tako brž vzel." „No, bodeš že videl, če sem pijan, verjemi ali ne, zdaj, zdaj, bode tu." Ni še dobro izgovoril, že so se prikazali od Apaltarja gori. „Bes te plentaj, kaj bo pa sedaj?" ??????? oče in zavlečejo zaklanega koštruna v klet, ter jo zapro, jaz pa tečem s tvojim očetom, kar je bilo moč, gori-le v Cicelj. Pa smo se jih bolj bali, kakor je bilo treba. Očetu so rekli, naj se nikar ne boj6, naj le točijo vino in prodajajo meso, ker jim bodo vse pošteno plačali, in res ni nihče komu zalega storil, niti ga ogoljufal. Ko je pa drugo pot prišel, delal sem v Ljubljani na Golovcu „šance." Bil sem že lačen, torej vzamem iz culjice, ki sem jo bil seboj prinesel, klobaso in pa nekaj kruha, da bi malčeval, kar stopi k meni dolg, tenek človek z velikimi muštacami in v kratki suknji. Koj sem spoznal, da mora biti kak ljubljanski škric, ki nima sedaj ob vojskinem času nič dela. „Fant," pravi mi, „daj mi klobaso in malo kruha, presneto sem že lačen, saj ti rad plačam. Ves dan že letam po hribih in dolinah, kakor bi bil zdivjal, pa nisem imel še grižljeja v ustih od davi. Brž mu dam, kar imam še v culji, ker sem vedel, kako huda je lakota, posebno takemu, ki _ e ni vajen. Radostno sem gledal, kako dobro sta dišala mastna dobasica in pa črni kruh dolgemu gospodu, ki že morda dolgo poprej ni imel take slasti. Ko povžije malo j užino, vsede se k meni na trato rekoč: „Videl boš fant! predno v drugo solnce razsveti, bode že Francoz tu." „Tako brž," pravim, „tako brž ga pa vendar ne bo, saj še ni slišati, da bi bil blizo." „Boš videl boš, prišel bode, ali ne prej, ko bo dva dni minulo." Ko se še dalje pogovarjava, pribiti iz mesta mlad oficir ter nas spodi vse domu. „Le urno," pravi, „Francoz je že na Vrhniki, ravno kar je prišla pošta." „Buzarada," pravim dolginu, „dobro ste vedeli." Brž denem motiku na ramo, nateknem na-njo culjo in hajdi z Golovca skozi mesto proti Bežigradu. „Kdo si?" ustavi me vojak, ki je ondi stražil. „Ej," pravim, „na Golovcu sem šance delal, sedaj so nas pa domu spodili, ker je že Francoz blizo." Vojak se ne meni da^e za me, ampak korači zopet zamišljeno gori in doli, jaz pa jo tudi urno pobrišem proti Vrbančku. NaKPrevojih me sreča rajni Burgar. „Burrr . . . Jaka," pravi, „ali 80 šance že narejene?" „že že, oče, pa Francoz je tudi ž& 55 V" blizo Ljubljane." „Burrr . . . spaka, kaj boš legal! Mar meniš, da sem tako neumen!" „Le pametni bodite," pravim in grem dalje. Komaj pridem do Lukovice, že pripodi konja za menoj. „Burrr, Jaka! ti si res prav govoril; hudobini so res že blizo Ljubljane, kakor sem zvedel. Le brž se vsedi na voz, da bova prej doma." Pa je bil že zlomek, da sem imel prav pesjo srečo. Komaj pridem domu, že mi reče župan, da moram k „Londberu." Komaj sem imel Ljubljano za hrbtom, bilo je spet treba nazaj. Gnali so nas doli na Mirje takraj Trnovega; ti boš že vedel, kje je; tam smo se vadili dan na dan orožje sukati. Dali so nam starega, majhnega „gmajnerja,"' ki nas je učil. To ti je bil sam živ vrag; tako porednega človeka še ne vem. Bil je gornji Štajarec, trd Nemec. Ta mu ni prav stal, uni ni imel dovelj prs izboknjenih; tako je imel zmiraj opraviti zdaj pri tem, zdaj pri unem. Le je sunil tega v prsi, da ie odletel deset korakov iz vrste, unega zopet klesnil s palico po kolenih, da so se mu kar noge pošibile. K meni prišed, pogleda me nekako zaničljivo od nog do glave, zdel sem se mu menda premajhen, pa tudi glave mu nisem menda prav držal, kajti dal mi je klofuto, da sem videl tri ljubljanske gradi. „Le čakaj, črta! mislim si, „ne boš mi odšel ne," in komaj sem čakal priložnosti, da bi ga mogel samega v pest dobiti. Ko smo se nekoliko izurili, poslali so nas k Savi na stražo; bil je z nami tudi le-uni gmajnar. Stražila sva blizo skupaj. Neko noč grem dalje ob Savi do njegove utice in kaj vidim? Stari muštafar je ležal pri uti in trdo spal. „Haha, tiček," mislim si, „zdaj sva skupaj!" Vzemem mu puško in smuk ž njo v Savo, potem pa se vrnem na svoje mesto. Drugo jutro še pred dnevom priteče k meni starec ves prestrašen. „Ali si kaj videl, moj „gver?" „Kaj me briga tvoj gver?" Kako pa stražiš, da puško zgubiš ?" — Komaj sem se zdržal, da se nisem glasno zasmejal, videvši, kako leta stari lisjak ob vodi puške iskaje. „0 prekleta — ! je klel in dirjal okrog. Ko smo straže premenili, nametali so mu jih precej veliko na batino, potem pa ga odpeljali ne vem kam." „Ali ste bili dolgo pri deželni hrambi?" prašam jih, ko so nekoUko prenehali, da bi si suho grlo namočili. „0 nismo bili dolgo ne; nekaj časa so nas gonili krog, potem pa so nas segnali domu. Saj imam še doma odpust, ki sem ga bil takrat dobil; pokazal ti ga bom, kedar gori k vam pridem. — Le čakaj, povedal ti bom še dalje, kako je bilo s Francozi. Meni smeš verjeti, da je vse res, kar ti bom povedal; jaz se ti ne bom legal, je-li Rezika? Ti si že še nekaj vredna no, samo omožila se nisi. — Le čakaj —¦ nd pij popred, pa še ondi-le Reziki napij! — Tretji-krat, ko so prišli in v deželi ostali, služil sem pri Šimencu za pastirja; včasih sem pa tudi hodil s konji krog, kedar Šimenec ni imel časa. Bilo je ravno v petek zjutraj ob osmih, ko se prikažejo cesarski od Kompolj gori, ki so bežali. Šli so celi dan in še drugi dan dopoldne. Kake dve ure potem, ko so cesarski odšli, jo pa 56- primahajo Francozje, bilo jih je vse višnjevo. Ustavili so se nekaj časa v vasi, zakurili ogenj kar sredi ceste ter jeli kuhati. Ker niso imeli drv, sekali so kozolce. Takrat so ostali, kakor sem že rekel, v deželi. Neko noč proti polnoči se pripelje k Županu kolovški grof Hohenwart; ti ga nisi poznal, jaz pa sem ga, prav dober gospod je bil. Župan pride brž Šimenca klicat: „Jože! konje boš dal, da se jopelje grof na Vransko?" — „Konje že dam," pravi Šimenec, „kdo 30 pa peljal, jaz ne utegnem." „Pojde pa pastir," reče Župan. „Hej Jaka," začne me klicati, „brž vstani; popelješ nekega grofa na Vransko !" — „To pa že to," pravim in ^skobacam iz mrve. — „Ali si boš pa upal voziti po noči?" popraša me Šimenec, ko pridem pred hlev, kjer je že stal voz pripravljen. „Zakaj bi si pa ne upal," odgovorim mu moško, „saj ne bom prvikrat vozaril." Kmalo so bili konji vpreženi, imeli smo ravno nekega belca, ki ni hotel rad voziti, torej me je nekoliko skrbelo, če se mi ustavi sredi ceste. Grof se vsede na voz, in drdrala sva iz vasi ravno, ko je polnoč bila. „Ce srečno prideva skoz Trojane," pravi grof, „bodeva ga pa izpila na Vranskem tri poliče in pa enega." Prav tako je govoril, dobro v6m. — Na Trojanah je bila takrat glavna francoska mita; torej so vsa-cega ostro preiskali, če ne bi imel kaj sumljivega pri sebi. Hohenwart pa je bil takrat ogleda pri cesarskih. Mož je bil zelo zgovoren, torej sva se celo pot menila. Pravil mi je, kako bi ga bili kmalo zasačili Francozje v Novem mestu. „Bil sem v neki gostilnici," djal je, „kar pridejo žandarmi v sobo. Da bi te hudiman, takrat ni bilo moje živfienje pol solda vredno. Brž jo poberem v stransko sobo, od tod v kuhinjo, potem pa na prosto, kar sem mogel. Noč in dan sem hodil po gozdih lačen ko pes, dokler ne pridem na Moravškem do nekega kmeta, ki mi je dal latvico kislega mleka in nekaj kruha, da sem si lakoto potolažil." Nekaj časa potihne grof in sedi zamišljen. — Prišla sva že blizo št. Ožbolta. „Tukaj le," oglasi se naposled, „tu sem večkrat slišal, da so hudobni yndje." Nič kaj jih ni prida ne," pravim mu. In komaj sem dobro izgovoril, že vidim, pred seboj cesto pregrajeno. „0 gospod grof," pravim mu, ,,cesta ^e pregrajena, kaj bo pa sedaj?" Bal sem se, da so se mi kar 'ilače tresle. Menil sem, zdaj bo prišel ropar, ter mi razbil bučo.' „Le z voza skoči in odrini pregrajo, nič se ni treba bati. Naj le pride, če hoče, koj ga mora hudimar vzeti." Pri tej priči jame puške in pištole napenjati, da so kar petelini pokali. Brž skočim z voza in odrinem pregrajo, potem pa se peljeva mirno dalje do Trojan. Roparja ni bilo nikjer, menda gaje bilo strah, ko je cul peteline pokati. Na Trojanah preiščejo vse, mene, voz, najbolj pa grofa; ali nič niso našli, ker grofje znal take reči dobro skriti. Pustili so naju dalje, in ob treh po polnoči sva bila že na A^ranskem, kjer svsi se pri polnih poličih kaj dobro imela." Stric so končali svoje pripovesti o francoskih vojskah, ter obrnili govor na druge dogodbe svojega življenja, ko se duri široko odprö in v sobo stopi velik zaraščen mož. Brada in lasjć, ki so 57 mu viseli po ramah, bili so že vsi beli, izpod dolzih obrv pa so se svetile majhene okrogle oči. Nosil se je, kakor bi bil še-le kacih štirideset let star, čeravno so kazali lasje in brada, da je že marsikako zimo prebil. Obrne se k materi Jernaški ter nekaj zagodernjd; slišalo se je, kakor bi bil iz soda govoril; menda je je prosil darii. . „Kdo pa je ta človek?" poprašam strica, „nikdar ga še nisem videl." „Ali ga ne poznaš?" •— To je Klander, doma na Zagorskem. To ti je človek! Star je že sto in pet let, pa rečem, da se gre še z marsikterim fantinom metat. On ve dosti povedati o francoskih vojskah, ker je bil sam vojak pod Francozom." Ponudim mu kozarec vina, \er mu rečem, naj se A^sede. Bistro me pogleda s svojimi malimi očmi, kakor bi me hotel prebosti, vzame kupico, in ko bi trenil, steklo je vino po starem grlu. „Le vsedite se tu-sem," rečem mu, ko je še vedno stal, „saj vem, da ste že trudni, ker veliko ^ pota storite." „Nič ne dć," odgovori mi z močnim glasom, da sem ' se ga skoraj prestrašil, ter se vsede zraven mene. „Slišal sem," pričnem dalje, „da ste že zelo stari in da veste veliko povedati iz svojih prejšnjih dni; ali bi nam ne hteli nekoliko kratek čas delati, ter nam povedati kaj iz svojih mladih let?" — „Star sem, in tudi nekaj vem," odgovori mi kratko, ter se ozre ošabno po pričujočih pivcih, ki so glave skup stikali in se menda tudi o njem menili. „Izpijte še ta-le kozarec vina, potem nam pa povejte kaj." Naglo zvrne vino v vajeno grlo, potem pa jame tako - le pripovedovati: „Malokomu sem še povedal dogodbe iz starih časov, vam pa je hočem, ker vidim, da imate poln bokal na mizi, in upam, da bo kaj primake suhemu grlu, ker vina dobom le malo po svetu. Doživel sem že sto in petega leta, ne še popolnoma, pa prej ko bo sv. Matevž tu, dopolnil je bodem. Bojeval sem se med cesarskimi, ko še vas mladenčev in vaših očetov nikjer ni bilo. Pozneje sem prišel med Francoze, šel ž njimi na Rusko že skoraj petdeset let star, od kodar se je malokdo vrnil, jaz pa sem se vendar. Bojeval sem se pri Lipskem in pozneje, ko se je zopet Napoleon povrnil z Elbe, v srašni bitvi pri Waterloo, kjer smo bili tepeni. Na svojem bistrem konjiču jo pobrišem od armade proti Rajni, ko se je trda noč storila. Pogledam skrbno krog sebe, ne bi li me kdo videl; pa komaj se ozrem, že \ddim za seboj štiri Francoze, ki so mi sledili; gotovo so me videli, ko sem zbežal z vojske. Ne pomišljam dolgo, spodbodem konja in smuk v Rajno ter priplavam srečno do brega. Kar je bilo moč, zdirjam proti "bližnjemu gozdu, da bi ondi našel zavetje. Dobil sem prav primeren kraj v majhini dolinici sredi ve-licega gozda. Konju sežem v gobec ter mu potegnem jezik ven, da bi me rezgetaje ne izdal. Drugo jutro zgodaj, ko se konj nekoliko odpočije, ?^dril?em jo skoz Nemčijo proti Avstriji, kamor srečno dospem. ¦— Sedaj ste pa slišali, kar ste želeli, dalje vam pa ne povem, če ravno še mnogo vem. Dajte mi še kozarec vina, potem pa se odpravim dalje po svetu." „Pa vendar ne pojdete po noči dalje?" prašam ga, natočivsi mu prazni kozarec. ,,Za me je noč kot dan," reče s svojim čudnim Glasnik IX. tečaj. 5 58 glasom in se zaničljivo nasmeje. Mati Jernaška mu prineso nekaj prekajenega speha in eno klobaso, potem pa se urno odpravi iz hiše. „Cuden človek/- mislim si, ko odide, „star že ko Abraham, pa še tako trden; gotovo ]e živel zmerno v mladosti kot Špartanec, sicer bi ne bil dočakal takove starosti, ali pa bi ga bila vsaj kaj potlačila. Hodil je sicer počasno, pa ravno brez palice, in kolena se mu niso tresla, kakor je pri starih ljudeh navada, če ravno je bil že veliko obhodil. „To je tič," pravijo stric, ko se začnemo dalje meniti o njem. „0n ne vzame druzega daru, samo špeh in klobase, kruh le pored-koma. Pa nekdaj jo je bil vendar izteknil na Štajerskem, kakor mi je sam pravil, trišef je v neko hišo, kjer je bila gospodinja sama doma, ter jo poprosi klobase. Brž mu jo prinese. Videti pa, da se ga žena nekako boji, ker je bil ves poraščen, reče jej prinesti še gnjat. Tudi to dobi. Naposled pa hoče imeti še pleče. Žena se brani in brani. Klan der pa vzame v kotu palico in jej nameri, dajo bo, ako mu ne izpolni želje. Zdajci pa pogleda žena v kot za mizo in pokaže Kiandra. Kakor bi trenil, skoči pes, nič manjši kot tele, s klopi in naravnost Klandru za ?^rat. Držal ga je tako dolgo, da so domači prišli in starega Matevža dobro našeškali, če ravno je bil močan kot medved." Pivci so že večidel odšli, nekteri pa, ki so se ga bili preveč nalezli, pospali so po klopeh, spolnovaje staro prislovico: „Kjer si se napil, tam pa leži!" Tudi mi smo jo počasi odi'inili od Jernača, ter šli vsak v svojo postelj. Ko pridem di'ugo leto zopet na svoj dom, zvedel sem, da je Klander umrl. Bil je gotovo najstarejši mož na Krajnskem. KRAJ MURE. (Zložil M. Flegeri^.) K tebi vleče me večkrat Hrepeneča želja vroča; V tebe se oziram rađ, Voda tiho sumljajoča ! Ljubkajč obeh obal Mirno - rahlo se dotika; Šumljaje za valom val Dalje, dalje se pomika. Vstopil bi prerad na brod, V roke čvrsto vzel kermilo. Urno bi veslal od tod. Kamor bi me veselilo. Hitro do slavjanskih rek Bi pripeljal se kraljice, V ktero vijejo svoj tek Druge manjše službenice. Dalje bi se še podal V srbske slave razvaline; V grenkih solzah žaloval, Kak mogočnost naglo mine. Med trpečim narodom Skazal bi se sam trpina, Vezala na mili doin Bi me slaba luč spomina. Voda! kakor ti nazaj Ne zamoreš nikdar teči; Meni moj domaČi kraj Ne pripravi poti k sreči. 59 Družinsko in državno življenje starih Slovanov. (Odlomek iz J. in H. JireČkove unkrat oznanjene knjige.) ^ I. Domovje in ime. Najstarejša domovina prejšnjih Slovanov je obsegala precdšnji del naše avstrijske države, ker je imela v sebi rajde onih dežel, ki se raztezajo od karpaških gora med Vislo in Dnjeprom proti severju ' noter do baltiškega morja. Ali v severju poleg morskega pobrežja so bili med slovanska naselišca vgoženi sedeži sorodnih Litavcev in Porusov, pozneje so se celo vojeviti Gotje ondukaj med nje priselili. V jugu pak, poleg Karpatov in po poljski nižavi, ostali so Slovanje sami in nepomešani z druzimi narodi. Proti vzhodu je bilo več finskih, na zapadu pa keltovskih in germanskih ljudstev Slovanom v soseščini. Ime Slovan (Sloven, Slovjenin) iz ])rvegsi ni bilo splošno, am- -pak lastno samo tistim rodovom, ki so stano\^ali ob baldajskem pogorji in \ obližji Dnjeprovega izvira. Rodovi pak, ki so bili v jugu naseljeni, zvali so se s skupnim imenom Srbi (Srbin). Galicija je bila osrćdek srbske dežele. Od tod so se slovanski rodo\4 naselili na Češko, Moravsko, Lužiško inSileško, dalje v Dalmatinsko in spodnje Posavje. Njihovi sorodniki pak, ki so se polastili krajev na Erdeljskera, Ogerskem, in oplaninskih (zdanjih slovenskih) dežel, vsi ti so doma iz prvotnih pravih sedežev slovanskih. Lehko je pa, da so bili med unimi H'ave slovanske, med poslednjimi pa srbske rodo vine vmešane. Tisti, d so se vselili v Erdelj, na Ogersko in prek Planin na gorenjem Posavji, imenovali so se od svojih dni sem Slo vene (Slovenec, Slovak, Slavonec); v druzih deželah pa, še celo na češkem zemljišču je bilo ime Srb in s tem sorodno ime Hrvat (Hrovat) bolj v navadi. Lužičanje in velik del južnih Slovanov se še današnji dan imenujejo Srbe. ^ * Še le v devetem stoletji se je raztegnilo ime Slovan tako, da je od tačas do zdaj zadobilo splošno veljavo. Najbrž je to k temu pripomoglo, ker so večidel med vsemi narodi le možje, ki so bili pravi Sloveni, po rodu razširjali krščanstvo in za njim literaturo. Posebno vidnega razločka med srbskim in slovenskim jezikom od kraja ni bilo. Zdanji poglavitni jeziki slovanski so se razvili še le po poslednjih in stanovitnih naselitvah posamnih rodov. Nemci so Slovane že od nekdaj imenovali Vende. II. Družinsko življenje, zadruge, županije in naselitbe. Slovanje so od nekdaj živeli v rodovinah ali zadrugah (čeljadah), kakor to nahajamo še pri velicem delu južnih Slovanov. Zadruga je obsegala vse sorodovince po krvi, kteri so imeli iste roditelje: starše, sinove, vnuke, pre\Tiuke itd. Zadruga je imela . . - - - . 5* 60 vse premoženje skupaj; eden je delal za vse, vsi za enega. Možje so okmetovali polje in se pečali z živino, ženske so gospodinile; posebno pa so imele to delo, da so volno in predivo predle, tkale in za obleko vsem družinskim udom pripravljale. Kedar je bila rodo-vinska hiša pretesna, nastanovile so se posamezne družine okoli koče. Tako je ena zadruga štela včasi nad sto duš. Da je šlo v tem gospodarstvu vse po redu in pravici, za to je skrbel starešina ali gospodar (knez, vladyka, starosta, ot, bašta). Za prva je bil pač oče tudi za gospodarja; po njego\ä smrti ?? se ni gledalo na starost, ampak izvolili so tistega, ki je bil najboljši in naj pripravnoj ši izmed zadruge. Tudi žene so dosegle to čast. Starešina je hranil svetinje zadružne, daroval je bogovom, gospodaril, odločeval zadružnikom dela in opravila in je skrbel vsem za življenje in postrežbo. Vsi udje so ga častili in se klanjali njego\'im ukazom. Spomin umrlih starešin se je hranil v podobah. Te podobe so častili skoro po božje in tako so nastali domači hišni bogovi. Ako se je zadruga selila drugam, vzela je dedne podobe skrbno seboj , starešina sam je je nosil na rami do novega selišča. Družinsko življenje je bilo polno medsebne ljubezni. Najhujša kazen je bila ta, če so koga kakor malo vrednega „zlega sina" ali kakor „zlo hčer" izvrgli iz zadruge, tako da je kakor „izgoj" (zbjeg) moral brez družine po svetu. Zadružniki so imeli skupno ime po ???^?? starešini. Na ime starešinino se je priteknil namreč zlog, ki v slovanščini pomenja sina, mlajšega, potomca. Tako so se zarodniki po Lobeku, Radovanu, Ljutomiru imenovali Lobkoviči, Radovaniči, Ljutomi-riči. Včasi so si pridevali zadružniki samo ime prvega gospodarja; tako Zdici, t. j. potomci Zdika. Ime vseh zadružnikov je prehajalo počasi na njihovo stanovanje, ki se je, kakor smo gori omenili, počasi razširilo in selo (sedlo) postalo. Zato se že današnji dan nahaja veliko slovanskih krajev, ki imajo taka družinska imena in ki se poznajo na končnici iči, ici (slov., rus.), ići, (hrv.-srb.) ici (čes., polj.), in ki se tudi na tem poznajo, da so samo v množnem številu v navadi. Zadruga se je sem ter tje tako razrastla, da udje niso mogli več vsi skupej živeti in da je bil oddelek prisiljen si novih sedežev poiskati. Dokler je bilo prostora, zgodilo se je le-to v obližji starega sedeža. Po navadi je nova izselbina obsegala očeta in njegove sinove , ali več bratov, ki so si enega izmed sebe za vodnika in starešino izvolili. Da so se ti izselniki ločili od svojih starih sorodniko\^, imenovali so se po svojem očetu med seboj, tujcem nasproti pak so ohranili prejšnje ime. Nove te izselbine pak so se v notranji vredbi popolnoma ravnale po starih. Tako so iz zadrug in izselbin okoli nastale županije (župa, pleme). V zadrugi je sam starešina oskrbljeval skupne reči; kedar so pa te vso županijo zadevale, posvetovali so je vsi zbrani starešine in jijim na čelu je stal župan, t. j. starešina cele župe, celega roda. Župan je imel vse tiste dolžnosti z^, ves rod, ktere je imel 61 gospodar do zadruge. Vzlasti je bil svečenik, sodnik in vodnik v boji. Za župana je mogel biti voljen samo kak ud posebne družine. Po navadnem je bila to tista družina, ki je naravnost od prvega zadružnega starešine rodu izraščala, po njem se imenovala, podobe in svetinje rodu hranjevala in zato od celega rodu neko posebno spoštovanje vživala. Iz teh družin je nastalo slovansko plemstvo (boljar, žlahtnik, šljechta, vlastel, zeman, pan). Županije ali celi rodovi pa niso zmerom in povsod ohranili imena svojih prednikov. Največkrat so se jeli, potem ko je bila župa že razprostrana, imenovati po lastnosti svojega domovja, po gorah, rekah. Tako so se Duljebi, ob Bugu stanujoči, ki so toliko od Avarov pretrpeli, pozneje imenovali Bužane; drugi, ki so stanovali po polji. Poljane, ob Moravi Moravane, ob hosti (drevji) Drje-vane, itd. Vsaka županija je imela en utrjen kraj, grad, kteri je bil zato postavljen, da so v njem hranili dragocenosti in da so ob vojnih časih starci, žene in otroci imeli zavetje. Kakor so se oddelki iz poedine zadruge izločili in novih selišč poiskali, ravno tako so se preseljevale cele dežele vkup. Kedar so videli, da jim zarad pomanjkanja polja ni več obstati, vzdignili so se ali v celih rodovih, ali po oddelkih posamnih rodov in zadrug in so šli nove domovine iskat. Ponavljalo se je to na vse in razne strani, tako da ene in iste slovanske rodove zdaj nahajamo daleč narazen v različnih deželah; Hrvatje so v Hrvaškem, Gališkem in Maloruskem, Štajerskem, Češkem in Polabskem v koscih naseljeni, Milčanje v Multanski, na Moreji, v Lužicah in na Češkem, itd. Vodniki krdela, ki se je selilo, vzeli so najprvo podobe prednikov na ramo in pod varstvom svojih bogov in umrlih očakov so se vzdignili na pot. Vse, kar se je dalo premikati, nosili so na poti seboj. Kakor so novo domovje posedli, dali so goram, rekam okrog: sebe svoja imena, t. j. tista, ki soje imele reke, gore v prejšnji domovini. Stara imena so malokdaj pustili. V Tesaliji post. so slavna imena Olymp, Pindus, Pelion slovansko prekrstili v Laha, Medzovo, Zagoro itd. Zato nahajamo v slovanskih deželah menj spominov prejšnjih prebivavcev, kakor v deželah, v kterih so pred srednjim vekom Slovanje bivali, kjer so pa zdaj Nemci. V južnih krajih so se stara imena bolj ohranila, da-si ravno presukana, post. Zadar, Solin, Nin, Dukla, Srjem iz Jadera, Salona, Nona, Dioclea, Sir-mium itd. Od druge plati je v tem in takem izseljevanji iskati vzroka, zakaj se ena in ista imena slov. krajev, rek, gora v raznih deže-: lah vračajo. Tako najdenio Moravo na Moravskem in Srbskem, Desno na Maloruskem in češkem; kraj Žilina je na finskem zalivu i in v severe - zapadnem Ogerskem; Bistrica se imenuje nektera' reka itd. 62 III. Ljudstva in knezi. Ker so rodovi naravno naraščali, druge županije in posamezne družine dobrovoljne ali primorane k ^družim pristopale, osnovalo se je iz rodov celo ljudstvo, narod. Cehi so bili post. iz prva samo en rod, Čegar sedeži so se okrog Prage raztezali in po času so druga slovanska plemena zedinila se ž njimi in vzela njihovo ime. Ravno tako so se tuja imena Rusi in Bolgari poprijela celih narodov slovanskih. Vsako ljudstvo je imelo poglavni grad, višegrad imenovan. Tam so se hranile svetinje vsega naroda, tam je stanoval * knez in je bilo zbirališče narodne skupščine. Vse ljudstvo je bilo pokorno vladarju, ki se je samo iz ene družine volil. Izvoljenec se je vsedel na knežev stol in dopolnil razne obrede, ki so bili s tem sklenjeni. Tako se je le-ta navada še do habsburških časov ohranila n^a Koroškem, kjer je stal stol na polji blizo Grospesvet (Zollfeld). Ce ni bilo moža za kneževo čast pripravnega, izvolila se je ženska, ktera se je možila in svojim otrokom in vnukom pustila oblast kneževo. ???? družina je bila na Češkem Premisli, po Ljubuši od Kroka rojeni, na Poljskem Pijasti. Tisti udje kneževe družine, ki niso mogli dobiti vrhovne oblasti, dobili so od knezov dohodke posamnih županij. V teh pa so dostikrat hoteli samooblastno zapovedovati, oprostiti se vrhovne oblasti ali s silo in potuho prisvojiti si celo poslednjo. To je bilo vzrok vednim bojem v vseh slovanskih deželah, ktere so mogli samo mogočni knezi ustrahovati. Da bi se temu zlu v okom prišlo, ustanovili so na Ceskem za Bretislava I., da postane vselej starši knežje rodovine vladar, in da se tako volitev odpravi. Pa tudi to ni vselej pomagalo. Še le, ko je prvorojenec dobil pravico nasledovati na prestolu, prenehal je boj, ki je popred trajal cela stoletja. Knezi so potem stali ljudstvu nasproti ravno tako, kakor starešine v zadrugi. Zato so se tudi ravno tako imenovali. (Konec prih.Y Misli tuje in lastne. , (Spisal Fr. Zakrajšek.) 1) Željno pogledujemo v prihodnjost, ker bi radi, kar v njej semtertje dobrega plava, s tihimi željami v svoj prid k sebi privabili. 2) Govoriti in drug drugemu svoje srce odpirati, to je potreba; razodeto pa, kakor je bilo dano, v svojo korist obi-ačati, to je omika. 3) Siromak ni vselej nesrečen. Živalca v pohlevni vodici je po svoje zadovoljna, kakor mogočni som na ponosnem morji. 4) Nevednežu vselej dvom igra okoli ustnic, ko kaj važnega tovori; on je, kakor tisti, ki hodi po spolzli skali v vednem strahu, a se ne prekucne — 63 5) Sveto pismo primerja besnost ljudstva kipenju morskih valov. Sam Bog zamore zapovedati obema : „Dotle in ne dalje \" 6) Kdor dolgo govori in se ni znal poslušavcu prikupiti, ta si bodi graje svest. 7) Ni vse smešno, kar se komu smešno zdi. Kacega človeka značaj lahko presodiš po tem, čemur se on posmehuje. 8) Obnaša je zrkalo, v kterem vsakdo kaže svojo pravo podobo. 9) Neka dvorljivost izvira tudi iz srca; ona in ljubezen ste si v rodu. Obnaša pa, ki jo spremlja taka dvorljivost, je gotovo naj ljubezniviša. 10) Radi imamo človeka, kakoršnega se sam ima; samo da je to, za kar se on ima, tudi v resnici kaj. 11) Kdor je samorad podložen, ima najlepši stan; ali ta se ne da misliti brez ljubezni. 12) Zakaj se toliko žalostimo zarad minljivosti posvetnih reči V Zato ker jo radi na se obračamo. Tako premišljevanje naj nas pa nikakor ne mehkuži, ono nas mora marveč krepčati, da gledamo veseli v unstransko neminljivost. 13) Nagnjenje do delavnosti se goji s pričakovanjem kacega dobička. Tako pričakovanje je vodilo mnogo velikih činov na svetu. 14) Varnejši ko zidan grad je ženi kraj, kjer biva roka njenega moža. 15) Pameten človek ne bode svojih zaslug razglašal na velikem bobnu. Kakor potočnica na tihem svojo lepoto razodevlje, in kakor vijolica med trnjem prijetno diši, vede se on ponižno s ko-' ristnim delom in ne mara, da ga naznanja hrupni plosk svetu. 16) Vsako djanje, bodi si storjeno z duhom, z besedo ali s telesom, ima svoj dobri ali slabi sad v sebi, kakoršnoje bilo delo, dobro ali hudo. 17) Znanost bodi koristna. Ce kaj znaš, povej o pravem času; znanosti iz prepohlevnosti ne obdržuj za-se, pa tudi jene prodajaj, ko nikdo ne praša po njej. 18) Kdor ni mož beseda, tega nikdo ne mara; zvijačnika se Človek boji, kakor strupene kače. 39) Kdor hitro govori, ni še dokazal, da ima jezik v svoji moči. Nektere ženske, ki vedno eno in isto gonijo, tudi hitro govore, ali to večidel iz uboštva misli in presodnosti. Pravi mojster jezika in komur je v glavi polno misli, izbira in prevdarja prej, kaj in kako bi govoril; govori torej bolj počasi. 20) Strast Je slabost ali krepost, se ve da na vikši stopnji. Strast je pravi femks; kakor hitro se starec sežge, šine pomlajenec, iz njegovega pepela. 64- Zlato klasje iz poganske starodavnosti. (Nabral Fr. Zakrajšek.) (ft, a ?????? ') ??????. ?? ?????. — ??ü ????» , ????. ? ????. •*) — ??? maciie^), ???'? ? ???????. — ??? ????? '") ?*???, ???* ???? ?????????. — ????? ") ????? ????????, ?????? '-) ??-?????. — ????? ????^ ???1>, ??? ????? ????'?. Književni obzir Lepoziiansko časništvo 1.1866. Kedar politika veliki zvonec nosi, onda lepoznanska knjiga le skopo rodi, ker jej tedaj prerado pomanjkuje potrebne vneme in podpore. To velja sosebno o lepo-znansko-podučnih časnikih, ki se morejo po vsej pravici imenovati zrcalo slovstvene delavnosti vsacega naroda, in o pesništvu sploh, tej prežlahtni cvetici književnega pridelka. Kakova je v tej zadevi pri nas SWencih, to je gotovo znano vsacemu, kdor ne skrbi samo za svoje truplo ; ozrimo se tedaj k našim bratom na jugu in se?^erji in preglejmo, kako jim je z novim letom lepoznanska žurnalistika obrodila. Hrvaško - srbska književnost šteje letos v Avstriji samo štiri lepoznanskc časnike, kterih trije trikrat na mesec in eden vsacih štirnajst dni na svitlo prihajajo; lepi dunajski list „Glasonoša" in zanimivega „Slavonca" je žalibog lanska suša pokopala. V Zagrebu izhaja zabavno-poučni „Naše gore list" (trikrat v mesecu, velja za pol leta 2 gold. 50 kr.) in pa list za mladež „Bosiljak" (vsacih 14 dni, velja 2 gold.); v novem Sadu pa hodita trikrat v mesecu na s?dtlo „Danica", list za zabavo in književnost (velja polletno 2 gold. 50 nov. kr.) in „Matica", list za knjiže^^lost in zabavo, ki ga izdaja si. srbska Matica; polletna cena mu je 2 gold. Izvrsten je hrvaški srcnejše natore; "^) pomolivai; *) prestanite, prenehajte; ^) zakaj; '*) zlo počenjate — napek ravnate; ") za; ''^J gre za življenje. IV. ') brez vzroka; spodobno je; za občni prid; *) plavati; *) tudi to; ^) za očetnjavo; '^) pes; *) senca; *) sreča; '") tu; ") boljše; '•') nego, ko. 73 znanstveni četrtletnik „Književnik", ki v štirih zvezkih na leto na svitlo izhaja in o gold. za celo leto velja. — Nekaj lepše se je razvila beletristika pri naših severnih bratih Cehih; vendar je le-poznanst\^o tudi pri njih po kakovosti in množici daleč zaostalo za politično žurnalistiko. Najlepši in najbolj znani češki zabavno-podučni listi so: a) Kvety, tednik za zabavo in poduk, velja za četrt leta 1 gold. 55 kr.; b) Beseda, zabavno-podučni list, izhaja trikrat v mesecu in velja za pol leta 1 gold. 95 kraje; c) Lumir, beletristični tednik, velja za pol leta 2 gold. 40 kraje. — vsi trije v Pragi; d) „Zabavne vecery", v Brni, 12 vezkov v letu in veljajo za pol leta 4 gold. i. t. d.; vseh čeških časnikov se šteje okoli 60, manjih in večih. — Blizo enaka je tudi pri avstrijskih Po-. lakih; najlepša njih lepoznanska časnika sta „Dziennik literacki" in ¦ „Tygodnik naukoHw^ i literacki" v Lvovu, poslednji velja za pol leta 3 gold. 50 kr. — Pri tej priložnosti obračamo pozornost Glasnikovih-bralcev še na dva, vse podpore vredna literarna lista v nemškem jeziku, namreč a) na Lukšićeve „Slavische Blätter", ki v polmeseč-nih vezkih na Dunaji v prekrasni obliki izhajajo in za pol leta samo 3 gld. veljajo, in pa na tednik Smolerjev „Slavisches Centralblatt" v Budišinu (Bauzen); cena mu je za pol leta 2 tolarja. Naročila na vse zgorej imenovane liste prejema vsak ces. kralj, poštni urad avstrijanski. Fr. Schiller v češkem prevodu. Sloveča Kob er j eva knji-garnica v Pragi, ki je obogatila češko slovesnost že s premnogim dragocenim delom, pričela je z novim letom izdavo Fr. Schillerjevih dramatičnih del v češkem prevodu; prvi zvezek obsega žaloigro „Loupežnici" v izvrstni J. Kolarievi prestavi; ostali zvezki pridejo po redu eden za drugim. Fr. Schillerjeva dela so lastnina že vseh omikanih narodov v Evropi; tudi mi Slovenci nismo popolnoma zaostali za niimi. Že imamo mimo Schillerjevih pripovednih pesem „Devico orleansko" in „Mesinsko nevesto" v dosti lepem slovenskem prevodu od J. Koseškega; lep kinč naŠi mladi literaturi so Fr. Cegnarjeve prestave „Marija Stuart", „Viljem Teli" in „Valenštajnov ostrog"; v rokopisu še hrani naš izvrstni tolmač Schillerjevih tragedij drugi in tretji del sloveče Valenštajnove trilogije (Pikolomini in Valen-stajnova smrt). Pri visoki ceni imenovanih del in pri izvrstnosti Ceg-narjevih prestav navdaja nas gorka želja, da nam kmalo izideta na svitlo s pripomočjo slovenskih rodoljubov ali slovenske Matice, ktera nam v kratkem postani središče lepoznanske in znanstvene slovesnosti slovenske; krasen prirastek bodeta naši literaturi. Žalibog jih Je mnogo med nami, ki bi radi vničili vse prestave, posebno ako so IZ nemškega; po naših mislih pa se pri prestavah ne sme gledati na to, iz kterega jezika so, ampak le na to, ali je izvorno delo zares dobro in primerno sedanjemu času, in pa tudi dobro prestavljeno. Zarad prestav iz nemškega se še noben narod ni ponemčil, torej se tudi mi ne bomo; vrh tega mislimo, da nam bodo dobre prestaA^e, kakor je zahteva slovenski jezik, veliko več koristile od srednjih ali Glasnik IX. tečaj. 6 74 celo slabih izvornih del. Schillerjeva dramatična dela v slovenskem prevodu dobro pridejo kedaj tudi našemu gledišču in bodo ovirala uliko, ki se je začela tudi že pri nas sejati za gledišče. Z dobrimi rečmi krepimo, s slabimi mehkužimo narod, sosebno pa našo mladino, na kterej Slovenija stoji. 'i' HrvaŠko slovstvo. Da-si i'avno se najnovejša hrvaška literatura ne more ponašati s preobilico književnega, sosebno učenega dela, z veseljem vendar gledamo Slovenci, kako marljivo se obdeluje njih prostonarodna knjiga in pa pesništ\^o, med tem ko je nam Slovencem Vila pevkinja skoraj popolnoma umolknila. Največi in najlepši pesmotvor hrvaške poezije v najnovejšem času je Dežmanov „Smiljan i Koviljka", zložen v obliki srbskih narodnih pesem in sploh visoke pesniške lepote. Po obsegu je jako zanimiv; vrh tega je pisan v jeziku, slovenščini bližem nego je sedanja hrvaščina z neslovenskim genitivom — ah, namreč v Kurelčevem pravopisu, kteri edini utegne kedaj združitiraznorečja na jugu ven blagozvučnijezik jugoslovenski. Knjiga, v Lukšićevi tiskarnici v Karlovcu prelepo natisnjena, šteje 288 strani in se dobiva v Galčevi knjigarnici v Zagrebu po 1 gold. — Velike notranje vrednosti je tudi Pavlino viceva, z iskreno domovinsko ljubeznijo navdihnjena pesem „Ognjišar", kakor pišejo hrvaški časniki. — Jakićeva tiskarnica tiska bogato „zbirko narodnih prislovic", ktere je po večletnem trudu sloveči ljudski pisatelj Mijat Stojanović med nrvaškim narodom skupil in razložil; cakor hitro izide, gotovo ne pozabimo, Slovence opomniti tega imenitnega dela. — Pod naslovom „Narodne pjesme" je izdala dalmatinska matica 90 najlepših jugoslovenskih narodnih pesem; deset jih. je tiskanih s cirilico. Izbira pesem in uredba cele knjige je vse hvale vredna. — V Hartman ovi knjigarnici v Zagrebu je prišel na svitlo 1. zvezek hrvaških igrokazov za mladež in obsega sledeče krajše igre od A. V. Truhelke: „Mlado pastirče", „Zlatan lančič", in „Zaklela se zemlja raju, da se vsa otajna znaju." Enake igre za mladost bi tudi nam Slovencem dosti koristile, če bi ga bilo za nje sposobnega spisatelja. — V Karlovcu je začel z novim letom nov hrvaški tednik izhajati pod naslovom „Karlovački viestnik.", Vrednik mu je Slovenec g. L. Tomšič, cena za celo leto pa 6 gold.. — Pri tej priložnosti opominjamo gg. hrvaške knjigarje v njih lastni prid, da bi odprli vsaj imenitnišim hrvaškim knjigam pot tudi med nas Slovence, ki za hrv'aŠko slovstvo gotovo nismo tako malomarni,, kakor so žalibog drugot sem ter tje še za naše slovensko. Brez dvombe bi se razprodala med nami marsiktera hrvaška knjiga, ko ne bi trebalo vselej po-njo v Zagreb pisati in zraven še visoko poštnino plačevati. Kedaj se vendar na bolje obrne jugoslovensko knjigotrštvo! Domače drobtine. Gosp. Praprotnikovo „Spisje za mladino'^ je prišlo pred nedavnim v 2. pomnoženem natisu na svitlo; ne dvo> mimo, da bode dobro služilo mladini in odraščenim pri spisovanji. raznih slovenskih pisem. Cena mu je 36 nov. kr. — V Trstu se je prikazal nov slovenski list „Ilirski Primerjan", ki bode vsacih 14 16 dni na pol poli na svitlo hodil in sosebno slovenstvo v Trstu in njegovi okolici zastopal. Cena mu je za celo leto 1 gold. 60 kr. Ako bode vselej prav po domače vredovan, utegne domači reči v tržaški okolici gotovo biti na korist. — Znani domači skladavec Fr. Grrbec, zdaj na konservatoriju v Pragi, vabi vse prijatelje domačega cerkvenega petja, da ga podpirajo v izdavi perijodičnega lista „Lira Si-onska", ki bode prinašala za vsak cerkveni čas potrebnih napevov. Naročnina bode znašala za celo leto samo 2 gld. — V teku meseca februarja izide 29. zvezek „Cvetja iz domačih in tujih logovki bode obsegal razun konca žalostne igre „Tomaž Mor" starorusko pesem „Slovo o polku Igoijevem" in začetek prvega izvirnega slovenskega romana „Deseti brat" od Jurčiča. Besednik. Iz Celovca. Z mesecem prosincem je poteklo drugo leto, kar se je bila po zgledu enacih zavodov pri drugih slovanskih rodovih naša „Matica" v Ljubljani vstanovila. Ako se ozremo na kratki čas, kar nam ta domača naprava živi, pripoznati se mora brez ugovora , da se je njena imovina v sedanjih pičlih časih in pri redki radodarnosti naših dni dosti lepo razmnožila; brez dvombe nam bode pa tudi vsak pritegnil, da bi bilo njeno sedanje materijalno stanje še mnogo lepše in veseliše, ko ne bi bila njena slovstvena delavnost doslej za denarno nabiro toliko zaostala. Kar je doslej zamudila, to naj popravi vprihodnje s tem, da nam vselej pred koncem vsa-cega leta prav bogato obrodi in si po tem poti pri vseh Slovencih: spet staro zaupanje pridobi. Bukve, družnikom za preteklo leto namenjene, ako izidejo tudi v lepi besedi, bodo gotovo lep prirastek naši književnosti; pri češkem prevodu pa naj se ne pozabi poprej popraviti, kar je g. Erben nevede po Czörnigu napčnega posnel, ki nam je lep kos slovenskega Goratana (celo rožno dolino z njenim obližjem) na papirji ponemčil (glej Glasn. 1864 str. 259). Naj nam obljubljene knjige kmalo izidejo, da ne bode o matici toliko pogovora med ljudstvom! — Jako žalostno, pa tudi sramotno, ne toliko za matico, kolikor za slovensko pisateljstvo, je sporočilo o „Letopisu," ki ga zavoljo pomanjkanja duševne podpore ne bode na svitlo. Taka je z nami Slovenci: tožimo in tožimo, da nimamo našim knjigam založnikov; kedar se nam pa ponuja prilika, da bi mogli koristiti narodu s kakim tehtnim spi-j som, tedaj zatisnemo prijaznemu vabilu ušesa ali kujavo celo druge od dela odvračamo! Žalostna nam majka! — Predno končamo današnjo besedo o „Matici," bodi nam še enkrat dovoljeno, obrniti pozornost si. odbora na izdavo šolskih knjig slovenskih za naše srednje šole; brez potrebnih knjig nam ni upati, da bi se slovenščini; po želji vseh Slovencev veči delež odmeril v šolskem poduku. \. ¦ . ¦ . : ¦ ¦ ¦ - ¦ •- , . . 6* 76 V 4. listu letošnjega „Slovenca" se je sprožila zastran družbe sv. Mohora želja, kterej nam nikakor ni mogoče pritegniti, namreč da bi družba namesto več manjših bukvic vsako leto eno samo, pa obsirnišo knjigo izdajala. — Družniki so raznega stanu in raznih let; kakošna bi morala biti ta knjiga, da bi našel v njej vsak ud svojemu duhu primerne hrane? Po naših mislih naj se drži družba sv. Mohorja, kar se tiče izdave knjig, tudi v prihodnje dosedanjih pravil in naj razveseli vsako leto svoje družnike z več manjšimi pukvicami raznega zapopadka, in vrh manjših tudi z eno obsirnišo knjigo, kar se bode že letos zgodilo z „Življenjem svetnikov in svetnic božjih" in v prihodnje vsako leto, ako število družnikov primerno naraste. Veseli dajemo našim bralcem na znanje, da je našel letošnji „slovenski Gllasnik" med šolsko mladino in med č. gg. bogoslovci — hvala jim — prav zdatne podpore; prejemajo ga namreč v Ljubljani 82, v Mariboru 71, v Celji 31, v Gorici 24, v Novem mestu 20, v Celovcu 18, v Trstu 7, v Varaždinu in Zagrebu 5, to je, skup 258 iztisov, vsi razun treh, po znižani ceni. Ko bi bila podpora med drugimi Slovenci, ki se pa še vedno oglašajo, tej primerna, lehko bi se vsak mesec še kaj dodalo. Nadjamo se vendar, da jih bode v kratkem \"saj toliko, kolikor jih je bilo lani, ko je Glasnik v manjši in manj lični podobi na svitlo prihajal. Prijazno torej vabimo ?'8? prijatelje domače lepoznanske knjige, da pridejo Glasniku po zgledu naše nadepolne nuadine v prav obilnem številu na pomoč. Iz Ljubljane. (Vesele in žalostne prikazni v narodnem življenji meseca januarja 1866.) — c — Danes naznanjam stvari, ktere imajo žalostno in veselo stran, ter so velevažne za ves slovenski narod. 1. Svetečeve štiri interpelacije, dr. Blei weis o v in dr. Ko sto v predlog v našem deželnem zboru. Žalostna stran se mi zdi ta, da v devetnajstem stoletji — v stoletji omike — še treba povpraševati po tacih rečeh in predloge staviti o tacih stvareh, ktere se opirajo na naravne, torej večne pravice, ki je sprevidi najpro-stejša človeška pamet; vesela stran pa je srčni pogum, s kterim se vrli naši rodoljubje krepko poganjajo za pravice, ki tako globoko v materijalni in duševni blagor segajo mili naši domovini, kterih jej pa do sedaj niso hotli pripoznati oni, ktere v prvi vrsti veže sveta dolžnost, kakor za druge narode, tako tudi skrbeti za Slovence. — Da ne bo preobširen moj dopis, naj častitim bravcem oznanim le jedro omenjenih vprašanj in predlogov. Gosp. Svetec je povprašal: a) ali je vlada volje gledati na to, da se bo spolnoval ministerski ukaz, po kterem se gimnazijalni dijaki brez trdnih ?''zrokov ne smejo oproščevati učenja slovenskega jezika? — b) ali hoče vlada skrbeti, da se bo izpolnovala grofa Belkredija okrožnica, ki veleva, naj uradi ljudem dopisujejo v domačem jeziku? — c) kako je to, da je na ljubljanski viši realki dobil službo učitelj, ki je brez znanstva ka-koršnega koli slovanskega jezika, čeravno je vladni razpis za omenjeno službo določno zahteval znanje slovenskega jezika m da-si tudi 77 je za njo prosil rojen Slovenec, ves sposoben'? — d) ali vlada hoče. skrbeti, da bode naš jezik v vseh uradih za naše domače ljudi imel pravice, kakoršne ima vsak tuji jezik za tujce ? — Naš deželni poglavar je obljubil odgovoriti vsem prašanjem, dosedaj je vstregel prvima in sicer tako, da smo sploh zadovoljni z njegovima odgovo-* roma, rekel je a d a) da se hoče vlada trdno držati višega ukaza od 22. julija 1860. 1., ter dostavil, da spoznava važnost tega jezika, torej bode vlada skrbela, da se za učence, kterim je nemški jezik materni jezik, ustanovi posebni razred, v kterem se bodo v nemškem jeziku učili slovenščine. Prav tako; kajti to je edina pot, da oboji učenci bolj napredujejo v važnem tem predmetu; a d b) pa je djal, da mu bo skrb, da se bodo vabila in dopisi slovenskim ljudem v prihodnje dajali le v slovenskem jeziku. Trdno se nadjamo, da vlada ugodno odgovori tudi na poslednji dve vprašanji. — Dr. Bleiweis je predlagal, naj zbor sklene deželno postavo, po kteri se ustanovi učni jezik v ljudskih šolah, realkah in gimnazijah na Kranjskem. Načrt, kterega je s tem predlogom izročil zboru, pa zahteva, a) da bodi v vseh ljudskih šolah slovenski jezik učni jezik, a nemščina naj se v glavnih šolah v 3. in 4. razredu uči kot zapovedan nauk; b) v realkah in gimnazijah pak bodi za polovico naukov slovenski, za polovico naukov nemški jezik učni jezik, tako da bodo učenci, dovršivši realko ali gimnazijo, enako zmožni obeh jezikov. Po tem predlogu bode menda zginil strah in sum njim, ki v eno mer trobijo po svetu, da hočemo Slovenci iz učilnic popolnoma -izpahniti nemški jezik. Trdno se zanašamo, da nam bode deželni zbor priznal pravico, ki nam gre po naravni postavi. — Dr. Ko sta pak je nasvetoval, naj se deželnemu odboru naroči, da prihodnjemu zboru predlaga, kako naj se deželni red in volilnik spremenita na duševni in materijalni deželni blagor. V resnici tehten predlog! — Grlasnik se sicer ne peča s politiko, toda navedene stvari nimajo le politične strani, ampak tudi globoko segajo v narodno življenje in slovstvo, torej se nadjam, da so tudi Grlasnikovim čitateljem zanimive. 2) Tudi 2. seja Matičinoga odbora ima svojo žalostno in veselo stran; žalostno ima sklep, da za sedaj ne izide „letopis," kterega bi bila imela izdati Matica po sklepu občnega zbora, že zato, ker se ne pomnoži naše slovstvo z novo knjigo, še bolj zato, ker se pisatelji niso poprijeli dela, kakor je bilo pričakovati, najbolj pa zat6, ker smo slišali, da je nekdo pisateljem iskreno odgovarjal, pisati za le - td letopis. Veselo stran imajo sklepi, da Matica izdd: a) Erbenov spis o Kranjski in Koroški zemlji, b) zgodovino Slovencev, spisal g. J. Trdina, in c) letno sporočilo. — Te tri spise dob6 za 1865. 1. Te tisti udje, kteri so obljubljene doneske za 1865. leto ali že plačali ali je plačajo do tistilimal, ko se prično razpošiljati knjige. — Matičinoga premoženja je sedaj v 5 "/^ obligacijah 20.308 gld. v gotovini pa 447 gld.; obresti, letni doneski in darila do 11. jan. znašajo 791 gld., in le samo ti se smejo za knjige 2. leta potrošiti. — Matica ne sme nobene knjige sprejeti in za nobeno plačila zagotoviti, dokler v svojih rokah nima rokopisa. — Matica od družbe 78 sv. Mohora brez povračila poprejšnjih stroškov prevzame dr. Vojskove knjige. ¦— Dr. tJlagov predlog: naj bi Matica pričela izdajati šolske knjige za gimnazije (realke) in učiteljske pripravnike, pride na razgovor v 3. odborovi seji, ktera bode še pred občnim zborom. S tem sem vam naznanil glavne sklepe 2. seje matičnega odbora, ki je glava blažemu društvu. Vendar pa m^nim, da glava sama ne more opraviti vsega matičnega delovanja, ampak do jo morajo v njem , podpirati vsi udje, vzlasti pa pisatelji, potem bodo naglejše izhajale knjige. Iz Dunaj a, 19. januarja. ^ Govoreč o slovenskem literarnem društvu sem ti v zadnjič obljubil pisati, kako je kaj z di'ugim, vseslovanskim društvom Slavijo. „Pobratimstvo Slavlja" ima namen sprijazniti in združiti mladenče vseh slovanskih rodov med seboj. Družabnik vsak lehko postane, kdor je Slovan in posluša na kaki viši tukajšnji učilnici te ali one nauke, ali vsak, ki je te nauke že dovršil, pa nima še določne državne ali javne službe. Do zdaj je družabnikov že okrog sto in petdeset, ter je upati, da, kedar se pobratimstvo popolno potrdi, bode se tudi število udov pomnožilo. Tudi lepo število Slovencev najdeš vpisanih. Pobratimija bode imela (in morda izdajala) časopis „Paleček," v kterem bode vsaki narodnosti odmerjen predalček za njen jezik. Ako se ne vgnezdi va - njo „drugi izvirni greh slovanski: nesloga kleta" — česar nas Bog varuj — upati je, da bodo mladenci slovanski, ki pozneje pridejo v Beč, našli krasno napravo, v keri bode vživotvorjena lepa Kolarjeva ideja slovanske vzajemnosti. * Toliko da ste minuli dve leti in že se je razrasla slovaška matica v čvrsto košato drevo, ki rodi vsako leto obilo lepega sadu. Šestero lepih manjših ali večih knjig, med kterimi gre omeniti sosebno „slovensko čitanko" zanižo gimnazijo v dveh obširnih zvezkih in prelepi „Ndrodni kalendar" s premnogo podučno tvarino, je častna priča nje dosedanje delavnosti. Sosebno lepo je sestavljena čitanka; in srečni bi bili mi Slovenci, ko bi imeli tako berilo za višo gimnazijo, kakor je imajo naši soimenci (Slovaki namreč zovejo svoj jezik slovenski jezik) za niže gimnazijalne šole. — Dne 10. januarja ?? bila XI. odborova seja v Št. Martinu, kterej je bilo pričujočih razun odbornikov tudi mnogo matičarjev iz hližnjin okrajev. Sklenjeno je bilo med drugimi rečmi, da se Culenova „Počtoveda" za I. gimna-zijalni razred v 2000 iztisih in „Slovenske čitanke" I. del v drugo natisne; enako se ima tudi za 1867 natisniti „Ndrodni kalenddr." Poslana dramatična dela so se izročila posebnemu odboru v presojo; vrh tega se je podelilo 7 daril (4 veča po 125 gld. in 3 manjša po 50 gld.) ubogim akademikarjem slovaške rodovine. * V Pešti — kakor v najnovejšem času tudi na Dunaju, vsta-novila seje pred kratkim družba srbske mladine pod imenom „Preodni-ea," kterej je lepi namen, da skupno goji domače slovstvo in se uri v lastnih književnih izdelkih; vodja jej je znani srbski pesnik J. Jovanovićr Najnovejši plod njene delavnosti na književnem polji. 79 je knjiga „Preodnicaki je polna zanimive tvarine pred kratkim prišla na svitlo in obsega med mnogimi drugimi rečmi sledeče lepe sestavke „Gjurgjevi stubovi," majhen epos od L. Koštica, „Pastirova vrula", pripovedka v vezanem slogu od M. Popovića, „Konj u Srbina" od J. Petroviča, „Značajnost dubrovačke književnosti" od K. Ruvarca itd. Cena je knjigi 60 nov. kr. * Stanovi prusko-lužiške mejne grofovine so darovali srbski matici v Budišinu 200 in g. baron Schönherg-Bibran 100 zlatov za izdavo srbsko-nemškega Pfulovega slovnika, kterega se ravno kar poslednji (8.) zvezek natiskuje. Že pred nekaj časom so v ravno ta namen podarili stanovi saksonskih Lužic 300 in kr. saksonsko mini-sterstvo 200 zlatov. * Nabira za češko narodno gledišče preveselo napreduje; konec preteklega leta je znašala zaloga že 188.687 gld. 91'/o kr. ; podpisovanje še vedno kaj lepo napreduje. Upati je, da bodo imeli naši bratje na severji v kratkem krasno samostalno narodno gledišče. Koliko združena moč premore, to nam lepo kaže tudi ta nabira; da bi nam služila v izgled, kedar gre za čast in slavo našega imena. — Pri tej priložnosti nam spet pride na misel g. dr. Bleiweisov predlog, da bi se v ljubljanskem gledišču vprihodnje vsai enkrat v tednu slovenski igralo; ni dvomiti, da se najdejo potrebne moči. Družba sloA^enskih igravcev, ki se bode gotovo sčasom po tem poti ustanovila, naj bi kratkočasila pozimi ljubljansko gospodo slovensko, med letom pa naj bi potovala po drugih mestih in večih trgih slovenskih ~ in ondi razveseljevala Slovence s svojo umetnostjo! * Na Dunaju se ustanavlja družba sv. Metoda, ktera bode skrbela za duhovno in krepostno omiko českoslovanskih prebivavcev na Dunaju in v njeni okolici. Napravljala bode v ta namen začetne šole, šole za rokodelske učence in družnike, knjižnice ter imela božjo službo v domačem jeziku. Letnina iznaša za družnike 2 gold., za deležnike pa 1 gld.; kdor želi pristopiti, naj se oglasi pri g. dr. Bur-gersteinu, oficijalu v c. k. državnem ministerstvu, ki se je že mnogo let, toda doslej zastonj trudil za napravo te prekoristne družbe. Začasni prvosednik je dvorni župnik dr. Svec, in v odbor sta izvoljena med druzimi gg. profesorja dr. Laurin in dr. Vitvar. * Visoka C. kr. vlada je pravila j ugo slo venske akademije v Zagrebu nekaj prenaredila in te premembe po povelji Njih Veličanstva hrvaškemu zboru v posvet izročila, predno se dokončno potrdijo. Premoženje jugoslovenske akademije iznaša po najnovejšem razkazku 270.000 gold. a. v. Da bi ta preimenitna narodna naprava kmalo mogla pričeti svojo delavnost! * Znani jugoslovenski jezikoslovec Fr. Kurelac je začel z visokim vladnim dovoljenjem na kr. zagrebški gimnaziji razlagati slovansko jezikoslovje učeči se mladeži. Naj bi izvrstnega jezikoslovca hrvaška mladina prav marljivo poslušat hodila in se razun j domačega tudi drugih slovanskih narečij pridno učila! 80 * Dne 6. januarja je umrl v Pragi po sedemnedelni pljučni bolezni Gustav Skrivan, profesor više matematike na praški politehniki. Domovina je izgubila v njem enega svojih prvih domorodcev in učenjakov. Skrivan se je rodil 1. 1831 v Krucemburku, bil je nekaj let vodja zasebne više realke na Dunaju , leta 1862 so ga pa pozvali na praško politehniko. Mimo treh večih matematičnih del je spisal mnogo učenih obravnav v različnih čeških in nemških časopisih. — Enako so izgubili konec preteklega leta Slovaki dva visokozaslužna domorodca in pisatelja, namreč župnika Ctiboha Zocha in korarja Tvrdy-ga. Naj v miru počivajo! * V teku minulega meseca se je število slovenskih čitalnic zopet pomnožilo: odprli ste se namreč z veliko slovesnostjo Čitalnica v Sevnici in pa čitalnica v Novem mestu. Da bi delali obilo let domačemu jeziku in domači omiki na čast in slavo! Imenik čast. naročnikov. (Dalje.) 41. Drag. Žagar, c. k. blag. vradnik v 1??????; 42. Dr. J. Vošnjak, okr. zdravnik v slov. Bistrici; 43. A. Stuhec, učitelj v slov. Bistrici; 44. Dr. Št. Kočevar v Celji; 45. A. Grašič, dekan v Trnovem; 46. P. F. Kramberger, fajm. v Fastenburgu; 47. si. slov. čitalnica v Mariboru; 48. L. Svetec, C. k. sod. pristav na Brdu; 49. Drag. Dežman, muzejalni kustos v.Ljubljani; 50. J. Grabrijan, dekan v Vipavi; 51. M. Koder, kurat na Slapu; 52. J. Cadež, kapi. v Logatcu; 53. A. Ličan, tergovec v il. Bistrici; 54. si. čitalnica vsi. Bistrici; o5. Dr. K. Gestrin v Ljubljani; 56. si. čitalnica v Celji, 57. L. Frčnik, fajm. v Zabnicah; 58. si. čitalnica v Sevnici; 59. L. Urbania, kpl. na Krki; 60. M. Mogolič, kapi. pri sv. Jurji; 61. Dr. J. Mencinger, v Brežcah, 62. Dav. Morel, osmosolec v Gorici; 63. M. Swab, korar v Trstu; 64. Dr. L. Vončina, prof. bogosl. v Ljubljani; 65 — 66. Dr. L. Vogrin, kanonik v Mariboru; 67. si. čitalnica v Trstu; 68. M. Drčar, kapi. v št. Petru; 69. si. čitalnica v Tminu; 70. R. Arce, c. k. poštni uradnik v Ljubljani; 71. B. Lesjak, kapi. vBelaku; 72. A. PuSl, šolski vodja vBelaku; 73. L. Serajnik, fajm. na Žili; 74. J. Sever, kapi. v Pišecah; 75. si. čitalnica v AjdovSini; 76. O. H. Bile, svešč. kap. reda na Reki; 77. J. Poženel, učitelj na črnem Vrhu; 78. J. Spenger, kapi. v Trebovljah; 79. J. Krajne, vikar v Ptujem: 80. Dr. J. Srnec v Mariboru; 81. si. Sokol v Ljubljani; 82. F. Rutar, fajm. pri sv. Luciji; 83. Fr. Repič, kapi. v Moščenicah; 84. L. Drzečnik VinSekov v Ribnici; 85. E. Polak, dekan v Leskovcu; 86. Dirnwirt; Spiritual v Celovcu; 87. A. Makaro-vič,_^ kapi. v Kanalu; 88. V. Pinezič, kapi. pri novi cerkvi na Avstrijanskem; 89. A. Šlee, umetn. vrtnar v Ribnici; 90. J. Samonik, c. k. nadporočnik pri generalštabu v Zagrebu; 91.^P. Hicinger, dekan v Postojni; 92. J. Pajk, c. k. gimn. učitelj v Kranji; 93. V Skerjanec, kapi. v Hartmannsdorfu. (Dalje prih.) Listnica. Čast. gg. domorodcem, ki so nam bili večidel že od začetka zvesti podporniki, poslali smo tudi ta Glasnikov list in je prosimo tudi njih daljše podpore. Kdor nas pa ne misli dalje podpirati, tega lepo prosimo, da nam ta list nazaj poslati blagovoli. Novim naročnikom moremo tudi s prvim letošnjim listom še postreči; g. V. K. v J. Drago nam bode; g. J. K. v G. V tej obliki še ni za rabo ; g. G. S. v T. Prosimo najprej ko morete; g. J. P. v C. Družba poslane knjižice ne bode mogla porabiti; g. J. K. v L. Družbi izročili; g. M. F. v G. Kmalo; prosimo več enacih pripovednih pesem; g. Gr. K. v G. Omenjene knjige nimamo; prosimo; g. J. L. v Z. Prihodnjič; za zdaj prepozno; g. J. B. v T. Prejeli in izročili; g. J. R. v T. Dobro; omenjenega naročila ne prejeli; g. J. K. v T. Došlo; g. L. L. v L. Zgo\j erotičnih ne moremo porabiti. Vredil in založil A. Janežič v Celovcu. Natisnil Jož. Blaznik v Ljubljani.