- 7 -
Pervi vnebohod
(Italijanska legenda; poslovenila Lujiza Pesjakova.)
Naš Izveličar je bil uže majheno dete pobožen in bogoboječ: pravo jagnje božje. Glava mu je bila večkrat polna mislij o nebesih. Necega dnč, ko je na dvorišči pred hižo sedel na tupu strugotin (oblanic) in gledal, kako je njegov rednik, sv. Jožef, sh sekiro tesal veliko bruno, da so svetemu možu kaplje potii padale s čela, obernile so se mu misli hiporaa k nebesora. Domoželjnost, neizrecno hrepenenje ga je osvojilo, pverad bi bil gledal zopet ne-besa, kjer je bil doma. Hrepenenje je bilo tako močno, da ga je bila sama molitev; sveta Devica je bajž tudi svojo prošnjo priložila in tako mu je bila uslišana želja. Kup strugotin se je izpremenil v lilijo, v katere cvetnej čaši je sedel Jezus, in bitro hitro se je vzdigaila k nebesom, kajti steblo je rastlo, rastlo in rastlo s čudovito naglosfcjo.
Krualu je bil Jezušček pred nebesi in šel je k vratom, katera mu je sv. Peter radovoljno in blagovoljno odperl. Vstopil je, ia dragi nebeški Oče, ki ga je pričakoval, serčno ga sprejme. To je bila rajska sreča in nebeško zamak-nenje!-------
Za nekaj časa um reče aebeški Oče: ,,Tdi ia ogledi si malonebesa, katerih si tako hrepenel in katera si zapustil že pred mnogimi leti." Jezušček je torej šel in izprehajal se po svojem domu, katerega nepopisna bliščoba in svetlost ga je raz-veseljevala še mnogo bolj po prebivanji v solznej dolini. Stari Peter, ki je bil povsod znan, spremljeval ga je in mu vse kazal. Prišla sta na lep kraj in sredi lepega kraja je rastel teuko in žalostno samoten terst. ,,Kako je prišel- tenki in preprosti terst v sredo prelepib. palmovih dreves, ponosnih cedrov in granatovih jabolk?" vpraša Jezus. Sv. Peter mu odgovori: ,,Tenki in preprosti terst ti na zemlji namesto žezla v roko dade, da te bodo zasiamovali." 'Ko sta odhajala, atal je na druzena lepem kraji pust germzjako bodočim ternijem. ,,Kako je prišel pusti germ z boddčim ternijem v sredo rož, lilij in nageljčkov?" vpraša rajsko dete. ,,Iz tega ternija ti bodo pletli na zemlji krono, na čelo ti jo pritisnejo, da ti bode kri v velicih čeruih kapljah po obličji tekla." —
Zdaj se je milo dete razžalostilo in hitro je šlo od bodtfčega germa. Do-spelo je na veliko ravdn, bilo je tatn tesališče in mnogo tesarjev je tako trudo-ljnbivo obdelovalo dve bruni, da so s^kire pele in da so terske odletavale in pri tem so se možje gerdo in serdito deržali. ,,Divji in serditi obrazi", reče Je-zušček, ,,ne pristoje nebesom, in ropot, katerega ti ljudje napravljajo, moti ne-beski mir. Kaj delajo tukaj, kjer je treba, da bi se vedno praznovalo?" ,,Te-žpjo ia napravljajo križ, na kateri te pripn<5 na zetnlji." Rad bi mu bil sv. Peter to zamolčal, ali mu kaj druzega povedal, ko bi namreč bilo v nebesib. dovoljeno legati se. Jezusček je globoko vzdLhoval in bil je prežalosten. Še hitreje nego li poprej je dalje hitel, in prišel je v delarnico, v katerej so delavci pri velicem plamenu s "kladivi tolkli na ndkovalo, da je zvenelo in da so iskre daleč okrog letele. Jezušček so nij derznil vprašati, kaj je to ? A sv. Peter si je mislil: ako uže toliko vč, naj mu bode znano vse, in rekel je: ,,Tukaj kujejo žreblje, iateri ti prebod'5 roki in nogi in tukaj skujejo ostro kopje, s katerim ti proder<5 stran, da ti bode kri in voda iz nje tekla." —
—   8   —
Zdaj se je nebeško dete začelo glasno jokati, izprehajati se uže nij hotelo, nego hitro se je vernilo k svojemu Očetu. ,,Zakaj se jočeš, dragi moj otrok?" vpraša ga nebeški Oče, ko ga zagleda tužuega. ,,Oj," reče solzea Jezušček, ,,videl sem terst, s kateritn me bodo zasramovali, ternov venec, s katerim me bodo venčali, križ, na kateri me razpn<5, žreblje, ki mi je zabij6 v rosi ia nogi, in ostro kopje, s katerim mi stran prodertf, da mi bode kri in voda iz nje tekla. Zdaj se uže ne vernem nazaj na zemljo, kjer me čaka toliko velicega terpljenja, ostanem rajši tukaj v nebesih pri tebi, moj Oče!"
Nebeški Oče je majal z glavo. V neskončnej njegovej dobroti mu nij godilo, ¦" da mu je st. Peter dal vse videti in jezil se je na starega moža. A bilo je, kar je bilo, in nebeški Oče je dejal: ,,Kaj slišim, moj sin, ubogo grešno zemljo bi ti hotel ostaviti brez rešenja, in nebeške bliščobe in svetlosti bi se hotel raz-veseljevati, da-si je tudi nijsi zaslužil?" Ia zajokalo se je dete vnovič, a potem je vzkliknilo: ,,Ne, tega nečem v svojem usmiljenji, hitro me pošlji zopet nazaj na zemljo, kjer me čaka toliko hudega terpljenja!" Jedva izgovorivši je sedelo zopet na kupu strugotin na dvorišči tesarja Jožefa in gledalo, kako je sv. mož tesal se sekiro veliko bruno. Sp<5mnilo se je dete <5nih tesarjev, ki so mu na-pravljali križ in — nasinehnilo se je! —