UDK 82.08 
Boris Paternu 
Filozofska fakulteta, Ljubljana 
A Y A N T G A R D I Z E M Y N A V Z K R I Ž J U S T R U K T U R 
Študija raziskuje sodobno slovensko avantgardno književnost in v njej 
odkriva hkratno delovanje dveh nasprotnih oblikovalnih načel. Z ene strani 
se uveljavlja horizontalno strukturiranje, ki v vseh miselnih in izraznih plasteh 
literarnega dela ukinja hierarhične sisteme. Z druge strani pa v ta proces, 
ki književnost spreminja v nevtralni verizem ali nevtralno igro, nenehoina 
posegajo postopki, ki v vseh plasteh ustvar jajo hierarhično urejene protistruk-
ture. Ta interakcija, ki ustvarja svojevrstne hibridne tvorbe avantgardizma, 
je prikazana ob zborniku Katalog 2 (1970). 
In the contemporary Slovene avantgardist literature there exist two opposed 
principles of creation. On the one hand we have the horizontal structuring 
which on all levels of thought and expression of a literary work negates 
hierarchic systems. On the other side, this process — which is turning literature 
into a neutral verism or neutral play — is constantly affected by procedures 
which on all levels create hierarchically built anti-structures. This interaction 
which creates peculiar hybrid creations of the avantgardisin is outlined on 
the example of the review Katalog 2 (1970). 
Težko bi našli p u b l i k a c i j o , v k a t e r i bi se p o j a v i sodobnega sloven-
skega a v a n t g a r d i z m a pokaza l i v ' tako s t rn j en i in izrazi t i podobi , koit se 
je to zgodilo v zborn iku Katalog 2, ki je izšel sredi le ta 1970.1 N e k a t e r a 
z n a m e n j a kaže jo , da gre za d o k o n č n o samopotrd i i tev smeri , k i se je na 
S lovenskem o p a z n e j e p o j a v i l a n e k a k o sredi šes tdeset ih let i n ima za sabo 
že vrs to osebnih iin s k u p i n s k i h nas topov . O d p r v i h sta med m a j p o m e m b -
nejšimli izid Š a l a m u n o v e pesn i ške z b i r k e Poker le ta 1966 in izid Šel igove 
proze Triptih Agate Schmarzkobler lela 1968.2 Med v idne j še s k u p i n s k e 
nas tope p a sodi jo: j avn i p r e d l o g tez in p r o g r a m za us tanov i tev rev i je 
Katalog leta 1967;3 v rs ta pesn išk ih p u b l i k a c i j i n nas topov t a k o imeno-
vanih OHO-skupine in 441-skupine ; izid p r v e g a Kataloga p o d s t r eho 
1 Katalog 2. uredili Rudi Šeligo, Iztok Geister, Tomaž lirejc, Tomaž Ša-
lamun, Rastko Močnik, zbirka Znamenja 11—12, ureja Dušan Pirjeoec, založba 
Obzorja, Maribor 1969 (natisnjeno junija 1970). 
'' Tomaž Šalamun, Poker. Samozaložba. Ljubljana 1966. Rudi Šeligo. Triptih 
Agate Schmarzkobler, zbirka Znamenja 5, ureja Dušan Pirjeoec, založba Ob-
zorja, Marilnir 1968 (natisnjeno decembra 1968). 
:l Teze o »Katalogu«, reoiji za literaturo in umetnost, Naši razgledi 18. nov. 
1967, str. 6%. 
16 S l a v i s t i č n a r e v i j a 
rev i je Problemi le ta 1968;4 i n n a z a d n j e iz id Kataloga 2, k i pomen i 
dos le j n a j b o l j samos to jen iin celovit s k u p i n s k i na s top nove smer i . Ne-
kol iko d r u g a č n a p o t a u v e l j a v l j a n j a si j e v is tem času i z b i r a l a a v a n t -
g a r d n a s lovenska d r a m a t i k a . T o p a ni v zvezi s amo z n j e n i m i d r u g a č -
n imi uve l j av i t ven imi pogo j i i n n a j b r ž t u d i n e s a m o z o p a z n o genera -
c i j sko r a z d a l j o , k i v g l avnem o b s t a j a m e d novodobn imi pisci te in d r u g i h 
zvrst i . Vse kaže , d a je n a š a d r a m a t i k a s svo j im n o t r a n j i m us t ro j em 
močne je p r i p e t a n a določene i d e j n e p r o b l e m e in kon f l i k t e , ko t s ta 
p r i p e t i l i r ika in p r o z a , in d a j i t a n j e n a las tnost ne d o p u š č a nag lega 
p r e h o d a ali r a z p u s t i t v e v svobodo nevezanos t i . T a k o n a j b r ž nii s amo 
n a k l j u č j e , d a K a t a l o g 2 n i m a p r i s p e v k o v s t ega p o d r o č j a , t emveč je 
ome jen n a p e s n i š t v o im p r i p o v e d n i š t v o , k i se j ima n a t o p r i d r u ž i j o p r i -
spevk i ( n o t r a n j e še m a n j vezanega) l ikovnega a v a n t g a r d i z m a in n j egov ih 
j a v n i h nas topov , vse od beog ra j skega ВI T E F v letu 1968 d o l ikovnih 
r a z s t a v p e s n i k a T o m a ž a Š a l a m u n a v K r a n j u le ta 1969. 
T o d a tud i b rez p r i m e r o v iz d r a m a t i k e so las tnost i p r o z e in poezi je , 
k i j u p r i n a š a K a t a l o g 2, to l iko dozorele, r a z v i d n e in s imp toma t i čne , da 
omogoča jo že Tazmeroma zanes l j ivo u g o t a v l j a n j e n e k a t e r i h t emel jn ih 
z n a m e n j novodobne s lovenske kn j i ževnos t i . 
V j e d r o p r o b l e m a nas pos t av i že u v o d n a Šeligov а p r o z a Odgovori 
in baterije.5 U s t r o j t e p roze j e n e n a v a d n o iz raz i t , t ako da so n j e n a 
g lob l ja m o t i v a c i j s k a g iba la r a z m e r o m a p r e v e r l j i v a v vseh p las teh dela , 
od zgodbe iin i d e j e do s t avčnega u s t r o j a in s l o v a r j a l>esed. 
Šeligova zgodba n i t i ni zgodba v t r ad i c iona lnem p o m e n u besede. 
S a j n i m a z a p o r e d j a vzročno p o v e z a n i h dogodkov , k i bi si sledili od ne-
kega j a s n o pos t av l j enega zače tka v vse b o l j zap le t eno s red ino in se 
napos led i z t ek l i v p r e g l e d e n t e r bo l j ali m a n j z a k l j u č e n konec. P r e d 
n a m i je p r e d v s e m p o d r o b e n z u n a n j i op i s n e k e m l a d e n a t a k a r s k e us luž-
b e n k e p r i n j e n e m čisto v s a k d a n j e m de lu , ko s svo j ima r o k a m a , k r p o 
in ho jo pos tor i vrs to oprav i l okoli mizic , s to lov i n s enčn ikov n e k e g a 
mes tnega gos t inskega lokala . V z a p o r e d j u n j e n i h gilx>v,' k r e t e n j in sto-
r i tev, k i j i h p i s a t e l j p o p i s u j e zelo p a z l j i v o , n a p rv i pogled n i n i k a k r š -
nega o p a z n e g a r e d a . ni nobenega p r a v e g a zače tka , s r ed ine ali konca . 
D e k l e n a j p r e j »z obema rokama naglo zgane po ploskvi mizice«, n a k a r 
sledi še množica p o d o b n i h oprav i l , dok l e r na koncu n e »sežejo >n jene 
roke tja gor po držaju« ve l ikega s e n č n i k a »ose do visokega jeklenega 
' Problemi, časopis za mišljenje in pesništvo, št. 67—68, julij-avgust 1968, 
ureja uredn. odbor Iztok Geister, Niko G r a f e n a u e r . . . itd., izdaja CKZMS in 
UOZŠJ v Ljubljani . 
5 Rudi Šeligo. Odgovori in baterije. Katalog 2. str. 6—13. 
peresa in malo zarjavelega zabiča«, cla spus te nape to platno. Vrstni red 
n jen ih opravi l hi bil lahko, t ako se v sa j zdi, ob rn j en l ud i v naspro tno 
smer, od s p e n j a n j a senčnika do p o č e t j a rok na mizici, brez bistvenih 
posledic za povednost gradiva. To p a poni eni, da p red seboj n imamo več 
zgodbe, k i bi imela jasno razviden, h ierarhično ure jen us t roj delov, 
temveč le tok d o g a j a n j a brez opazne je zaznamovanih vzponov in zarez, 
brez nadre jen ih in podre jen ih leg. Če bi o klas ični zgodbi lahko rekli , 
da je s t ruk tur i rana ver t ikalno, bi o t e j mogli reči . d a je s t r u k t u r i r a n a 
horizontalno, v svojo vodoravno neskončnost. Ta neskončnost je omejena 
samo s tehniko pros tora in časa, p a z ničimer drugim. In res Šeligova 
zgodba na p rv i pogled ni k a j drugega kot časovno in pros torsko za-
mejen, k r a t k o odmer j en izsek iz vsakdan jega dopoldanskega u r n i k a 
nekega gostinskega dekleta . I m a m o vtis, d a se ne bi zgodilo p r a v nič 
novega in bistvenega, tudi če 'hi avtor razš i r i l ta p r ipovedn i izsek, 
poras la bi samo količinska gmota s tvar i An opravi l , časa in prostora. 
Če je vse to res, po tem je v Šeligovi prozi na delu neka p rece j 
da l jnosežna s t r u k t u r a l n a lastnost, k i ne more zadevat i samo zgodbe 
in n j ene ureditve, pokaza t i se mora tudi še k j e d rug je in z drugimi znaki . 
N jeno nas lednje n a j b o l j zaznavno področ je se nam razkr i j e v jeziku 
pr ipovedi . Posebnost Šeligovega pr ipovednega p r i k a z o v a n j a dekle tovih 
opravi l je, d a ni členjeno. Č len jeno ni nit i v poglav ja nit i v odstavke, 
in k a r je na jbo l j opazno, niiti v s tavke . Vse je en sam stavek (dolg sedem 
strani) in tudi ob svojem n e h a n j u se ne k o n č u j e s piko, konča se brez 
kakršnegakol i ločila sploh. T a dolgi s tavek j e sicer navznoter nenehoma 
členjen v mnoge samostojne s t avke ali v odvisnike razl ičnih vrst in leg, 
k i so ločeni tud i z vej icami, venda r t aka členitev ni n i k j e r ostreje 
zarezana s p ravo stavčno pavzo, zaznamovano s piko. Tako se celotna 
gmota s tavkov v resnici ne p r e m a k n e iz svoje enotne osi in lege, os ta ja 
v glavnem premočr tna , po t eka joča p o eni sami neskončni ravn in i spo-
ročan ja , ki j o seka spet samo tehnika n u j n e pros torske in časovne ome-
jitve. Tud i Šeligova pripoved sc r azkr i j e kot s t ruk tu ra , ki je k l j u b vsem 
no t ran j im izraznim t repe tom v bistvu vodoravna : brez v idne jš ih po-
menskih vzponov in padcev, brez izrazi to zaznamovanih glavnih in 
s t ranskih con, brez odločnejš ih zarez v gmoti gradiva , brez pres tave 
v enakomerni hitrosti sporočanja . Sk ra tka , to je pr ipoved , k i i zk l juču je 
klasično h ie rarh i jo č len jen ja iin tako rekoč splošči vse jezikovne verti-
kale v horizontalo enega samega, brezbrežnega s tavka . 
U k i n j a n j e h ierarh ičnega us t ro ja pr ipovedi se pokaže še v neki n jeni 
lastnosti. In sicer v u k i n j a n j u av tor jeve vsevednosti, ki je v klasični 
prozi tako suvereno obvladovala vse stvari , dogodke i.n osebe, obvlado-
vala celo bra lca samega . P i sa te l j z d a j p r e n e h a biti bog svojega las tnega 
kozmosa. Sam več ne ve vsega o s tvareh , dogodkih in osebah, k i j ih po-
s tavl ja p red bralca, pos ta ja negotov, dopušča več resnic .in dvomi o svoji 
vednosti. Zato njegovi s tavk i niso več samo ugotavl ja joči in trdiilni, 
temveč t ud i dopus tn i , pogojni , dvomeči in nevedni . Šeligo j ih pogostoma 
u v a j a s prislovi ali glagoli domnevan ja in ug iban ja : mogoče, nemara, 
lahko da, se zdi, ni uide t i jasno i td . Ali p a j ih u v a j a s členom pribl iž-
nega oz. p r imer j a jočega označevan ja : kot da. To pomeni , d a p isa te l j 
izgubl ja n e k d a n j o p r ivzd ign jeno in vse vidno, od zgornjo ali ver t ikalno 
perspekt ivo, n jegov pr ipovedni po loža j oziroma opazovalna točka se 
spušča med stvari , dogodke in osebe same, posega v gmoto ž ivl jenjskega 
gradiva , se »plošča v čisto horizontalno, zemeljsko, pr ib l ižno vednost o 
l judeh in s tvareh . To usodno spremembo pr ipovednega položaja lahko 
p r e v e r j a m o še ob nekater ih drugih znakih , na p r imer ob p isa te l jevem 
ravnan ju s prostorom in časom. Kakor hi t ro njegovo opazovan je in pr i -
povedovanje zdrsne z vsevidnega razgledišča in se spus t i v neposredno 
bliixino stvari in l judi , ko se tako rekoč pr i lepi ob ž iv l jen jsko gradivo, 
je neizogibno, da tudi p r i kazovan j e pros tora in časa izgubi pe rspek t ivno 
razda l jo iin kompozici jo, to se p r a v i h ierarh ično urejenost med »tu« 
in »tam«, med »zdaj« in »nekoč«, med »blizu« iin »daleč«. Z neodmak-
n jenega razgledišča je možno predvsem samo »tu« in »zdaj« in »blizu«. 
V besedilu n a j d e m o na p r imer tale popis pros tora : 
kot da je vodoraven m l od leve proti desni na tem malem prostoru, ki je celo 
malo privzdignjen, in jili je 15.86'/o do skrajno desne, ko prostora že niti več ni 
Možen je samo realno prisoten prostor iin realno prisoten čas. pa še 
to predvsem v tehniki izsekov.' In t ako v Šcligovi poezij i tudi je. Prostor 
in čas d o g a j a n j a sta brez kompozici je , ki bi bila u re jena v sk len jeno 
p r ipovedno perspekt ivo. Sta docela »fizična« pojava , ki se j ima pr ipoved 
podreja . To uikiniiev pe r spek t ivne razda l je lahko p r eve r j amo ob de js tvu , 
da bi se količina doga j an j a , ki jo vsebuje pr ipoved, ' l ahko resnično 
zgodila v pr ib l ižno istem času, kot ga porab i av to r j eva p r ipoved ali 
mi z b r a n j e m pr ipovedi . Tud i prostor d o g a j a n j a je en sani in telesno 
0 Tudi v tisti moderni prozi, kjer deluje sistem svobodnega spominskega 
ali psihološkega asociiranja, ki poljubno gospodari s prostorom in časom (n.pr. 
Bloom ali Mölly v Joyceooem Uliksu), gre v resnici vedno za popolno pose-
danjenje vsakega drugega časa in zu popolno približanje vsakega drugega pro-
stora. Vendar teh mehanizmov psihološke dinamike, ki pomenijo neke vrste ago-
nijo vsevednega pripovednega položaja, bolj točno, pomenijo ukinjanje hier-
arhične perspektive ob še vedno prisotnem ali celo močneje vznemirjenem 
|H)seganju v več prostorov in časov, v obravnavani Seligovi prozi ni več. 
obv lad l j iv , se p r a v i , da bi ga v resničnost i l ahko v idno in s lušno zaznal i 
v p r ib l i žno e n a k e m času. e n a k e m zornem ko tu i.n v enaki mer i ko t v 
p r ipoved i . S k r a t k a , m e d r ea ln im časom in p ros to rom ter m e d p i sa -
t e l j ev im i zmiš l j en im, l i t e r a rn im časom in p ros to rom ni b is tvene raz l ike 
ali r azda l j e . O b e ka tegor i j i se b l i ža ta , p o k r i v a t a , sploščaita v eno samo. 
ka r pomeni , d a o b s t a j a t a brez vmesne p e r s p e k t i v n e r azda l j e , b rez h ier -
a rh i čne p rede l ave . 
I n če j e vse to o Šeligo vi zgodbi An o n jegovem n a č i n u p r i p o v e d i res, 
m o r a i s t i s t r u k t u r a l n i zakon obv ladova t i ituidi še d r u g e p las t i de la . Na 
p r i m e r o z n a č e v a n j e oseb, s tva r i in po loža jev . 
Že p r v i pogled v t a k o imenovano mor fo log i jo o z n a č e v a n j a r a z k r i j e 
posebnost , d a se Šeligo izogiba a n t r o p o m o r f i z i r a n j a , t o r e j i m e n o v a n j a 
in p r i k a z o v a n j a reči ali p o j a v o v skozi ps ihološko op t iko , ki s m o je t ako 
v a j e n i iz k l a s i čne proze.7 I o n a j p r e j ugo tov imo pr i o p i s o v a n j u g lavne 
in ed ine osebe. Še.ligovo o z n a č e v a n j e je iz raz i to z u n a n j e , kot bi gibe, 
k r e t n j e in poče t j a n jegove osebe s p r e m l j a l a leča f i lmske k a m e r e , k i zelo 
od bl izu lovi z u n a n j e izseke, ne p a oko r azmiš l j a jočega ali ču tečega 
p i sa t e l j a , ki bi hotel p r i k a z o v a t i človekovo no t ran jos t . 8 Poleg tega p ri 
svo jem o z n a č e v a n j u na jčešče u p o r a b l j a t ake besede An n j i h o v e zveze, 
ki so čim d l j e z u n a j ps iho loške ali s u b j e k t i v n e iz raznos t i : nenehoma 
o z n a č u j e z besedami , ki sodi jo v eiksaktno in objektivist , ično območ je 
fiziologije, f iz ike, m a t e m a t i k e , geomet r i j e , t ehnike , po t ro šn i škega blago-
z n a n s t v a in d r u g i h s lova r j ev sodobne civi l izaci je . Y tako. p o u d a r j e n o 
z u n a n j e , b rezosebno in do k r a j a ver i s t ično o z n a č e v a n j e z besedami , za-
je t imi z » in te rd isc ip l inarnega« p o d r o č j a f iziologije in geometr i je , n a s 
uvede že zače tek p r i p o v e d i : 
N a j p r e j in daleč napre j ima dve roki. ki ji rasteta navzven, a sta povešeni, 
tako da je telo celo malo sklonjeno k njima, ali kot da roki rasteta od tam, 
kamor sta sklonjeni in v nekaterih t renutkih celo upei jeni , v telo, ki je 
7 Izraz uporabljam tu po t.i. morfološki šoli« (G. Müller, II. Oppel), 
ki je svoje raziskave literarnih del opravljala ob analizi pisateljevega izbi-
ran ja in izpuščanja snovi, le da pojem uporabl jam v nekoliko širšem pomenu, 
zato ker ga prenašam tudi na druga področja l i terarnega oblikovanja, tn 
na primer na sistem označevanja. 
8 Že morfološka šola je bila pozorna do tistega, kar je pisatelj opuščal. 
Še bolj izostreno je ta problem označila strukturalna dialektika. j . M. Lotman 
je zapisal celo naslednjo misel: Odstopanje od prikazovanja ene strani 
predmeta ni man j bistveno kot pr ikazovanje drugih (strani predmeta)«. 
{Lekcii po strukture, poetike. Brown University Reprint V, Providence, Rhode 
Island 1968, str. 21). 
nagnjeno, kot da ju njuna rast veže vase in naprej, rasteta, frizura pa je 
v filmu, tako sklenjena, čeprav je tudi sklonjena in je navzdol, da ne gre 
nikamor, in tam spodaj, kamor rasteta roki od zunaj v telo, se to telo med 
ramenoma v dihanju premetava ven in noter in širi tudi dolge mišice pod 
pazduhama, da se obloga tafta širi in iskri v soncu 
Celo opis obraza in oči, nekoč g lavnih nosilcev duševne oznake in 
p revodn ikov duhovne vsebine p r ikazan ih oseb, je tok ra t p o u d a r j e n o 
n«psihološki in neglobinski, sp remenjen po večini v podrobno, necelovito 
in razčlenjeno n a v a j a n j e samih fizioloških znakov: 
ostaja ravna črta pristriženih las na čelu, ki grejo kostanjevo iz temena 
lobanje v neizbrazdano in nepopisano čelo, pri miru in nepoškodovano malo 
nazobčana, kot da je kakšen glavnik ali mala žaga brez loka in ročaja, oči 
pa zmeraj malo zaostajajo za smerjo opletanja obraza, kot da niso tako 
nagle, kot da se malo lepijo na mize vse naokrog, ki silijo vanje, tako da 
z vsako strani pridejo na jp re j razgaljene beločnice kot belo modi i ponjavici, 
zenici s sivo zeleno piko v svojem žrelu pa se potem, kasneje in potem za-
režeta vanju in skoraj nič ne poteče, ko ostaneta spet sami in so beločnice 
že na drugi strani, ostaneta sami z vekama in kožicami, ki so zrasle v ostre 
kotičke, kot da dostikrat ležeta lici gor pod čelo. ker grejo usta spodaj na-
razen, in se potem oči in vse okoli njih ravna v sploščeno črto, znotraj katere 
se potem zrkli kopljeta v mokroti isker 
Oči sp loh n i m a j o svoje barve, temveč i m a j o barvo, k i jo določajo 
stvari , p redmet i in po jav i okoli n j ih . Zato so to sivo zelene oči, ki imajo 
o sebi špricanje zelenih valoo Save i n lesk, kii j im ga d a j e gladina zelene 
mizice pod nj imi . Oči tudi niso samostojen organ do jeman ja , de lu je jo 
tako, kot da se malo lepijo na mize vse naokrog, ki silijo vanje. Y sk ladu 
z nepsihološko ali celo pTotipsiihološko usmer jenos t jo te proze so tud i 
n a d a l j n j a r azmer j a , ki obs t a j a jo v morfološkem us t ro ju označevanja . 
Ni nak l juč je , da Šeligo začenja s pop isovan jem rok, telesa in mnogih 
podrobnih z u n a n j i h lastnosti vse d o prs tov in členkov na rokah, d a p a 
šele za to množico kot p o n a k l j u č j u name tan ih in ločenih telesnih znakov 
omenja oči, obraz in napos led čisto mimogrede tud i imé glavne »juna-
kinje«: Milena. Tradic ionaln i r ed u v a j a n j a , p r e d s t a v l j a n j a in označe-
v a n j a glavne osebe je s tem temelj i to razdr t , celo p r e o b m j e n : bo l j ali 
m a n j s lučajn i telesni znaki so n a p rvem mestu, obraz in osebno ime 
p a p r i h a j a n a vrsto šele n e k j e daleč za n j imi , se na to "spet izgubl ja , 
dokler naposled ne potone za oprav i l i telesnih gibov, o b ka ter ih se pr i -
poved izteče v svoj nedokončani konec. 
. N a d vse znači lno je tudi r azmer j e med predmet i in človekom v tej 
prozi. Y viidno ospredje se pomika množica vsakdan j ih p redmetov in 
s tvari s svojo s k r a j n o ot ipl j ivo, n a t a n č n o in podrobno obstojnost jo, tako 
da človek sani začne i zg in ja t i v n j e j . Ze p r v o dek le tovo delovno p o č e t j e 
je n e k a j , k a r se pogreza in rtone v o b d a j a j o č o jo p r e d m e t n o s t : 
nanagloma pomežikne z obema vekama in vse mišice nad ličnicama zaplešejo 
in potem z obema rokama naglo zgane po ploskvi mizice, ki dobi svetle 
zelene črte, iki se v svetlih snopih, med katerimi je podlaga, pravokotno 
križajo, med naglimi prsti, ki imajo členke in naglost, pa je krpa, ki je 
poklicna, ki ima belo platneno podlago in zelene in rdeče črtice v snopih, 
ki se pravokotno kr ižajo in padajo ene čez druge, ki so p iav tako ravne 
G r e za podoben p o j a v , k a k r š n e g a je Luc ien G o l d m a n n o b »novem 
romanu« N. Sarrauitove in A. Robbe-Gni l le ta imenoval »bolj ali m a n j 
r a d i k a l n o i z g i n j a n j e č loveškega l ika« iz novodobne r o m a n e s k n e s t r u k -
ture, k a r p a je v zvezi »s p r a v to l iko r a d i k a l n o k r e p i t v i j o samostojnos t i 
p redmetov« v sve tu novega r o m a n a . Po r o m a n u j u n a k a in n a t o r o m a n u 
r a z k r o j a osebnost i n a j bi bil r o m a n r e i f i kac i j e oz i roma osamosvojene 
p r e d m e t n o s t i t r e t j a zgodovinsko t ipo loška s t r u k t u r a ev ropskega r o m a n a . 
Še b o l j izraziiito k o t v o b r a v n a v a n i p roz i je bi lo Šeligovo p o p r e d m e t e n j e 
v Triptihu A date Schmarzknhler. od kode r bo uvodn i op i s k l j u č k a šte-
v i lka 2S, k i o d p i r a p r e d a l p i s a r n i š k e mize, ostal l a h k o n a r a v n o s t šolski 
p r i m e r »reifici ranega« ali »reist ičnega« sloga.8 a 
I n n a z a d n j e je t u še nek i p o j a v , k i n a m r a z k r i v a p o d o b n o resnico. 
T u d i k a d a r p i s a t e l j p r i o z n a č e v a n j u izs topa iz svojega n e p o s r e d n e g a 
i m e n o v a n j a las tnost i ali po loža j ev osebe, se p r a v i , k o se o d d a l j i od 
o b j e k t i v n e g a s p o r o č a n j a skozi n a v a d n i en »semant ičn i besedni s is tem 
in se odloča za dvosernan t ično oz i roma p r i m e r j a l n o ali m e t a f o r i č n o 
označevan je , k j e r bi bilo l a h k o mnogo več p ros to ra za ps ihološko okspre-
siivnost, tega ne izkoris t i , t emveč o s t a j a da leč z u n a j besednega počlo-
Triptih Agate Sclimarzkobler se začenja takole: 
Ključek s površno vtisnjeno šteDilko 28 se v ključavnici zatakne ali zaskoči 
tako kot skoraj sleherno jutro. Brada zadene ob nekaj trdega, neizglajenega, 
in to jo potem zgrabi, da ga je še nazaj zavrteti težko. Ključek je votel in zelo 
površno ponikljan, na robovih držaja že prihaja na dan rumena barva kovine, 
ki je pod zelo tanko površino. Roka, ki seže v izdolbino pod predalom, po-
prime, prsti se v členkih upognejo in napnejo, potem popustijo, vrnejo se gor 
k desni roki in zdaj obe porineta ključek zelo globoko v ključavnico, ga notri 
najprej malo zrahljata, kot da iščeta za brado najbolj ugodno lego, potem 
pa odločno zasučeta v desno, in ključavnica skoči. Mogoče je slišati prožni 
kovinski zvok vzmeti. 7л prvi pri nas znani načelni ugovor zoper antropo-
centrično načelo v književnosti in hkrati zagovor osamosvajanja predmet-
nosti v n j e j je treba šteti sestavek Narava, humanizem, tragedija, katerega 
avtor je Alain Robbe-Grillet in ki je izšel v slovenskem prevodu v Problemih 
št. 53, m a j a 1967, str. 689—702. 
v e č e v a n j a in p o o s e b l j a n j a . N j e g o v e p r i m e r e ali p r i spodobe k a ž e j o celo 
v nasp ro tno , n e a n t r o p o l o š k o smer , v smer p r i m e r j a v e č loveškega sveta 
z ž iva l sk im iin še češče s p r e d m e t n i m ali t e h n i š k i m svetom kot z adn jo , 
odloči lno s t o p n j o oznake . N e k a j p r i m e r o v : 
preščipnjen pas. kot da je kakšna žuželka; sapnik utripa kot modra žival; 
uhel j s svojo školjko; kaplj ice malih živcev; črta pristriženih las na č e l u . . . 
malo nazobčana, kot da je kakšen glavnik ali mala žaga brez loka in ročaja; 
beločnice kot belo modri ponjavici; koraki z glasom visoke pete; mora 
motati svoja čutila v vse smeri zračnega prostora; oči. kot da se malo lepijo 
na mize; sestavljene oči; valovi z ren ja ; z renj i delata predor razredčenega 
zraka; (ona), kot da je stehtana; (ona) kot kakšen velik procent, itd. 
Podobno kot us t ro j zgodl>e iin naciin p r i p o v e d i n a m tore j tudi morfo-
logi ja Šeliigovega o z n a č e v a n j a kaže . k a k o se v t e j p roz i ve r t i ka lna s t r u k -
t u r a s p r e m i n j a v hor izonta lno .^Glede tega n a m morfo log i j a o z n a č e v a n j a 
pove celo n e k a j več in določneje kot zgodba in nač in p r i p o v e d i . Pove 
n a m . d a v t e j p roz i p r i h a j a do zelo b i s tven ih s p r e m e m b v r a z m e r j u 
človek : s tva r i . Z a m a j a l o se je s ta ro k l a s i čno r a z m e r j e med n a d r e j e n i m 
človekom in p o d r e j e n o s tva r jo , p o m e m b n o s t enega in d rugega se z a č e n j a 
meša t i i n i z r a v n a v a t i , zanes l j iva h i e r a r h i j a med n j i m a se seseda. In 
tu se z a č e n j a r a z k r i v a t i mise lno in f i lozofsko za l ed j e nove proze , za led je , 
k a t e r e g a .na jbol j v i d n a lastnost j e relativ izaci ja ali celo u k i n j a n j e a n t r o -
pocen t r i čnega pog leda na ž iv l j en je , s tem p a tudi h u m a n i s t i č n e hier-
a r h i j e po javov . R a z d i r a n j e te h i e r a r h i j e p a pomen i o d p r a v l j a n j e še cole 
vrs te d r u g i h h i e r a r h i j ali v e r t i k a l n i h s t r u k t u r v lepos lovnem de lu . 
S k r a t k a , zel i se, kot d a p r i h a j a d o s k r a j n e g a o b r a č a n j a ali dokončnega 
z a n i k a n j a t i s t e norme , ki jo je ob zače tk ih s lovenske u m e t n e p r o z e leta 
1858 pos tav i l knit.ik F r a n Levs t ik , i z h a j a j o č iz k las ične l i t e ra rne es te t ike : 
»... vsakemu umetniku je človek prva reč, vse drugo ima le toliko 
veljave, kolikor je dobi po njem.i' O d tod. iz tega žar i šča so i zha j a l e 
t ud i vse d r u g e g l a v n e Levs t ikove l i t e ra rno es te tske ( norme , u re j ene 
s t rogo h i e r a r h i č n o vse t j a do p i r a m i d n s t o z g r a j e n e zgodlx\ pri ka ter i 
n a j bi p i s a t e l j zelo pazi l , k a k o jo >zaplete in /.opet razdrâsat. 
In v e n d a r o p i s a n i zakon , ki t a k o b i s tveno določa in posega v vse 
p las t i Šel igove proze , n i n j e n edini obl ikovalec , n j e n edin i n o t r a n j i »ge-
nera tor« . Če bi bil in če bi z a v l a d a l do k r a j a neomejeno, bi leposlovno 
de lo m o r a l o r azpas t i v doce la b rezs red i ščn i in b rezvrednos tn i sistem, 
k a r bi n a v s e z a d n j e p r i v e d l o t u d i do r a z p u s t i t v e s lehernega s i s t ema 
sp loh in do p o l j u b n e g a k o p i č e n j a leposlovnih znakov , k j e r bi v l ada la 
» Popotovanje iz Litije do Čateža, Levstikovo /Л) IV, 1958, str. 28. 
le še n a k l j u č j e In igra. Ko Šeligovo prozo preberemo do k ra j a , pa ven-
dar le vemo, da do takega sitanja ni prišlo, in čutimo, da se za veri-
stičnim izrezom iz dekletovega nepomembnega de lavn ika skriva še n e k a j 
pomembnejšega , t r a jne j šega in globljega. Toda . če je to res dm ne samo 
naš domislek ali dodatek , mora jo poleg znakov omenjenega zakona, 
ki posega v celoto, obsta ja t i tudi še o t ip l j iv i znaki nekega nasprotnega 
zakona, tistega, ki e t ru k tu r i ra v ver t ika lno smer. 
Za p r v i in n a j b o l j viden t a k znak lalvko š te jemo neko posebno 
povedno plast , ki čisto po svoje s p r e m l j a doslej obravnavano dekletovo 
»zgodbo«: gre za vrs to anke tn ih v p r a š a n j , ki v obliki ločenih in z ve-
likimi č rkami na t i sn jenih s tavkov (npr. : K O L I K O SI S T A R A . . . ? ali : 
K A J TI P O M E N I D E L O ? ali: K A J TI P O M E N I L J U B E Z E N ? itd.) od 
časa do časa in vse do konca ostro p r e k i n j a j o p r ikazovan je dekletovih 
opravi l . V p r a š a n j a so razpore jena po š tevi lkah in p o v p r a š u j e j o po te-
mel jnih poda tk ih : po dekletovi starosti in izobrazbi , po n j enem odnosu 
do dela in vzgoje, po izostankih od dela, po tem. k a j ji pomeni l jubezen, 
k j e vidi ci l j in smisel ž iv l jenja , česa se n a j b o l j boji in za k a j bi bila 
n a j p r e j p r i p r av l j ena umret i . Mreža oštevilčenih anketn ih v p r a š a n j je 
na prvi pogled nel i te rarna lepl jenka , položena na l i terarno pr ipoved , 
tore j eden izmed pos topkov znane igre, ki i zpodnaša resno v neresno, 
vzvišeno v vsakdan je . Vendar n a s t aka razlaga tu ne more zadovolji t i . 
Mreža v p r a š a n j je n a m r e č taka , d a močno presega običa jno tehniko, 
smer in globino anke t i r an j a . Šeligova anke ta ima strogo kompozici jo, 
začenja se z vp ra šan j i fo rmalne narave , a n a t o vr ta vse globlje v int imni 
svet izpraševanke . dokler se ne p reb i j e do v p r a š a n j o smislu živl jenja 
in smrti . V p r a š a n j a so n a n i z a n a v strogo p i ramido vrednot , so .strmo 
hiierarhizirana v en sani vrli, ka terega konica je smrt. In ke r stoji z a d n j e 
v p r a š a n j e čisto na koncu besedila, se pos lednja beseda te proze glasi: 
UMRETI . Tehnicizcm in verizem običajnega anke t i r an j a pa je naposled 
prebi t in odpr t v mrako tne nadponiene tudi z ncnak l jučno okoliščino, 
da je v p r a š a n j , pos tavl jenih dekletu, na t anko t r inajs t . 
Vse to pomeni, da je ob dekletovo sk ra jno v s a k d a n j e ž ivl jenje , kate-
rega nepomemben izsek p o p i s u j e »zgodba« nak l jučn ih opravi l , postav-
ljena lestvica v p r a š a n j o temel jn ih in ne samo vsakdan j ih zadevah nje-
nega ž ivl jenja , v p r a š a n j o poglavi tnih rečeh človekovega b ivan ja sploh. 
G ledano še z druge s t r an i : ob vodoravno razliti zgodbi nenadoma strmi 
v p r a š a j i ; ob s tavku , ki teče brez p red iha in p ike v ravno neskončnost, 
k ra tk i , na tančno usmer jeni in jasno zamejeni s tavki : o b neosebnem, 
popredinetenem in zunan jem označevanju ostri obrat i navznoter , v jedro 
dekletove no t r an j e usode; ob strogi vizualizaci j i sveta nagli pres topi 
л' p r a v t ako s t rogo ref leksi jo o svetu. N a kra tko , ob izrazi t i hor izontalni 
s t ruk tur i se p o j a v l j a in jo kr iža izrazi to ve r t ika lna s t ruk tu ra , ob razl i tem 
brezvrednostnem toku reči nenadoma tok, ki se us tav l j a in je n a r a v n a n 
v s topn jevan , koničast red. 
Če je to res, po tem mora slediti v p r a š a n j e : k a k š n o je n a d a l j n j e 
r azmer j e mod t e m a nasp ro tn ima s t r uk tu r a ln ima zakonoma, ki se nam 
razk r iva t a iz Šeliigove proze? Bol j na t ančno : ali je zakon humanis t ične 
vort ikalnosti pr isoten samo v anke tn i na l epk i v p r a š a n j in n i k j e r d rugje , 
k a r bi pomenilo, d a je celota te p roze mehanično razrezana na d v a čisto 
ločena svetova, al i so s tvar i u re jene k a k o drugače? K d a j bi bila sploh 
možna popolna ločenost? Gotovo bi imela pogoje za obs to j predvsem 
ob dveh pr ipovednikovih d r ž a h : če bi svet glodal skozi op t iko docela 
nevezane in čiste igre, ki zmore pos tav l ja t i v soseščino popolnoma brez-
zvezna n a s p r o t j a ; ali p a , če bi svet glodal skozi op t iko strogega mora-
lizma, k i zmore n a s p r o t j a do k r a j a ločiti zato, ker j ih lahko loči v čiiste 
ide je in čisto empir i jo . D a svet igre ni Šeligov svet, smo ugotavl ja l i 
že p re j . ob njegovi docela neignivi, v bis tvu zelo resni montaž i anke tne 
mreže na zgodbo. D a pa ni moralist , v sa j moral is t na ivne vršite ne, kaže 
cela vrsta s tvar i , od n jegove nenavadno dal jnosežne zmožnosti in pos luha 
za nevtra ln i verizem p a d o okoliščine, da si je za svoj humanist ična 
memento, k i je r azpe t čez nehumanis t i čno zgodbo neke na takar ice , 
izbra l vpraša lno , tore j v fo rmalnem pogledu odpr to obliko sporočila. 
Po temtakem je v njegovi obravnavni sveta t reba p redpos t av l j a t i neko 
t re t jo držo, ki ni niti nevezana ig ra nit i zavezani moral izem. Predvide t i 
je t reba možnost o d p r t e in te rakc i je mod različnimi, tudi odda l jen imi 
legami n jegovega miš l j en ja , v našem p r i m e r u in t e rakc i j e med »an-
ketnim«: in »fabula t ivnim« delom p r i ču joče proze. T a k o se naše raz-
m i š l j a n j e naposled zoži v eno samo glavno v p r a š a n j e : ali v »fabulat iv-
nem« predelu Šeligove p roze — to re j v tistem delu . ki j e sicer v vseh 
svojih p las teh pokazal jasne znake t ako imenovanega dehierarhiziira-
jočega s t ruk tu ra lnega zakona — o b s t a j a j o tudi znaki nasprotnega , hier-
arhiz i ra jočega zakona, ki so docela razvidni in vodilni v »anketnem« 
delu iste proze, ali t eh znakov ni? 
Paz l j ivo preg ledovanje nam pokaže, da na vse ravni »fabulat ivne« 
pr ipovedi , p a n a j bo na p rv i pogled še tako brezosebna, poprcdmotena 
in zgolj tehnično vizualna, p r o d i r a j o sunki drugega s t ruk tu ra lnega 
vzvoda, t a k o d a v resnici p r i h a j a do ostr ih i n t e r akc i j obeh globinskih 
zakonov t e proze. 
V morfologi j i snovi k l j u b izrazit i p i sa te l jev i usmerjenost i navzven, 
v množico stvari ,in predmetov , ki človeku jeml je jo središčni položaj 
in ga pož i ra jo vase, ni mogoče prezret i avtor jevega pos topka, k i de lu je 
v nasp ro tno smer. Šeligovo oko se namreč nikoli za d a l j časa n e od-
makne od glavne osebe, le d a jo na jčešče ne gleda in ne pop i su je kot 
celoto, temveč v n jen ih posameznih fizioloških izsekih in ločenih gibih, 
povezanih s p r edme t i in s tvarmi okoli n j ih . O d časa do časa oznake 
celo z razi to p re s topa jo me je fiziološkega ver izma in dobe globlje no-
t r an j e razsežnosti. Začnejo nam razkr iva t i psihološko za ledje p r i ka -
zane osebe i n tudi p i sa te l j a samega. P o razmeroma dolgem in podrobnem 
popisovan ju dekletove zunanjos t i nalet imo n a p r imer n a tole mesto: 
(njene oči) lahko vidijo najmanjši list na nasproti stoječi palmici in lahko 
vidijo na zid prislonjen bicikel in mogoče vse, kar Milena, Milena, Milena 
ni mogla nikoli videti, ker ni bila od tu, ker ni bila iz teh krajev in je imela 
klobuček in oči v daljne daljave, podane t ja daleč in razprte ustne, da so 
bili zobje mokri od solz in postrani nagnjena glava 
T u se n a m razkr i j e t a dekletovo i u j s t v o in tesnoba sredi n jenega 
novega sveta, r azk r iva t a se nam n j e n a žalost, odsotnost in obrnjenos t 
v daljne daljave. Avtor je očitno izstopil iz veristično nevt ra lnega in 
zunanjega označevan ja in posegel po psiholoških oznakah . Njegov izstop 
iz brezosebne opisnosti je tud i t r i k r a t n a zaporedna navedba , že ka r 
k l ican je n jenega imena, ko g a je zapisal prvič , drugič, t re t j ič iin obenem 
zadn j ik ra t . N a z a d n j e tud i izbi ra imena, kak r šno je, u tegne imet i globlji 
pomen. To p rvo opaznejše mesto psihološkega in hkra t i liirskega ozna-
čevanje dek le ta ter n jene usode p a se s t ika in seka, n a j b r ž n e p o na-
k l juč ju , s p r v i m pomembne j š im anke tn im v p r a š a n j e m : K A J TT P O -
MENI D E L O ? Priš lo je torej d o p r v e izraz i te jše in t e rakc i j e obeh te-
mel jn ih gibal te Šeligove proze. 
Izstopov ali p remikov iz konkre tnega verist ičnega označevan ja je 
nato še cela vrsta. Začen ja jo se ponavad i tako, da avtor pres topi od 
razč lenjenih fizioloških opisov v celovitejše oznake telesa in predvsem 
njegove drže. Na p r imer : telo je malo sklonjeno; telo, ki je nagnjeno; 
predno vse to... ne zdrsne navzdol; dokler se ose to skoraj sunkovito 
ne predrugači. Iz takih, v povzemajočo celovitost n a r a v n a n i h opisov 
je na to samo še k o r a k do pomenske poglobitve zunan j ih drž telesa, se 
pravd do oznake dekletovega duševnega in duhovnega s tan ja . Na p r imer : 
in je vse skupaj samo majhen, moker vzdih; je ose zlito v jasnost ali 
začudenje. 
Vse to p a pomeni, d a Šeligovo označevan je k l j u b p rev ladu jočemu 
verizmu ni samo enorazsežno ali zapr to , ni vedno u je to v eksak tno 
enoumnost , ni vselej popolno pokr ivan je besednega znaika in pomena. 
O d p r t a j e tudi možnost za nadpomene ali doda tne pomene, možnost 
semant ičnega g iban ja besednega znaka od konkre tnega v nadkonkre tn i 
pomen, od p r e d m e t a v simbol. 
P o j a v lahko nazorno razberemo ob d rugem na jv idne j šem mestu inter-
akc i je med »anketno« in »fabulat ivno« p l a s t j o te proze, ob mestu, ki ga 
u v a j a v p r a š a n j e : K A J T I P O M E N I L J U B E Z E N ? Sledi besedilo, ki po-
p i su je Milenin odnos do okrasnega drevesca, drobne pa lme, stoječe 
n e k j e na gostinski p loščadi : 
če bi tudi roka šla t ja k r javemu nitastemu deblu, če bi se vsa izpela v dlan 
in dlan potem v prste, nagnjene nazaj v prostor hrbta dlani, in bi počasi 
prihajala, da bi rumen obroček v zapestju počasi drsel v lakt, k j e r se potem 
vse ustavi, in bi prsti nemara malo tudi drhteli, da bi dosegli, in bi se mogoče 
celo bali, da bojo res dosegli, vendar ne, ker se mora zdaj domala zelo 
ozirati in metati svoja čutila v vse smeri zračnega prostora, ker z nekega 
k ra ja pr ihaja ropot, noge stola ali mizice drdrajo po tleh, pa ni videti jasno 
niti smeri d idranja , ki je zamolklo in ostro hkrati 
Besedilo nenadoma pre ide v ireal.no. čisto pogojno bt-obliko, tako 
d a je izpad iz s tvarnega označevanja t ok ra t popoln. Poleg tega opis 
g iban j a dekle tovih prs tov ponelut je biti fiziološki, pos t a j a sk ra jno 
paz l j i v in tenkočuten, dokler v n jene prs te ne položi d r h t e n j a , ki ima 
že pomen u p a n j a in s t rahu , dveh temel jnih no t ran j ih s t a n j dekletove 
usode. Sledi motn ja : zamolkel in oster ropot, ki p r i h a j a iz neznane 
smeri in od neznanega povzroči te l ja . Tega zamolklega ropota in nejas-
nega d r d r a n j a , ki t r a j a n a t o še zelo dolgo, vse dokler se n a dekletovih 
rokah ne po jav i jo po tne srage, k l j ub neka ter im konkre tn im znakom 
(saj av tor mimogrede navrže domnevo, da bi utegnil bili avtobus, ki 
vozi s prvo) ne moremo do jemat i več zgolj konkretno. Ze zarad i i realne 
in simbolne naravnanos t i p redhodnega besedila o l jubezni smo odpr t i 
v svet nadpoinenov, ki z ačen j a jo o b d a j a t i stvari , p redmete in glasove 
ter i zpodnaša t i n j ihovo eksak tno obstojnost . Tako začnemo v ropotu 
čut i t i svet zamolklega nas i l ja in grobosti, o b ka terega so ali bojo 
udar i la dekletova boječa l jubezenska p r i čakovan ja . I o smer pomenske 
simbolizaci je odp i ra tudi anke tno vp ra šan j e , ki ее kot oster kont ra -
p u n k t zareže v besedilo takoj p o pr izoru l jubezenskega h repenen ja , 
p r i h a j a na dan h k r a t i s p r v i m opisom grozlj ivega ropota in se glasii: 
K A K Š N O JE T V O J E S T A L I Š Č E I X ) S P O L N I H O D N O S O V ? Prizor i 
tesnobe t r a j a j o na to še nap re j , vse d o dekle tove p r a v e telesne vznemir-
jenosti. u t ru jenos t i in nazadn j e nemočnega žden ja na stolu. Končajo 
p a se spet s psihološko oznako: 
koš telesa se skloni naprej in je podprt z lehtmi v predpasnik in naročje, 
ves obraz, ki se niti malo ne smehlja, pa je kot kakšna dekliška poteza, ki 
gre navzdol in ne počez 
Sledi še nov, odločilni anke tn i smernik, ki kaže k n a d a l j n j e m u nad-
pomenu: CESA TE JE N A J B O L J STRAH, ČESA SE N A J B O L J 
B O J I Š ? 
Eksaktnoist in neeksaktnost Šeligovega sloga lahko p r eve r j amo tudi 
ob njegovih barvah . Njegovo ba rvno označevanje predmetov*, s tvar i in 
delov telesa j e v splošnem natančno, verist ično in zato pisano. Vendar 
nain paz l j ive jše opazovanje pove. da ni vedno nevtralno. Л opisovanju 
dekle ta se nenavadno pogosto s r eču je t a bela in črna barva . Res s ta to 
n jen i vsakdan j i poklicni barv i (obleka iz črnega t a f t a . črni čevlj i iz 
nougat boksa, bel p r edpasn ik , bel ovra tnik , bela pen t l j a , bela kronica 
v glavi, bela k r p a v rokah), vendar n j u n o pogostno p o n a v l j a n j e na iz-
postavl jenih mestih in celo v is tem s tavku (osa črna in bela in črno 
bela) pomeni nenak l jučno sti l izacijo. k i p res topa opis s tvar i in sporoča 
nadpomen . obda ja joč nosilko t e h barv. Uvodnemu anke tnemu v p r a š a n j u 
K O L I K O SI STARA sledi tale oznaka : 
spodaj od preščipnjenega pasu. kot da je kakšna žuželka, naprej pa je tako 
veliko belega, da kar preplavlja črni taft obleke, in to belo je razločen bel 
predpasnik, ki je dopoldanski in je od poklica, da potem širi poleg barve, 
ki je je sam blesk beline, tudi to svežo perilno aromo in aromo poklica 
Če ob ta, že ka r abs t rak tn i blesk beline — ki se od časa d o časa 
r a z p n e še na druge in nove prostore označevan ja (izpod orne obleke 
se zalesketajo pod pazduhe bele; na obrazu se zalesketajo kapljice živcev) 
— pos tav imo neka te re določnejše oznake dekle ta , na p r imer tisto, d a ima 
neizbrazdano in nepopisano čelo, pos tane s imbolna vsebina belo-črnega 
označevanja in s t i l iz i ranja d o k a j jasna. Prevest i bi jo bilo mogoče 
v črno usodo nekega belega, svetlega in čistega b i t ja . Avtor jevo ba rvno 
označevanje mestoma celo p r e b i j a zadn je venistične zveze s p redmet -
nost jo in se osamosvoji v nevezano b a r v n o ekspresijo. Na p r i m e r : 
zlate prsi pa polzijo v svoji svili sem in t ja pod črnim taftoin 
Dokaz ekspresivne s topnjevanos t i in močnega odstopa od brezosebne 
opisnoisti je poleg ba rvne sii l izaoije tokrat tudi zvočno st i l iziranje, sa j 
s tavek p r e h a j a že v verzni r i tem: — — — — ^ — w — ^ 
w — w — v — vj. Subjekt iv izac i jo označevanja , obrn jeno v podobno 
smer, lahko razberemo tudi iz pogostnega u p o r a b l j a n j a deminut ivov, ki 
ve l ikokra t stoje p r a v v bližini ba rvne stil izacije. T a k o ima Milena na 
sebi : črno oblekco; belo bel ovratniček; belo princeskino kronico na gla-
ni; rumen obroček o zapestju; teman napet pašček; beločnice kot belo 
modri ponjavici, i td. 
Zagoni z r avn ine nev t ra lnega označevan ja k osebnim p o u d a r k o m so 
opazn i tud i v pogostnem u p o r a b l j a n j u in tenzivnih pr is lovov i n pr i -
slovnih zvez, kot so: celô, zelo, sploh ne, sploh nič, samo malo. znenada, 
naglo, nanagloma, sunkovito, divje, blazno i td. Tu in t a m zasledimo 
ob n j i h celo d rzne j šo me ta fo ro ali p r imero : ko se včasih tudi malo 
skloni, vrisne lok njenega telesa ob blazno aluminijastem robu mizice; 
dokler se znenada vsa črna in bela in črno bela ne pokaže pokonci kol 
kakšno naglo steblo. S topn jevan i prislovni, ba rvn i in metafor ičn i izraz-
nosti se tudi iu nenadoma p r i d r u ž i r i tmična zaznamovanost besedila. 
Morfologi ja označevan ja je tore j t isto območje Šeligove proze, v ka-
tero so, kot vse kaže, pos topki ver t ika lnega oziroma hierarhičnega 
s t ruktu i r i ran ja prodr l i n a j b o l j izrazi to. Drugod so zna tno m a n j opazni , 
a vendar prisotni . 
Pr ipoved o dekle tovih opravi l ih in položaj ih res ni epsko razč lenjena 
in teče v enem samem, nepre t rganem, vodoravno razpros t r tem s tavku . 
Toda hk ra t i j e res, da stroga kompozici ja anke tn ih v p r a š a n j , ki so kot 
t r ak na lep l j ena čez vso to gmoto sporočan ja , zareže v a n j o t loris členov 
oziroma p r ipovedn ih enot. A n k e t n a mreža , vržena od z u n a j navznoter , 
zariše n a ozad je brezobl ične p r ipoved i geograf i jo pomenov in nj ihovih 
s topenj . Podobno se d o g a j a z razgledno točko pisa te l jeve vednosti , ki se 
je v f abu lati vnem de lu . kot s m o videli, spust i la s t rmo navzdol na ras -
n ino reči in d o g a j a n j a samega. V anke tn i coni je razgled išče spe t pri-
vzdignjeno in vsevidno. čep rav vsevidno ne več v trdi lni . temveč v bolj 
relat ivni , vprašalmii obliki. Od tod poš i l ja av tor svojo humanis t ično 
misel, ki i m a dras t i čne p r e d z n a k e polemike ali izziva, v vse p rede le 
d o g a j a n j a . Iz »zgodbe« same, ki n a j bi bila nev t ra lno s tvarna , p a ji od 
časa do časa p r i h a j a nap ro t i av to r jevo p r i t a j e n o čustvo d o dekletove 
usode. Ca s in pros tor »zgodlic« s ta res s k o r a j nak l jučpn izrez iz dekle-
tovega dopo ldanskega urn ika , izrez brez pe r spek t ivne razdal je . Vendar 
je h k r a t i res. da te s troge empir ične me je od časa do časa razb i ja pisa-
te l jeva siilizttcija in simbol,izacija pr i označevanju s tvar i , dogodkov 
in glavne osebe. Dekletove lastnost,i i n položa j i , kot so označeni , pre-
segajo konkre tnos t in rastejo v usodo. Tore j p res topa jo ozek časovni 
okvir nekega dopoldanskega u r n i k a in segajo da leč čez skromen pro-
storski okvi r nekega gostinskega prostora. Za jemajo ali z aznamuje jo 
celo vrs to bistvenih p o s t a j človekovega ž iv l jenja , vse od mladostnega 
p r i čakovan ja do p r v e ž iv l jen jske tesnobe, nemočne s lu tn je zla in da l jne 
napovedi konca. Šeligov prostor iu čas k l j u b vsej empir ični teži n is ta 
vedno zamejena v enorazsežno v izualno semant,iko. temveč s ta — kot 
njegove besede n a d p o m e n u — o d p r t a še nekemu širšemu času in glob-
ljemu prostoru. S tem p a pos t a j a t a dos topna p i sa te l jevemu osebnemu 
kompon i r an ju . njegovi no t ran j i perspekt iv i g l edan ja in miš l j en ja . 
In naposled tudi »zgodba« s a m a k l j u b vsej svoji vodoravnosti in 
nezaznamovanost i položajev ni brez av tor jev ih posegov z nasprotne , 
d rugače obl ikujoče smeri. T a k poseg je gotovo t reba iskati ob n a j b o l j 
izpostavl jenem mestu »zgodile«, se p r a v i v n jenem koncu, i n če ga ni tu , 
ga ne bo n ik je r . N a koncu n a j d e m o zelo podroben in paz l j i v popis, kako 
dekletove roke spno senčnik. Besedilo se glasi: 
roke pa so samo naprej in celo rameni se pomakneta za njima in potem 
mogoče še bolj napeto in zbrano, ko sta se obe odsekani konici čevljev iz 
naugat boksa in z zlato zaponko ob strani narta skoraj zaleteli v okrogli 
cementni podstavek v dveh plasteh, iz katerega gre okrogla kovinska cev, 
v katero je zasajen lesen držaj, in visoke pete niso dovolj, ker mora vsa teža 
na uklenjene prste, da se telo lahko povzpne navzgor, ker grejo iztegnjene 
ioke in preti na koncu kot tetiva navzgor in se trgajo iz konice stopal in 
čevljev navzgor in so prsti na koncu zgoraj mehki in loveči, kot da so iz 
sestre reaninmtorke, spodaj pa se črna blesteča masa trdno razpotegne in 
skoraj zamaje malo sem in tja ol> držaju, da bela pentlja v križu trepeta in 
se zadaj na stegnili nad polnimi strašnimi jamicami v zakolenju mora od-
krivati že ojačeni konec ovalnega odreza neuničljivih nogavic z lastovko, 
ko morajo roke še bolj visoko t ja gor po držaju vse do visokega jeklenega 
peresa in malo zarjavelega zatiča v držaju, da potem napetost platna z rde-
čimi in zelenimi progami popusti, ko zatič poči, in se spusti dol ob držaju, 
ker veter šumi 
N a p rv i pogled bi bil to l ahko pop i s čisto vsakdan jega , nak l jučnega 
in docela nepomembnega počet ja . Seveda, če ne bi bilo naše b r a n j e že 
od p o p r e j š n j e g a besedila n o t r a n j e vznemir jeno in p r ip rav l j eno pogan ja t i 
domiš l j i jo k pomenom, ki u tegnejo biti zada j . Vendar bi vse to ostalo 
le p r i njegovih s lu tn jah , če ne bi bilo čisto na k r a j u navednega popisa, 
ki se konča in odt rga ka r sredi p r ipovednega toka brez pike, še posled-
n jega anketnega posega s 13. v p r a š a n j e m : ZA K A T E R O O D STVARI , 
KI J I H BOM N A V E D E L , BI BILA N A J P R E J P R I P R A V L J E N A 
U M R E T I ? V p r a š a n j e je na zadn j i iin sk r a jn i mej i p r e v e r j a n j a dekleto-
vega ž iv l jenjskega smisla, namreč p r e v e r j a n j a s smr t jo . O d tod ni več 
mogoče n a p r e j , t u se vse anke te končajo. Beseda U M R E T I je z a d n j a 
beseda p r i ču joče proze in bo l j popo lnega zak l jučka ne bi mogla na-
prav i t i nobena d ruga beseda človeškega s lovarja . Os t r ina te »anketne« 
zamej i tve pa se v resnici p renese iin zareže tudi v nedokončani tok 
»zgodbe« i n zapre n jeno s in takt ično neskončnost. In še n e k a j več: 
nak l jučnemu poku d robnega mehan izma pod dekletovimi rokami in 
s p u š č a n j u platna z rdečimi in zelenimi progami pomaga podeli t i do-
da tn i , globlji, s imbolni pomen. Pomen konca nečesa rdečega in zelenega, 
barv , ki ju bralec l ahko izpolni s koncem česarkoli človeško mladega, 
upa jočega in dragocenega. S tem dobi dos le j nevt ra lno počet je Mileninih 
rok na senčniku močneje izpostavl jeno fabu la t ivno lego. dobi funkc i jo 
konca. In če se od 'tega o p a ž a n j a povrnemo še enkra t k začetku besedila, 
k p rvemu s tavku (Naprej in daleč naprej ima doe roki, ki ji rasteta 
navzven, v zunanjost, а sta povešeni), l ahko ugotovimo, da je fabu la t ivna 
lega tud i tu zaznamovana s p rv imi gibi in smer jo rok. torej zaznamovana 
•s funkc i jo začetka. Vmes je zgodba nemira , p r i čakovan ja , tesnobe in 
s t r ahu teh rok in prstov, pos tav l jena v fabu la t ivno sredino in z vrhom 
v grozečem ropotu. Sk ra tka , če p r ipoved opazu jemo na ravni s imbolnih 
pomenov, se n a m odkr i je jo tud i obrisi n jene s topn jevane , do neke mere 
celo klasično zgra jene zgodbe. 
£__Izid p r i ču joče raz iskave bi bila torej ugotovitev, d a je Šeligova nova 
proza p r i m e r nenavadno izrazitega s o v p a d a n j a dveh v osnovi razl ičnih, 
celo naspro tn ih načinov s t r u k t u r i r a n j a : horizontalnega in ver t ikalnega, 
nehierarh ičnega in h ierarh ičnega . T a dvojnost z a j ema vse plasti dela. 
od s lovar ja d o ust roja zgodbe, vendar tako, d a je v zelo vidnem ospred ju 
de lovanje prvega zakona. Zato s t a p redmetn i verizem in r a z p a d a n j e 
n e k d a n j e g a humanis t ičnega roda s tvar i n a j b o l j v idni lastnosti, k i t e j 
prozi d a j e t a na Slovenskem znamenje novosti. Izza vsega tega pa so 
prisotni , č ep rav navzven m a n j vidno, pos topki strogega h ie ra rh iz i ran ja 
pojavov v človeško osrcdinjenost , in to p r a v tako v vseh plasteh dela. 
Med obema s t n i k t u r i r a j o č i m a vzvodoma je izredno nape ta in te rakc i j a , 
ki ni u b r a n a v sk ladno dopoln jevan je , temveč v tvorno izn ičevanjc 
s k r a j n i h leg na obeh s t raneh . T a k o r azmer j e se nam razkr i j e že v samem 
naslovu proze, ki je p o u d a r j e n o ant ipozic i jski : Odgovori in baterije. 
^ S o v p a d a n j e s t r u k t u r pa pri Šeligu ni novo. Na n jem je zg ra jena že 
proza Triptih Agate Schrvurzkobler (19(>8). Ta zgodba o enodnevnem 
živl jenju sodobne mlade uradnice p r a v tako zd ružu j e nepr izade to zu-
nan jo opisnost, ki gre d o s k r a j n o podrobnega ev iden t i ran ja , s tenkim 
no t ran j im čutom za nečloveško t r p l j e n j e Agate ob n jenem s rečan ju 
s surovo l jubezni jo . D o zadn j e mere s t o p n j e v a n i verizem se tudi tu po-
vezuje s simbolizmom, ki izpod naša eksaktnost besed in predmetom, 
barvani , položajem in dogodkom odp i r a nova ter globlja pomenska po l ja . 
Medsebojno de lovan je obeh genera t ivnih gibal je celo mnogo bol j zlito, 
no t r an j e usk la jeno in mogočno. V novi proz i je namreč priš lo do nekih 
opaznih p remikov v razmer ju med oliema gibalnima silama. Hierarh i -
z i ra joč i tok si je z d a j po i ska l p ros to r oč i tnega o s a m o s v a j a n j a , n e k e 
v r s t e itezni p ros ior , k i ga p r e d s t a v l j a t r a k a n k e t n i h v p r a š a n j nad zgodbo 
Milene, k i je s a m o nova A g a t a z a g a t a s t i m telesom in n j e n o d u š o v red . 
Č e p r a v j e tu t r eba doda t i , da n e k a j t akega t r a k u z nepos redno misl i jo 
o b s t a j a tudi p r i p r e j š n j i zgodbi : to j e nas lovno ime de la in g lavne osebe 
- A g a t a Schvvarzkobler . To i m e j e že ideja . I m e j u n a k i n j e iz n a t a n k o 
po l s to le t j a s t a r e j še Tavčarjeve Visoške kronike, n j e n z n a č a j in usoda, 
v k a t e r i je n a j b o l j z n a n poskus su rove inkv iz ic i j ske sodbe nad n e ž n i m 
dek le tcem, že ob naslovu Šel igove iproze sproži b ra lčevo misel v smer , 
v k a t e r o nas n a t o res p o p e l j e Šel igova m r a č n a zgodba m o d e r n e A g a t e 
i n n j e n e g a m a r t i r i j a . O d d a l j e v a n j e i n o s a m o s v a j a n j e obeh vzvodov 
o b l i k o v a n j a p a je v novi p r o z i mnogo bo l j da l jnosežno, s a j si tezna 
v p r a š a n j a poišče jo že k a r samos to jno p la s t in obliko. Ali to pomeni 
premiki od ver is t ične v novo i d e j n o p rozo ali n a p o v e d u j e k a k š n e d r u g e 
s p r e m e m b e v r a z m e r j u g lobinskih sil, l ahko danes seveda s a m o ugi-
bamo. Zato se k a ž e za z d a j us tav i t i p r i t is tem, k a r j e r a z v i d n o že d a n e s : 
d a v n jegovi prozi o b s t a j a t a i n zelo i z raz i to d e l u j e t a obe opisan i glo-
b insk i gibal i . T o p a pomeni , d a se je Šeligo vk l j uč i l v novodobn i t ok 
e v r o p s k e proze — in s icer v t ist i tok, k i se je od a n t r o p o c e n t r i z m a 
n a j b o l j odločno obrn i l v svet p o p r e d m e t e n j a in v i zua lnega ve r i zma -— 
na svoj nač in . V a n j se je vk l j uč i l t ako , d a je novost s p r e j e l v r e d u c i r a n i 
obl iki , lx)lj točno, sp re j e l jo je t ako , da jo je n o t r a n j e dopoln i l z ant i -
pozici jo . T a k o s t a v n jegovi p roz i v resnici p r i s o t n a a v a n t g a r d i z e m in 
t r a d i c i j a h k r a t i . N j u n o r a z m e r j e je ž iva in n a p e t a i n t e r a k c i j a , o d p r t a 
v olx' s t r an i . P r a v zato o b s t a j a j o v besedi lu mnoga »mul t iva len tna« 
(Wellek) mes ta , ki jili b r a l ec l ahko p o m e n s k o a k t i v i r a v eno ali d rugo 
smer , v s m e r v izua lnega ve r i zma ali d u h o v n e g a s imbol izma, l a n o t r a n j a 
odpr tos t k p o m e n s k i r aznovrs tnos t i i n h k r a t i globlj i vsebinski količini , 
ki j e z a d a j , zago tav l j a p r i ču joč i prozi l i t e r a rno vrednos t . 
N a s l e d n j e p r i p o v e d n o delo Ka ta loga 2 je R u p l o v a Past za združene 
narode.10 T u d i v t e j prozi , č e p r a v o b r a v n a v a č is to d r u g o t e m a t i k o , d r u g o 
miselno p o d r o č j e in d r u g a č e kot Šeligo, je r a z b r a t i n e k o znač i lno in že 
na da leč o p a z n o las tnost : h o t e n j e p o uk in i tv i v rednos tne ve r t ika l e 
v p r i k a z o v a n j u ž iv l j en ja . V zvezi s tem je cela v rs ta pos topkov , ki od-
p r a v l j a j o h i e r a rh i čno s t ruk tu r , i r an je . N a j b r ž ni n a k l j u č j e , da s e Rup lovo 
besedi lo k o n č a s posebno o m e m b o p o č e t j a , ki ga neko l iko m a n j o p a z n o 
že skozi vso zgodbo o p r a v l j a (pisatelj Marko , n a m r e č , d a o vsem, k a r se 
10 Dimitrij Rupel, Pant za združene narode, Katalog 2, str. 14—30. 
17 - S l a v i s t i č n a r e v i j a 
pred njegovimi očmi doga ja , p i še dnevnik, ki je brez čustev... l a 
sk lepni komenta r je tak , da meče n a z a j čez celotno prozo, k i srno jo 
prebral i , misel o no t ran j i nepr izade tos t i zapisovalca, p isa te l ja , ki je bil . 
je ,in hoče ostati samo evidentist , ka ta logizator stvari , kak r šne so, p a 
nič več. 
V pr ičujoč i prozi lahko odkr i jemo vrsto pojavov, ki kažejo , k a k o 
avtor iz svoje opt ike o d s t r a n j u j e perspekt ivo vrednostnega r azp o re j an j a 
stvari . Uvodni prizor, v ka te rem p r i k a z u j e zb i ran je d ružbe k poslovilni 
večerji p red odhodom s t rokovn jaka za izume, docenta Vasja Božiča 
in njegove delegaci je pred Združene narode, je naravnost nab i t z d rob-
il j ari j ami, ki j ih Rupe l beleži brez izbire i n središča. To, d a se mladi 
slovenski znans tvenik o d p r a v l j a v svet i n pred človeštvo z nekimi 
domnevno velikimi idejami , sporoča v isti sapi . na enak način in n a isti 
p r ipovedn i ravni kot to. da si neka M a n j a iz te pisane d ružbe slači nerc 
pred zrcalom, da s ta se neka D a r j a in Boris vrni la iz K r a n j s k e gore, 
d a si neka P i k a d v e minut i odv i j a predolgi črni šal, d a neko Pa t r ic i jo 
rahlo zbada jo . ke r je v službi, pr i železnici, d a neki Ivan išče s t ranišče 
in t ako nap re j . č'ez več s t rani teče spe t en sam s tavek , č lenjen v docela 
enake s in takt ične enote, v kater ih se g rmadi j o sporočila, ki pos t av l j a jo 
odločilno in neznatno, pomembno in ničevo n a čisto isto ravnino, pod 
luč enake pazl j ivost i in v tok enake gostobesedno»!!. Postopki zavestne 
vrednostne nevtralizaeiije so še bolj izzivalni, ko p r i k a z u j e d r u ž b o pri 
večerj i , l ik ob visokoleteče misli i n znanstvene formule, ki jili o bo-
dočem svetu i n človeštvu p r e d a v a d ružb i zagnani docent Vasja . pos tav l ja 
ma temat i čne formule spolnih iger. ki j ih pod naleti svoje pornogra f ske 
domiš l j i j e riše na ovojnico SZDL lahko živec Bobo. Kasneje , ko se de-
legatska d rušč ina pres tavi na amer iško celino, je n j e n a podoba sestav-
ljena iz še bolj razdrobl jenih , razsut ih , docela neosredin jenih , ploskovito 
navzkr ižn ih drobcev t a m k a j š n j e g a ž iv l j en ja in sve ta : 
Glasba, ki odmeva kot v tunelu. Tanka, resasta glasba, zlitje jazza in sim-
fonije, oddaljeno usodno zavijanje, razsežen prostor, razsvetljen od stoječe 
luči, pogled na trikotne nebotičnike, prazna nedeljska cesta, iskanje naslova 
v blodnjaku, vožnja s taksijem, slovo od bolničarke, ki izgine v sobi. ki je 
ni mogoče zakleniti, bolničarka, ki je pobruhala taksi, robec, ki je ostal 
pod sedežem, naoljen z njenimi izmečki, velike prsi, ki so mu slonele 
v dlaneh med vožnjo, teža, ki jo še čuti, party, ki jo je prezgodaj zapustil, 
veleposlanik, ki je rekel, da ga pozna, tajnika, ki sta beležila vtise, dnevnik, 
ki se je znašel med darili, pogovor, ki nanese na Odiseja, na njegovo ne-
nehno vrženost v položaje, vonj dišečih rož, izginitev skoz zadnji vhod, 
obljuba o razgaljenju velikih prsi. pijani sprehod skoz vrtove, bleščeči par-
kirani avtomobili kot science-fiction, spomenik neznani revoluciji, jahač z 
okamenelo pestjo, široka cesta li kolodvoru, vonj po predmestnem kinema-
tografu, park, grad. straža, ki jč kikiriki lešnike, vse nastlano z olupki, 
glasba, docentovo govorjenje o napredku, jaguar E pripelje kot ogromna 
šunka z jajci, nato vožnja z vlakom, prazne ploščadi, ki švigajo mimo kot 
vesoljske postaje, vstop na področje univerze. Rockefeller, ki pride nasmejan 
in samostojen, zapuščanje taksijev, težki kovčki, ki vsebujejo knjige o 
možnih poteh za človeštvo . . . itd. 
Tudi tu se kot v neskončno ravn ino kotale podobno na re jen i , celo 
s imetr ično enaki s tavki , ki so brez močnejših zagonov navzgor ali 
navzdol. Vendar to ni več natural is t ični verizem. zb ran in uje t v en sam 
strogo omejen izsek prostora in časa kot pr i Šeligu, temveč nadreal i -
st ični verizem, ki se ravna po sunkih svobodnega asoci i ranja ali po 
av tomat izmu s p o m i n j a n j a , pri čemer s prostorom in časom ravna 
docela svobodno. O b a ver izma p a i m a t a vendar le neko bistveno s k u p n o 
lastnost: da sta sploščena ob danos t , da os ta ja ta brez perspek t ivne 
r a z d a l j e do gmote s tvar i zunan j ega al i duševnega sveta, da s ta brez 
odmakn jenega ure jevalnega razgledišča. 
Toda Rup lova proza se ne u k v a r j a samo s p r ikazovan jem l judi in 
prostora, s tvar i in predmetov. U k v a r j a se iudi s svetom človeških idej , 
•in sicer takih , ki žele svet sp remin ja t i . Docent Vasja Božič, g lavna 
oseba n jegove proze, posveča svoje znanstveno delo, s ka t e r im želi na-
s topi t i p r e d Združenimi narodi , viziji neke popolne družbe , d ružbe 
blaginje , ki obeta človeka osvoboditi vseli naporov in muk . Na poti 
k tej funkcionalno d o k r a j a dognani družbi , k svetovni civilizaciji , ki 
n a j bi bila e lekt ronsko brezhibna, p a mu je na poti n e k a j ovir. Glavni 
s ta dve: i luzija o narodu, ki jo j e p o njegovem t reba odstrani t i in pod-
rediti n a p r e d k u človeštva sploh, in pa humanizem, ki je n e k a j termit-
skega na organizmu nove, znans tveno urejene d r u ž b e sveta. S to misel-
nost jo se mladi in uspešni slovenski znanstvenik o d p r a v l j a v hišo Zdru-
ženih narodov, k j e r so postavili na dnevni red problem .svobode posamez-
nega naroda, bolj točno, vp ra šan j e , k a k o odstrani t i ta problem v korist 
občega napredku . Drugi glavni j u n a k zgodbe, ki po tu j e z docentovo 
delegaci jo na novo celino, je Nande , u t ru jen i revolucionar, zgodovinar , 
umetn ik in človek, ki počasi blazni zaradi neuspehov o življenju. N a n d e 
je neuspešen preos tanek revoluci je , ki je opuščena v neki sobi v gradu 
P od o in... ki je opuščena nekje na Pokljuki... ki se je končala na 
University of Essex. Njegov delež na ameriških tleh je ta. d a sedi v avli 
hotela N A T I O N S , bere zgodovino neke dežele in se do onemoglosti 
nap i j e . Kasne je ga n a j d e m o med novolevičarskimii humanis t i , na poti 
v novo gverilo. na cesti večne revolucije. 
Rupel tore j izpostavi dve dovol j znani ideologiji našega d a n a š n j e g a 
sveta: na eni s t rani miselnost znanstvenega funkcional izma, na d rug i 
s t rani miselnost pe rmanen tne revolucije. Zas topnikoma obeli doda ja 
ustrezno sp reml javo : n a eno s t ran potrošniško uspešnost in uživaštvo, 
na drugo neuspehe, zaple te in muke , ki j ih t e r j a ž ivl jenje , na ravnano 
p o normah human izma . 
Nas tane vp ra šan j e , ali je ob tako določnem pr ikazu d an ašn j i h ideo-
logij (s p ro t ina rodno vred) avtor sam lahko osial v položaju nevtra lnega 
ka la log iz i ran ja , p r i p i s a n j u , ki bi bi lo docela brez čustev. 
To si je brez dvoma pr izadeval . Znamenje tega p r i z a d e v a n j a je, d a 
do obeli miselnih s t r an i poskuša zavzeti podobno stališče, in sicer za-
nikujoče. Veličastno poslanstvo pozabitelja lastnega naroda Vas je Božiča 
n a r a v n a tako, da se t a m na novi Celini izpoln i v nekakšnem zelo ne ve-
ličastnem j ec l j an ju p red tu j imi dena rn imi mogotci, konču je p a v zelo 
zasebni bližini neke gvinejske delegatke. V podobne dogodivščine tone 
tud i njegovo spremstvo. N a n d e t a p a ž iv l jen jsk i zaple t i naposled tudi 
p r ipe l j e jo do tega, da se skaže kot slepec in reva, bedak in obupno tele. 
In venda r Ruplov odnos do obeh s t rani ni in ne zmore bi t i čisto enak . 
Morfologi ja snovi in označevan ja kaže mnogo močnejše zan ikan j e in 
r azvredno ten je po slovensko a meri kani z i ranega Vasjevega sveta z vso 
njegovo ničevo okolico vred. P r i op i sovan ju slovenskega mis i jona r j a 
klbernet ike , ki se o d p r a v l j a v Ameriko reševat blaginjo sveta, in nava-
j a n j u njegovih idej je označevanje da leč od nev t ra ln ih leg, vedno znova 
se s t o p n j u j e v s m e r ka r ika tu rne , sa t i r ične ali groteskne sti l izaeijc. Tako 
ima mladi u č e n j a k v n a č r t u celo osvoba jan je človeka od vseh njegovih 
osnovnih na ravn ih funkc i j , od p r e h r a n j e v a n j a do spolnosti . On sam 
in njegova d ružba p a s e hkra t i i z d a t n o p r e d a j a t a p rav uži tkom te vrste. 
Mestoma se s t i l izaci ja preveša celo v grozlj ive oznake. Že navedeni ka-
časti popis koščkov in d robcev iz velemestnega ž iv l jen ja se konča takole : 
i 
Rockefeller, ki nastopa kot na modni reviji, dviga roke kot igralec, ki izpo-
veduje glavno misel. Angela zavija oči, pohiti s prsti proti očesu, kot bi si ga 
hotela iztakniti, nato ji padejo v dlani kontaktne leče kot dva sramotna 
izrastka, ki sta zrasla ponoči in ju je treba neusmiljeno odstraniti z zdravega 
tkiva, oči se pocedijo, nenadoma dobijo drugačno obliko, kot.dve kačji glavi, 
ki oveneta v ubijalčevi roki. 
Ta sklep vrže tudi naza j , na ves dolgi s tavek, ses tavl jen sicer iz 
množice nevt ra ln ih p r i p o v e d n i h leg, s t rm pogled i n s t rmo sodbo, ki se 
povzpne v me ta fo r i čno ekspresi jo. Njegovo označevanje negativi! et novo-
levičarskega humanizma n i k j e r ne doseže t a k o močno s t i l iz i ranih leg. 
Od nevtra lnih ali celo rahlo p r i t rd i ln ih položajev seže kveč jemu do 
ironije ali p a do čisto razumarskega zan ikan j a s tvar i , češ revoluci ja 
je v resnici samo pripravna beseda za izražanje preostajajoče energije ... 
Toda n a j bo mera oprede l j evan ja do ene ali druge strani t aka ali ne-
koliko d rugačna , dejs tvo je, da gre za p r ipovedne položaje, ki so da leč 
z u n a j nevtra lnost i in z u n a j brezvrednostnega ev iden t i ran ja sveta. Na-
posled n a m to p o t r j u j e tudi njegova obravnava osebe, ki s svojim sk ra jno 
na tančn im in brezčus tvenim zap i sovan jem spreml ja celotno doga jan je . 
Kot bi bil p i s a t e l j Marko po eni s trani lahko avtor jev d rug i jaz, tako 
po drugi s t ran i p a d a pod zorni kot av tor jeve satire. P rot.i koncu zgodbe 
piše Marko že 506. poglavje svojega dnevn ika , pos ta ja smešen in se 
pomika v območje k a r i k a t u r n e sti l izacije. S tem p a je Rupel zavzel ne-
gat ivno stališče tudi do t r e t j e v idne jše ideologije našega sveta, do 
t r p n e g a p r i s t a j a n j a na danost . Venda r je značilno, da je ta miselnost 
od vseh t reh n a j m a n j zaznamovana. 
In tu se odpre še z a d n j e v p r a š a n j e : če Rupe l vse t r i ideologije — 
akt ivni funkcional izem, pe rmanen tno revoluci jo in t rpno s p r e j e m a n j e 
danosti — osmeši in razvrednot i , hkra t i p a jih pos tav l ja v os t ro in ter-
akcijo, lahko iz tega nas tane samo n e k a j , čemur p rav imo igra. Toda, 
ali je to v resnici igra, čista ig ra? Mislim, da avtor k l j ub neka te r im 
postopkom dehierarhi izirajoče in nev t ra lne igre tega položa ja ni do-
segel. To kaže že zelo različen obseg prostora in pozornosti , ki ga d a j e 
vsaki izmed našte t ih treh miselnosti. Še bolj p a je to razv idno iz s t opn j e 
sat i r ične t e m p e r a t u r e in v zvezi z n jo stil izacije, ki je vsakokra t 
d rugačna . 
To p a p r ipe l j e do ugotovitve, d a tud i v t e j prozi obs ta ja dvojnost 
horizontalnega in ver t ika lnega s t r u k t u r i r a n j a . V tok sodobne proze, 
tiste, ki se na jodločneje odvrača od ideološkega ali metaf iz ičnega pri-
kazovan ja sveta in se odloča za čis to naspro tno stališče, za opt iko igre. 
se Rupe l vk l juču je na svoj nač in . Njegova ig ra je le napo l igra . v n j e j 
obs ta ja tudi ide jn i , polemični ali celo ideološki generator . Zato to ni 
svobodna igra, t emveč vezana igra, sat i r ično polemična igra., igra na-
mena. Vendar je r azmer je globinskih gibal m a n j dosledno, m a n j pro-
sojno iin bolj motno kot p r i Šeligu. Zato so v besedilu tudi talko imenovana 
»slepa« mosta, ki j ih ni mogoče funkcional iz i ra t i v nobeno smer in ki 
bi utegnila biti osamljena, nezadostna znamen ja n ikamor vezane 
l i terarne igre. 
Sledi k r a j š a proza Marka Soabica, ki ni naslovl jena, a nam navedbe 
n a t a n č n i h da tumov , ki se kot napis i p o j a v l j a j o na robu besedila, povedo. 
d a gre za d n e v n i š k e zapise.1 1 Ti d a t u m i so tud i edini p o d a t k i , ki so v 
besedi lu zanes l j iv i i n p o m e n s k o nedvoumni . D r u g o je p o večini sp le t 
napol a r t i k u l i r a n i h s t a v k o v ali nea r idk id i ran ih sporočil , ki mes toma 
celo z a p u š č a j o besedne obl ike i n se prese l i jo v glasovne, š tevi lčne ali li-
k o v n e š i f re . P red n a m i je p roza , k i s t ehn iko d a d a i s t i č n e g a in fan tili zm a 
in nad rea l i s t i čnega a s o c i i r a n j a omogoča v s a k r š n o r a z u m e v a n j e i n ne-
skončno raz lag , h k r a t i p a j ih vse p o vrs t i r a z v e l j a v l j a . A v t o r s a m že 
n a z a č e t k u z a v z a m e p o l o ž a j popo lne zl i tost i s tvari.no svoj ih n o t r a n j i h 
asoc iac i j i n s ta l i šče p o p o l n e nevednos t i te r neref 1 ek t i ranos t i . N j e g o v a 
p r v a ugotovi tev se glasi : 
Zelo smotrno in umno, ko pišem na časovno oznamovan papir. Kajti danes, 
prav zdajle ne bi vedel, kje sploh da sem. (In nekoliko naprej:) Ne morem 
presojati : sem odgovoren, za kar naredim, ali nisem. 
Sledi množica p r i p o v e d n i h k r e t e n j , ki j im ne kaže iskat i r azv idnega 
p o m e n a i n smis la , k e r p r a v to nočejo bi t i . 
In v e n d a r je o b t e h k r e t n j a h še n e k a j , k a r a v t o r j e v o p o č e t j e meče 
iz p r i č u j o č e igre . So n a m r e č mes ta , ki dovol j o p a z n o o d p i r a j o globljo, 
l ahko bi rekl i celo d r u ž b e n o p o d l a g o d o g a j a n j a , in s icer v r s to m r a č n o 
z a z n a m o v a n i h pol i t ičn ih o k v a r , po l j a sn ih grozot časa in boles tn ih p r i -
v idov nove k r v a v e suibverzije. Č e p r a v te ses tavine n i so dorečene ali 
p o m e n s k o zaokrožene iin so v besedi lo položene kot eksp loz ivn i vložki, 
ki j ih l a h k o b r a l e c a k t i v i r a p o svoje , p r e d s t a v l j a j o neu. ta j l j iv de l vse-
bine. Vsebine, ki je n a r a v n a n a ak tua l i s t i čno , po lemično in n a p a d a l n o . 
S k r a t k a , če to p rozo p o s t a v i m o ob p r e j š n j i dve , v id imo n a s l e d n j e : znak i 
igre, ki ni odgovorna n i t i zgodbi ni t i i d e j i in t ok ra t celo p o m e n u iin 
besedi več ne, so s e močno pomnož i l i : toda zan imivo je, d a so se h k r a t i 
s tem okrep i l i t ud i n a s p r o t n i znak i po lemične popad l j i vos t i i n n a p a -
d a l n e révolté. N e g lede na p rob lem, kol iko u s p e š n a ali neuspešna ozi-
roma f u n k c i o n a l n o čista ali m o t n a j e zveza m e d o b e m a p o l o m a v Sva-
bicevd p roz i , os ta ja de j s tvo , d a tud i v n j e j d e l u j e d v o j n o s t r u k t u r i r a n j e . 
Za to je ta p r o z a z ene s t r an i e k s p e r i m e n t a l n a igra, z d r u g e p a p ro tes t . 
Pesn i šk i de l Ka t a loga 2 u v a j a j o besedi la Tomaža Šalamuna. N a čelu 
s to j i pesem, ki m o r a s lovenskega b ra l ca šoki ra t i že s svo j im naslovom 
Zakaj sem fašist.1* Sledi v r s ta j a sn ih i n g lasn ih iz jav, ki so v s k l a d u 
s tem naslovom in ki pomen i jo , če j ih j e m l j e m o dobesedno, dos le j n a j b o l j 
i zz iva lno Ideološko i n po l i t i čno p r o v o k a o i j o v povo jn i s lovenski k n j i -
11 Marko Soabic, Katalog 2, str. 31—36. 
IS Tomaž Šalamun, Zakaj sem fašist, Katalog 2, str. 37—38. 
ževnosti, pomeni jo očitno miselno diverzi jo ne le zoper obstoječi samo-
upravn i d ružbeni red. temveč tudi zoper t emel jne norme humanizma 
in demokrac i j e sploh. T a k je vtis ob p rvem st iku s pesmi jo in n jeno 
n a j b o l j zunanjo , dek la ra t ivno p las t jo . In vendar je v besedilu še n e k a j 
drugega , ka r nava j a k p rev idne j šemu b r a n j u in sk lepanju . Sem s p a d a 
n a j p r e j av tor jevo nenavadno glasno soglašanje s fašizmom, še več, ne-
navadno p o u d a r j e n o soglašanje in no t ran je poenačevanje z na jbo l j 
k ru t imi in ubi ja lskimi nagoni fašizma. Gre za razkazovanje , ki mu, 
kak r šno je. prepros to ni verjet i . P a ne samo zato, ker že nekoliko po-
znamo dosedanj i miselni svet pesn ika zbirk Poker (1966) in Namen 
pelerine (1968), temveč predvsem zato. ker je njegovo soglašan je z ubi-
jals tvom preveč očitno, d a bi ga l ahko jemali kot samo, p remočr tno in 
čisto misel. Kot v sistemu ironičnega označevanja s k r a j n a t rd i tev nosi 
s seboj svoje no t r an j e pomensko naspro t je , tako smo tud i v tem pr imeru 
pred toliko sk ra jno in toliko nape to t rdi tv i jo , v našem okolju celo 
absurdno t rdi tvi jo , d a je v n j e j t reba iskati dodatne pomene oziroma 
funkc i je , če nočemo biti žr tev na ivnega b ran j a . B ran j a , ki bi t ako pesem 
po vsej logiki in pravici moralo p r eda t i policijski in ne l i terarni 
preiskavi . 
Do p rve razlage, ki se nam p o n u j a pr i i s k a n j u pr ik r i t ega pomena 
i n namena pesnikovih sk ra jn ih iz jav, nam kažejo pot neka tere okoliščine 
našega prostora in časa. Ne d a bi se tu spuščal i v podrobno raziskavo 
in na tančne j še označevan je s tvar i , lahko rečemo, da gre za olxlobje, 
ki Ša lamuna in del njegove generaci je določa z dvema bis tvenima last-
nostma. To je obdobje, ki se je p o eni s t rani že močno odmakni lo od 
nekdan jega ideološkega skrbn i š tva nad l i te ra turo in od adminis t ra t ivn ih 
posegan j vanjo , ki so t r a j a l a t j a do s rede šestdesetih let. Po drugi s t rani 
p a je Ša lamunov rod tisti, k i je še doživ l ja l te posege in k l j u b da l jno-
sežni s amoupravn i liberalizacdjii k u l t u r e še ni osvobojen t ravmat ične 
teže svoje mlados tne polpreteklost i . Iz takega položaja se Ša lamunova 
pesem dâ bra t i kot eksper imenta ln i izziv, kot poskus p r e v e r j a n j a po-
litične oblasti oziroma mere n j ene s trpnost i . Strpnost i , ki je še raz-
meroma mlada , a kot se je tok ra t izkazalo, že p r e c e j u t r j e n i h živcev. 
Ce so r azmer j a v resnici t aka . potem faš izem Šalamunove pesmi ni 
zaresen fašizem, temveč fašizem kot izz ivalna igra in nič več. Zdi se, 
da je mars ikdo zadevo tako tudi razumel , s a j pesem ni sproži la p r i ča -
kovane afere , bila je v resnici s p r e j e t a kot igra. Nihče več ni hotel biti 
žr tev naivnega b r a n j a , tud i .tisti ne. ki jo je bra l docela na ivno. 
In vendar v te j igri ni i z č r p a n a vsa vsebina pesmi. Vsebuje tudi 
določeno opredel i tev do ž ivl jenjskih vrednot , celo misel o v rednem in 
n e v r e d n e m č lovekovem o b n a š a n j u sredi ž iv l j en j a . N a eno s t r a n p o s t a v l j a 
č loveka, k i se z a d o v o l j u j e s p o v p r e č n o socialno mimikrijo, o topeva v 
d r u ž b e n i p r i l ago jenos t i in se debel i pod v a r n o s t reho dogovorne demo-
kra t i čnos t i . N a d r u g o s t r an p a p o s t a v l j a č loveka p r v i n s k e vol je , prvimske 
moči i n p r v i n s k e svobode, č loveka , k i p r e b i j a mero k o n f e k c i j s k e usode. 
Če hi Š a l a m u n to isito misel p o v e d a l v n o r m a l n e m j e z i k u svo jega oko l ja , 
se p r a v i v p r i l a g o j e n e m jez iku r a z u m n e in p o p r a v l j a l n e k r i t i k e n e k a -
te r ih i z p r a z n j e n i h n a v a d s a m o u p r a v l j a n j a , bi b i la z a d e v a n o r m a l n a , 
n a vse s t r an i s p r e j e m l j i v a , s k o r a j n e o p a z n a . Toda (izbral si j e d r u g a č e n 
način . N i se us tav i l na točki , ki b i p o m e n i l a r a z u m n o i z m e r j e n o k r i t i čno 
r a z d a l j o do n e k e p r o b l e m a t i č n e poz ic i j e č loveka v s a m o u p r a v n i demo-
krac i j i , t emveč si j e i zb ra l p o p o l n o an t ipoz ic i jo . S p r e s t o p o m v s k r a j n o 
p ro t i poz i c i j o je svojo k r i t i k o r ad ika l i z i r a l do z a d n j e m o ž n e meje . p r igna l 
jo j e v k a t a s t r o f a l n o razsežnost . P r i tem p o č e t j u med d r u g i m d e l u j e 
gotovo t u d i pos topek r a č u n a , r e k l a m e in igre , ki ve, d a so š o k a n t n e po-
zici je bo l j v idne in bo l j s l išne od n o r m a l n i h ali k l a s i čno s red insk ih leg, 
ne glede na n a m e n , kii j e z a d a j . 
T o d a Š a l a m u n o v a i z j e m n a p rot i pozic i j a, ki j e i z b r a n a tud i zato, 
d a m o č n e j e r a z v r e d n o t i na še p o v p r e č n e pozic i je , i m a v sebi n e k a j , k a r 
ni s amo r a č u n , m e t o d a in ig ra . Tudii vo l ja do izv i rne moči in izvi rne 
lepote svobodnega s u b j e k t a , k a r sodi v sestav ene i zmed ra s toč ih 
ideologi j d a n a š n j e g a s lovenskega sveta , se v Š a l a m u n o v i r a d i k a l i z a c i j i 
po loža j ev r a z k r i j e zgol j kot na s i l j e i n u b i j a n j e . R a v n o popo lna , n a p r v i 
pogled čisto b r e z r a z d a l j n a I d e n t i f i k a c i j a z z ločinstvom človekove brez-
m e j n e vol je d o moči , omogoča n o t r a n j i pomensk i obra t od f o r m a l n e 
t r d i t v e k vseb inskemu z a n i k a n j u . Vzpos t av i t o r e j možnost n o t r a n j e 
razs t re l i tve . r a z d e j a n j a in r a z v r e d n o t e n j a tud i p ro t i poz i c i j e sanic . 
Vse to p a pokaže , d a z n o t r a j Š a l a n u m o v e g a s i s tema r a č u n a i n igre. 
ki j e igra z d r u ž b o , z b r a l cem in l i t e r a rn imi sredstvi , v e n d a r o b s t a j a 
r a z m e r o m a p r e v e r l j i v o v r e d n o t e n j e oz i roma r a z v r e d n o t e n j e d v e h a k t u a l -
n ih ideologi j : konfo rn inegu d e m o k r a t i z m a (socialne mimik r i j e ) in nilii-
l izma, o d p r t e g a b r e z m e j n i osebni volji do moči. 
N a s l e d n j a k r a t k a pe sem Vse. kar delam p r i k a z u j e č loveka , k i je 
v vseh po loža j ih p o s t a v l j e n p r e d z rca lno podobo samega sebe. t ako da 
so vsa n j e g o v a p o č e t j a vedno s a m o svoj lastni odsev in odmev. 1 3 Vse te 
po loža je č lovekove egocent r ične b lok i ranos t i av to r spet p r i p o v e d u j e v 
p r v i osebi i n se z n j imi poenač i brez s l ehe rne n o t r a n j e r a z d a l j e . P r av 
s tem p o s t o p k o m p a j ih n a p r a v i do k r a j a r a zv idne i n p r o b l e m a t i č n e . 
15 Tomu/. Šalamun, Vse kur delam, Katalog 2, str. 40. 
P o s t o p e k f o r m a l n e i d e n t i f i k a c i j e in n a s p r o t n i h p o m e n s k i h uč inkov 
je d o sk ra jnos t i r a z v i t v pesmi Draga Mile.1* T u Š a l a m u n ver is t ično 
p o s n e m a p i s m o d a l m a t i n s k e g a zdomca ženi v domovino. V p i smu ji 
sporoča svoj p o l o ž a j v n e m š k e m indus t r i j skem in c iv i l i zac i j skem okol ju , 
svojo g rožn jo n a d n j e n o moreb i tno nezves tobo in n a z a d n j e s k r b za o t roka , 
kozo i n domač i r ed . P i smo j e p i s a n o v d i a l e k t u i n ža rgonu , k i j e še do-
cela n e u r b a n i z i r a n in nebonitoniziran, po ln p r i s tn ih k le tv ic in p r v i n s k e 
iz razne skatologi je . S k r a t k a , Š a l a m u n s svojo besedo in peresom izstopi 
iz sve ta l i t e r a rne k u l t u r e , ji p o k a ž e h rbe t in se presel i p o d kožo juž-
n j a š k e g a sezonskega zdomca in v svet n j egove neotesane, surove , čisto 
p ro t i poe t i čne besede. Če p o j a v g l e d a m o z r a v n i go jene pe sn i ške k u l t u r e , 
n j e n i h u t r j e n i h n a v a d i n p r e d p i s o v o dos to jnem in lepem, dož iv imo to 
pesem ko t no rčevan je , izziv in igro n a r a č u n l i t e ra rnega lx>niona. Ig ra 
je t o k r a t z a z n a m o v a n a t u d i s f o r m a l n e s t ran i . N a k o n c u se n a m r e č kot 
p isec p i sma in poš i l j a t e l j p o z d r a v o v p r e d s t a v i s svo j im po ln im imenom 
T o m a ž Š a l a m u n sam, k a r p o m e n i r a z k r i t j e igre i n konec po tegavšč ine . 
V e n d a r so v besedi lu p i s m a tud i mes ta , ki j ih ni mogoče docela 
pokr i t i z o p i s a n i m s i s temom igre. T o so mes ta , k j e r je z a p i s a n a zdom-
č e v a m u k a s redi s i e h n i z i r a n e g a sveta , z a t em m u k a n jegove n e n e h n e 
skrb i in s t r a h u , napos led p a p r i s tne , surove l jubezn i d o vsega, k a r je 
ostalo d o m a . A v t o r j e v o igrivo p o e n a č e v a n j e s p r ln i i t iv i zmom z a č e n j a 
na t eh mes t ih dob iva t i p o m e n s k a dopo ln i l a i n se ob rača t i v zaves t so-
c ia lnega n e u g o d j a , če že ne pro tes ta . T a k o se napos led izkaže, d a pesem 
ni s a m o l a h k o t n a i g r a s t r a d i c i o n a l n o s p o d o b n o s t j o in posvečenos t jo 
s lovenske poezi jo, t emveč tudi i z s top iz te i g r e v območ je po lemičnega 
opozor i la . Opozo r i l a o p r o b l e m a t i č n e m n e s k l a d j u med l epo kn j i žev -
nos t jo in n e l e p o soc ia lno resn ičnos t jo . T a misel p a spe t ni in noče bit i 
i z rečena i z normalne , sp lošno s p r e j e m l j i v e i n neopazne lege, ki jo jo 
i z č r p a l a že t r ad i c iona lna socia lna poez i ja , t emveč iz r a d i k a l n e prot i -
poz ic i je : i zpod p r i m i t i v n e , jezno, su rove in mar s ikomu s m e š n o k v a u t a š k e 
besede zdomskega j u ž n j a k a . Ko bere pesem, je b r a l ec i zpos tav l jen dvoj -
nim s u n k o m : zabavn i l i te rarni igri in socialni po lemik i . V e n d a r p r e d 
naimi ni k las ično dorečeno in z a k l j u č e n o besedilo, t emveč o d p r t o bese-
di lo . ki ga mora d o p o l n j e v a t i b ra lec sani . Za to j e od n j e g a odvisno, 
ka te r i od obeh mot ivac i j sk ih gibal d a j e v svo jem dož ive t ju več p ros to ra . 1 ' 
14 Tomav. Salumun, Dragu Mile. Katalog 2, str. 42. 
15 Poskus v literarnozgodovinskem seminarju dne 6. 3. 1971 je opozoril na 
odmeve v obe smeri. 
Sledi še cikel š t i r ih Š a l a m u n o v i h pe smi pod nas lovom Glave.16 1 u j e 
s is tem igre z n a t n o bol j osamosvojen k o t v p r e j š n j i h pesmih in za to tud i 
obču tno bo l j o d p r t v svobodo nevezan ih in pogostoma celo nedoloč l j iv ih 
pomenov . V e n d a r se m e d s e m a n t i č n o svobodn imi eno tami od časa do 
časa p o j a v l j a j o sa t i r ičn i naboj i , ki m e r i j o v n a j r a z l i č n e j š e smeri , n a j b o l j 
določno p a v m o ž g a n e b ra lca s a m e g a . Sem je n a r a v n a n a že p r v a pesem, 
ki n a m p r e d s t a v i svo jevrs tno v a j o ali igro človeških glav z ze l jna t imi 
g lavami , pr-i čemer p r i d e do k a r p r e c e j š n j e enakovrednos t i : 
Treba je iti na njivo, k j e r raste zelje, 
ki je enakomerno zasajeno. L j u d j e na j 
se razdeli jo na dve skupini. Prva sku-
pina na j se vleže na trebuh ob vsako 
drugo zeljnato glavo in na j jo poje, 
ne da bi si pri tem pomagala z rokami 
ali da bi vstala. Ko to opravi na j 
gre domov. Druga skupina n a j se zako-
pl je do vratu točno na mestih, k j e r 
se vidijo korenine, tako da se vidi 
zelje, glava, zelje, glava, če se 
pa pogleda v diagonali pa samo zelje. 
In Š a l a m u n bi ne bil Š a l a m u n , če ne bi pomer i l tudi v glavo raz la -
galca n jegove poez i je : 
Kdor bo bral naslednje sporočilo 
kot politični traktat, bo ustreljen. 
In v e n d a r j e res, da Š a l a m u n o v a poez i j a — ki «i je ob p r v e m od ločil-
ne j šem k o r a k u v j avnos t nade l a igralsko ime Poker in se tudi p o d rugem 
k n j i ž n e m nas topu ode la v e m b a l a ž o igre »človek ne jezi sec ter se po-
kr i la z nas lovom Namen pelerine — ni igra, ki bi bi la zelo pogos toma 
z u n a j n a m e n a . V K a t a l o g u 2 dob iva celo p o u d a r j e n e i d e j n e , po l i t i čne 
in socialne pomene , dob iva n e u t a j l j i v e po lemične ver t ika le . 
Pesn i šk i p r i spevk i , ki s lede Š a l a m u n o v i m , k a ž e j o že z n a t n o bol j 
oči tne p r e m i k e v o b m o č j e neh i e r a rh i čnega e t r u k t u r i r a n j a in s tem v ob-
močje bolj ali m a n j popo lne izločenost i iz naše p r i v a j e n e p r e d s t a v e 
o pesn i š tvu in pesn i šk i besedi . 
N a p r v e m mestu j e obsežno besedilo Ranunculus L., Zlatica, ki ga je 
nap i sa l /. G. PlamenGre za opis ena inš t i r idese t ih r az l i čn ih vrs t z la t i c 
10 Tomaž Šalamun, Glaoe, Katalog 2, str. 44—50. 
17 I. G. Plamen, Ranunculus L.. Zlatica. Katalog 2, str. 51—65. 
in ta opis je sestavljen podrobno in na tančno kot po botaničnem k l juču 
za določanje cvetnic i n p rapro tn ic . V sredini tega botaničnega t raku , 
ki teče pred našimi očmi kot g ra f i čno na tančen prepis iz leksikona, p a 
je vstavljen še d rug t rak , ki pr i vsaki zlatici posebej p r ikaže njeno 
s rečanje s čisto nak l jučn imi in nepredvid l j iv imi predmet i ali bi t j i sveta, 
l aka nadrea lna in nadleks ikonska s rečan ja se glase na p r i m e r takole : 
enkrat se ji približa 
ploščati kačji pastir 
drugič 
stisnjena tuba od Kalodonta 
enkrat se ji približa 
čopasta caplja 
drugič 
nalivno pero 
enkrat se ji približa 
alpski močerad 
drugič 
kvadratasta vaza 
enkrat se ji približa 
kraška kuščariea 
drugič 
pikov fant 
Pred nami je pr ipovedna montaža dveh ravnin d o g a j a n j a , k i sta 
na prv i pogled popolnoma različni. Na eni ravnini po teka znanstveno 
eksakten ali v sa j docela tako p r i r e j en popis 41 razl ičnih zlatic, ozna-
čenih ne le s slovenskimi, t emveč tudi z la t inskimi imeni, tako d a je 
identi teta sleherne med n j im i d o k r a j a jasno ločena od vseh drugih . 
Im vendar, ko beremo podrobne oznake cvetov, čaš, listov, pecljev, 
plodov, p rašn ikov , pestičev, stebel, vencev, zemljepisnih naha j a l i š č in 
še vsega d rugega pri vsaki zlatici posebej, se nj ihovi razločki začno 
spa j a t i v nepregledno gmoto oznak, ki si p o s t a j a j o vse bol j in bol j po-
dobne. neločljive, po teka joče v eno samo neskončno vodoravno enakost , 
ki bi se lahko širila tudi še n a p r e j čez 41 posta j . T a k o se n a m verističen 
iin eksakten svet s tvar i naposled razkr i je kot docela nevt ra lna , sešte-
vnlno z ravnana napoved na in p r a z n a danost . O b n jo je nato pr is lonjen 
tok doga jan ja , ki n a j bi bil vsemu temu znanstvenemu verizmu pravo 
nasprot je . To je svet samih nepredv id l j iv ih nak l juč i j , p r a v z a p r a v svet 
čiste fan tas t ike , ki ni u re jen p o ničemer niti omejen z nobeno realno 
da.ncstijo. Sreča va n je realitet je neskončno daleč od leksiikonske določe-
nosti . Pe ro p i š e p o n a r e k u p r ed log i čn ih av tomat i zmov , za k a t e r i m i de-
l u j e nad rea l i s t i čna poe t i ka . Poe t ika , k i j e iiz m e t a f o r e ods t r an i l a s is tem 
analogi je , s 'tem p a tud i t e r t i um c o m p a ra t ionis , i n uč inkovi tos t i z r a ž a n j a 
začela mer i t i p o an t i ana log i j i , se p r a v i p o n o t r a n j i odda l j enos t i i n od-
tu jenos t i dveh besed ali rea l i te t , ki se n e n a d o m a s reča ta . Bretonovo na-
čelo. da j e p o d o b a toliko m o č n e j š a , »kolikor lx>lj o d d a l j e n i s t a p r ib l i žan i 
real i tet i«, j e v p r i č u j o č e m besedi lu u resn ičeno ne g lede n a to, a.li ima 
Iz tok Ge i s t e r P l a m e n kak r šnoko l i zgledoval no zvezo z e v r o p s k i m n a d -
rea l i zmom ali ne. T o d a tudi n a t r a k u a v t o r j e v e s u b j e k t i v n e svobode, k i 
j e p r i l e p l j e n čez t r a k n j e g o v e vezanost i v danost , se svet neskončnih 
možnost i v r t i v gmoto vse bo l j enoosne in enoobrazne igre, ki v resnici 
p o s t a j a e n a k o n e v t r a l n a , v o d o r a v n a i n p r a z n a k o t n j e n o n a s p r o t j e . 
S k r a t k a , s k r a j n i ve r i zem in s k r a j n a f a n t a z i j s k a igra s t a m o n t i r a n a 
v d v o j n o ev idenco niča. R a z v i d n e v r ednos tne navp i čn i ce ni več. Tudi 
kompoz i c i j a k l j u b vse j s ime t r i čn i m e h a n i k i č lenov izgine . T u n ima 
zače tek nobenega s amos to jnega kompoz ic i j skega z n a k a več i n is to vel ja 
za s red ino i n konec . Vseh 41 p r i p o v e d n i h členov te n a j b o l j r a d i k a l n e 
s lovenske a n t i р о с т е bi l ahko brez k a k r š n i h k o l i vsebinskih posledic 
p o l j u b n o z a m e n j a v a l i ali p r emon t i r a l i . U k i n j a n j e h i e r a r h i č n e g a s t r u k t u -
r i r a n j a je celo da l jnosežne j še , kot je bi lo v av to r j ev i zb i rk i Žalostna 
Maj na (1969). 
I n v e n d a r pr i te j bo tan ičn i l e p l j e n k i še ni mogoče govorit i o l i te rarni 
p r a z n i n i . Besedi lo se še vedno d a z r a z m e r o m a t rdn imi opor išč i ak t iv i -
r a t i v n e k o n a p o l igrivo f i lozofsko r a z m e r j e do sveta. To p a kaže . da 
smo še v e d n o p r e d besedi lom z večva len tno vsebino. 
K o r a k n a p r e j v smer vsebinskega i z p r a z n j e v a n j a besedi la j e n a p r a v i l 
Matjaž Hanžek s svoj imi nenas lovl jen i in i besedili .1 8 N jegovo p i s a n j e 
temel j i n a igrii s posamezn imi členi s t a v k a . Bis tveno p r i t e m je, da je 
igra m e h a n i č n o enos tavna , doce la e n o u m n a i n za to brez d o d a t n e g a po -
menskega p ros to ra , k j e r bi se n j e g o v a sporoči la da l a a k t i v i r a t i iz 
p r a g m a t i č n e g a v l i t e ra rn i jezik . Kol ikor p a tega n a d p o m e n s k e g a pros tora 
je, ga besedi lom l a h k o d a j e s a m o obstoj t r a d i c i o n a l n e l i t e ra tu re , ki omo-
goča, d a ta besed i la be remo kot p a r o d i j o . N a p r i m e r p a r o d i j o zoper 
roman t i čn i kult pe sn i škega u s t v a r j a n j a : 
pesem lepo pesnik piše 
lepo pesnik piše pesem 
pesnik piše pesem lepo 
piše pesem lepo pesnik 
18 Matjaž Hanžek, Katalog 2, str. 66—75. 
P r i s p e v k i n a s l e d n j i h dveh a v t o r j e v Marka Pogačnika in Francija 
Zagoričnika so uvrščeni v Razdelek II, k a r že na z u n a j k a ž e neko na -
d a l j n j o s t o p n j o v de l i t e ra r i zao i j i l i tera ture . 1 3 
P o g a č n i k o v a Breskev, n a j d a l j š e besedi lo zborn ika , je zb i rka ab-
s t r a k t n i h afonizmov, k i t eče jo čez 26 s t rani in se z a č e n j a j o takole : 
Čudo zbiia odnos. Prostor množi odnos. Čudo nosi osnovo. Osnova liči vse-
bino. Enota zbira del. Zor vidi vsebino. Odnos šili interes. Podoba zre zor. 
Vsebina druži svet. Vizija ve podobo. Vizija loci zor. Osnova liči smisel. 
Interes druži smisel. Del l jubi svet. Čudo nosi del. Vsebina ve svet. Osnova 
zre svet. Odnos druži vsebino. Del zre odnos. 
Vsi ti izreki , b i t i j i h mora okoli 3000, so vsebinsko razl ični , n o t r a n j e 
ne j a sno povezan i ali nepovezan i , b rez r azv idn ih mise ln ih s r ed i šč i n 
obodov, množica členov brez zg radbe . H k r a t i p a so v fo rma lnem, se 
p r a v i g r a m a t i č n e m pogledu vsi docela enaki , s e s t av l j en i s k r a j n o eno-
s t a v n o iz t r eh t eme l jn ih s tavčnih členov, osebka , p o v e d k a in p r e d m e t a . 
Zaves tna ob l ikovna enoličnost in vsebinska brezsmernos t povzroča ta , 
da besedi la p r a v z a p r a v sploh ni (fizično) mogoče b r a t i do konca. 
T o r e j j e b ra lec pos t av l j en p red n j u n o odločitev, d a iz v r tog lavo ne-
p reg l edne iz ložbe t r i č l ensk ih s t avkov n e k a j izloči in izbere ; izbere , k a r 
hoče i n k a r p o t r e b u j e , to použ i j e al i p a tud i odvrže. Pogačn ikovo lx\se-
diilo ni zapus t i l o samo kompozic i je , t e m v e č tudi že vsebinsko zavezanos t . 
O s t a j a l e še zveza besed, ki p a u p o r a b l j a že eno samo in n a j e n o s t a v n e j š o 
s t avčno zgradbo . 
Zadošča k o r a k i n za s t avkom je n a vrst i u k i n i t e v besede. To se tud i 
zgodi. N a m e s t o besed so p r e d n a m i l ikovni znak i . T o d a t o k r a t ne več 
č rke kot p red leti v t i p o g r a f s k e m pesn i š tvu , t emveč s t ro jn i vzorci , 
ki n i m a j o nobene zveze več z gu tenbe rgovsko ku l tu ro . T a k e so Zagorič-
nikove Tapete i n t ak je Pogačn ikov Programiran tekst:20 To seveda ni 
več teks t , ke r v n j e m ni besed, iin k j e r ni besede, ni l i t e ra tu re . L i t e ra -
tu ra so t a z n a m e n j a lahko s a m o t e d a j , če obn je s topi t r ad i c iona lna lite-
r a t u r a i n j ih pus t i zaživet i kot n j e n opozic i j sk i odmev . Sicer se p a tu 
kn j i ževnos t konča . N a s l e d n j a d v a r a z d e l k a (III . in IV.) Ka t a loga 2 res 
p r i p a d a t a že l ikovn im p r i s p e v k o m . T i v mnogočem p o j a s n j u j e j o i n do-
p o l n j u j e j o l i t e ra rn i del, v e n d a r ju enač i t i ne moremo. Posebno še n a 
t i s tem p r o b l e m s k e m o b m o č j u , ki nas je tu p r e d v s e m zanimalo . 
1,1 Marko Pogačnik, Breskev, Katalog 2, str. 77—102; Franci Zagoričnik, 
Tapete, Katalog 2, str. 103—106. 
20 Murko Pogačnik, Programiran tekst, Katalog 2, str. 107—109. 
N a š preg led sodobne s lovenske a v a n t g a r d n e kn j iževnos t i , k a k r š n a 
se je p r e d s t a v i l a ob svojem dosle j n a j b o l j samos to jnem in n a j b o l j v i d n e m 
s k u p i n s k e m n a s t o p u s Katalogom 2 lota 1970. nas to re j p r i v e d e do na -
s l e d n j i h ugotovi tev . 
V več jem delu te k n j i ž e v n o s t i d e l u j e t a h k r a t i in d r u g ob d r u g e m 
d v a v b i s tvu n a s p r o t n a ob l ikova lna p o s t o p k a . Z ene s t r a n i se u v e l j a v l j a 
t ako i m e n o v a n o ho r i zon ta lno s t r u k t u r i r a n j e , ki v vseh p l a s t eh k n j i ž n e g a 
de la . od zgodbe do s t a v č n e s k l a d n j e in s l o v a r j a , pos topoma u k i n j a 
h i e ra rh i čno u r e j e n e s is teme. U k i n j a j ih zato. k e r svet č loveka i n s tvar i 
ni več o p a z o v a n skozi a n t r o p o c e n t r i č n o — ide jno op t iko , t emveč skozi 
novo o p t i k o ve r izma ali igre, k i v sak po svoje žel i ta zavzet i s ta l i šče 
bo l j ali m a n j n e v t r a l n e g a o p a z o v a n j a i n e v i d e n t i r a n j a sveta . T o d a v t ako 
s t a n j e s t v a r i i n v ta proces z d r u g e s t r a n i n e n e h o m a posega jo pos topk i 
t ako i m e n o v a n e g a v e r t i k a l n e g a s t r u k t u r i r a n j a , ki v vseh p l a s t e h in na 
vseh r a v n e h leposlovnega de la u s t v a r j a j o h i e r a r h i č n o u re j ene p ro t i -
s t r u k t u r e , nas t a l e iz a v t o r j e v e g a miselnega p r e v e r j a n j a i n v r e d n o t e n j a 
obstoječega sve ta . T a k o p r i h a j a do o d p r t e , g ib l j ive in n a p e t e i n t e r akc i j e 
d v o j n i h sil, ki o b l i k u j e j o na jnove j š i val s lovenske kn j i ževnos t i in ji 
d a j e j o znači lno obeležje. R e č e m o lahko , d a sodobna s lovenska a v a n t -
g a r d n a l i t e r a tu ra ni l i t e r a tu r a čistega ve r i zma (reizma) nit i l i t e r a tu ra 
čiste igre. t emveč l.zrazito n a m e n s k e g a ve r i zma i n n a m e n s k e igre. ^ n j e j 
celo n a r a š č a j o ses tavine f i lozofske, mora lne , socialne i n pol i t ične pole-
m i k e s sve tom danos t i . T o p a pomeni , d a a v a n t g a r d n a s k u p i n a Ka ta -
loga 2 v resnici m o č n o p r e s t o p a p r o g r a m , k a k r š n e g a je p r e d j a v n o s t j o 
i zpoveda l a le ta 1967. T a k r a t je za svoj p r o g r a m pos t av i l a i z raz i to 
n e p r o g r a m s k o l i t e ra tu ro , ki hoče izs topi t i iz vseh ideoloških ho t en j in 
d r u ž b e n i h p r o j e k t o v , izs topi t i iz po lemičnega r a z m e r j a d o obstoječega 
sveta . N a p o v e d a l a je k a l a l o g n o l i t e ra turo , ki bo samo »evident i ra la svet , 
k a k r š e n je , za rad i ev idence same«, t o r e j l i t e ra turo , ki ne želi bi t i več 
v r e d n o t e n j e in ne p r e v e r j a n j e resničnega sveta po k a k r š n e m k o l i v n a p r e j š -
n j em. h i e r a r h i č n o us t ro j enem modelu sveta . N a p o v e d se ni uresnič i la . 
P r a k s a je p o k a z a l a , d a je ta l i t e r a t u r a — z r e d k i m i i z j e m a m i , ki smo 
jih opisal i — pos ta la v resnici d v o j n a , h i b r i d n a s t r u k t u r a . " Gre za 
a v a n t g a r d i z e m . kii j e močno o d p r t t u d i tokovom t rad ic i je , p r e d v s e m 
n j e n i h u m a n i s t i č n i po lemik i s sve tom, n j e n e m u ak t i viz mu, ki se s a m o 
p r e n a š a na čis to novo raven , v novo ž iv l j en j sko g r a d i v o i n v novi slog. 
al Na hibridnost njenega zunanjega, socialnega položaja v slovenski kul-
turi in družbi, ki na j bi bil po eni strani položaj izločenosti in zato provo-
kaeije, po drugi pa je uradno subvencionirana, je opozoril Mulju/. Kmecl v se-
stavku Kutulog in slovenska literatura (v Sodobnosti 1971. št. 4.. str. Ï47—355). 
Tore j smo v resnici p red reduci rano obliko avan tgard izma. Seveda ta 
redukc i ja nima n ikakršne zveze z umetniško vrednost jo del, zanimala 
nas je predvsem kot tipološki po jav . 
Os tane še vp rašan je , k j e so razlogi za tako redukci jo. N a n j bi mogla 
odgovoriti raziskava, ki bi temelj i to posegla vsa j v dve smeri : v položaj 
današn jega slovenskega sveta z njegovo ideološko določenostjo vred in 
pa v zgodovinsko tipologijo slovenske knj iževnost i ter n jenega reduci-
ranega s p r e j e m a n j a tokov razvitih evropskih l i teratur . 
Р Е З Ю М Е 
В статье исследуется современная словенская авангардистская литература, 
представленная в 1970 г. в до сих пор самом видном групповом выступлении 
г. сборнике «Каталог 2». Выходит, что в большей части этой литературы дей-
ствуют паралельно два по существу противоречивых творческих принципа. 
С одной стороны, мы видим т. наз. горизонтальное структурирование, которое 
во всех слоях литературного произведения — от сюжета и конструкции до син-
таксиса предложения и словарного запаса •— отменяет иерахически организо-
ванные системы. Оно отменяет их потому, что мир человека и вещей уже не 
наблюдается сквозь антропоцентричнондейную призму, а сквозь новую оптику 
веризма (реизма) или игры, а каждый из них в свою очередь хочет занять 
точку более пли менее нейтрального наблюдения и эвнденгнрования мира. Эту 
точку зрения занимают также и программные заявления группы. Однако, в такое 
положение вещей и в этот процесс непрерывно вмешиваются поступки т. наз. 
вертикального структурирования, которые во всех пластах литературного про-
изведения создают иерархические антиструктуры, возникшие в умственной про-
верке н оценке автором существующего мира. Таким образом возникает откро-
венное, подвижное и напряженное взаимодействие двояких сил, формирующих 
новейшее течение словенской литературы. Современная словенская авангардист-
ская литература, таким образом, является не литературой чистого веризма 
(реизма) или чистой игры, а особенно умышленного веризма и умышленной 
игры. В ней даже возрастают элементы философской, социальной и политиче-
ской полемики с миром данного. Таким образом, словенский авангардизм — 
с редкими исключениями — представляет собой двоякую, гибридную структуру. 
Он открыт в сторону разных течений традиции, прежде всего ее гуманисти-
ческой полемики и идейному активизму, который переносится на совсем новый 
уровень, в новый жизненный материал и в новый стиль. Причины этой редукции 
следовало бы искать в двух направлениях: в общественно-идеологической опре-
деленности современной словенской действительности и в исторической типо-
логии словенской литературы.