St6». 232
v mudim v petek, dne 9. oktobra 1908.
Leto mi/l
MHifi	--L '--r--.. rf.-jff,
Velja po poŠti:
sa celo leto ttaprcj K 26'—'
sa pol leta „	„ 13'—
&a ietrt leta „	„ 6 50
ss en mesec „	„ 2 20
V upravništvu:
ia celo leto naprej	K 2?-4!)
sa pol leta „	„	1V20
sa ietrt leta „	„	5 S0
sa «n mesec „	„	i-go
2a poSilj. na dom 20 h na mesec,
(%jamezne Žtev. 10 h.
Uredništvo i« v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod 5ez
---dvorliče nad tiskarno). — Rokopisi sr
»e tfrafajo; netranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona $ 4 e v. 74.
lil	
ur ■Hanrea	*
	
m:-:' :J	
	
	izlili
2-V	
Inserati:
Enostop, petltvrsta (72mm)i za enkrat .... 13 h za dvakrat.... 11 „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javijenju primeren popust
Izhaja
vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne.
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2.
---Vsprejema naroinino, Inserate
reklamacije. UpravnISkega telefona Stev. 188.
Getrtletsia priloga ,,Vozni red".
Kakšen je mednarodni poli-tiški položaj?
Prestolni govor, s katerim je cesar otvoril obe delegaciji, smo že včeraj brzojavno v najvažnejših potezah podali. Iz cesarjevega govora se jasno razbere sledeče:
Avstrija je ravnala popolnoma v soglasju z Nemčijo in Italijo. Nadalje Avstrije pri takozvani aneksiji Bosne ni vodil namen povečati svoje ozemlje in oškodovati novo Tručijo, temveč edinole težnja zasigurati in za vsako eventualiteto zavarovati to, kar se je v Bosni v 30 letih s trudom naredilo. Velikega pomena je zagotovilo cesarjevo, da imajo velevlasti miroljubne namene. Sicer povdarja cesar, da so v splošni evropski politiški situaciji nastale težkoče, da pa jih skušajo velevlasti v skupnem mirnem sporazumu odstraniti. Jasno se iz tega razbere, da preti vojna nevarnost samo iz konaka v Bel-gradu, toda kakor vsaj današnje vesti kažejo, so se ondi gospodje že nekoliko streznili. Srbska protestna nota na berolinske signatarne velevlasti govori namreč že o možnosti kake odškodnine in Srbija pri tem misli najbrž na sandžak novipazarski. Seveda je to grozdje pre-kislo in previsoko.
Aehrenthalov ekspoze je zato zelo važen, ker povdarja soglasje z Rusijo in zavrača agitatoriško vmešavanje Anglije.
Končno je treba še omenjati, da se bo Avstrija mednarodnega kongresa v svrho ureditve balkanskima vprašanja najbrž udeležila.
* * *
Aehrenthalov ekspoze.
V avstrijski delegaciji je v odseku za vnanje zadeve baron Aehrenthal v svojem ekspozeju povdarjal sledeče misli:
Spominjal se je najprej preobrata v Turčiji. Posledica tega preobrata je bila, da so velevlasti sklenile odložiti vse nameravane reforme in počakati, kaj se bo iz tega razvilo. Avstrija je prva odpokli-cala, oziroma podelila dopust svojim reformnim orožniškim častnikom v monarhiji. Avstrija želi odkritosrčno, da se Turčija pod novim režimom okrepi in to že
zaraditega, ker je Avtsriji sami v korist, ako ima sosedo z urejenimi razmerami. Kar se tiče velevlasti, dela Avstrija predvsem sporazumno z Nemčijo, Italijo in Rusijo. Razburjenje, ki je v Rusiji nastalo zaradi naše namere zgraditi skozi sandžak železnico, se je poleglo. Razburjenje so netili tisti, ki jim je soglasje rusko-avstrijsko trn v peti (to je Anglija). Bodi povdarjeno, da smatramo zgraditev železnice, ki bo vezala Bosno s Turčijo na eni, Dalmacijo s Črno goro na drugi strani, samo za vprašanje časa. Kar se tiče Bosne, je treba naglašati sledeče: Bcro-linska pogodba je priznala Avstriji mandat uprave Bosne in Hercegovine brez roka in obenem pravico deloma vojaško zasesti sandžak. Avstrija je tekom 30-letne dobe ta mandat vestno izpolnila. Zdaj pa je prišel trenutek, da izvedemo iz tega dela zadnje posledice, skratka da pritegnemo ljudstvo k upravi in ustanovimo deželno zastopstvo. To pa ne bi bilo mogoče, če bi se preje ne uredilo državnopravno razmerje teh dežela in sicer tudi zategadelj, ker so agitatorji od zunaj zmedli ljudem glave. Zato smo se odrekli sandžaku, kot kompenzacijo za to pa anektirali Bosno in Hercegovino. S tem pa ne kršimo berolinske pogodbe. V 30 letih, kar 'ta pogodba obstoji, se je velikokrat izpremenila s ti-Irm soglasjem vseh signatarnih velevlasti. Namen čl. 25. berolinske pogodbe je bil ta, vstvariti v Bosni stalne razmere s pomočjo oblasti, ki je v stanu vsak upor in odpor zadušiti. Avstriji poverjen mandat je trajen. Okupacija Bosne je bila le sredstvo za namen. Namen je bil trajna uprava. Ta pa je mogoča le potom modernih konsti-tucionalnih naprav, za katere garantira celokupna monarhija. In, da se to omogoči, je bilo treba določiti jasno državnopravno razmerje Bosne.
Naše čete v sandžaku so dajale neprestano povod, da se je pogrevala bajka c pohodu Avstrije do Egejskega morja. Tem smo zdaj storili konec. Skratka: naša orientska politika meri izključno na to, da se v soglasju z drugimi velevlastmi ohrani mir. Upamo, da bo Turčija to vpošte-vala.
Naše razmerje do vseh velevlasti je najboljše. Z Nemčijo se razume, z Italijo pa smo sklenili sporazum glede na Balkan
kakor tudi z Rusijo, tako da zantoremo govoriti o soglasnem pojmovanju balkanskih razmer, kar se teh treh velevlasti tiče. Z Rusijo balkanskega sporazuma nismo nikoli prekinili, temveč nadaljujemo zdavna določeno pot. Od strani Italije pa imamo pričakovati vedno bolj prisrčnih odnošajev, za kar gre posebna zasluga ministru Tittoniju.
Naposled je važna Bolgarija. Proglasitev Bolgarije za neodvisno kraljestvo Avstrija simpatiško pozdravlja in meni, da je to, kar je storila, čisto naravno in v soglasju s tistim njenim dejanskim položajem, ki si ga je že zdavna ustvarila z blagohotno podporo vseh velevlasti. Jaz sem že z nekaterimi kabineti stopil v zvezo, da se prizna korak Bolgarije in da se vpo-stavi zopet prejšnjo prijateljsko njeno razmerje s Turčijo.
Bosna nekdaj in zdaj.
Sarajevo. Ko so zasedli Avstrijci pred 30 leti Bosno, je bila dežela zelo zapuščena. Ni bilo urejene uprave, nikakih pravnih razmer, ne cesta, ne železnic, nobene industrije, .nobenih denarnih zavodov. Avstrijska uprava pa je zgradila z vojaki ceste in železnice. Poljedelstvo je napredovalo tako, da izvaža Bosna vsako ieto 300.000 glav živine. Bosanska živina se je počvetorila. Najtežjih bremen so oprostili kmete. Izvozilo se je leta 1906. blaga, vrednega 118,000.000 kron, uvozilo pa za 109,000.000 kron. Predno je naša država zasedla Bosno, je iznašal izvoz in uvoz komaj 20,500.000 kron. Kreditnega zavoda ni imela Bosna pred letom 1878. nobenega. Zdaj ima v Bosni več bank svoje podružnice, nadalje so ustanovili »Bosansko deželno banko«, »Bosansko-hercegovsko hipotečno banko«, 10 hranilnic in 11 kreditnih zadrug. Za zgradbo železnic so najeli 124 milijonov kron posojil. Tudi industrija napreduje. Po okupaciji se je ustanovilo več tobačnih tvornic, rudnikov, železolivarn, pivovaren, sladkornih tvornic, petrolejskih čistilnic, špiritnih čistilnic, elektraren. Bosna ima obširne gozi de, premog, železo, svinec, baker, žveplo, celo zlato in srebro se koplje.
Nevarno stojišče.
Položaj na Balkanu je tak, da se obračajo naše oči nehote na postojanko,
ki se nahaja na najnevarnejšem mestu, na 15. voj. Zapovednik tega voja je poveljujoči general v Sarajevu, obenem glavar deželne vlade, ekscelenca fcm. Anton pi, Winzor. Njegov namestnik je fml. pl. Kari Podrejeni so 15. vojnemu poveljstvu štirje dopolnilni okraji zasedenih dežel: Sarajevo, Mostar, Dolnja Tuzla in Banja-luka. Voj obsega dve pehotni diviziji, oddelke tehniških čet, sanitetne oddelke in vojno intendanco. Prva pehotna divizija šteje 23 bataljonov pešcev, stotnijo pijo-nirjev, sanitetski oddelek, eskadrono dra-goncev. 18. pehotna divizija (Mostar) ima 14 pehotnih bataljnov in 1 stotnijo pijo-nirjev. Vsega skupaj je zdaj v Bosni in Hercegovini 36 bataljonov pešcev, 1 eska-drona konjenikov, 11 baterij gorskega topništva, 4 stotnije trdnjavskega topništva. 2 stotniji pijonirjev, 1 brzojavni oddelek, 1 trenska divizija, 2 sanitetska oddelka, torej nad 20.000 mož.
V kratkem pride, kakor se čuje, v Bosno še en pešpolk; nameravajo tudi poslati tjekaj en lovski bataljon za službo na gorah in za patrulje. Pomnožiti mislijo tudi artiljerijo, doposlati tretjo stotnijo pijonirjev in oddelek brzojavnega in železniškega polka, vse to še pred novim letom. Zagrebški voj, kot najbližji, je pripravljen, da ojači čete v Bosni. Govori se, da so še drugi voji dobili primerne ukaze. Ako bi se zagrebški voj podal v priklopljene kraje, še iz tega seveda ni smeti sklepati na vojno. Na merodanjih mestih ne dvomijo niti najmanj, da se priklopitev izvrši mirnim potom. Na vsak način pa je monarhija pripravljena za vsak slučaj.
Skupni proračun,
predložen delegacijama, izkazuje za 1909 406,840.098 K potrebščin, ki se razdele sledeče : Zunanje ministrstvo 13 tni-lijnonov 666.584 K (400.037 K več kot lani). Armada in sicer redna potrebščina 312,478.415 K (+ 14,046.762 K), izredna 12,366.730 K (— 1,011.999 K); skupna potrebščina 324,845.145 K (+ 13,034.763 K). Mornarica, redna potrebščina 58 milijonov 987.310 K (+ 5,464.200 K), izredna 4,450.550 K (+ 973.660 K), skupna potrebščina 63,437.860 K (+ 6,437.860 K). Skupno finančno ministrstvo 4,554.918 K (+ 36.591 K). Izredne vojaške
Loški župnik.
(Zgodovinska povest. Češki spisal
B. Trebizsky. Preložil Danimir.
(Dalje.)
Ljudje so poslušali i z očmi; toda žal, da z ušesi niso razumeli niti ene besede.
Mušketir Klocingr je bil nekoč baje desetnik in ljudem se je zdelo, kakor bi klical po nemško: »rehe — če le links šavt!« Trajalo je dobrih pet minut predno je prebral do konca.
»Razumeli?«
Mušketir se je oziral krog sebe s kra-guljevimi očmi ter vedno še držal raskavi papir z obema rokama.
»Kar visoka gospoda stori, je vse dobro!«
Birič je zopet trenutek pomolčal; zdaj pa si je z desnico iznova zavihal brke, kakor bi hotel pokazati, da je tudi on nekak del te visoke gospode.
»Razumeli? — Tukaj sc vam vsem naznanja, da se bodo od danes začenši pogrebi vršili čisto drugače nego dosedaj. Mrlič sc mora čisto umiti, obleče se potem v mrtvaško srajco in zašije nato v platno. — Rakev ne bo več potreba. Imeli
boste vse ceneje, kakor zdaj; razumeli? Tako vsaj ložje enkrat vstanete od smrti. Mrlič se zalije z apnom, potem pa pokoplje. Tako bo vsaj konec vsem tistim nalezljivim boleznim, ki prihajajo iz grobov . . .«
»Kaj pa svoboda, gospod mušketir,« je zaklical črevljar Čipera, ki ni mogel dočakati, da izvleče birič tudi dekret, s katerim se vsem in povsodi proglasuje, da je človek kakor človek, torej črevljar kakor gospod upravnik . . .
Klocingr si je iznova zavihal brke ter s pravo nogo stopil ponosno za korak naprej. »Pridi sam po njo. V sobi klop, poleg nje trda palica in tam v ozadju duri v temnico! To je svoboda!« —
Mušketir je list zopet skrbno zložil, sh. 1 ga v naprsni žep, in zopet se je raz-le: ,il po celi vasi ropot že napol počenega bobna.
Oospod župnik je bil zopet sam v sobi. Soseda Krepelo je potolažil, .da ne bo tako hudo, kakor se pripoveduje, toda ko so se zaprle duri za njim, je sklenil svoje stare, vele roke, bela glava se je sklonila še nižje k prsoni. Jedva jc slišal, kako jd zbral mušketir množico ljudi pred župni-ščem in ravno pod njegovim oknom z nekako grozečim glasom čital nekaj po nemško, potem pa šele vsebino tega pisma razložil po češko, in ljudje razven črevljarja molče poslušajo, kakor bi jim bilo nekako
vseno, ako razglasuje gosposke svoje ukaze in postave po češko ali v tujem jeziku. Saj se skoro ni bilo temu čuditi. Ljudje so potrebovali gosposki les, ubogi ljudje so dobili na polju gosposke vsaj travo za svojo kozo. Baje je tedaj povsodi i sveži in zdravi zrak krog nas in nad nami bil last gosposke.
Edino Čipera se ni mogel pomiriti; gredoč domov je razkladal in razlagal ljudem, kaj hoče gosposka, pri tem pa mahal z rokami vedno hitreje in hitreje, kajti on je pričakoval danes svobodo, a namesto nje jim je Klocingr s hripavim giasom naznanil, da se navadni ljudje ne smejo več pokopavati kakor gospoda.
^ »Radoveden sem, če bodo dali njega v žakelj, kadar umre! No, če gospoda upravnika pokopljejo zašitega v žakelj. potem naj pa store i z menoj, kar hočejo.«
Črevljar Čipera je izredno rad čital; kjerkoli je videl kako knjižico, ki mu še ni bila znana, ni dal poprej miru, da mu je niso posodili. In kakor se razume samo ob sebi, postal je radi tega jako razumen m »učen«. Kadar se je govorilo o starih časih, je vedno nekam nevoljno dejal: »Ne pripovedujte mi, kaj iu kako je bilo, rajši recite, kaj in kako bo v prihodnjosti. Tedaj vas bom imel za modre! — Torej pravim: Kaj in kako bode?«
Čipera si je pri tem vprašanju vedno položil kazalec na čelo, okoli usten pa mu
je igral izraz nepopisne samozavesti. Ljudje so pripovedovali o njem, da ima kolo preveč v glavi, zlasti kadar je začel praviti o tem, kako mu včasih v noči seda mora na prsi in ga tlači, da si ne more pomagati. V Čiperovi koči je bila vsepovso-di, kamor si pogledal, narisana morina postava.
Danes ni vzel v roke šila in drete. Le tupatam je segel po kopitu, in gorje mu. ki bi si bil upal v tem hipu nasprotovati njegovi volji.
* * *
Loška fara je bila zelo zdrav kraj; to pa radi čistega, svežega zraka; cela krajina okoli je bila kakor raj, ljudje pa kakor bukov les.
Oospod župnik se je radi tega prav rad pobahal pri svojih sosednjih tovariših. Matrika umrlih je izkazovala ob koncu leta le prav neznatno število; saj jih ni bilo nikoli več nego 30 do 40.
, Gospod upravnik že ni mogel dočakati, da zopet zaklenka nekomu mrtvaški zvonec. Življenje v Loki je bilo zelo dolgočasno in vsakdanje. Oospod upravnik pa jc ljubil izpremembo v vsakem oziru. Bil je star samec; toda dozdaj še poln življenja iu vsak hip bi se bil lahko oženil. Sicen pa, kaj nas briga njegovo zasebno življenje. Ljudje so si včasih pripovedovali o njem prav čudne stvari.
(Dalje.)
potrebščine za Bosno 8,047.000 K (+259 tisoč K). Dohodki c a r i n e so proračunani na i59,938.100 K. Ce se odbijejo režijski stroški in carinski pavšal za bosansko deželno upravo, ostane 151,358.529 K.
Kar se vojaškega proračuna tiče, je med izrednimi potrebščinami 8,914.289 K za povišanje gaž, 3,415.754 K za izboljšanje materialnega položaja moštva (hrana itd.), 317.318 K za nove strojnopuškine oddelke in 250.000 K za premije za podčastnike. 15,000.000 K se zahteva za nove topove.
Sklepni računi za leto 1906 izkazujejo 419,594.656 K resničnih izdatkov, dočim se je zahtevalo 560,505.225 K. Na dobrem ostane torej 140,910.568 K.
Stališče slovensko-hrvaškega delegacij-skega kluba.
Kakor smo že včeraj poročali, so se slovenski in hrvaški delegatje tostranske državne polovice združili, kar se delega-cijskih zadev tiče — tu pride v poštev skoro izključno Bosna — da postopajo popolnoma solidarno. Predsednik je dr. Šusteršič, podnačelnik Juraj Biankini. Bian-kini je vložil na ministra za vnanje stvari in skupnega finančnega ministra interpelacijo, v kateri protestira, da sta se Bosna in Hercegovina anektirali, ne da bi se obenem rešilo pereče hrvaško vprašanje in ne da bi se bila obenem Dalmacija rein-korporirala Hrvaški. Mesto da bi se Bosna in Hercegovina obenem s temeljito rešitvijo hrvaškega vprašanja združili z geografsko in etnografsko homogenim kraljestvom hrvaškim, se je ustavila v dr-žavnopravnem oziru nevtralna skupina, ki se ne bo mogla dolgo vzdržati, žali pravice hrvaškega naroda, ovira njega kulturni, politiški in gospodarski razvoj in bo vzrok novemu, hudemu nezadovoljstvu in zapletljajem. Interpelantje vprašujejo, kako moreta ministra tako postopanje upravičiti in ali sta voljna, v interesu Bosne in Hercegovine ter monarhije bosansko vprašanje temeljito proučiti ter ga spraviti v soglasje z nujno potrebno ureditvijo hrvaških razmer.
Za poročevavca o kreditu za okupirani deželi je v odseku za vnanje zadeve izvoljen dr. Šusteršič.
Slovensko - hrvaški klub.
Slovensko - hrvaški klub je sklenil stopiti v svrho dogovora glede na Bosno v zvezo s hrvaškimi delegati ogrskega državnega zbora in pritegniti k posvetovanjem tudi podžupana sarajevskega dr. Mandiča. Skupna posvetovanja so se že vršila, nakar je dr. Mandičveo deputacijo sprejel minister Aerenthal. Deputacija upa, da jo sprejme cesar v avdijenci. V skupni konferenci delegatov so Hrvati in Slovenci odločno povdarjali svoje stališče in se posebno odločno izjavil proti onemu stavku v cesarjevi proklamaciji, ki se nanaša na pravice ogrskih kraljev do Bosne. Po končani debati v odseku za vnanje zadeve nameravajo avstrijski delegati podati skupno izjavo o aneksiji. Aneksija. — Razburjeni angleški minister.
Ministra Asquith in Grey sta 7. t. m. v svojih govorih na shodih volivcev pov-darjala, da Anglija močno simpatizira z novo Turčijo. Zato je treba tembolj obžalovati, da se je z aneksijo Bosne in proglasitvijo bolgarske neodvisnosti razvoj Turčije tako brezobzirno prekinil. Teh dveh korakov nobena velevlast ne more odobravati. Tudi aneksija Bosne ni stvar, ki bi se tikala samo Avstrije in Turčije. Predno vse velevlasti, v prvi vrsti Turčija ne privolijo, Anglija ne more priznati kršitve obstoječih pogodb. Angleška vlada bo delala, kar bo mogla, na to, da se bodo interesi Turčije v polnem obsegu varovali. Upati je, da se položaj mirno razvozlia. Razorožitev pa je nemogoča, dokler so ljudje na svetu, ki na tak način kršijo pogodbe.
O govoru Greyevem v Woolerju pa prihaja od druge strani nekoliko drugačno poročilo. Glasom tega je minister dejal približno to, kar smo odzgoraj povedali, vendarle pa veliko milejše. Vsaka izprememba berolinske pogodbe bo na vsak način rnoraia biti taka, da bo vpoštevala konsti-tucionalni razvoj v Turčiji in podpirala ondi sedanji režim. Zato se ne sme nič skleniti, kar bi za Turčijo bilo poniževalno. Mir se pa ne bo kršil, ker pozitivne izpremembe, ki so se zadnje dni izvršile, niso posebno velike, kar velja posebno za Bolgarijo, ki je dejansko dozdaj bila tudi avtonomna, oz. skoroda neodvisna.
Rusija.
Izvolskij je nasproti dopisniku »Tjnp-sa« priznal, da mu je Aerenthal pri zadnjem sestanku pač napovedal možnost aneksije Bosne, ne pa časa. kdaj bi se to utegnilo zgoditi. Izvolskij da mu je dejal, da je to stvar, ki se more samo s privoljenjem signatarnih velevlasti izvršiti. Priznava pa nadalje, da je dejal, da aneksija v nobenem slučaju ne bo povod za vojsko
ined Avstrijo in Rusijo. Kar se pa tiče ko-taka Bolgarije, ga odločno obsoja.
Oficielno je, ako smemo verjeti listu »Times«, ruska vlada na tozadevno noto Avstrije odgovorila, da, kakršnikoli so bili razlogi za aneksijo Bosne, bi bil dunajski kabinet moral poprej izposlovati si sankcijo signatarnih velevlasti in da zato aneksije ne more priznati, dokler kongres ne prizna tako flajjrantno prekršenega položaja.
»Vosslsche Zeitung« v prilog Hrvatom.
»Vossische Zeitung« povdarja v uvodnem članku, da je z aneksijo Bosne konec velesrbskim sanjam. Nova vlada v Bosni se bo morala opirati na Hrvate, ki so vedno stali zvesto ob strani Avstrije. Slovani bodo najtrdnejša opora novemu režimu.
Srbska bojevitost.
Srbska bojevitost se je v oficielnih krogih nekoliko ohladila, ljudstvo in aran-žerji iz »Jugoslovanskega kluba« pa še vedno mislijo, da bo Avstrija Srbiji Bosno vrnila ali pa se z njo morala na bojnem polju meriti. Zdi se pa, da polagajo vele-srbski voditelji večjo važnost kakor na srbsko armado na bombe in bande, katere mislijo v Bosni organizirati, kakor je izjavil predsednik skupščine Jovanovič.
Protestna nota, ki jo je Srbija proti aneksiji Bosne izročila velevlastem,, je še precej ponižna. Pravi, da bo popolno zadoščenje našla le, ako se vpostavi prejšnje stanje. Če pa bi to bilo nemogoče, zahteva Srbija primerno odškodnino, da bo omogočen kulturni in nacionalni napredek srbskega naroda.
»Hrv. Koresp.« poroča iz Belgrada: Položaj je zamotan. Ljudstvo zahteva, da se Avstro - Ogrski napove zaradi aneksije vojna. Govori se pa, da je kralj Peter proti vojni, ker da nima podpore v Rusiji, ki zahteva prehod skozi dardanelsko ožino. Vlada skuša razburjene duhove pomiriti z nado, da šele mednarodna konferenca izreče zadnjo besedo o tem vprašanju. Pro-tizarotniki pa zahtevajo odločno: Ali vojna, ali pa. naj kralj Peter odstopi!
Nekatera poročila pravijo, da je Srbija svojo armado spravila že na vojno stanje. Več divizij da se že pomika proti Drini. Pa tudi avstrijsko podonavsko bro-dovje jc popolnoma oboroženo. To so mo-irtorji »Podrog«, »Terneš«, »Koros«, »Sa-mos«, »Leitha«, »Moros« in patruljski ladji A in B. — »Pravda« računa s 4 milijoni Srbov, ki se bodo vzdignili. »Pravda« računa na Srbe v Črni gori, v Hercegovini, Bosni, na Hrvaškem in na Ogrskem. Napoveduje kralju Petru, da bo izgubil Srbijo, ako se ne postavi armadi na čelo. — V Belgradu nabirajo konjeniki, pred katerimi stopajo trobentači, prostovoljcev. Ljudstvo hoče bojkotirati avstrijske trgovce in preti njihovemu življenju in lastnini. V Šabacu je bil avstrijski konzul Miihsam v nevarnosti, da ga napadejo. — Ob vznožju Mihajlovega spomenika nabi-raoj prostovoljcev trgovec Gjorgjevič in Bronislav Mesič. Dijaki udarjajo na boben. Dozdaj se je oglasilo 2000 mladeničev. V avli vseučilišča se je za vojsko oglasilo 600 mož. Turški poslanik Arzovian-bej je demonstrujočim dijakom podaril svileno turško zastavo, pod katero hočejo Srbi iti v boj. V soboto se snide skupščina, da odloči, ali bo vojska ali ne.
»Tuš.«
Italijanski in angleški kralj sta 8. t. m. kralju Petru srbskemu brzojavila, naj se ne da zapeljati k prenagljenim korakom.
»Allg. Ztg«, ki je v zvezi v avstrijskim ministrstvom za vnanje zadeve, izvaja, da se na Dunaju zelo čudijo nad razburjenjem in hujskanjem v Belgradu. Saj je srbska vlada vedno zatrjevala, da ni v zvezi z velesrbsko propagando »Jugoslovanskega kluba«, zdaj pa se zdi, da vlada sama odobrava cilje te organizacije, katero je nasproti Avstriji in velevlastem zatajevala. Avstrija srbske demonstracije glo« boko prezira in se ne bo dala vznemiriti od belgradske člankarije. Ako se Srbija da zapeljati k kakemu nepremišljenemu koraku, naj bo zagotovljena, da ne bo našla odobravanja pri nobeni velevlasti. Ze to je treba obsojati, da je Srbija v oficielni neti obsojala kršitev berolinske pogodbe, na kateri pa ona ni niti podpisana.
Vojaške priprave?
»Budapest« poroča, da bo VVeckerle v državnem zboru aneksijo Bosne utemeljeval tudi z velesrbsko agitacijo. Bivši ministrski predsednik Pašič je za velesrbsko propagando dal 100.000 dinarjev vladnega denarja. Uradniki srbske vlade so na Ogrskem in Hrvaškem izvrševali naravnost od ministra za zunanje zadevo poverjene jim misije, zlasti pri izvolitvi patriarha. Baje je srbska vlada tudi za sa-borske volitve na Hrvaškem v prilog srbskim kandidatom izdala 100.000 dinarjev.
»Zeit« poroča, da ic položaj postal resen. Kralj Peter rezerve ni odpustil. Av-
strijska vojna uprava se pač pripravlja,, o> vpoklicanju rezervistov jja še ni goyora. Če pa bodo srbske čete našo mejo prekoračile ali pa se jim nevarno bližale ali pa če bodo avstro - ogrski podaniki na Srbskem v življenjski nevarnosti, bo seveda Avstrija nemudoma odgovorila z mobilizacijo.
Mostovi čez Savo so baje vsi zastraženi. Tudi zagrebški most je zasedlo 540 mož.
6. t. m. je mornariško poveljstvo odredilo, da imajo iz Budimpešte odpluti donavski monitorji. Grof Montecuccoli je izjavil, da se gre samo za vajo (Vaje so monitorji že pred mesecem končali. Op. ur.). Med monitorji sta namreč tudi patruljski ladji E in F, ki vprvič ploveta na vajo. Ladje ne odplovejo proti Belgradu ali Ze-munu. — Najbrž ima vse to namen neko-l.'ko proti Srbiji demonstrirati. — Tudi oficielno se odločno dementuje, da bi Avstrija sploh mislila na kake vojaške priprave z ozirom na dogodke na jugu.
Srbija ne misli na vojsko?
Srbski poslanik na Dunaju, Simič, je izjavil, da so zadnji dogodki razmerje med Srbijo in Avstrijo poslabšali, da pa Srbija ne misli na vojsko. Srbija bo odločno branila svoja prava, ne bo se pa spustila v pustolovska podjetja. Srbija bo počakala, kaj bo storila Turčija in kaj bodo porekle velevlasti. — V Belgradu baje upajo, da bodo tiste, ki so za vojsko, znali pomiriti. Na mednarodni konferenci bo baje Srbija zahtevala zase Staro Srbijo in Sandžak novipazarski, da pa bo to zelo težko šlo.
V Bosni.
Iz vse dežele se pošiljajo cesarju in skupnemu finančnemu ministru udanostne brzojavke. Dosedanji Filipovičev trg v Sarajevu se bo imenoval Cesarja Franca Jožefa trg. Srbi svojih hiš niso razsvetlili in se tudi niso udeležili slavnostne službe Božje v pravoslavni cerkvi, katero je opravil metropolti Letica, ki je tudi imel patriotiški govor. Službe Božje se je udeležilo veliko uradnikov in častnikov. Na deželi je mir, pač pa se zdi, da med Srbi in Turki nekaj vre.
Črnagora.
V Cetinju se je vršil proti aneksiji Bosne in Hercegovine velik protestni shod,, na katerem se je sprejela resolucija, da naj se pozabi spor s Srbijo in začne obramba za srbske interese. Baje je tudi knez Nikita izdal proklamacijo na narod, kjer sicer ne govori o kakem boju ali odporu, pač pa pravi, da njegovo srce joka ob nezgodi, ki je Bosno zadela.
Ustava.
Baje se na dvoru na Dunaju resno ba-vijo z mislijo imenovati za Bosno generalnega guvernerja. Največ upanja za to mesto ima nadvojvoda Friderik. Drugi pa menijo, da postane cesarski namestnik za Bosno grof Zichy ali pa dr. Barnreither. Najbolj verojetno pa je, da ostane zazdaj še vse pri starem in da bo upravljal deželo skupni finančni minister. Oeri so baje za to, da reši vprašanje o pripadnosti Bosne regnikolarna deputacija, sestoječa iz članov avstrijskega in ogrskega državnega zbora.
Konferenca.
Danes (9. t. m.) je ruski poslanik na Dunaju knez Urusov izročil ministru za vnanje zadeve predlog ruske vlade, da se skliče mednarodni kongres v svrho revizije nekaterih točk berolinske pogodbe.
Bolgarija.
Na bolgarsko - turški meji je mir. Turški ministrski svet ni ne glede na Bolgarijo ne glede na Bosno kaj sklenil. Možnost, da izbruhne vojska, je skoroda izključena. V Carigradu se pač vrše demonstracije za vojno, pa ne v velikem obsegu. Italijanska vlada je prepričana, da se ohrani mir, svetuje pa Avstriji, naj se odpove tudi pravicam, podeljenim ji glede na Črnogoro po § 29. ber. pogodbe. Turčija namerava spoditi bolgarskega eksar-ha, odpraviti bolgarske škofije v Makedoniji in uničiti bolgarski uvoz. V Sofiji so zaprli več preoblečenih srbskih podčastnikov, ki so nameravali razstreliti v zrak smodnišnico.
Vpoklicani rezevni častniki.
»Bohemia« poroča, da so vkljub temu, da se mobilizaciia zagrebškega zbora dementuje, rezervni častniki tega zbora, ki stanujejo v Pragi, dobili vpoklicno povelje.
Bojkot avstrijskega blaga.
Turški, armenski in grški trgovci so sc združili v sindikat, da bojkotirajo avstrijsko blago.
Zopet aretacija zaradi velesrbske propagande.
V Glini so 7. t. m. zaprli pravoslavnega župnika Nikolo liercegovca. Orožniki so ga sproveli v Zagreb, kjer so ga ta-
l lkoj za? in obdržali v z
govac leset otrok. —————____
AVSTRO-OGRSKA. Češki deželni zbor. — Vellkosrbska propaganda. — Splošni štrajk na Ogrskem. —
Pomnožltev štabnih zdravnikov.
Seji obrtnega odseka in komisije za javna dela češkega deželnega zbora nista bili sklepčni, ker so izostali nemški poslanci. »Prager Tagblatt« poroča, da bo imel češki deželni zbor prihodnji torek svojo zadnjo sejo. Beck najbrže opusti potovanje v Prago. — Ko je došel 8. t. m. zemunski brzovlak v Zagreb, je policija popolnoma »zaprla kolodvor. Policija je preiskala vsakega posameznega potnika, ker so jo obvestili, da je odpotovalo nekaj revolucionarjev v Zagreb. Nekaj potnikov so zaprli. — V Budimpešti se pripravlja socialna demokracija na splošno stavko. Demonstrirati hoče s stavko proti pluralni volivni pravici. Štrajk nameravajo vpri-zoriti prej, kakor so prvotno nameravali, ker hočejo vplivati na vladarja, da bi naprej ne odobril volivne preosnove in ker se boje. da bi pozneje delodajalci ne ukrenili, kar je potrebno, da preprečijo posledice splošne stavke. Zvečer 8. t. m. so napovedali socialni demokrati v Budimpešti 25 ljudskih shodov, ki jih je pa oblast prepovedala, ker je dognala, da so delili soc. dem. revolverje. — Število vojaških štabnih zdravnikov pomnože za 42. Število višjih vojaških zdravnikov se za to zniža za 42.
RUSIJA.
Tilzitske poslance so usmrtili revolucionarji. — V Sevastopolu so zopet zasledili tajno tiskarno, nadalje tajno revolu-cijsko zvezo in bombno izdelovalnico. Zaprli so mnogo oseb. — V Odesi so obsodilo na smrt pet nemških kmetov, ker so lahko ranili nekega policista.
DANSKA MINISTRSKA KRIZA.
Danski kralj je naročil finančnemu ministru Neergaardu, naj sestavi novo ministrstvo.
Dnevne novice.
+ Udeležnikom protialkoholnega shoda na Dunaju. Železniško ministrstvo je dovolilo za ta shod v toliko znižano vožnjo, da se za plačilo III. razreda sme voziti v II. razredu. Pokazati pa je treba priglas-nico k shodu, in plačati 1 krono zakolek.
+ Za »Slovensko kršč. soc. zvezo« je daroval č. g. kurat Valentin Remžgar v Matejni vasi 1 jubilejno krono. Mnogi se »Slov. k'ršč. soc. zveze« še niso spomnili. Naj daruje vsak naš somišljenik, vsaka naša somišljenica vsaj eno krono za »Slov. krščansko-socialno zvezo«!
+ »Kmečka zveza« za postojnski okraj ima prihodnjo nedeljo ob 3. uri popoldne občni zbor in shod v Hrenovicah. Na shodu govori poslanec msgr. Žitnik.
+ Osebna vest. Nadučitelju g. Tomažu Jugu v Solkanu, ki je stopil v pokoj, je podelil naučni minister naslov: šolski ravnatelj.
—	Nesreča. Z Dol pri Litiji se poroča, da je ubilo Matijo Dolška, hlapca pri Fran Knezu v Sapoti, ko je vozil mošt z Morav-ške gore, v noči od torka na sredo. Sodi se, da je najbrž premalo zavrl nad klancem v Brezji in se je voz s sodi nanj prevrnil. Pokazalo se je zopet, kako potrebno je imenovani klanec, kateri je ravno pod Čeplami silno strm, preložiti. Županstvo Dole že dolgo za to prosi.
—	Umrl je v bolnišnici usmiljenih bratov v Gorici g. Andrej Mašera, trgovec in posestnik v Kobaridu.
—	Park in grad Miramar. Od četrtka, 8. t. m., naprej bo miramorski park zopet odprt občinstvu.
—Demonstracije pri šolskem ravnatelju. Dne 7. t. m. zvečer se je v Spljetu zbralo nekaj akademikov, ki se jim je pridružilo niHogo drugega občinstva, ter so burno demonstrirali proti ravnatelju trgovske šole Gelcichu. Culo se je razne vzklike in žvižganja in bilo ne konca ne kraja. Ravnatelj Gelcich je v stisku potegnil revolver in z istim pretil demonstrantom. To je množico še bolj razburilo. Ista bi ravnatelja kamenjala, da je niso neki razsodnejši možje mirili. Dne 8. zjutraj se razburjenost še ni polegla. Dijaki trgovske šole so preprečili predavanja. Izvolili so odbor, ki se bavi z vprašanjem šolskega štrajka. Kot glavni vzrok ogorčenja dijakov proti ravnatelju navajajo njegovo nesposobnost za to mesto, njegovo neznanje in pomanjkanje vsakega vgle-da. Dijaki zahtevajo, da se ga odstrani. Dijaki so izročili poslancem tozadevno spomenico. V Spljetu vlada .proti Gelcichu zaradi grožnje s samokresom veliko ogorčenje.
—	Zastrupila se je vsled domačih prepirov v Trstu 60 let stara Elvira Reitinger.
Za ribniško dekanijo bo konferenca Sodalitatis Ss. Cordis Jesu v sredo, dne
+ Vabilo k otvoritvi d ma slovenskega katoliškega izobraževalnega društva v Borovnici, ki bo v nedeljo, dne 11. oktobra 1908. Spored: V soboto, dne 10. oktobra, ob 7. uri zvečer bakljada z utne-talnim ognjem in podoknico na Bregu društvenemu predsedniku, preblagorodnemu gospodu Antonu Kobi. Odhod od društven nega doma. — V nedeljo, dne 11. oktobra, ob 3. uri popoldne: Blagoslov doma. 1. Nagovor. 2. »Naš dom«, moški zbor. Za slavnostno otvoritev zložil in uglasbil Ferdinand Juvanec. 3. Blagoslovljenje. Telovadba slav. vrhniškega telovadnega odseka na prostem, združena z ustanovitvijo telovadnega odseka za Borovnico. Otvoritvena predstava. 1. Prolog k otvoritvi. 2. »Pozdrav«, mešan zbor. I. Lahar-nar. 3. »Vesela tovarišija«, mešan zbor. I. Laharnar. 4. Predstava: »Pri gospodi«, •dvodejanska veseloigra, 5. Predstava: »Za letovišče«, enodejanska burka. 6. Prosta zabava, srečolov. Med točkami spo-redasvira godba na lok; ljubljanski seks-tet pod vodstvom gosp. Josipa Mechura.
-f Ogorčenje nad poslancem Plojem. Iz Ptuja pišejo »Slov. Gospodarju«: Naš poslanec hofrat Ploj se po »Štajercu« in po nemških listih opravičuje z raznimi popravki. Ce mu je toliko na tem ležeče, kaj Nemci in nemškutarji o njem mislijo, pa naj se ž njimi zbrati. Nemci nas tepejo, Ploj pa se jim s popravki dobrika! Tako postopanje vzbuja splošno ogorčenje.
—	Skladatelj Danilo Fajgelj je danes v Gorici umrl. Pogreb bo jutri, v soboto.
—	Zagrebški vseučiliščniki. Na shodu vseučiliščnikov dne 8. t. m. je predsednik shoda, Gjuro Janekovič, govoril proti ponovni emigraciji dijaštva. Ko so lani sklepali, da zapuste zagrebško vseučilišče, je bilo stališče bana Raucha omajano; dandanes pa se vidi, da ostane ban še dalje na svojem mestu. Sedanji položaj zahteva, da se dijaštvo dejansko udeležuje boja proti režimu. Starčevičanec Mintas je zagovarjal emigracijo. Zborovanje se je nadaljevalo pcjpoldne.
—	Županom v Šušaku je bil dne 7. t. m. soglasno izvoljen Gjuro Ružič, ki je že položil prisego.
—	Žepni tat prijet. V Zagrebu so 7. t. m. prijeli Ivana Netzerja iz Vršca v hipu, ko je hotel na državnem kolodvoru trgovcu Ljudevitu Weissu izmakniti denarnico. Weiss je tatu zgrabil za roko, neki sopotniki so ga držali, dokler ni prišel redar, ki ga je aretiral. Tat je imel tovariša, ki pa je zbežal.
—	Dolg članek. Record v člankarstvu je dosegel brez dvoma g. Stjepan Korenič, prebendar prvostolne cr'kve zagrebačke, ki je v »Jutru« od 5. t. m. objavil članek, ki šteje 1952 tiskanih vrst, približno 9760 besedi ali 52.704 črk.
—	Za male obrtnike. C. kr. ministrstvo za javna dela naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da si namerava c. kr. ministrstvo za domobran-stvo pri malih obrtnikih zagotoviti različne oblačilne in opravne predmete, kakor: suknje, bluze, hlače, čevlje, jermena, torbe itd. Dobave se morejo udeležiti le mojstri in jim je na prosto voljo dano, dobave se udeležiti ali kot člani pristojne, na podlagi obrtnega reda obstoječe obrtne zadruge ali kot člani kake obstoječe ali se snujoče pridobninske zadruge, ali pa tudi samostojno. Ponudbe je najkasneje do 20. novembra 1908, 12. ure dopoldne vložiti pri c. kr. ministrstvu za domo-brambo na Dunaju. Razglas o tej dobavi, vsebujoč vse podrobnosti, je v pisarni trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani na vpogled.
Štajerske novice.
š Pogreb rajnega častnega kakonika dr. Ivana Žuža v Laškem trgu se je vršil v nedeljo popoldan. Zastopane so bile vse korporacije, katerih član je bil. 40 duhovnikov z mil. opatom Ogradijem na čelu in nebroj vernikov je spremilo pokojnega dekana h grobu. N. p. v m.!
š Umrla je v Trbovljah na legarju gospa Galba.
š Poštnega tatu v Trbovljah še nimajo. Zaprli so nekaj sumljivih oseb, tudi poštenega sluga in enega uradnika.
š Gospod dr. Ivan Turšič se je naselil kot zdravnik v Mariboru, Domgasse št. 5. Vsled njegove velike strokovne izobrazbe ga najtopleje priporočamo.
š Poizkušen samoumor v Celju. Trgovski pomočnik Roje pri Ferjanu v Mariboru se je 6. t. m. nameraval ustreliti, pa ni dobro zadel. Prepeljali so ga v bolnišnico. Vzrok poizkušenega samoumora, pravijo, je bolezen.
š Ob 25Ietnici službovanja kot orga-nista g. Karola Bervar, vodja orgljarske šole v Celju, so mu za spomin iz udano-sti in hvaležnosti darovali učenci orgljarske šole novo izdan »graduale«, ter mu zapeli podoknico dne 30. septembra t. 1. pod vodstvom prireditelja, orgljarskega
učenca Janeza Slaček, kateri je imel govor v imenu vseh učencev, koji so mu hvaležni za vse lepe nauke in mu želijo še mnogo srečnih let doživeti!
š Ptujski Linhart nabil bivšega župana dr. Jabornegga. Vkljub temu, da je celjska »vahtarica« tako toplo priporočala svojim nežnim ovčicam »das schone Maul-halten«, se vkljub temu počasi od teh ljudi vse izve. Usodno nedeljo, dne 20. septembra, bil je namreč med drugimi Nemci tudi gospod župan dr. Jabornegg sam od blagodejnih palic svojih podložnih barab in od prijetno učinkujočih pesti svojih vnetih častilcev prav pošteno nabit. Vzrok temu je baje bil, ker je preveč (!) branil Slovence, a razburjena kri nemškutarskih fa-kinov je morala utešiti svoje strasti nazadnje ne glede na to, ali je kdo slovenske ali nemške krvi. Prve, zadnje a tudi naj-silnejše udarce je pa ob kričanju »Abzug Biirgermeister!« blagovolil podariti gosp. županu »prima karakter« Linhart, ki je s tem dejanjem gotovo vrnil, ker se mu je isti gotovo kedaj preveč zameril. To je tudi pravi vzrok, da je dr. Jabornegg odložil župansko čast.
š Mladeniški shod pri Sv. Juriju ob Ščavnici obeta biti kaj zanimiv. Od vseh strani slišimo, da pridejo vrli, ukaželjni fantje. Sosednje dušne pastirje in voditelje mladeniških zvez prosimo, naj agitirajo za o'bilno udeležbo, ter se, če le mogoče, s svojimi fanti osebno vdeležijo zborovanja. Tukaj podajemo natančnejši spored zborovanja: Ob pol 10. pri sv. Duhu asistirana sv. maša in pridiga. Mašuje vlč. g. župnik Kunce, pridiguje vlč. g. dr. Hohnjec. Po sv. opravilu odhod k sv. Jurju, kjer se vrši od 1. do 3. zborovanje v okrašeni društveni liti z govori, deklamacijami, petjem itd. Ob 3. večernice s kratkim nagovorom mladeničem, po večernicah pa predstavljajo fantje igrokaz »Sinovo maščevanje«. Iz prijaznosti sodelujeta domači slavni pevski in tamburaški zbor.
š 30.000 letakov, vsebujočih kratko zgodovino septemberskih dogodkov ter poziv »Svoji k svojim!« se je dne 3. in 4. raztrosilo po brežiškem okraju in sosednji Kranjski ter Hrvaški.
š Nad 30 orožnikov je v Brežicah; stražijo nemški dom.
š Delniška pivovarna v Žalcu ima še vedno nemški napis.
Liublionske novice.
lj Ljubljana in Maribor. Včeraj popoldne je izročil v Mariboru substitut državnega pravdništva, dr. Duschatsch, preiskovalnemu sodniku obtožnico proti osebam, ki so radi mariborskih demonstracij v preiskovalnem zaporu. Substitut drž. pravdništva je obenem naročil preiskovalnemu sodniku, naj razun enega vse obtožence proti obljubi, da ne pobegnejo, izpusti iz preiskovalnega zapora. Včeraj zvečer so v Mariboru že izpustili vseh 11 aretirancev. — In v Ljubljani?
lj Položaj v Ljubljani. V Ljubljani je popoln mir. Kljub temu je še vse polno orožniških patrulj po mestu in ne uvedejo se normalne policijske ure. Nam je to nerazumljivo. Danes je spremljalo vojaško godbo k skušnjam v nemško gledališče sedem orožniških patrulj. Včeraj so v bolnici fotografirali ranjencem rane. Poročnik Mayer je še v Ljubljani. Vest, da bi bil te dni šel v »Meščansko pivovarno« na Sv. Petra cesti, se ne potrjuje.
ljUmrl je poštni kondukter Andrej Bajec.
lj Na splošne pritožbe od strani ka-varnarjev, da se tem kljub miru, ki je zopet nastal v Ljubljani, kratijo pravice policijske ure s tem, da se ukazuje zapirati kavarne ravno isti čas kot gostilne, se je podal odbor gostilniške in kavarnarske zadruge dne 21. sept. k deželnemu predsedniku prosit, naj temu odpomore. Gospod deželni šef je to z vso ljubeznivostjo in gotovostjo obljubil. Gostilničarjem se je primaknila ena ura, kavarnarjem nič. Čakalo se je zopet en teden in še dalje, a od nikoder ni prejšnjih pravic. Zadruga je nato prosila 2. oktobra pri notranjem ministrstvu telegrafično odpomoči, ali odpotnoči kljub temu od nikoder ni. Posamezni obrtniki kavarnarji imajo vsled tega izjemnega stanja neizmerno škodo, osobito nočne kavarne, koje imajo podnevu malo posla. Po 400, 600—800 K škode že zaznamujejo posamezniki, kdo bo to povrnil tem že itak za eksistenco se borečim obrtnikom? Morda davčna oblast? Dvomimo! Gospodu deželnemu predsedniku se ne more dopovedati, da v interesu obrta nikakor nc gre zapirati kavarn zaeno z gostilnami. Uvideti bi morala tudi policijska oblast, da so te gnječe po cestah ponoči le vsled tega naenkratnega izganjanja iz gostiln in kavarn, kar rodi med občinstvom glasno ne-voljo. Odposlanci kavarnarjev so stopili včeraj pod vodstvom zadružnega načelnika še enkrat k g. deželnemu predsedniku baronu Schwarzu, hoteč prositi ga, naj za-
ukaže zopet normalne policijske ure, ker obrtniki po nedolžnem silno škodo trpe, a g. deželeni predsednik je bil silno razburjen. Odposlanci so se obrnili, rekli z Bogom, in odšli. G. dež. predsednik naj bi vendar upošteval upravičene pritožbe gostilniške in kavarnarske zadruge. V Ljubljani je sedaj vendar tak mir, kakeršen je bil prejšnja leta. Kakšen malenkosten spopad se pa dogodi tudi v najmirnejšem ■mestu.
lj Glas iz občinstva. Cesta, ki drži od dolenjske mitnice skozi Hradeckega vas (pod Golovcem) do poljanske mitnice, je ena zelo rabljenih ljubljanskih cest. Nad sto vozov se gnoja, sena, šote itd. izvozi vsak dan po tej cesti na barje, oziroma z barja. Vendar pa je ta cesta v zelo slabem stanju in nikakor ne zadostuje velikemu prometu. Cestni tir je tako ozek, da ima en sam s senom obložen voz komaj prostora in se mu celo pešec težko izogne. Da bi se pa dva še tako lahka vozička mogla srečati in izogniti, je pa naravnost nemogoče. Tako se je n. pr. pred nekaj dnevi tukajšnji mesar J. S., ki se je hotel s svojim vozičkom ogniti nekemu drugemu vozu, prevrnil z vozom v breg proti železničnemu tiru. Le sreči se ima zahvaliti, da je dobil pri padcu le lahke poškodbe in da se mu konj ni potolkel. Take in enake nezgode so na tej cesti na dnevnem redu. Včasih gredo cel popoldan do pozne noči nepretrgane vrste voz, obloženih s senom in šoto, tako, da se tamkajšnji stanovalci ne morejo niti iz hiš ganiti. Iz navedenega je razvidno, da je ta cesta nujno potrebna regulacije. Če se ne motimo, se je o tem že enkrat razpravljalo v občinskem svetu, a je nato cela zadeva zopet zaspala. Jako ugodna prilika za regulacijo pa se je sedaj ponudila slavnemu mestnemu magistratu. Omenjena cesta drži namreč vzporedno z Gruberjevim kanalom, katerega ravno sedaj regulirajo, in je le nekaj korakov oddaljena od njega. Iz struge bodo dobili toliko materijala, kamenja in peska, da ne vedo kam ž njim in ga povsod ponujajo. Precej tega materijala pa bi se lahko porabilo pri popravi te ceste. Tako bi bilo vsem ustreženo. Obračamo se do slavnega mestnega magistrata s prošnjo, naj čim preje kaj ukrene v tem oziru in stvar sproži v občinskem svetu, za kar mu bomo iz srca hvaležni. — Interesenti.
lj Velik koncert koncertnega orkestra, ki se vrši v nedeljo v dvorani »Unio-na«, ima jako izbran spored in so na programu: Verdi: »Aida«, Lortzing: »Der Waffenschmied«, Mascagni: »Cavalleria rusticana«, Čajkovski: »Evgenij Onjegin«, Suppe: »Pikova dama« itd. Tudi se nahaja na programu: d'Ambrosio violin-solo, katerega svira g. Rezek, učitelj »Glasbene Matice«. Koncert se vrši pri pogrnjenih mizah.
Telefonska m brzojavna poročila
ŽUPNIK ANDEJ APLEN NENADOMA UMRL.
Železna Kaplja, 9. oktobra. Župnik Andrej Aplen je danes ponoči nenadoma umrl. Pogreb bo v nedeljo popoldne v Železni Kaplji.
AVSTRIJSKI DONAVSKI MONITORJI V BLIŽINI BELGRADA.
Budimpešta, 9. oktobra. Vsled povelja mornariškega poveljnika štirje avstrijski donavski monitorji niso odpluli pod Bel-grad, ampak so se ustavili nekaj milj pred Belgradom pri Petrovaradinu. Tudi ona dva monitorja donavske flotile, ki sta na Savi, se mobilizujeta in odploveta v bližino Petrovardina, kjer bodo čakali monitorji nadaljnih povelj.
Budimpešta, 9. oktobra. Danes je tudi šesti donavski monitor odplul. Posadka 195 mož se je včeraj pripeljala iz Pulja.
Zagreb, 9. oktobra. Vsi rezervni častniki so dobili povelje, da ne smejo zapustiti Zagreba. Vse mostove ob srbski meji je zasedlo avstrijsko vojaštvo.
BOJEVITA SRBIJA.
Belgrad, 9. oktobra. Sinoči se je vrnila armada z vojaških vaj. Armadi je bil prirejen sijajen sprejem. Pred kraljevim dvorom so bile velikanske manifestacije. Kralj je izrekel zahvalo narodu na patriotski manifestaciji. Kralj je s svojo kraljevsko besedo zagarantiral, da bo Srbija zaščitila nationalne interese. Mnogo tisočev manifestira čez dan op ulicah z vzkliki: »Rat strancima!« (Vojsko tujcem.) Vse je razpoloženo za vojsko. Včeraj je manifestiralo po mestu 2000 dijakov. Danes je velik shod vseučiliščnikov. Dosedaj so vi-sokošolci nabrali že nad 5000 dobrovolj-cev. Slovenec Ribnikar je sestavil svojo veliko četo. Bogataši in denarni zavodi poklanjajo milijone za vojsko. Po Belgra-dn in provinciji se vrše velike manifestacije.
OGRI POTOLAŽILI TURKE.
Budimpešta, 9. oktobra. Včeraj je dospelo semkaj poslaništvo carigrajskega in pariškega mladoturškega odbora, da pri ogrskih delegatih doseže, da bi v zadnjem trenutku delali na to, da se aneksija Bosne izvrši na način, ki bo na Turčijo imel po-mirjevaven vpliv. Ogrski delegati so mla-doturkom priredili super. Dokazovali so poslanstvu, da je aneksija čin politiške nujnosti in opozarjali na prijateljski ton cesarjevega prestolnega govora nasproti Turčiji. Turčija naj aneksije ne smatra za poniževavno, temveč izkuša na podlagi izvršenega dejstva prijateljsko vez z avstro - ogrsko monarhijo utrditi.
TURČIJA NE DOBI VEČ BOLGARSKEGA DENARJA.
Sofija, 9. oktobra. Finančni minister je odredil, da se septemberski rok tributa Turčiji v znesku 280.000 frankov ne izplača.
KAJ NAMERAVA TURČIJA?
London, 9. oktobra. Dopisniku »Daily Mayla« je izjavil turški veliki vezir: Turška vlada zahteva od signatarnih vlasti beorlinske pogodbe, naj se skliče konferenca in da ostane berolinska pogodba ne-izpremenjena. Če siomatarne vlasti ne bodo ugodile Turčiji, bo Turčija postopala po svoji volji. Turčija noče revizije berolinske pogodbe, ampak svoje pravice.
Carigrad, 9. oktobra. Zunanji turški minister je izjavil diplomatom, da se namerava delna mobilizacija turške armade, zagotovo pa to da še ni sklenjeno. Za tako mobilizacijo ni potreba sultanovega ukaza.
NEMIRI MED TURKI.
Carigrad, 9. oktobra. V Smirni in na otokih arhipela so radi zadnje velike nesreče na morju in radi krvavih stavk veliki nemiri.
KRETA GRŠKA.
Kanea, 9. oktobra. Carinski uradi na Kreti so pričeli rabiti grški carinski tarif. Na Kreti rabijo že grške postave.
DEMENTI TURČIJE.
Carigrad, 9. oktobra. Turška vlada dementira vest, da so ob Bosporu turške ladje ustavile bolgarski parnik, ga bombardirale in ga prisilile, da se je vrnil.
SRBI HOTELI RAZSTRELITI BOLGARSKO SKLADIŠČE SMODNIKA.
Sofija, 9. oktobra. Tu so aretirali šest Srbov, med njimi enega srbskega častnika, ki so hoteli z dinamitom razstreliti tukajšnje skladišče smodnika. En vojak, ki je bil na straži, je ranjen. Aretiranci so že priznali svojo namero.
Sofija, 9. oktobra. Verojetno je, da Bolgarska prekine s Srbijo diplomatične zveze.
IZREDNO ZASEDANJE ČRNOGOR
SKE SKUPŠČINE.
Cetinje, 9. oktobra. Knezov ukaz sklicuje na prihodnji ponedeljek črnogorsko skupščino na izredno zasedanje.
RUSKA MORNARICA MOBILIZIRA.
Peterburg, 9. oktobra. Tu so razširjene vesti, da je mobilizirana mornarica v Črnem morju.
NEMIRI V BOSNI.
Sarajevo, 8. oktobra. V okrajih Tre-binje in Bilek so veliki nemiri. Nekaj avstrijskih rodbin je pribežalo v Sarajevo. Boje se za eksponirane uradnike. Vojaški vlaki z neznano provinienco so se odpeljali proti jugu. Vojaštvo straži železniško progo. Neko cesarsko zastavo v Sarajevu so zažgali.
ITALIJA IN AVSTRIJA.
Rim, 9. oktobra. Vesti, da Italija ne bo za svoje Avstriji prijazno stališče napram aneksiji Bosne in Hercegovine zahtevala koncesije v obliki odstopa kake dežele njej in da bo na konferenci vlasti zastopala stališče Avstrije, se potrjuje.
TURŠKI SULTAN BO ODSTAVLJEN.
Peterburg, 9. oktobra. 'Iz Pere prihaja poročilo: Mladoturški odbor, ki je izvedel o zahrbtnih intrigah sultana, je sklenil, da sultana odstavi. Izvršitev tega sklepa je vprašanje par ur in se bo skoro gotovo izvršilo v par urah.
MIR V BELGRADU.
Dunaj, 9. oktobra. Danes popoldne so prišle iz Belgrada pomirjujoče vesti. V mestu je mir, promet normalen. Demonstracije vlada razganja z orožništvom in ognjegaškimi cevmi. Avstro - ogrsko poslaništvo ščiti vojaštvo.
TRŽNE CENE.
Cene veljajo za 50 kg.
R u d i m o e Sta 9. oktobra.
Pšenica za oktober......11*81
Pšenica za april.......12*10
Rž za okt..........g-70
'»ves ?.a okt ... 816 Koruza za maj 1, 1909 .....7 44
Angleško skladišče oblek, O. Bernafovsč, Ljubljana, ifi^Hiii ug J).
Dezm plasci
so ceneje!
nad 2.500 komadom odi 5 kron naprej. "^C
Največja zaloga oblek, površsraSk©^ m zimskih siakesraj za gospode, dečke in otroke po čudovito znižanih cenah. — Se vedno prihaja sveža konfekcija za dame in deklice
v najmodernejši faz o ni. -	— —
Dober počutek in telesna žluahnost 2547 ter veselje do dela 5-2
krati mnogim edinole pomanjkanje teka in nerednost v prebavi. V lakih slučajih je najboljši pripomoček „Roga6ki templjev vrelec" (sam ali zmešan z vinom, - konjakom, mlekom in sadnimi sokovi). -
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306'2 m, sred. zračni tlak 736*0 mm.
i	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Padavina v 24 urah v mm
8	9. zveč.	7437	96	brezvetr.	jasno	
	7. zjutr.	42 3	2 7	sl. jvzh.	megla	00
	2. pop	40 5	186	brezvetr.	jasno	
	Srednja včera		šnja temp. 9 4°, norm. H-7°.			
Zahvala.
Za tolažeče sočutje povodom bolezni in smrti naše predrage matere, oziroma stare matere, prababice, tašče, sestre, svakinje in tete, gospe
Katarine Trost
dalje za številno časteče spremstvo na poslednje počivališče in za darovane vence se najvljudneje zahvaljujemo.
Posebno iskrena zahvala prečasti-temu gospodu župniku Vrhovniku za tolažeče obiske med boleznijo.
Ljubljana, dne 9. oktobra 1908.
Razprodaja l
vsakovrstnega blaga: |
izdelane bluze, predpas-	%
nike, modrce, zawr»t«ioe,	|
zimske plašče itd. po nizuih	|
cenah.	i
Za obilen obisk se najvljudneje	|
priporoča	2558 6- 6	i
PAVLA BABIČ trgovina, Kranj. |
v
Zenitnct ponudba.
30 letni priprost posestnik se želi seznaniti s priprosto gospodičino šiviljo srednje starosti. Pismene ponudbe tekom 8 dni pod šifro »Okoličan", poste restante 7rst. 2637 2 2
Sr Kot pomagalka
Za tesarje!
Preddelavci in delavci za izdelovanje pragov in tesanje stavbenega lesa se takoj sprejmejo na Gor. Štajersko. Delo je trajno do spomladi ali poletja. Ponudbe pod , K. 1794", na RudoSf Masse, Dunaj i., Seilerstatte 2.	2607 3-2

iHs
w
v kako kuhinjo bi rada prišla poštena in pridna 22 letna dekle. Gleda v prvi vrsti na to, da se priuči gospodinjstvu. Dobila bi rada mesto v kaki pošteni katoliški hiši pri Tržiču ali Kranju. Ponudbe do novembra pod »Prilika", poštnoležeče Tržič na Gorenjskem.	2616 5—3
Zlate svetinje: Berlin, Parit, Kisi itd.
V čaj bolj. kosrn. zobo čistil, sredstvo ____
lzdelovktd]
0. o5\ydl
L|ubi|»n«, SpiUI.-Stritar. nI. T
V 2238 10
/[nton $arc
JLjubljana, Petra cesta št 8
priporoča v lastni šivalnici izdelano
__perilo :—
za otroke, gospe in gospode. 2a izdelovanje perila doma priporoča svojo bogato zalogo platna in jifona v vseh širinah in kakovostih, švicarsko vezenje, prte in prtiče, brisalke i. t. d.
fakor znano le dobro blago in zelo primerne cene.
Naročila za venkaj točno in zanesljivo.
Opozorim na razstavljeno perilo v t! Narodnem domu".
Opreme za neveste
in novorojenčke
— domačega izdelka -
ALEŠOVEC
priporoča
najtopleje.
10-S
Priporoča pa tudi vse drugo perilo za gospe in gospode po jako nizki ceni in najfinejSe izvršeno. — Učenke w pouk zamorejo vstopiti vsak dan.
Prvo uflilSče za Izdelovanje perila, uuminna, mm testa 6.
Iščemo newest i
ki si žele nabaviti opremo. Tudi razno blago za dom kupite najboljše v j tkalnici bratov Krejcar, Dobru&ka št. 9117, Cežko. Prepričajte S se in napravite majhen poskus. 6 kosov rjuh, 1 ma 150/200 cm velikih K 15 40. : Vzorci barhenta, cefirja in vseh vrst platnega in bombaževega blaga Iranko.
sladek, pristni beli in rudeč domači pridelek tvrdke in na Rimski cesti št. 5
Br. IfooaKooič
se toči Sodmj-s&e ulice št. 4
MOU U723X5mtt3?ISSR
Največja svetlolikalnica in pralnica
na Kranjskem
Ljubljana, Kolodvorske ulice štev. 8
je sedaj opremljena z 12 električnimi motorji in zračno sušilnico, da se perilo v najkrajšem času opere, posuši in zlika.
»	Cene so znižane in nižje kot drugod.	:: :•
Po tej napravi se perilo ne le varuje, marveč tudi res čisto opere in napravi kot novo. — Z dežele poslano perilo se vrne v štirih dneh oprano in zlikano.
Za številni obisk se priporoča velespoštovanjem 2239 10	JV. &A.IRC3.
Jts" Morebitne reklamacije naj se naznanijo naravnost meni
Denarni promet I 1907 j ^^ glaynica K 354.645'15. čez 64 milijonov kron. « _________________
2379
Stanje vlog 30. jna. 1908 čez 14 milijonov kron.
Najboljša ln najsigurnejša prilika za štedcnje.
Sedaj: Kongresni trg štev. 2, I. nadstr., od novembra 1908 na^.ej v lastnem domu, Miklošičeva cesta štev. 6
(za frančiškansko cerkvijo).
diska posojilnic
01 2 0
brez kakega odbitka, tako, di sprejme, vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih 4 K 50 h n« leto.
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po
Stanje vlog 30. janija 1908: K 14,225.902 59. — Denarni promet ▼ letu 1907: K 64,812.603-92.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinil.). —	2a nalaganje po pošti so poštno hrranilne položnice na razpolago. -—-
V Ljubljani, dne 30. junija 1908
Dr. Ivou Šufiterilž.
predsednik.
Josip ŠHka, stolni kanonik podpredsednik.
Anton Belec.
drž. in dež. poslanec
Odborniki:
posestnik. pnd|etnik In trg. v Št. Vidu n L|ubljano. - Fran Povie. vodi«, graSčsk, del odhorniv, anec Itd Anton Kobl. posestnik In trgovec Breg p B. - Karol Kausclicgg. velen05e.ln.lt «„...«	ninini rii-Lnn » 1 inhlianl _ Ivan Krcnar. svetnik tre in oort. zborn. v Ljubhnnl.
Ivan Kregar, svetnik trg ioso|ilnlce - Ivan Pol Pollak, tovarnar in posestnik VLjubljanl. — Gregor Sllbar, tupnlk na Rudniku
v Liublinnl. - Motila Kolar, stolni dekan v Ljubljani. ..—----—, ------ -	„ .
FrančiSek Leskollc. hiinl puseslnih in blagajnik Ljudske posojilnice - Ivan Pollak ml tovarnar. - Karol
Ližubljani, Stritarjeve ulice 2
-	v Spljetu -
-	Delniška glavnica -
K 2,000,000.
Ljubljanska
sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter je obrestuje od dne vloge po
Kupuje in prodaja vrednostne papirje vseh vrst : po kulantnem liurzu. :
2
Kupuje in prodaja vrednostne papirje vseh vrst : po kulantnem kurzu. :