Štev. 296 TRST, v petek 22 oktobra !9l8. f2ca| XXXiV a— IZHAJA VSAKI DAN — m atdsljah Is praislklh ih5> fasadcIJUk sfc l ijofraj-*aa»llae itev. M prodajaj« po S mr6. (6 stoi.) ▼ asaogik llhtonah ▼ Trsta in okolici. Gorici, Kranjn, Si Petra, Foatojoi, Seiaai, Nabrežini. Sr. Luciji, Tolminu, Ajdor-tiBM, Dorobergii itd Zastarel« itev. po 5 (10 rt©t.). 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE t firokoetl 1 GENE: Trgovinske ta obrtn« oglas« po S »t. «m, s, zahrale, poslanico, oglas« denarnih zavoder p« Za oglasa v teksta Bsta do 5 Trst 20 K, -vsaka 4»a Trsta K 2. Hali oglasi po 3 stot. beseda, n«j-pa 40 stot. Oglas« .^prejema Inaeratni oddelek aprav« I-. — Plačaj« s« izkljačno 1« apraW „rdi ■—<>■. NAROČNINA ZNAŠA političnega društva ^Edlnpst^ za Primorsko* V •dfnoeti fm moč I Tir* Isio jtA K, pol leta 12 K, 3 mesece « K; »a-nfha br«a doposlane naročnine, se oprava ne ozira. UM USanj« „EX>IS03TI- etru*': ■ K S-30, »•! lota 3 60 ■ — ▼■i dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrank«- ▼ana pisma m as sprejemaj« in rskopisi as as vradsj* ■arorsin«, oglas« ia reklamacije je pošiljati na upravo lista, UREDNIŠTVO: silos Glsrgie Galattfl« (Narodni dc») Iadajate^ ia odgovorniarednik ŠTEFAN GODINA. Lastalfc koaaoreg lista ,Edinosta. - Natisnila tiskarna konsoreija lista „Edinost* ▼ Trsta, al. Giorgi« Galatti it. 18. ratun 3L 841 652. TELEFON it tV57. Nar. delavska organizacija Tovariši! Delavci! "Vabljeni ste na II. redni občni zbor (nadaljevanje) ki se be vršil nepreklicljivo danes, 22. oktobra 1909 ob 7. in pol uri zvečer v gledal, dvorani „Narodnega doma". -- DIETNI BED: 1. Sprememba pravil. 2. Volitev predsednika, odbornikov, nadzornikov. pregledov&lcev računov in razsodišča. 3. Slučajnosti. TOVARIŠI! - Ta občni zbor je i z r * d n e važnosti ! UST, dne 20. oktobra 1909. Odbor N. D. O. BRZOJAVNE VESTI. Komun ke „Narodne zveze". Spor mej jugoslovanskima kluboma poravnan. DUNAJ 21. Narodna zveza je izdala danes ta-le komunikć: Nespora-zumljenja nastala preteklo poletje v narodni zvezi bo se popolnoma pojasnila in poravnala. Oba jugoslovanska kluba bosta tudi nadalje složno delovala v Narodni zvezi za skupni blagor in napredek Jugoslovanstva v državi. Konferenca načelnikov klubov, DUNAJ 21. Danes popoludne »e je pod predsedstvom starostnega predsednika Faa* ke-ja in v navzočnosti rniditerskfga predsed-cika Biene:tfas vršila k's.ferer,cj» ri>5eloikov klubov, na kateri so pc;giiaičnn »treske imune vale s vere kandidate za preds€d»£*c. Predlagali so: krščanski socijalci preds.daikom dr. Pattaya, nemško nacijonalua zveza podpredsednikom S ceu vranderja, socij&lno-demokr. poelarct podpreds. po«!. Pernerstorf-irja, Jugoslovani podpredsedaikem po«!, Pogačnika G.okintki ia Hruban sta izjavila, da njuni stranki niste Se določile kandidatov. Prvi ie dostavil, da ostane pri kandidaturi dcaeda-njegi podpr>diedn ka. Na jutršaji «e.i bo sta* to« ni predsednik predisg&i, na) eo zopbt iivoh cdskoat od 4 odatot. na 5 od»tot, Pariz 21. Divizija francoskih vo.nib ladij dospe v Napolj le 26. t. m. Kdo nori in kdo kozle ?! Gospodje čutijo, da se lim majo tla pod nogami,... L.udstfo pošilja „Ediaost" nazaj,.,. O ustanovitvi Vseslovenske L;udike stranke ni imela vseslovenska „Edinost" v ponedeljek besede. V torek seveda jo je bilo pred strelja nemikimi in hrvaSkimi listi aram, pa je hitro porodilo o našem ustanovnem shodu prepisala ! Kaj pravijo neki g tovi gispodie k tei.u, da cj.hor list take aozle &t?elko je bila občudovana ta drsžestna dvojica. Bi.a sta si zelo podobna, Toda, kaj je bilo njima do umetniške slave ? 1 Od vsakdanje bede ču alo jih e, podobno kitajskemu zidu, ogromno bogastvo, tako, da sta lahko živela edino le svoji ljubavi in umetnosti. Vseiej, ko sem bil mej njima, bilo mi je, kakor da sem v kakem modernem zavodu. — Ure in ure sem posedal tam in poslušal njiju godbo, v kateri sta fantazirala, sanjarila: ona na giasovirju, on na goslth, oba tako lepa, mlada in srečna. — Ta pcg?ed je bil za*me rea užitek, aaj sta bila oba kakor a posebno Ll=»k njiju očea je bil tako soro-, diven vumotvor, poezija. des, kakor da sta ena duša. | Žil, da je na aretn^takim prikaznim do- Ta pogled n;iju oč a je bil tako nekako poseben; zdelo se je, da seza globokejše nego pogled drug h, da i neke- skrivno močjo privlačuje k sebi, a pri tem je odsevalo iz teh oči morje bolesti, kakor da bi se neprestano poslavljale od neke draga osebe. Ne morem ti tega pogleda razteimačiti bolje; to bi se meralo videti, ako bi bilo kje. — Jaz sem pač mnogo hodil po svetu, a videl sem te oči samo parlrrat in sicer na platnu. Nekatere slike, velikih mojatrov, ki predstavljajo idealna bitja, imajo ta pogled. — Mej živim« aem opazil take oči aamo pri Štefanu in njegovi Luciji. In-res me ni tu varal ta — recimo: simbol smrti. On je bolehal za neko arčno boleznijo, dočim je nosila ona že pred poroko kal amrtonoane sušice ▼ sebi. Oba sta bila vneta ljubitelja godbe in ko bi biia hotela potovati po svetu, računala bi lahko na to, da ju bode občiastvo povsod z navdušenjem poalušalo, kakor ju je ta mali krog prijateljev, mej katerimi sta živela. — ločen le kratek čas. — Še ni minulo leto po njiju poroki, ko je moral Štefan na jug s svojo bolno, ljubljeno Lucijo. Šla sta v Italijo, od koder se je čez malo vrnil Štef&n — sam 1 — Sam, z znamenjem žalosti za klobukom ia tako prepaden, bled, da me je v srce pretresal njegov obup, ki je bil neizmeren in top, kakor propad. Izogibal ae je l,ndi, a se tem topleje oklepal mece. Obiskaval me je večkrat v mestu, toda o svoji h gubi ni govoril nikdar. — Le enkrat se je vzdramil iz te apatije, kar je prouzročila neka beraška „lajna", igrajoča komad iz cp*re „M gnon" : „P oz našli deželo?" Štefm se je vrgel na divan, tiščal si učesa in plakal, — ihte! kakor dete. Poznal sem po priliki uziok tej boli; znal sem, daje Lucija ta napev rada igrala in da jej je Štefan nekoč ob taai priliki razkril srce. Večkrat sta pozneje skup jo to proizvajala; ali da je temu spominu pridružen ie stvari na tržaikem ozemlju, in njej — t vrnemo nagla Sati s ponosom — se je zabva liti na vseh dosedanjih vspehih ia zmagah oa tržaikem ozem1;u na narodnem, političnem in gospodarskem poliu, katerim vspehom io zmagam se je divil ne la slovenski, ampak tudi ves slovanski svet in včasih tudi — „S ovenec", ki je n. pr. še nedavno temu naglašal, da je naša stranka poleg S. L, S. edina resna in delavna slovenska s t r a n k a 1 Saj ae menda „Slovenec" spominje, da je pisal tako v svojih polemikah povodom obitrukcije v državnem zboru. Človek ža res ne ve, ali naj bi smatral resnim list, ki tako brez srama in brez doslednosti uravnava svoje postopanje 1* radi hipnih efaktov in po hipnih siranksrskth koristih, tudi če bi pri teca imela iti da ko-e vsa narodna stvar — in ne vemo, aH is sploh izplača prerekati se s takim listom ? 1 ! Mi pa bomo, kakor doslej tudi odtlej služili akupni naredai stvari brez ozira t V skupini italijanskih mest in trgov so zmagali, v kelikor so smagali kandidatje na-rodno-liberalne stranke preti kandidatom ljudske stranke, z večino približno 500 glasov. Včeraj do pozne ure imo doznali za sleikče rezultate: Občina Lib. stranka L^dska stranka Červinjan 50 8 Gradež 50 32 Gradiška 44 60 Kormin 49 85 Tržič 58 28 Skupaj 251 213 drug, še moego žalostn?ji, tega niiem znal. — Zaupal mi je to inm, potem, ko se je nekoliko umiril. Bilo je v oni italijanski vili, kjer je pod cipresami shranil mltd »svojo srečo: ueiečna noč na — Silvestrovo. Lucija ia igm?a dolgo t* napev ; videti te bilo, da se re more ločiti od gia^ovirja, kako? da bi slutila nekaj gromka. Čutila se je ta večer bolje in njeni proz.-rr.i prstki ig'ali so z neko sjastjo po tipkah milogiasnfga instrumenta. Šrefan io je, prosil, naj se ce muči. — Nehala je in polcživša glavo na njegova prsa, rekla: „Vem, da ne bom ni k oh več igrala; toda, čuj Štefan, ako se bcm na onem svetu čutila preveč osamljeno, eko bom hrepenela po tebi, tedaj pridem poslednjega leta dan in igrala ti bom ta naper. — Ako boš hotel iti z mano, mi bo to znamenje, da si tudi ti žalosten, ker moraš živeti brez mone; ako ne, — pojdem in se ne vrnem nikdar več. Na amrt bolni imajo večkrat sličoe slutnje, ki se uresničujejo, ali nepojmljivo mi jo bilo tc, da Štefan tako trdno veruje v to fantastično obljubo svoje Lncije, — Nisem se pa hotel prepirati žnjim radi tega, ampak pre-puitil sem času, da ga ozdravi. D/s leti ata bili minuli in kdor bi bil aodil na videz, mislil bi bil, da je Sv.efen svojo soprogo pozabil. — Bilo jih je celo takih, ki so ga hoteli na novo ženiti. On ni rekel na to ne „da", ne ,ne" ; bil je miren ; pečal ae je z oskrbo svojih imetij; tu pa tam ai je tudi zaigral na goali, (Zvršetek pride). Stran II ►EDINOST« št. 296 Manika še rezultat mesta Gorics, kjer fevenega boba. Tožil ju je učitelj Taoasije ■o baje dosegli liberalni kandidatje 400—500 Oblakovič radi krivega pričanja. Sodnija ja glasov večine nad kandidati ljudske stranke. J je spoznala krivima in je obiodila prvo- -i - . . 4 . . imenovanega na 10 dnf, drnzega na mesec Nemški mimster-rojak, !dai zapora. dr. Schreiner, je dopo.lal „Bundu Nemcev" j Take so bile Accurtijeve „verodostojne" v Češki 10.000 kron, ki da ao mu stavljene priče ! na razpolago od „privstae strani". Minittar1 v Črški, na) vatra* in on da jim bo p proti ob tej priliki Nemce jajo na svojem dtlu rad vedno na pomoč. Iq treba znati, da omenjeni MBunda nič drnzega, nego deželna organizacija nem- ! škega „AUdeutscher Verbandi", ki ima pristno; pangermanski program! Nemškim ministrom v tei blaženi Avstriji je pač dovoljeno marsikaj! .. • . * * * Tarabocchia umirovljen ?J „Obzor" aT j javlja, da bo žalostno proslnli predsednik t . > „veleizdajniškem" procesa — penzijoniran! 01 Ako je ta vest resnična, bi bila znakom, da so kriminalista Tarabocchio tudi kje viie gori začeli — primerno ceniti! Avtonomija za poljsko kraljevstvo. Vsi Slovani bodo z veseljem pozdravljali vest, da se poljsko vpraianje ▼ Rusiji bliža svojemu srečnemu rešanju. Kakor poroča „Kurjer Poteki" je ruska vlada izgotovila zakonski načrt za avtonomijo poljskega kraljevstva. Po tem načrta bodo smeli Poljaki ustanovljati svoje šole, deželni službeni jezik pa bo poljski, samo v omk okrajih, kjer ie večina Maloruiov ali L-.ta7cav, bo dovoljen tndi maloraski in litavski jezik, Avtentični tekat zakona o samoupravi je ruski. Volilno pravico bodo imeli meščani, ki bo dovršili 25. leto in posedujejo kakšno nepremičnino, ali so caemniki, ki plačujejo: v Variavi najmanje 360 rabljev letne najemnine, v ostalih mestih pa 60—180 rabljev. Cerkve, ustanove in privilegiranci nimajo vo> Uae pravice. Žene, ki dobe tudi volilno pravico, jo bodo mogle izvršavati po sroih može k ali sinovih. Žid je ne morejo biti izvoljeni za žuuane, niti njihove namestnike. Politični urad bo imel pravico pošiljati svojega konrsarja v seje avtanomnega zbora. Češke yestice. V zimskem semestru 1909.—10. vpisalo Stolypin o bodočnosti Rusije« Buski minister predsednik Stolypin sa je pogovarjal z urednikom Saratovske „Volge". V tem razgovoru je hvalil delo provincijalnega tiska, ki da je verno ogledalo deželnih razmer. Velikomestno novinstvo se bolj zanima z i viscko politiko in neopravičeno postaja pesimistično glede domačih razmer. Ruska vlada se je oprijela težavnega, ali nujnega dela: da ustvari meščanstvo, male posestnike in svobodne kmete. Revolucija dela narobe. Ona koče poprej ustvariti meščansko zavest, . a pravih meščanov nima! Ojačanje nižjih ljudskih slojev — to bo temelj, na katerem bo slonela jakost Rusije, Ko bodo zdrave in jake žile države, tedaj bo tudi beseda ruske države nasproti Evropi in vsemu svetu popolnoma drugače zvenela. Edino in na medsebojnem zaupanju osnovano delo — to je prava beseda vseh dobrih Rusov. Dajte Rusiji dvajset let mirnega življenja in ne boste je poznali več. Položaj t Šjaniji po vsmrtitvl Ferrerja. Ministri v strahu za svoje življenje. Kralj potrt. Ministerstvo odstopilo. „Daily Chronicle" objavlja sledečo brzojavko svojega madridskega dopisnika: Odkar prihajajo iz vsega sveta izjave simpatij za Ferrerja, se kaže na kralja globoka potrtost. Noči prebdeva brez spanja, ter se brani pre- ae je ca češkem vseučilišču v Pragi 3830»jemati zadostno hrane. Da*i vlada v Madridu popolen mir in hoče videti vlada ▼ tem dokaz, da večina naroda odobrava usmrtitev Ferrerja, vedo vendar dabro poučeni krogi, da se pripravlja anarhija z vsemi sredstvi za maščevauje smrti Ferrerja. Ministri dobivajo vsak dan Številno pisem, v katerih se jim grozi s smrtjo; upajo se na cesto le v spremstva tajnih policiistov. Kralj sploh ne zapušča več palače. Brzojavke se strogo cenzurirajo. Posebno je kritičen položaj v Barceloni. Tam se sme komaj spregovoriti besedo Farrer, ako aa neče biti aretirano. Inozemskih časopisov sploh ne puščajo preko meje. Mnoga osebe, pri katerih so v Barceloni našli pisma Ferrerja, so bile aretirane. Padec ministertva Maura. Madrid, SI. — Vojne odredbe nadaljujejo. Kakor se javlja, sta dali Francija in Anglija jasno razumeti, da bi bilo potrebno, da se Maurov kabinet odpusti. General Weyler je izjavil: Vlada, v kateri mora imeti predsednik 100 mož telesne stražne in minister notranjih stvari tako od 80 mož, je postala nemožna. Madrid, SI. — Vse brzojavke iz inozemstva, ki «o javljale o izjavah v prilog Ferrerja, so bile inhibirane, istotako vsi inozemski časopisi zadnjih dni zaplenjeni. MADRID 21. Ministerstvo Maurovo je odstopilo. MADRID 21. Maura je nasproti kralju motiviral odstop mimsterstva s kategoričnimi izjavami, ki ao jih podali libaralci in demokrati v zbornici, čel, da posežejo po vseh sredstvih, da pri lilijo ministerstvo na odstop. Potem ko je Moret izjavil, da so pretrgani vsi odnošaji med vlado ter liberalci in demo* krati, ki bi celo preprečili razpravo najnih vprašanj je Maura smatral za umestno, da se umakne. Kralj se je potem posvetoval z Moretom in predsednikoma zbornice in senata. Španska justica. Pariz, 21. — Dopisnik „-Journala" je dobil dovoljenje, da ame prisostovati neki kazenski razpravi vojne sodnije v Barceloni. Šlo se je za dva moža, ki sta pri demonstra- slušateljev, mej katerimi je 272 — žensk. — V praška ljudske iu meščanske šole vpi-sa!c se je tega leta 21671 čeških in 2153 nemških otrok. — Tako izgleda v resnici praško nsm£t*o I Z a matičin sv. vaclavski milijon nabrali io do 1«. t. m. K 110*508, Češki profesor dr. Jalij S toki asa, ki mu j: vlada poverila nalogo, naj prouči poljodjelske razmere v Srbiji in naj organizira fakulteto za narodno gospodarstvo na beli* gradskem vseučilišču, je imel 10. t. m. na vseučilišču v Belemgradu predavanje o pomenu poljedelske visokošolske izobrazbe za razvoj evropskih narodov. Dne 12. t. m. je kralj Peter sprejel češkega prGfasorja v posebni avdijeoci, na kateri se je kralj zelo zanimal za namene češkega učenjaka glede dela na Srbskem, ter mu je priporočal, naj se resno loti dela, ker je naša dolžnost — je rekel kralj — da na vsak način povzd'gamo dcmače poljedelstvo." Pismo hrvatskih vseučiliščnikov bolgarskemu kralju Ferdinandu. Kakor doznaje „Balkanska Tribuna" iz bolgarskih dvornih krcgov, je dobil kralj Ferdinand na dan obletnice proglašenja bolgarske neodvisnosti od dijakov zagrebške univerze podpisano pismo, ki omenja zvezo med proglašenjem neodvisnosti Bolgarije in aneksijo Bosne in Hercegovine. Pismo obsoja vodit 70 bolgarske politike, v kolikor je isto v zvezi z Bosno in Haic3govino in se pritožuje proti raznim administrativnim pojavo m t B ;sni. List pristavlja, da vsebina omenjenega pism^ kralja Ferdinanda ni ravno razveselila. Hrvatski in slovenski poslanci Istre proti obsodbi „velelzda-jalcev". Dr. Medaković je prejel naslednje pismo: Trst, 18./10. 1909. Presvetli g. predsednik I Kiub hrvatsko-slovenskih poslancev v istrskem deželnem zbora se je sestal danes prvikrat po proglašenju obscdbe v veleizdajniškem procesu. Dočim ko od ene strani izraža svoje občudovanje na odločnem vedenju takozranih veleizdajnikov tekom dolgega procesa ter na požrtvovalni in junaški hrambi njihovih bra-niteljev, izraža z druge strani globoko svojo žalost, ker je toliko čestitih rodoljubov padlo k&kor žrtve nesrečnih naših razmer samo zato, ker so goreče ljubili red svoj in domovino srojo. Naj bodo te nedoižae žr.va vsem Hr-vrtom in Srbom v vspodbujo, da bi še močneje vzljubili mukotrpno našo do novino Hrvatsko ter da bi, goječi medsebojno bratscvo in slog}, delali na tof da nam ta domovina bo čim prej svobodna in srečna! Vsprejmite izraz našega globokega spoštovanja ! Za odbor: | predsednik Vekoslav Spinčić, tajnik dr. Ivan Poščić. * * * Ob s oje* i priči — obtožbe. V torek se je vršila pred zagrebškim okrajnim sodiš- D e k 1 e v a, c. i kr. stotnik pri 5. topniškem blagovole oglasiti pismeno ali ustmeno, da bi če os razprava proti Simo Turajltću in Stevanu polku in g. O t o k a r M a 1 j, stotoik-iod- pravočasno mogli določiti učoe ure. Pouk Banilovfćo, ki sta v „veleizdajniškem" pro- nik v Trata sta odlikovana a kolajno za začne prvim prihodnjega novembra. J. Jedce ju pričala proti obtoženim Srbom iz Cer- zasluge. lovski, kavarna „Balkan" — Trst. Volilne lista za III. državnozborski volilni okraj so neverjetno pomanjkljive, izpuščeni so taki volilci, ki so bili t njih še za volitve 1. 1907. in za letošnje občinske volitve, in pri katerih se ni uresničilo nič, kar bi jim jemalo volilno pravico ? oma« njenem okraju. Kako je to razlagati? Ca se upošteva, da je državnozborska volilna reforma uvedla med dragim tadi neko kontinuiteto volilnih list: po končanih volitvah liste namreč ne izgubljajo pomena za prihodnjost, kajti zakon predpisuje, da se morajo koncem vsakega leta izlagati na ogled, zato da se ohranijo nekako v tekočem : če se to upošteva, potem se začetkom označena pomanjkljivost volilnih list povspenja kar v gorostasnog t. Ali naj bo to vspeh uredbe namenjene ohranjevanju kontinuitete volilnih list, da izginjajo iz njih — ne ve se kako — ša oni, ki jim je prej bila priznana volilna pravica ? 1 ? Kaj misli ukreniti Namestništvo ? Prebo opisane pomanjkljivosti volilnih list ne zamore preiti na dnevni red s komodnim izgovor cm, da je volilcem slobodno potom reklamacij iz poJovati, da se nedostatki odpravijo. Tu ne gre za pojedine pomote, ampak za pomanjkljivost v celoti: ali naj bo to zakonita volilna iista, kjer so dosedanji volilci brez nobenega tehtnega razloga kar križem izpu ščeni ? Za sedaj ie enkrat, v poslednji uri. pozivlamo volilce III. okraja (Stara mitnica in Kjadic), naj takoj pregledajo volilno listo (v pisarnicah eg. dr. Gregorina in dr. Sla-viča — al. Galatti 18, iu dr. Wilfana — Corto 37, ter v Trž. bralnem in podpornem društva — ul. Stadion 19), da se prepričajo, ali so vpisani oni in dragi jim znani volilci. Ako niso, je takoj vložiti reklamacijo; vsak naš advokat pojde pri tem rad na roko, vo-lilec naj le pripravi potrebae dokumente v dokaz volilne svoje pravice. Rok sa reklamacije izteče pojutrišnjem, dne 24. t. m. Manjšinske šole. — Prejeli smo: Poročili v „Eiinosti* o govoru prof. dra. Drtine na Dunaju je treba nekoliko spopolniti. Prof. dr. Drtina je bil menda slabo poučen, ko je na Dunaju izvajal, da je država v Galiciji, v Trstu, Poli, Gorici, Zadru in Trentina ustanovila „šole za manjšine, za nemške manjšine", kajti vse te pri nas jako znane „cesarske" šole (v Gorici^ je izlasti vadnica (?) posebno „cesarska") so prav navadni šulferajnski zavodi v državni u p r a v i; vse imajo namen, da r a z š i r j aj o nemštvo. To jih ravno razlikuje od manjšinskih šoU Kajti manjšinske šole bi imele nalog?, da čuvajo in ohranjajo narodne maaj-iine med tujim prebivalstvom. — Saj menda vendar nihče ne bo trdil, da je šola, ki je leta 1908/9 med 790 učenci (c. kr. deška šola Piatza Lipsia v Trstu) štela 316 Lihov in 197 Slovanov ter le ^ll Nemcev, šola za — nemško manjšino 1 Ča bi bilo to res, no-tem bi imela le 211 učencev ne pa 790. To torej ni šola za čuvaniein ohranja nje nemške manjšine v Trstu, ampak to je zavod za razširjanje nemštva. Ravno tako je razmerje na c. kr. šoli v ulici Fontana. Tam je bilo 1908/9 skupuo 1284 otrok in sicer: 439 L&kor, 358 Slovencev, 23 drugih Slovanov in 463 Nemcev. Po odstotkih je bilo po temtakem v eni 26 odstot,, v drugi pa 36 odstot, Nemcev, povprečno torej niti tretjina otrok na teh šolah ni nemška, kar pač ni znak manjšinske šole. — Čuditi se pa moramo tržaSkim hipernacijonalnim laškim deželnim poslancem, da jim ni prišlo na mi-sel, da bi predložili in sklenili v tržaškem deželnemzborulaškolezEolisko-Aiman n1 Ali gospođa Mrach in corsortes niso imeli poguma nastopiti proti Nemcem in — germanizujoči vladi, kakor faktičao naitopajo proti Slovencem z večnim odrekanjem slov. šol v Trstu ? Ali so se hlačice tresle ? Oj ti hinavci! Na naslov finančnega ravnateljstva v Trstu. Prejeli smo s Krasa: Potrpežljivost kraških prebi valcer, ki imajo posla s finančnim kontrolnim vodstvom na Opčinah, gre h kraju. Ktda] ukrene vendar fi laačno ravnateljstvo, da dobimo na OpČ:n3 komisarja, ki cijah bežala, a sta bila ujeta. Pri enem teh —„ . . \ w , ' '___ dreh so našli po pričevanja nekega policista, \e.ia.ttt£ "§€?a liziko ?! Kakor «>ano revolver. Pri drugem sploh niti tega niso! Je^mn'k. davek po vjem Krasu pod era-1-7; r>" • - , 4;1 30 .T - -iu-j-. ® .fljA »nčno rež.jG in se itak že od strani fioanč- potrdi Tgtf th doTo,i Str°8' r01" ,ptebc?? .. J , ... n - atvom. Vrhu vsega pa nas komisar na Opči- t" Rt hanščmo. Kraševci ne amejemo njegoveg* je- 8re "d žavneca nravd^ika cameituio&i Čattnik ^^ *n ®ft nočemo umeti, ko im srao ovA'2 St/Sđ» ^ organi obeujej, z n.mi no ječo. dosmrtno v našem jezika! Odločno protestujemo proti Sodni dror je izrekel obsodbo v k , ~ , . ,. . «... ječo. Obtoženca ta bila sicer pri- >m0' ^ "am. finJfn6n° "vnateljstvo pošilja šotna na rizpravi, a govoriti nista .mala/ 1» p^edovalca človeka, ki ne zna z nami Vsa razprava je trajala 53 minut. j sovonu, Dopisnik „Journala" dostavlja: Prepri- p? n® komu krivice, mora se pri- ^ t»»u« t f ! gnati, da finančni organi v Sčžsci — niso poslujejo*^ strankami v .loven-a vendar se aam zde ti sakom nekam čadnn ^ jerikn i^_,1ijuino# Tečaj za hrvatski Jezik. Prosim vse one gotpice in gospode, ki nameru'ejo zahajati v hrvatski tečaj „Ruskega krožka", naj mi se Dnevne vesti. Odlikovanje. Naša rojaka gosp. Josip V Trsta, dae 22. oktobra 1909 In zopet nova zvezda. Naši tržaški „zvezdoznanci", ali bolj učeno rečeno; aitro-nomi, so postali zadnje čase precej slavni. Sleherni teden razkrivajo po eno, dve in tudi več novih zvezd 1 Minuli teden sta dve zvezdi zatonuli (annda za v.elej I), a odkrili so drugi dne, katerih ena (ii to prec9j velika) žsri menda še danes na — HoesettijeTem sporne* niku!! Cas. kr. in častna straža v kavarni Milano imati težko službo, da varujeta „zvez-darno", ki tako salamen.ko nagaja! Svoje-časno je to nedolžno peterožarnico stražil m»stni redar. Pozneje je to službo vršilo c. kr. redarstvo, ki je zadnje čase pomnoženo z nadebudno iredentovsko mladino. Ker pa v kljub pomncžsnim stražam italijanska zvezdica to izginja, predlagajo laška glasila, nai megistrat postavi v „službo zvezda" zopet m3&tae stražarje ! Ta šala pa nehaje biti šala, ako pomislimo, da .traženje ene par novčičev vredne zvezde — zahteva na leta nad 10.000 kron!! Računiti treba štiri redarja, ki «e menjajo vsake 4 uro, a v zimskem čaiu ne bo nikdo mogel pretrpeti 4 ure. Trebalo bo redarje pomnožiti in b->mo plačevali 10 do 15 tisoč kron na leto za to — neumaost? Lahe že luia trka, bati se je, da bo zvezda trkala njih in nas 1 Za CiriJ-Metodov obrambeni sklad so se zonet priglasili: 423. Železniški uradniki državne železnice ob Soči; 424. Podružnica družbe sv. Cirila in Metada, možka v Gbr-njem gradu; 425, Dr. Kari Grogamann, cd-vetoik v Ljutomera; 426. Franjo Lssjak, uradnik „Hrvatske zemaljske banke" v Oiijeku; 427. Ivan Veras, glavni zaitopnik „Slavije" v Mariboru. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani naznanja, da jo imela v času od 1. januarija do inkl. 20. oktobra t. 1. sledeči promet i. s. dohodki (redni in izredni) . K 132.838'52 izdatki (reda', in izredni) . . K 135.382'82 torej fje primanjkljaja letos""" to Je do 20. oktobra 1909 . K 2544 30 ki se ja pokril iz prebitka iz leta 1908. — Družba je torej letos več izdala, kakor prejela I Naj bi slavno občiastvo marljivo delovalo v prid družbe da bo mogla vztr«zati zahtevam! Pomisli naj vsakdo : Kar žrtvujemo druSbi sv, Cirila in Metoda, prinese ogromne obraiti slovenskemu narodu 1 Shod žel. uradnikov in vslužbeneev, ki se je vršil v torek v „Sokolovi" dro-rani, je vsoel naravnost krasno. Zbralo se je bilo krog 300 slovenskih železničarjev. v S bed je otvoril podpreds. „D. j, ž. u." g. Škof, ci je s toplimi besedami pozdravil posebno člene „Zveze jugsslov. železničarjev", katera nastopa prvič v akupnem delu z draStrom jcgotl. žal. uradnikov. Predsednikom je bil dovoljen g. Škof, pcdpredi. g. H o c h m ii i 1 e r, za zapisnikarja pa gg. Dolinar in Škorjanc. Pri prvi točki je povedal predsednik, da ;e žel. ministerstvo pred par dnevi javno in slovesno izjavilo, da ne namarava odvzeti že-ezničarjem voznih ugodnosti, vsled česar od-p&da ta točka. E drugi točki je g. Hochiculler naslikal krasnimi besedami stanovanjsko mizerijo tržaških železničarjev. Govorilo je še več govornikov — na to pa je bila vsprejeta krepka resolucija, v kateri zahtevajo zborovalci 20°/o dun. stanarine kakor »tanarimko doklado za Trst, za dninarje pa 50 stot. draginske ds-dade na dan. Sbcd se je vršil gladko in točno, debata je bila strogo stvarna — tako, da lahko rečemo : pr*i skupni nastop jognlov. žel. urad-ništva in vslužbenstva je vspel krasno. Želimo veliko vspehov. Novi most čez veliki kana!. Eaksr znano, se vr5i največji del tržaškega prometa preko velikega kanala, in to posebno preko „zelenega moitn". A tu je imel gotovo že marsikdo priliko, da je opazoval, kako „^elaai most*' danes abiolutn) ne zadošča več zahtevam tržaškega prometa. To je konečno uvidela tudi pomorska vlada, ki je zgradila ob koncu podaljšanega velikega kanala 9 satr širok most na škripcih. Ta most je namenjen za železniški in c»tni promst; poleg tega je na vsaki strani mostu 1.25 mtr. široka pot za pešce. Most j3 napravljen tako, da se ga takrat, ko treba spuščati v kanal kako Iadi)o, lahko saiuče v 5 minutah s pomočjo električnega motorja, Oorniti se da most v 2 minutah 40 sekuodah. Most je zgradila tovarna strojev, delniška družba v Andritzu. Mast bo te dni odprt prometu. Bražba na južnem kololvoru. V vsredo dne 27. oktobra t. I. ob 10 uri predpoludne se vrši v skladišču za cdia;an]e blrg* štev. 11 v 2. nadstropju javna dražba nedvigajeneg* blaga. Predmeti ki ae imajo prodati, se prisodijo tistim, ki ponudijo največ, položijo takoj zdraSnino in odpeljejo blago takoj. Seznam teh predmetov ie pribit v veatibulu osebnega kolodvora. Pod vzklicno ceno se blago ne odda. Odsek za Javna ljudska predavanja — javlja, da .e bo vriilo prihodnje predavanje v torek 26. t. m. v sokoion dvorani ob otmi uri zvečer, tako da bodo priš.e tudi •kiortikonove prrjekcije do popolae vezave. — Predavan • je namenjeno v prvi vrsti našemu delarsevu, zato ae bo takrat znižala vstopnina na 10 vin. Vee nadalme podrobnosti slede v prib. štev. „Eiinosti" ter oa posebnih letakih. \ V Trstu, dne 22. oktobra 1S09 ►EDINOST« St. 29 G Stran HI Daljni potres, Na c. kr. pcmorikem ob* Samko občiaitvo, jervatori.u so ▼ predmiooli noči zabeležili povrne domov, potresni instrumenti daljni potres, katerega ognjišče cenijo v dalj. 5000 km. Začetek ob 12 uri 49' 59" po noči, maksimum 15 mm ob 1 uri 30' 46" konec ob 2 uri 39. po noči. — Ta daljni potres so zabeležili tadi potresni aparati c. kr. centralnega zavoda za meteorologijo in geodinamiko na Duaaju. Ooisk turških gostov. Na inicijativo trgovske in obr;ne komore v Trstu se je včeraj konštituiral odbor za sprejem turških gostov, , Odseku pripadata med drugim namestnik in tržaški župan. Prihod gostov se bo vršil dne 7. novembra ob 11. uri zvečer na kolodvoru, V ponedeljek dne 8. si gostje ogledajo vse zn&menitosti tržaške. Ob 1. uri bo diner, prirejen od sprejemnega odbora, zvečer bo rout pri namestniku. Due 9. ob 8. uri ce gostje odpeljejo s parnikom „Princ Hohen-lohe* preko Pulja na Reko. ki se lahko že ob 8. uri Tržaška mala kronika. Uzmovič v kletki. Težak Juat Ferluga, stanujoč na Greti št. 40, je prsdsinočnjem ob 3 in četrt uri sedel na stol pred kavarno „FiOraM, nagnil g'avo na mizo in se vedel, kakor da bi spal. Ni dolgo minolo, ko ae mu je približal nek mož, ki je prisedel poleg niega in začel brskati po njegovih žepih. F^rlug* je bil nekoliko čaaa miren, potem pa je naenkrat planil proti lopovu in mu pripopal silno zaušnico. Interveniral je redar, ki ie tata aretiral; iiti je 19 letni težak Ju5t Terziz iz Trsta. Poškodoval si oko. 30*lotnemu kotlarju Autoru Miloku, vilužbenemn v ladijedelnici sr. Marka in stanujočemu v Skednju, je včeraj popoludne cdletel košček železa v oko in se vanj zaril. M h k je moral v bolnišnico. Radi sumo na tatvini. Predsinočnjem ob 12 ia poi je bila v kavarni „Evropa Felice41 na zahtevo mornarja Petra Klisočič, aretirana proititutka Emilija Knežević, ker mu je baje vkradla nekoliko perila. Koledar In vreme. — Danes: Kordala dev. Jutri : Saverin op. Temperatura včeraj cb 2. uri popoludne 23* Celi. — Vreme včeraj : lepo. Vremenska napoved za Primorsko: Večinoma jasno. Semterja megleno. Zmerni vetrovi. Zmerna vročina. V sa!etku lepo, potem motno. Porotno sodišče. Radi razžaljenja časti potom tiska. Za časa zadojih deželnozborikih volitev je poročal „Lavcratore", da je bil Viktsr Oolt n, urednik „Code del diavolo" aretiran, ker so našli pri njem več volilnih izkaznic. Dotična notica je obaegala tudi nekatere druge opazke na račun Cuttina, ki se je zbcg tega čutil užaljenega, ter je uložil tožbo proti „Lavoratoru". Ker je prevzel glavni urednik lianza vso odgovornost nase, je bila obtožba, ki ie bila prvotno naperjena tudi preti uredniku Josipu Pesiilli-ju in odgovornemu urednika Karol BoIIe-tu. omejena le na glavnega urednika Angiolo Linza. Obravnavi je predsedoval podpredsednik dež. sodnije Pčriiič. Obtoženec ni imenoval nikakega zagovornika, zato mu je bil imenovan esc-ofj zagovornik v osebi dr. Lamosa. Na vprašaoje predsednika, če je že bil kaznovan, je odgovoril obtoženec, da tukaj še ne, pač pa v aosednem kraljestvu, in aicer radi hujskanja na aovraštvo med razredi na 2 meseca, radi dvoboja na tri dni zapora in radi prestopka lova na 60 lir denarne globe. Pri ,.Lavoratoru" ima kakor glavni arednik 320 K mesečne plače. Izjavil je, da prevzame on odgovornost za celo vsebino inkriminirane notice. Na vprašanje, če je sestavil inkriminirano notico on, ni hotel odgovoriti, a pristavil je, da naj smatrajo, da jo je pisal on. Rekel je, da nima zegovorniks. Ez-cffo zagovornika obžaluje, ker bo moral zagovarjati obtoženca, ki se ne misli razbremenjevati. Ni vzel zagovornika, ker mu se Cuttin ne vidi toliko vreden. Predlagal je, naj se zahteva informacije od polini;8kega in:pektsrhta, ki potrdi, da je bil Cattin res aretiran. Predlagal je poleg šeg?, da ae zasliši nekega Zanino, ki je za-poiiea v tehničnem zavodu kot pričo, ki dokaže resnfej onega, kar se je trdilo v omenjeni notici. fattin je ugovarjal, češ, da bi se dobilo lahfco ca atetine takih prič, ki bi bile pripravljene pričati vxe proti njemu. Konečno je rodni dvor aklenil zahtevati od redarstvenega ravnateljttra tozadevne apiae in v ta aansen preložil obravnavo na prihodnje porotno zasedanje. Naše gledališče. Na sološno željo se v nedeljo popoludne ob 5. uri vdrugič v pri z ori krasna bajka „Pepelka", ki je po zaslugi nevmorae režiserke gospe Danilove bila taxo krasa j inscenirana, da je ob premijeri dnsegla naravnost sijajen uspeh. Opozarjamo občinstvo, da se „P • p e 1 k a" za ardaj gotovo ne ponovi več; naj torej vsak vporabi to priliko za prelepo in plemenite zabavo aebi ia naši nežni slovenski deci. Na to predstavo op3Csrjaas9 zlavti okoli- Tržaška gledališča. POLITEAMA ROSSETTI. — Z enakim uspehom, kakor prejšnje večere, ponovila se je tadi sinoči Puccinijeva opera „Madame Buterflj«. Jutri ima z isto opero tenor Pintucci svoj častni večer. Društvene vesti. Odbor alavjanske čitalnice vabi vse gospode odbornike, kakor tudi vse člene pome žnega odbora, da ae polnoštevilno vdeleže važne odborove aeje, ki se vrši danea doe 22. t, 1. ob 8 in pol zvečer v društvenih prostorih. Telovadno društvo „Sokol" v Trstu — priredi v nedeljo dne 24. t. m. pešizlet na Prosek. Zbirališče pred „Narodnim domom". Odhod točno ob 2 uri popoludne. Koraka se po atari cesti na Opčine do obeliska in od tu po Napoleonovi ceati. Odhod is Proaeka okoln 7. ure zvečer čez Kontovelj in Barkovlje. Na z d a r! Občni zbor podpornega društva za slovenske visokošolce na Dunaju ae bo vriil v soboto dne 6. novembra t. I. ob 7. uri zvečer v hotelu „Kaiaerin Eiisabeth" I. Weihburg-gaase z aaalednjim vsporedom : P jročilo tajni-kovo io blagajnikovo, poročilo pregledoikor, volitve in slučajnosti. — Odbor. Dijaške plesne vaje se prično prihodnjo nedeljo dne 24. t. m, m ae bodo redno vršile vsako nedeljo cd 10 — 12 dop. v popolnoma prenovljeni dvorani „Trgovske-izobr. društva" v ulici S. Francesco d'Atiiii 2 I. n. Goipi- cam je vstop dovoljen le proti izkazu legitimacije. Vstopnina za gospodične 30 vin., za gospode 50 vin. Garderoba prosta ! Plesni odsek. TeIoyadno društvo TRŽAŠKI SOKOL v Trstu ~ t|if7 Velecenjenim plesalkam in plesalcem se naznanja, da odpade sobotna plesna vaja. ker priredi istega večera bratsko društvo „Čitalnica" avoj I. družinski večer, na katerem aodelnjejo tudi členi aokolskega pevskega zbora in katsrega odeležiti ae, ao povabljeni vai brat e Sokoli in seatre Sokoliće. — Prihodnja plesna vaja se vrši v vaoboto dne 30. t. m. — Na zdar 1 — Veaelični odsek. Pevsko društvo „Zarja" v Rojanu vpri-iznriv ponedeljek doe 1: novembra (dan Vaeh svetih) žaloigro „Mlinar in njegova hči" v petih dejanjih. Predatava bo v dvo rani „Kon&umnega društva v Bojanu. V nedeljo dne 12. decembra t. 1, bo pa veliki konoert. Vspored in drugo se objavi pravočasno. Toliko naznanje slavnemu občinstvu. V soboto dne 30. t. m. ae bo vršil redni občni zbor v d/orani „Konaumnega društva" v Rojanu. Zičetek ob 8 uri zvečer. Po dokončanem občnem zboru predaval bo gispod Emil Adamič, pevovodja društva, „O moderni glaabi". _ Mar. deiav. organizacija „Zveza Jugoslovanskih železničarjev" vabi vse aiovenske železničarje na ustanovni občni zbor, ki se bo vršil prihodnjo nedeljo, dne 24, t. m. ob 3. uri popol. v Rojanu gostilna (Kontumno društvo). * * * Nocoj, dne 22 t m. ob 7. in pol uri zvečer vsi v „Narodni dom" na II. redni občni zbor N. D. O. VELIKI DOHODI ZA JESEN. IN ZIMSKO SEZONO 3* * * V Skednju se »r5i v soboto dae 23. t m. cb 8, uri zvečer ustanovni občni zbor krajevne podružnice N. D. O.,v Skednju. Kraj: »Gospodarsko društvo" v Skednju. Darovi. — Za moško, podruž. dr. sv. C. in Met. je nabral učenec Žižmond Jos. na veselici v Rojanu 3 K. Pri „Tirolcu" 8. M. M. zg. se je v na-ralniku nabralo IS K 27 v. tudi za moiko podruž. Po« o dom odbodnica g. Kome ca a Proaeka ae je nabralo ob njega alovesu v prija- Dobar kavni pridatek — dober Z vre tek. - Ako nam zajtrkovalna kava ne diši, menimo, da moramo takoj trgovca obdolžiti, da nam je dobavil slabo zrnato kavo. Ta^ slučaj pripeti se pa le redkokedaj ; največkrat gre za uporabo manj dobrega kavi-nega pri da tka in zatoraj je potrebno, da se tudi na izbero kavinega pridatka obrača največjo pozornost. Ravno najboljše je zadosti dobro za naš in naših domačih želodec. Med kavnimi pridatki zasluži „pravi Franck* 9 kavnim mlinčkom iz zagrebške tovarne našo najtoplejšo priporočilo. TRST, ulica S. Caterina štev. 9 - Piazza tfuova je bogato založena z veliko izbero g«- zadnjih nOVOSti Za zimsko SBZOnO po jako zmernih cenah. — SPECIJALITETA PRAVEGA ANGLEŠKEGA BLAGA. Izbera srajc, ovratiiltDT, ovratnic, zapestnic itd. -- Na želio se nošiUajo uzorci- solidno in elegantna po zmernih cenah "UP Rafaele Italia TR8T — Via Maloanton Mnenje gospod* zdravstvenega svetnika in sdraviliiinega zdravnika Dr. E. plem. HERTZKA v Karlovih varih Gosp. J. SBRRAVALLO Trst. K Že več let rabim z dobrim vspehom Vaše — Železnato Kina- Vino Serravallo (Vino di China Ferrnginoso Ser-ravallo) ne samo v praksi, ampak tudi v družini. Isto je izvrstno krepilno sredstvo, tako, da je morem z mirno vestjo priporočati v slučajih malokrvnosti in v vseh boleznih te vrste. KABLOVI VARI, 20. februvarija 1906. Dr. E. plem. Hertzka. Mlinsko podjetje na deželi sprejme kontorista (knjigovodja in stenograf) z lepo pisavo, ter popolnoma tudi nemškega jezika zmožnega. Ustop lahko takoj. LasnoroČni pisani oariculam vitae z pridjanimi prepisi spričeval ter plačilne zahteve naj se pošljejo pod štv. „1845 Ml ntl na Inseratni oddelek „EDINOSTI". Giuseppe Grisi Uvoz in izvoz jajc in perutnine — Izključna prodaja perutnine — Trat - ulica Campanile St. 15 vis-&-vis Alberti O priliki Binkoštnih praznikov veliki dohodi kokoSi. Specijaliteta: letošnji piščanci za pečenje in praženje. Poulards, gosi (stare tri leta), kakor tudi PURANI. O 8 O O o o 8 O o NOVI DOHODL V dobr oznani prodajalnlcl oblek Alla citta di Trieste, Trst -^"SEST Velika izbera moških oblek od K 14 do 44, deških od £ 9 do 28. — Obleke za otroke od 3 do 10 let od K a do 16. Zaloga ta- in inozemskega blaga za Obleke po meri, ki se izvršujejo v lastni delalnici. ^Specijaliteta hlač, jop in arajo za delavce, po neverjetno nizkih cenah. -■ „Alla citta di Trieste" Trst, ul. G. Carducci 40 (prej Torreite) Cement - Portland ■ „SALONA! Družbe „SPALATO" Anonimno deln. droStvo eementa Portland SALONA. letni prolzoodi: 10.000 unžon. IZKLJUČNI ZASTOPNIK Leoni Fen, M :: Pisarna :: ul. Carradori 16 Telefon 605. Zaloga Cementa Riva Grumula 2 Telefon 23-30 NOVO POGREBNO PODJETJE W z bogato opremo za vsako- C0PS0 49(Pi< vrstni pogreb, ^f in prodajal-nico mrtvaških predmetov in vsakovrstnih vencev iz umetnih cvetlic perle, porcelana, — Velika zaloga voščenih sveč Prodaja na debelo In drobno. H. STIBIEL in drug se je preselilo na Goldoni) Zagrebška tovarna, tvrdke Henrik Francka sinov, v vsakem ©žiru novodobno urejena, izdeluje svoje proizvode Izključno le iz najboljših SirOVin. V Vaš prid bode, bodete li pri nakupovar\ju dajali prednost temu izvrstnemu proizvodu pravemu :Franckovem: kavnem pridatku z mlinčkom, iz zagrebške tovarne. Tovarna** •1. Zaga T. T IMS, §:»!.▼. riran IV »EDINC3T" sL V Trstu, dne 22, oktobra 190S teljski dmžbi v gostilni Delete oa Prošeku šcccm cerkvetem obredu je bilo več ctroritve- E 12.20 v. za družbo sv. Cir. in Met. Na§ nih govorov; mej Umi je omeniti zlasti govor Drago ! Iz srca Ti kličemo tem petem : Da okr. gls*aria Pollfya in okr. Šolskega nad- bil bi s ečen v novem domovanju. Gromovit z trni ka Dr.mirks, ki stri s »vejo ravzečnostjo „Zivic" v pozdrav! povzdignila slavcott ter oitala dlje Čara mej Deuar brani tajnik podružnice. Vrhmor- rami, iitotako tudi govor dež. poidasca Josipa •ki klub. Valenliča, ki ima zaslug tudi za priredite? Akad. fer. društvu Balkan" so dopcslali samo. za „Družbo Sv. Cirila in Metoda", „Dijaško Deželni poslanec Valentič, ki je v tem pod p. društvo v Trstu" in za ljudske knjižnice mesecu že s svojim zaupnim sestankom v vzdržr>rr ne po omenienem droStvu: Marezigah dokazal, da so mu pri rrcu po- E; -ilija Petrovič, Boza Flere, Earol Del- trebe nairga dezdaj sf.posLevljanega ljudstva, oeri, Josip Pirjevec, Ivan Eošuta, Janko Ec- je porabil tudi to priliko, da se je nckoHko šota, Marija Strnaad po 56 vin. več razgovoril z nami; in tako ce je zgodilo, Ittft pola samo za „Družbo sv. Cir. in da se je večer tega dne razvil, rekel bi. v Metoda" : Anton Berginec. Franc Štclfa, njegev večer, — Svirala je godba iz Ma* župan, Alojz Vesel po 2 E; Franc Macarcl, rezig. Ardrej Kovačič, pismnoša, Fracc Bezek, M. Občaii iz Trušk in njih žup&n Mstej Mislej po 1 E ; Earolina Bizjak. Aloiz Bcže Kccjscčič pa ca j bodo prepričani, da so ? p« 60 vin; Josip Eeber, Andrej Hribar, zgraditvijo Šole postavili sebi in svoji dr bi Uršula Eodrič do 40 vin., Andrej 20 vin. nailepH spomenik in da so ž njo po svoje V spomin XX. sept. so poslali akad. fer. pripomogli do iaztuženja Istre. MALI OGLASI S« rafanajo po 3 stot. besedo; mastno tfskane besede se ratunalo enkrat ve!. G- t'skane besede se raCuna o enkrat ve*. fH F0t0flrblna stane 40 stotJnk. ' J? u \ . & 1 1 pja{a" sa tako] — — — ffi » štev" l0' G™ca- Goaposka .hca Štev. 7 1 ■ ■ Hlapca rinhrniHnoa mlekarna se proda. Več UUUI UlUUUd S9 izve pri lastnici Via ^J Industria 8. i86S ~~ ~ TRST. Via deMe Poste Stev- 10, Gorica, Gosposka »lica 3tev. 7. W3r> PpnHuin CO okna> vrata, stopnice, doge, par riuuaju OC kete, opeka, lemint itd. Ulica iSčem, veščega v vinogradništvu. BoTe, Rojan 242. 1878 Tesa 31 Soba opravljena za enega ali dva gospoda se odda v najem pri slr-venski družini; na željo tudi domaČa hrana. Via Tivarnella 3, II. nad. vrata 8. 1876 14-letni deček dr. „Balkan" za „Družbo sv. C. in M. ,DI« Gospodarstvo. Ustrednl banka českych sporitelen. — (Osrednja banka čeikih hranilnic). Dne 1. odstot. čeikih hranilnic", kakor tudi obresti vioknloTan^b ti?rov a* pričen^&io izplačevati brez odbitka z Jaftko podp. dr. v Trstu4' in za ljudske knjižnice vzdrževane po omenjenem druStvu« Pola 22 (gosped Franjo Vendramin, nad-ačitel; Dntovlje za vse tri namene : , - ,_ .. , . Franjo Vendramin. Franc Torcs, Skopelc novemSra 1909. dospeli kupon 4 lati Živec po 2 K; Mirni Manzoni, Antonija J*??®* »do!?mc „Osrednje bark* Bonča po 1 K; Turk Ivan, Crrčfk Veece- s.av po 60 vin.. Zlebnik Ernest 50 vin. — , _ - _ . ., . , ... gsmo za .Družbo sv. Cir. In Met Leopold dce® 27' ,1909 P" Sirca 2 K vavoda v Pragi, ca vegaln Ovccre unce m Pola 98 (gospa Biček) Jakob Bole 1 K. Jerdioandovy tf;dy ter podružnic v Brnu, Pola 316 (Ivan Marija Čok) za vse tri 70elke Tnam- 88 v C^rnov.cah, Herrengasse namene- ; v Lvo»u. Sjkstuska ulica 15, v Trstu, Vurlani Janko 5 K, Josipina Čok 1 K, del PoDte^f,° 3' ter na DDna^ L Aadrei Kuret 20 vio., va wdij. podp. drufitvo WippUngentrme 21. . v Trstu Furlani Janko 5 K, 1. , . « . __, - _ (Pride se.) Zadnje brzojavne vesti. Vesti iz Goriške. L OGLASE treba nastavljati na „Inse-: ratni oddelek Edinosti". : Noto špansko ministarstvo. . f„ , , , MADBID 22. Sestavljeno je novo Soriško vodovovno prašanje. ki se vleče .terstvo pod predsedstvom Moreta. $e nad 30 let in ki je požrlo goriikemn mestu ■a sto- in stotisoče, konečno dozoreva k svoji reSitvi, in ako bodo goriški magistratorei možje za to, se tudi v kratkem lahko izvrii. Prebivalstvo geriikega mesta si menda želi vode in Hublja in kakor trdijo strekov-njaki, bi bil ta projekt najprikladnejii iu raz-seroma najcenejši. Zato pa je bila dne 7, julija t. I. zopet komisij c nelna razprava na licu mesta pod vodstvom postojnskega glavarja Schitnika v svrho, da se zaslišijo razni ieteresentje glede odškodnine radi odvzete vode. Eer pa so bili načrti ie nepopolni, in ker so nastale diference glede zahtevkov, naroČila je komisija izvedeccem, da natančneje proučijo odškodninske zahtevke ter ustvarijo podlago, na kateri se bodo vrSile poravnave med goriSko mestno občino in interesenti. Ta oparat je dovrien, in dne 18. t. m. ae je nadaljevala komisijska razprava, kjer so povabljeni interesentje (18 p? Številu) v nemalo svoje začudenje izvedeli, da po izreku tehnikov večini prizadetih interesentov ne pristoja prav nikaka odškodnina in le dvema sdi trema so priznali prav b&gatelno svoto ■kepno E 25.000, Umevno je, da se nihfe interesentov ni mogel zadovoljiti s takimi posadki ter so z ogorčenjem prijavili svoje proteste. Očevidno je bilo, kako hočejo l&Ski ma-gistratovci in njih nemSki pomagači nasamariti slovenske interesente za njih nadstoletoe pravice 1 Habelj je krasna vodna moč z nad 1500 koBr J konjskih sil, ki je do danes le deloma mporabijena po industriji in ki daja občinam, deželi in državi lepih dohodkov. Po namerovani napravi bi izgubil Hubel; nad polovico sveje prave vrednosti in posrčdao bi bili na izgubi tudi interesantje, občine, dežela in država ; pridobili bi pa bili goriški mestni prebivalci prav dobre vode 1 Z?-to je pa postopanje postojnskega glavarja, kaker predsednika komisije, in vladnega zastopnika napravila na interesente jako čuden ati»* — Vsi interesentje, kakor tudi občinstvo cb Hubiju privoSčajo goriškim občanom dobre vede, saj so se v principu že izrekli za tn ; vendar pa piiporcčajo goipodom Goričanom malo več kulantnosti sicer se bodo morali h* za dolgo zadovoljevati s Sačžno vedo! Novo društvo. C. kr. namestniStvo :e vselo na znanje pravila norega društva: „Telovadno društvo Sokol" v Deskleh, pol. okr. Borića. mini' 3 Pozor krčmar ji in zasebniki Podpisani se priporočam gg. krčmarjem in zai išče službo kot trgovski sebnikom, da Be zanesljivo obrnejo do mene bodis vajenec v mestu ali oko- pismeno ali ustmeno. Ker poznam popolnoma vp« lici. Naslov: Ivan Koamina, Nabrežina 36. 1875 istrska vina kakor, n. pr. belo in irno,refošk. berza- - - - min, rizling, vino v buteljkahin sedaj ob čhbu trgaive-—i tudi grozdje, upam, da se bodo gg. krčmarji in za. r^V^V Nova prodaj&lnica AVA sebniki obrnili do mene, ako nameravajo kaj naku piti f Gotovi naj bodo, da posredujem po&teno in bre z- kuhinjskih potrebščin * ■ arodovaleč v Poreča (Ist a) košev, stolic, stekla, lesenih predmetov, » ■ „„■■■i, —f svetilk, žlic, vilic, kozarcev in buteljk ———Bgg^ JosipAdamičTrst Hočete se prepričati? — .. . r.. „ J( ¥1 obiščite velika skladišča „,ica 6iulia vogal ulice Kandler 8t. ^ BS&lmmi j Ponto della Fabra 2 | aL Poste Nuo/e (.vogal Torrente) Alla cittA di Lou