Leto II.
Y Celju, dne 11. aprila 1907.
St. 15.
NARODNI LIST
Glasilo narodne stranke za Štajersko.
Izhaja vsak četrtek: ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — Vse pošiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati na naslov: „Karortni List" v Celju. — Reklamacije so
poštnine proste. — Uredništvo: Graška cesta štev. 1.
„Narodni List" stane za celo leto 4 K. za pol leta 2 K, za Četrt leta 1 K. Za Ameriko in druge dežele na leto 5 K 60 vin. Naročnina se plačuje vnaprej. - Posamezna Številka stane 10 vin.
Oglasi se računajo po 20 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Pristojbine za oglase je plačevati po pošti na naslov : „Narodni List" v Celju.
Slovenski napredni kmetje, y nedeljo, dne 14. t. m. v Ljutomer!
Javni volilni shod slovenskih naprednih kmetov za volilni okraj Maribor levi breg je sklican na 3. uro pop. dne 14. t. m. v Ljutomer v Kukovčevo dvorano. Lažikmečka dr. Ko-rošoeva zveza je postavila v tem volilnem okraju sicer kmeta za kandidata; a mož, Roškar po imenu, je slepo orodje v rokah dr. Korošca in bo moral — četudi morda proti svoji volji — vsikdar delati tako, kakor mu bo komandiral dr. Korošec. Mož nima lastne volje in noče misliti s svojo glavo, ker bi se sicer ne pustil rabiti tako sramotno za dr. Koroščeve namene. Napredni kmetje! Vaša čast, Vaš ponos in napredek kmečkega stanu pa zahteva, da si izvolite poslancem moža, kateri je neodvisen, ki zna misliti s svojo glavo in zna delati s svojo neupogljivo voljo. Vaša čast zahteva, da si izvolite moža, ki si ne pusti nakomandirati svojega političnega prepričanja. Zato se kličete, da si v nedeljo za volilni okraj Maribor levi breg postavite neodvisnega, naprednega kmeta za svojega kandidata. Pridite, naprednjaki ljutomerskega okraja, v polnem številu. Za gornjeradgonski, šentlenarčki in mariborski okraj se vrše shodi v najkrajšem času.
SMii neodvisni Imetje ptujtaiii okraja v nedelji, 111. m. v Ptuj!
Laži-kmečka zveza Vam je postavila v tem volilnem okraju na zaupnem shodu ..izbranih" ljudi n e soglasno nekmeta, hofrata dr. Ploja. S tem je udarila v obraz Vaši starodavni zahtevi, da hočete ravno Vi imeti kot svojega zastopnika moža-domačina. ki med Vami živi, ki pozna kmečke težnje, ki je sam kmetovalec. Hofrat dr. Ploj Vas je dolga leta zastopal in vendar je raslo nezadovoljstvo z njim od dne do dne. In sedaj, ko je končala njegova doba, sedaj, ko je že tri tedne, kar je od lažikmečke zveze postavljen kandidatom, sedaj Vas ne smatra vrednim, da bi prišel med Vas in Vam povedal, kaj je za Vas storil. Takega zastopnika, ki ne pride skoro nikdar med svoje volilce, ne maramo. Zato se vabite, neodvisni kmetje ptujsko-ormoškega volilnega okraja, na javni volilni shod, ki ?e vrši v nedeljo, dne 14. t. m. ob 11. uri dopoldne v Narodnem domu v Ptuju. Na tem shodu si postavite neodvisnega, samostojnega in naprednega kmetovalca svojim kandidatom! Vaša čast in Vaš ponos zahteva, da se odzovete v polnem številu!
Neodvisni slovenski kmečki kandidatje
katerih kandidature bo z vsemi močmi podpirala narodna stranka, so doslej:
1.	Za volilni okraj Brežiee-Sevnica-Laško
Ferdinand Ros,
kmetovalec v Hrastniku in župan trboveljski;
2.	Za volilni okraj Celje-Vransko
Franc Roblek,
kmetovalec v Žalen;
3.	Za volilni okraj Gornjigrad-Šoštanj-Slovenjigradec - Marenberk
Vinko Ježovnik,
kmetovalec v Velenju in načelnik šoštanj-skega okrajnega odbora;
4. Za volilni okraj Maribor desni breg-Slov. Bistrica-Konjice
Viktor Glaser,
kmetovalec in lesotržec na Smolniku p. Rušah.
5. Za volilni okraj Rogatec-Šmarje-Kozje
Vinko Žurman,
kmetovalec pri Sv. Križu tik Slatine.
Kmetje! Iz Vaše srede so izbrani možje, Vaši sotrpini so, Vaše težnje in potrebe poznajo iz lastnih skušenj! Delajte vsi nato, da slovenski kmetje kakor en mož stoje za njimi! Zmaga svobodne kmečke in narodne misli nam bodi vzor!
Shod v Mestinju.
In zopet je minil dan, kateri bo v politični zgodovini štajerskih Slovencev ostal neizbrisen in nepozabljen. Narod iz tistih treh okrajev, katere so smatrali naši nasprotniki, na čelu jim dr. Korošec, za sebi najsigurnejše in najudanejše, ta narod sam se je vzdignil proti komandi dr. Korošca in njegovih pandurjev. Stopetdeset častivrednih kmetov iz rogaškega, šmarskega in kozjanskega okraja je pozvalo vse neodvisne kmete imenovanih okrajev na minolo nedeljo, dne 7. t. m. na kmečki volilni shod v Mestinje k Smehu, da si kmetje sami iz svoje srede postavijo kandidata za državni zbor in se tako postavijo po robu vsiljenemu jim nekmetu dr. Korošcu.
In vkljnb temu, da je „Slov. Gospodar" takoj, ko je zaznal za ta shod, neprimerno podlo lagal in hujskal proti shodu, kljub temu, da je bilo na nasprotni strani na nogah vse, kar leze ino gre, da bi se shod onemogočil, kljub vsemu temu se je shod vršil ob sijajni udeležbi. Nad 1000 kmetov se je zbralo in zborovanje se je moralo vršiti na prostem. Izmed teh tisoč je bilo 100—150 nasprotnikov kmečke stvari, slepih pristašev dr. Korošca. Ta je namreč — kakor je to priznal eden njihovih vodij sam — poslal iz Maribora v vse tri okraje pisma, naj gredo vsi njegovi že pred shodom tje ter zasedejo vse prostore. In res so prišli njegovi sluge posebno iz šmarske okolice, na čelu jim znana Zopf in Stoklas, in so zasedli že ob 11. uri gostilniške prostore.
Do 1. ure popoldne pa se je nabralo ogromno število ljudstva iz vseh treh okrajev; Kmetje iz rogaškega okraja so prišli večinoma z
vlakom, kmetje iz kozjanskega okraja pa (St. Peter. Virštajn. Podčetrtek, Olimje itd.) na vozovih.
Ob ]. nri se je pričelo na prostem zborovanje in gospodje Stoklas in Zopf so še vedno bili prepričani, da imajo večino in so nameravali shod razgnati. A položaj 'jih je kmalo prepričal o nasprotnem, zato so se omejili konečno na vpitje in razgrajanje, kar pa je pri množici zborovalcev vzbudilo le ogorčenje in srd nasproti taki oliki. Povdariti moramo tnkaj. da so se ti ljudje v svojih medklicih odlikovali naravnost z besnim sovraštvom do šole in učiteljstva, in to njihovi rnajolikanejši" vodje. Toliko o teh ljudeh, ker ni vredno, da bi se dalje ž njimi pečali. Ob vsaki najmanjši priliki so zatulili svoj „živijo dr. Korošec" in to je bil ves njihov protidokaz proti kandidaturi neodvisnega kmeta.
Shod je otvoril g. Stermšek in so bili voljeni v predsedstvo gg.: Kregar iz Št. Petra. Turnšek iz kozjanskega okraja in Knžner iz rogaškega okraja. G. Kregar je iskreno pozdravil zborovalce, želeč shodu dobrega uspeha in poživljajoč vse k mož-dostojnemu vedenju. G. Hernaus iz rogaškega okraja je nato predlagal kmečkega kandidata in je bil
Vinko Žurman,
kmetovalec iz Sv. Križa pri Slatini,
z mogočnim navdušenjem z ogromno večino kandidatom proglašen.
Nasprotniki so kakor zbesneli tulili svoj rživijo dr. Korošec".
G. Vinko Žurman je takoj nastopil in zahva-livši se za zaupanje razvijal je v krasnih, poljudnih in jedernatih stavkih svoj kmečki program. Kdor ga je slišal, je moral spoznati v njem izredno izobraženega, odkritega, značajnega in poštenega kmetovalca, izvrstnega govornika, ki bo neustrašen branitelj kmečkih pravic, pravic tistega stanu, katerega pripadnik in poznavalec je ravno on že 25 let. Sprevideti je moral vsakdo in tudi nasprotniki so to dobro izprevideli, da mož dobro pozna vse kmečke težnje celega volilnega okraja, da dobro pozna postave, ki danes z vso silo težijo kmeta, in da bo zastavil vse svoje moči, da se te postave spremene v korist kmečkega ljudstva. Tudi nasprotniki so to spoznali — pravimo — a v svoji slepi strasti niso marali tega pripoznati in so venomer z razgrajanjem motili govornika. Zato je nastopil gosp. dr. Kukovec ter v ostrih, krepkih, prepričevalnih besedah zborovalcem pred-očil delovanje naših dosedajnih zastopnikov, ki ni v vsem piškavega oreha vredno; govoril je posebej o dr. Korošcu in o njegovi samohvali, razmotrival je vprašanje, zakaj dr. Korošec ne kandidira v svojem okraju, kjer je vendar domačin; težko mu je seveda tam kandidirati, ker je tam že enkrat propadel, a morda vendar danes zleze; zakaj si izvoli dr. Korošec baš okraj, ki ga ne pozna, katerega potrebe so mu neznane; ravno ta okraj, v katerem je eno najsiromašnejših ljudstev na Štajerskem, mora zastopati kmet-domačin, ki to svoje ljudstvo pozna. In tak mož, poln sposobnosti in zmožnosti, ki bi bil lahko študiral celo gimnazijo in še visoke šole, ki pa je po dovršeni spodnji gimnaziji študije opustil, ker se je iz ljubezni posvetil kmečkemu stanu, tak mož je Vinko Žurman. Nasprotniki se ga boje, zato so takoj začeli v „Slov. Gosp." proti njemu ostuden boj. Še pred štirimi tedni mu je pisal dr. Korošec „ljubi prijatelj", še pred par tedni je bil ta mož celo odbornik kmečke zveze, — danes pa, ko se
Somišljeniki! „Narodni List" naj roma od
soseda do soseda!
je uprl dr. Koroščevi komandi, ga napada isti dr. Korošec kot izdajico in kakor se napade največjega falota. To je podlo in vsega obsojanja vredno, in baš to, da napada tega vrlega moža samoljubni paša dr. Korošec, kaže poleg mnogega drugega, da je g. Vinko Žurman vsega spoštovanja in vsega zaupanja vreden mož.
Nato je g. Vinko Žurman med splošnim in viharnim odobravanjem sklenil svoj govor. Nastopil je še g. But iz Kostrivnice, ki je v vzne-šenih. toplih besedah priporočal gosp. Žurmaua; govoril je tudi socijalni demokrat Vidgaj iz Slatine. O šolstvu in njega pomenu ter o stališču narodne stranke glede šolskih stavb je še govoril g. dr. Kukovec. G. Zopf iz šmarske okolice je v kratkih besedah izjavil, da on in njegovi kmetje že imaje kandidata dr. Korošca in njegovi privrženci so zopet zatulili svoj „živijo dr. Korošec!'1 Povdarjamo posebej, da je na shodu dobil besedo vsakdo in tudi najhujši nasprotnik. Ko so govorili še gg. Kregar, Strmšek in drugi, ki so se vsi toplo zavzemali za kandidaturo g. Žurmana, je predsednik zaključil med navdušenimi živijo-klici na kmečkega kandidata Žurmana to znamenito, nad tri ure trajajoče zborovanje.
In tako je minil ta velepomembni dan za rogaško-šmarsko-kozjanski volilni okraj. Navdušenje je ostalo v srcih naših ljudi. Dejstvo je, in tega ne utaje tudi nasprotniki, da je bil na strani neodvisnosti zbran cvet slovenskega ljudstva iz imenovanih okrajev. Dejstvo je, da stoje vsi izobraženi, neodvisni, samostojno misleči, vsi najboljši kmetovalci nepremično in trdno kakor skala za svojim kmečkim kandidatom Žurmanom. Dan 14. majnika pokaže, da tudi v teh treh tako zanemarjenih okrajih svita solnce svobode in napredka, solnce narodne volje. Možje, na delo sedaj! Vaša častna naloga bodi, priboriti zmago kmečkemu kandidatu Vinko Žu rm a n u!
Poraz dr. Povaleja v Galiciji pri Žalcu.
V nedeljo 7. aprila „predstavil" se nam je v Galiciji kandidat kmečke zveze dr. Povalej. Po popoldanski službi božji zbralo se je približno 400 kmetov, kar je za naš kraj gotovo veliko število, da bi poslušali tega „kmetskega prijatelja".
Kot sklicatelj shoda pozdravi g. dr. Povalej zborovalce, jih opominja k redu, sklicujoč se na §15. volilnega zakonika. — Nato hoče razvijati svoj program. (Medklici: Ne boš, kje imate predsedstvo, proč s Povalejem, živijo Roblek!) Ves zbegan, imenuje predsednikom gosp. I. Košarja. (Klici: Stoj, Povalej, — hočemo predsedstvo voliti — glasujmo!) — Premor. — (V veži kapla-nije tihi razgovor g. župnika in dr. Povaleja.) — V tej seji omenjenih gospodov se je najbrže sklenilo, da se javni volilni shod zaključi in da skliče g. župnik po § 2. shod v kaplanijo. Klical je namreč izmed zborovalcev nekatere po imenu, ter jih vabil v notranje prostore kaplanije. Nihče pa se ni odzval temu vabilu, nasprotno, ogorčeni kmetje klicali so: „Hočemo zborovati na prostem, — hočemo predsedstvo, ali pa zborujemo sami brez dr. Povaleja."
Na prigovarjanje nekaterih zborovalcev se konečno g. dr. Povalej uda ljudski volji, — valilo se je predsedstvo. Predsednikom voljen je bil g. I. Štefančič, župan iz Vel. Pirešce, podpredsednikom g. Martin Ocvirk, posestnik na Mali Pirešci in zapisnikarjem g. Miha Jošt, posestnik v Go-tovljali, — sami vrli, zavedni kmetje.
G. predsednik pozdravi navzoče, ter poda besedo g. dr. Povaleju.
Dr. Povalej v svojem govoru razvija program kmečke zveze, obljublja, da se bo potegoval za vse, kar je kmetu koristnega (Medklici: finan-cer ne bo naš poslanec, — kmeta hočemo, živijo Roblek!), pravi, da je mož trdnega značaja, torej vse Kar obljubi, gotovo tudi spolni, omenja nadalje, da je uradnik, obenem pa tudi veliki posestnik in da lahko kot tak tudi prevzame poslansko mesto. V zaključku govora spomnil se je še Njega Veličanstva, na kar je napravil svoj oficijelni poklon in utihnil.
Celi čas njegovega govora je vladal nemir in zborovalci so peli celo narodne pesmi, tako da so le najbližji slišali nekatere besede.
Nato govori g. Davdrin Krajnc, zastopnik kmečke zveze za tamošnji okraj. Javno izjavlja, da se zahvali kmečki zvezi za
podeljeno mu mesto, torej da odstopi od kmečke zveze in je odločno zoper kandidaturo dr. Povaleja.
K besedi se oglasi še Franc Piki, posestnik iz Žalca in govori približno tako-le: Povod, da so današnji zborovalci tako razburjeni, dajejo gotovo učinki, katere smo, žal, doživeli na shodu kmečke zveze dne 19. marca v Celju. Na tem shodu so kmečki zvezarji kmete, ki so hoteli povzdigniti besedo za od neodvisnih kmetov postavljenega kandidata g. Robleka, metali in ruvali iz dvorane. Kandidat teh venbaciteljev pa je g. dr. Povalej. (Medklici: Nesramnost, suroveži!). Hočem nekoliko opisati tega človeka in se dotakniti njegovega značaja. Dr. Povalej trdi. da je mož in vse, kar obljubi, tudi stori. Dvomim na možatosti dr. Povaleja. Lansko leto pri dop. volitvi v drž. zbor v 5. kuriji kandidiral je zoper dr. Korošca in na shodu v Celju izjavil dobesedno sledeče: „Liberalec nisem, klerikalec še manj, pač pa sem narodni radikalec." Kje pa je danes ta gospod? Danes naidemo ga v taboru, zoper katerega je lansko leto delal z vso odločnostjo. Je-li to značaj, moremo li verjeti njegovim obljubam? (Klici: Ne! Proč s Povalejem!) Nadalje trdi, da je kmet in uradnik obenem, in da kot tak lahko tudi prevzame poslansko mesto. V pismu z dne 30. apr. 1. 1. pa piše na moj naslov sledeče: „Jaz prodam posestvo, ker ga kot uradnik ne morem dovolj nadzorovati. V Mariboru dne 30. 4. 06. Dr. Jos. Povalej." Obsodil se je torej sam, da mu niti dveh mest ni možno zastopati, — kar mu jaz prav rad verjamem. Mi pa mu naj še zaupamo naše zastopstvo v državnem zboru ? Če dveh mest ne more obvladati, kako naj še potem tretje? Ako je g. dr. Povalej navzoč še med zborovalci, vprašam ga: Je-li resnica, kar trdim ? — Odgovor dr. Povaleja: „Resnica!"
Dragi zborovalci! Neodvisni kmetje našega volilnega okraja zbrali so si dne 17. marca v Žalcu za kandidata moža iz naše srede, kmeta hmeljarja, in to je g. Franc Roblek, veleposestnik v Žalcu. Ne bom Vam opisoval tega moža, poznate ga vsi; vsi veste, da je mož katoliškega prepričanja, prepojen pa je tudi z vsemi novodobnimi nazori. (Živijo Roblek!)
Konštatirati pa še hočemo, to pa zaradi laž-njivih listov, n. pr. ,.Slov. Gospodarja", izid shoda, zato Vas prosim, da vsi tisti, ki ste zoper kandidaturo g. Robleka, vzdignete roke. (Samo ena, reci: ena roka se dvigne.) Vsi tisti, ki pa so z a g. Robleka, naj vzdignejo roke. (Vzdignili so roke vsi, ter klicali navdušeno: Živijo Roblek!)
Nato se gosp. predsednik zahvali za rnnogo-brojen shod ter zaključi shod.
Iz političnega sveta.
Pogajanja zaradi nagodbe
med Avstrijo in Ogrsko se vršijo že par tednov, pa niso še za korak naprej prišla. Splošno je mnenje to, da ostanejo sploh brez uspeha, ker se niti Madžari niti avstrijska vlada noče ukloniti. Madjari stavijo zahteve, v katere avstrijski narodi ne morejo nikdar privoliti.
Za dan volitev.
Pravosodno ministrstvo je zaukazalo sodiščem, da na dan državnozborskih volitev in morebitnih ožjih volitev ne smejo razpisati obravnav, niti klicati strank.
V ogrski državni zbornici
je sedaj na razpravi vladna predloga o novi ljud-skošolski postavi. S to postavo, če se sklene, so nemadžarske narodnosti na Ogrskem za vedno potisnjene k tlom; pomadžarjenje bo napredovalo s silnimi koraki. To jasno vidijo tudi nemadžarski poslanci in zato so napovedali neizprosen boj tej predlogi in so pričeli z obštrukcijo. — Madžari nastopijo proti narodnostnim poslancem z brezpri-merno podlostjo ter kratkomalo zavračajo vse še tako pravične zahteve.
Preosnovo volilne postave za Rumunsko
je obljubil bivši rumunski naučni minister, čim bi nastal v deželi mir in red.
Na Ruskem
se razmere zamotavajo vedno bolj. Črna banda, to so oni zaslepljeni privrženci carjevega samo-drštva, nastopajo dan za dnem bolj drzno. Ker so obljubljene za ruski narod nekatere preosnove, so začeli ti banditi naravnost tlačiti vsako svobodno gibanje in pritiskati na vlado, da razpusti dumo in da se uvede zopet neomejeno carjevo samodrštvo.
Nove vesti iz Rusije.
Iz Petrograda poročajo, da se car še ta mesec odpove prestolu. Do prestolonasled-nikove polnoletnosti bo vladal carjev edini brat veliki knez Mihael, ki se poprej poroči z nečakinjo angleškega kralja princezinjo Viktorijo Šlezvik-Holstein. V ta namen se mudi carica-mati na Angleškem. — Rusko poslaništvo v Londonu pa proglaša to vest za izmišljotino.
Volitve na Finskem.'
V deželni zbor ruske provincije Finske so se vršile nedavno volitve. Kakor znano, je tam uvedena splošna in enaka volilna pravica tudi za ženske. Izvoljenih je 19 žensk, 80 socijalnih demokratov, 58 Staroflncev, 25 Mladofincev, enajst agrarcev (kmečka stranka) in nekaj pripadnikov drugih strank.
Dopisi.
Iz Ojstrške vasi. Jeza me obide, če vzamem v roko „Slov. Gospodarja". Njegov urednik je v duhovski obleki, pa neprenehoma klopoče in obrekuje kakor sitne babure našega kandidata g. Robleka, da bi volilce izneveril. Ali to mu je zastonj. Mi smo postali trdni in nepremakljivi kakor skala. Pa tudi smo prepričani, da poslanci, kakor smo jih do sedaj imeli, niso vredni piška-vega oreha. Zato smo si ga sami izbrali po svojem prepričanju. Tebi, mariborski klopotec, svetujemo, ker nam siliš dr. Povaleja, da ga za svoj okraj porabite, Ali menda že ne bo kaj posebnega, ker še ni leto preteklo, kar ste ga hudo grajali. Prepričani smo, da bo Povalej lahko na prste zra-čunil glase v naši občini. Nahajajo se še nekateri, ki imajo precej debelo desko na čelu privezano, da ni mogoče, da bi kmalu spregledali in videli pravo svetlobo.
Iz slovenjebistriškega okraja. Živahno gibanje opazujemo v novejšem času med čebelarji našega okraja. Sestavil se je osnovalni odbor, ki ima nalogo, da organizuje naše čebelarje ter ukrene, da se ustanovi čebelarsko društvo. Pravila so se c. kr. namestniji v potrditev predložila in bomo dne 28. aprila po večernicah imeli v Laporji ustanovni shod, pri katerem bo govoril o potrebi čebelarskega društva učitelj J. Kokl. o umnem čebelarjenju pa učitelj gospod Janez Ju-rančič.
Čebelarji, kakor tudi oni, ki hočejo čebelarji postati, udeležite se mnogobrojno ustanovnega shoda ter pristopite k društvu.
Dne 28. aprila t. 1. ob pul 9. uri dopoldne predava g. Jurančič o čebelarstvu v šoli na Sp. Poljska vi.
Predavanje v Laporji in Sp. Poljskavi se vrši tudi pri neugodnem vremenu.
Pojasnila v zadevi ustanovitve čebelarskega društva daje na željo učitelj Jožef Kokl, predsednik osnovalnega odbora, bivajoč na Spodnji Poljskavi.
Sv. Barbara v Halozah. Gospod urednik! Gotovo ste jako radovedni, kako se kaj godi pri nas.
Dne 13. minulega meseca je nanagloma umrl tukajšnji veleposestnik g. Bogomir Ulrich v starosti 67 let. Rojen je bil na Wurtemberškem na Nemškem in vendar je bil povsod priljubljen. Slovenci kakor Nemci so ga čislali, kajti bil je delaven mož, mirnega značaja in poštena duša skoz-inskoz in je vsakemu rad pomagal. Najprej je služboval na Hrvaškem pri grofu Bombelliju v Opeki kot ekonom, kjer je deloval okoli 20 let in se priučil nekoliko hrvaščine, katere se je vedno rad posluževal v občevanju s Slovani. Pozneje je prišel na Štajersko ter bil mnogo let najemnik borlskih posestev in obenem oskrbnik borlske grajščine. Zadnja leta je bil zasebnik in veleposestnik v Cirkljanah na prejšnji pošti, Oženjen je bil dvakrat. Zapustil je žalujočo soprogo in pa taščo, gospo Ano Rakuš, soprogo bivšega tukajšnjega poštarja. Ta gospa je sedaj najstarejša oseba naše župnije, stara 93 let, pa še vedno čvrsta za toliko število let. Hči pokojnikova je soproga tukajšnjega nadučitelja gospoda Antona Ogorelca. Pokojni g. Ulrich je imel dosti prijateljev, posebno v sosednji Hrvaški, kjer je preživel prva moška leta. Radi so ga obiskovali v življenju in zato so tudi prišli ter ga spremljali na zadnji poti. Bodi mu žemljica lahka! Blag mu spomin!
Imam pa še tudi kaj več poročati. Žalibog, da ni vse tako, kakor bi si želeli in če^ar bi se mogli veseliti. Čudili se boste, ko boste čitali
sledeče: Vsi narodi se potegujejo za pouk v materinščini, da. še celo daljnji Japonci zahtevajo to odločno, le pri nas so se našli, ki jim materinščina mrzi in. ki so mnenja, naj bi se otroci v šoli nemško poučevali. Zato pa zahtevajo, da naj bo na naši sedemrazrednici v višjih 3, reci: treh razredih, pouk popolnoma nemški, izvzemši verouk. — Drugih predmetov jim torej ni treba razumeti. Kaj ne?! Otroci, ki bodo izšli iz takšne šole. bodo sami bogatini; kot posestniki bodo pridelke najboljše prodajali; če bo imel tudi najslabše vino ali suhe vole. bo jih prodal prav drago, kajti on bo mogel ponujati svoje blago v blaženi nemščini!
Kdo pa je za nemški pouk na naši šoli? Nihče'drug. kakor nasprotniki šole, nasprotniki omike, nasprotniki napredka, nasprotniki našega milega jezika, ki ga nas je mamica učila. Če bi šli z grabljami iskat po naši župniji Nemcev, koliko bi jih pa našli ? Povejte mi vi, ki s toliko vnemo zahtevate ponemčevalnico Barbarčanov! Trdite, da je glas ljudstva, ki hoče imeti nemško šolo. Jaz pa trdim in z menoj ogromna množica Barbarčanov, da je to neresnica in nič drugega nego pesek v oči. Kaj ne, dragi gosp. urednik, žalostne razmere za tako veliko župnijo s tako lepim šolskim poslopjem, ki bi naj odslej služilo v ponemčevanje Barbarčanov, katerih prednike je nekdaj navduševal za narodnost — seveda ne nemško slavni župnik Raič. Slaven mu spomin!
Pa za danes dovolj o tem. Še nekaj! Na Velikonočni pondeljek smo dobili novega župnika č. g. Janeza Vogrina. Mi želimo, da bi se prebivalstvo moglo ž njim dobro razumeti; upamo, da je prišel novi' gospod župnik kot oznanjevalec ljubezni in ne kot sejalec sovraštva.
Slov. Gor., v Št. Jurju ob j. ž. in v Šmihelu nad Mozirjem. — V seji kmetijske družbe dne 3. t, m. je studeniški župnik Čede zahteval, naj se da Slovencem V osrednjem odboru ena četrtina odbornikov in podpredsednika. Nemci so to pravično zahtevo strupeno zavrnili. Odposlanec rogaške podružnice Sever je zahteval, naj bi začelo družbino glasilo izhajati tudi v slovenskem jeziku. Obljubilo se je to po mogočnosti čim najprej storiti.
Celjski kaplan Kosi je na velikonočno nedeljo popoldne s prižnice govoril o Vstajenju, o farizejih, ki so preganjali Kristusa. Potem je prišel na to. da imamo pri nas razne stranke, in tako brezversko stranko imamo tndi v Celju; ta stranka tiska svoj časopis v tukajšnji tiskrrni. V toliko pojasnjujemo našo zadnjo notico.
Ljudsko knjižnico v Gaberjih pri Celju je o tvoril celjski odsek »Prosvete" v prostorih ta-mošnjega bralnega društva.
Poroka. Gosp. Franc Poderžaj, črkostavec „Zvezne tiskarne" v Celju, se je minoli ponedeljek poročil z gospodično Amalijo Arlič, hišno po-sestnico na Bregu pri Celju.
Umrl je minolo nedeljo v Celju g. Ferdinand vitez Jellouschegg pl. Fichtenan v 90. letu starosti. Bil je splošno priljubljen.
V Vojniku je umrla veleposestnica gospa Vrečer minoli ponedeljek. Bila je splošno spoštovana.
Toča se je vsipala minoli ponedeljek okoli 3. ure popoldne nad Celje.
Poročena sta bila dne 7. t. m. v Gradcu dež. sod. svetnik g. dr. Jos. Kronvogel in pok. fin. svetnika hči gdč. Ana Bregant.
Zveza s Štajerčevo stranko. Na sumničenja, da se narodna stranka veže s ,,Štajerčevo" stranko, odgovarjamo kratko: Kdor to trdi, je osel prvič, drugič ie tretjič! To pa velja popolnoma enakovredno vsakomur, ki bi s takimi neumnimi očitanji prišel, naj se potem imenuje celo dr. Korošec ali Linhart!
Odlikovanje. C. kr. namestništvo je podelilo za 25letno zvesto službovanje na gasilnem polju častno kolajno g. Francu Kajtna, obč. tajniku in vrlemu vodju brizgalničarjev v Trbovljah.
Občinsko tehtnico hočejo dobiti na Teharjih. Tamkaj je mnogo velikih sejmov in bi bila taka naprava vsekakor umestna.
Sv. Jurij ob juž. žel. Naše klerikalce najbolj skrbi, kako bi bilo čimprej mogoče zagotoviti dr, Povaleju poslanski stolček. V ta namen so v nedeljo 7. t. m. po prvi maši zopet zbobnali vse svoje pristaše; bilo jih je po številu 43 mož. Predsednikom je bil voljen znani humorist Koželj. Kaplan Žgank je hvalil kmečko zvezo, da edino ona ima namen kmetu pomagati. Narodno stranko pa je obrekoval na vse načine; v tem je res pravi mojster. Videlo se je na obrazih pametnejših mož, da jim tako besedičenje nikakor ne ugaja. Trdil je tudi: »mi smo vsi kmetje". Gosp. Žgank, kje pa imate posestvo?! — In čujte! pre-drznil se je celo priti neki somišljenik narodne stranke; ta je prej vprašal, ali je shod zaupen ali javen; odgovorilo se mu je, da je javen, torej vsakemu mirnemu poslušalcu pristopen. Dokler se je hvalilo kmetsko zvezo, imel je pravico poslušati. Ko pa se je začel sukati govor o narodni stranki, pretegnilo se je neko človeče in pripomnilo: kdor je nasprotnik, naj gre ven. Ko j so dobili na muho vsi mirno stoječega mladeniča Turina, odbornika narodne stranke, in ga obdevali z raznimi psovkami in smešenjem. In ti se štejejo k »olikan-cem"! Slabo se mora goditi zvezarjem, da se ne upajo vpričo enega fanta svojih misli izraziti. Kdor ima zdrave oči bo sprevidel, kje je poštenost in kje laž, hinavstvo! Poslanca si pa ne pustimo od nikogar vsiljevati, volili bomo kmetovalca Koble1.«,, ki smo si ga kmetje sami izbrali. Vsem zakotnim usiljencem, ki nimajo našega spoštovanja ..j ki ne poznajo naših kmetskih žuljev, vsem oniiL pa. bodemo mi prečrtali njihove namene in jih poslali, odkoder so prišli.
Več volilcev.
Doktor Povalej se pod imenom Št. Jurskih kmetov laže v „Slov. Gospodarju", da je po shodu kmečke zveze v Celju v čakalnici besede, ki so bile tiskane v »Narodnem listu", govoril s prof. Joštom, pa ne s kmetom. Bodi mu torej še enkrat povedano, da sta tisti pogovor imela s kmetom, ki je bil poleg prof. Jošta, in kterega je nekdaj g. dr. Povalej kot fanta gotovo poznal. Dostavil je sedaj v »Slov. Gosp.", češ daje rekel: »Jaz nisem ničesar podpisal, pa tudi ne prisegel, kakor na svojo vest". Vprašamo torej, komu je prisegel na svojo vest? Ali nam volilcem ali sebi?
in kaj je prisegel? No. mi si to tako lahko tolmačimo, da kot c. k. uradnik državi. On torej naj državi služi saj kakor čujemo ravno v Mariboru manjka uradnikov Slovencev. Če ima gospod res tako domoljubje v sebi. tam naj gleda za Slovence kaj dobrega ukreniti in naš jezik in pravice varovati. Sicer je nevarnost, da še dotično mesto zasede Nemec. Zastopanje velike večine hmeljarjev in posestnikov naj pa prepusti drugemu sposobnejšemu možu, ktereea si je 1500 kmetov v Žalcu izbralo. — Jasno nam je sedaj, po čem je dišal dr. Povalej že na shodu v Žalcu, ko je tako skrbno stenografiral g. Robleka govor, kolikor mogoče v svoj prid prikrojenega. Pri go-govoru gosp. Cvik a je bil on, ki je začel vpiti: »Mrtve pri miru pustiti. Ogenj ne netiti!" Šele na te besede so njegovi pristaši začeli nad Cvi-kelnom upiti. dr. Povaleju je pa nekdo očala zbil. Če ste, dr. Povalej, tako odkritosrčni, zakaj se nam že v Žalcu niste predstavili, da hočete tudi kandidirati? Zato Vas pa sedaj vabimo, le pridite kaj v Savinsko dolino na svojo vest prisegat, tedaj se bomo pa že pomenili, kdo Vas je naprosil se nam za kandidata vsiljevati, in takrat boste videli, ali Vas res želijo Savinski hmeljarji, (če sploh veste, kaj je hmelj!), in ali Vas želijo neodvisni kmetje! Gospod doktor, zdaj je že 20. stoletje, kmetom se svita.
Kmet.
Iz Dramlje. V odgovor dopisniku »Slovenskega Gospodarja" v št. 14. z dne 29. 3. 1907.: Hvali je dopisnik, kako je ljudstvo dr. Povaleja na shodu v Dramlji dne 24. 3. pazljivo poslušalo. Res se bilo ljudstvo mirno pri njegovem suhoparnem govoru, za to pa se ima dr. Povalej zahvaliti par možem, ki so za mir skrbeli. Lažnjivca imenujemo dopisnika, ki piše v »Slov. Gosp.", da je dr. Povalej mene in Jarnoviča »s par krepkimi zavrnil". Zadovoljen naj bo dr. Povalej, da mu niso kmetje njegovega tovariša Berbunkelna zavoljo njegovih dolgočasnih besed skozi vrata potisnili. Laž je, da so bili vsi drameljski volilci za dr. Povaleja, ker je ravno nasprotno resnica. Prepričan sem, če bode Povalejev suhoparni govor povsod na volilce tako slabo vplival kakor v Dramlji, ne bode dr. Povalej blatil praga državnega zbora. Prebacivaš mi, dopisunče, tudi sorodstvo z Blažem Urlebom. Mar misliš, da mi je to sramotno? Urleb je za kmeta že več dobrega storil, kakor ti, dopisunče. Če pa Urleb ne pleše, kakor bi radi nekateri podrepniki, zato še ni nikak tolovaj, nikak luteran. Stokrat pa lahko s pričami dokažem, da je Roblek stokrat boljši kristjan nego najnovejši zapriseženi »vernik" financar dr. Povalej.
Blaž Jesenek.
Iz Oramlje dobimo od gg. Mastnaka, Jano-viča, Jeseneka, Šketa, Kužnerja in Lavbiča pojasnilo, da si je g. župnik pridobil s svojim vede-ejem spoštovanje in ljubezen ter da se dozdaj sploh ni nič mešal v agitacijo za kandidata v državni zbor. To pojasnilo resnici na ljubo z veseljem priobčimo.
Na shodu v Mestinji dne 7. t. m. so zbrani volilci neodvisne kmečke stranke soglasno sklenili rezolucijo, s katero proglašajo kmečkim kandidatom za državni zbor gosp. Vinko Žurmana ter soglasno protestirajo proti zlorabi spo-vednic in prižnic v agitacijske namene.
Čujte, možje, ki ste bili na shodu v Me-stinju! Čitajte naše poročilo o tem shodu in se prepričajte, ali smo le z eno besedo govorili neresnico. In sedaj čitajte poročilo, kakor ga je prinesel jubljanski duhovniški list »Slovenec", katerega zvest pristaš in sotrudnik je dr. Korošec. Pod naslovom »Silni porazi slovenskih liberalcev na Štajerskem" piše: »Liberalni Narodni List je za včeraj (7. t. m.) z debelimi črkami pozival zavedno kmečko ljudstvo, naj prihiti na tabor v Mestinje, da si izbere kandidata proti dr. Korošcu. Ljudstvo je prihitelo in obsodilo gonjo liberalcev. Poraz liberalcev je popoln. Shoda se je udeležilo nad 800 volilcev. Dasi se zvesti Kozjani niso udeležili shoda, je bilo vendar tri četrt navzočih za kandidata kmečke zreze dr. Korošca. Liberalci in Štajerčijanci so z Žirmanom iz Slatine, katerega je predlagal dr. Kukovec, žalostno pogoreli, Za Žurmana se je izreklo le kakih 150 liberalcev in Štajerčijancev. Navdušenje za dr. Korošca velikansko." — Mirne vesti prepuščamo ta dokaz lažnivosti dr. Korošca in njegovih pan-durjev slovenskim kmetom, ki so prisostvovali shodu, v presojo, da vidijo, kje je podlost in laž, in kje poštenost in resnica! Kmetje, vi sodite!
Štajerske novice.
Somišljeniki! Pozivljemo Vas, da naj se vrši vsaka demonstracija proti političnemu nasprotniku v »ejah dostojnosti in postavnosti. Nikjer naj se »e vrše nasilstva, četudi bi jih nasprotniki uporabljali nasproti Vam. Ohranjajte mirno kri!!
Slovenskim volilcem mestne skupine celjske! Slovenci vseh občin, ki spadajo v to volilno skupino, imajo prihodnjo nedeljo 14. t. m. skupni volilni shod v Celju v Narodnem domu ob 2. uri popoldne. Nujno je želeti, da so zastopani vsi kraji vsaj po enem možu in da so zastopniki do shoda že natanko poučeni o stanju volilnih imenikov ter prinesejo po možnosti prepise imeoikov s seboj. Častna naloga vseh volilcev te volilne skupine je, da nastopijo kakor en mož proti skupnemu sovražniku. Strankarstvo v ozadje in visoko dvignimo ščit skupne obrambe!
Štirinajst volilnih shodov prihodnjo nedeljo. Neodvisni kmečki kandidati r zvezi z narodno stranko prirede prihodnjo nedeljo 14 volilnih shodov na Spodnjem Štajerskem.
Volilni shod v Štorah in v Bukovemžlaku. Prihodnjo nedeljo se priredi volilni shod neodvisnih volilcev dopoldne ob 9. uri v Štorah pri Košto-maju, popoldne ob 3. uri v Bukovemžlaku pri Koželju. Volilci, udeležite se obilo.
Volilni shodi Viktorja Glaserja prihodnjo nedeljo. V nedeljo 14. t. m. ob 8. uri zjutraj priredi neodvisni kmečki kandidat Viktor Glaser volilni shod v Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici, ob pol 3. uri popoldne pa pri Koropcu v Stude-nicah. Somišljeniki, udeležite se teh shodov in agitirajte, da bode udeležba obila.
Dva volilna shoda priredi neodvisni kmečki kandidat za gornjegrajsko-šoštanjsko-slov.-graško-marenberški okraj, g. Vinko Ježovnik, v nedeljo dne 14. t. m., in sicer dopoldne v Mozirju in popoldne pri Sv. Frančišku. Volilci, pridite!
Volilni shod v Gaberjih pri Celju se vrši v soboto 13. t. m. ob pol 8. uri zvečer v gostilni pri Strašeku (Schwalbe). Volilci, pridite!
Javni volilni shod v Trbovljah se vrši v nedeljo dne 14. t. m. ob 4. nri popoldne v prostorih g. Forteja v Vodah. Naprednjaki, kmetje in delavci, na shod; Pokažimo, da klerikalizem v Trbovljah nima tal.
V Celju ie po volilnem imeniku, ki je od ponedeljka naprej razpoložen v mestnem uradu in je na vpogled od 9. do 1. in od 3. do 7. ure zvečer, 1075 volilcev. Slovenski volilci, vsakdo se naj prepriča, je-F vpisan ali ne ter naj pravočasno reklamira. udi vodstvo narodne stranke bo storilo svojo c "st.
Nove kmetijsk >družnice na slovenskem Štajerskem so v za-1 „jm času dovoljene sledeče: v Št. Benediktu v Slov. Gor. in v Št. Jurju v
Vest ga je spekla ali glavo je zgubil, namreč dr. Korošec v zadnjem „Slov. Gosp." na 3. strani. Na prvi strani je zlagal dva brzojava. da je bilo na shodu v Mestinji nad 1000 ljudi in od teh tri četrtine (nad 800) za Korošca, na 3. strani pa pravi, da je bilo na shodu 600 ljudi in od teh dve tretjini, torej 400 za Korošca. Možje, ki ste bili na shodu, sodite!
Shod v Mestinjah in resnicoljubje. Možje, ki ste bili na shodu v Mestinjah, čujte, kaj poroča „Slovenec". Pravi, da so bile tri četrtine proti Žurmanu. Resnica je pa, da se je ne-število rok vzdignilo, ko je predsednik Kregar dal predlog o Žurmanu na glasovanje. Ko je pa vprašal na ves glas, kdo je proti predlogu, se vkljub ponovnemu pozivu, ni vzdignila niti ena roka. „Slovenec" pravi tudi, da iz kozjanskega okraja ni bilo nikogar. Možje iz Št. Petra pod Sv. Gorami, ki ste se pripeljali na več vozovih tri ure daleč, zastopniki iz Podčetrtka, Virštajna itd., čujte resnicoljubno poročilo, ki Vas ne pozna in o Vas neče nič vedeti. Ugleden tržan iz Šmarja gospod N., ki nikakor ni pristaš narodne stranke, je izjavil: Jaz poznam vse tri okraje in prebivalstvo. Z mirno dušo trdim, da je bilo 1000 ljudi na shodu navzočih. Z mirno vestjo pa tndi trdim, da so bili med Vašimi pristaši najvplivnejši in najuglednejši kmetje vseh treh okrajev, Vaši nasprotniki so bili večinoma le kočljarji." — Vprašamo le, kam pridemo, ako slovensko časopisje prinaša tako lažnjiva poročila kakor „Slovenec" in „Slov. Gospodar"? Če mi, ki smo baje „so-drga", prijavimo količkaj pomotnega, hočejo ne-katerniki kar v omedlevico popadati, »Slovenec" in „Slov. Gospodar" pa lažeta kakor cigana, ako-ravno je splošno znano, da tri četrtine dopisnikov teh listov tvorijo duhovniki, torej sveti ljudje, in je tudi vrhovni urednik dr. Korošec duhovnik, svet mož.
Vinko Žurman, kmečki kandidat za Šmarje, Rogatec, Kozje. „Slov. Gospodar" sramoti, kakor je njegova navada, neodvisne kmete, rekoč, da je Žurman izdajalec, »Slovenec" v svoji plemenitosti o Žurmanu pravi, da bode kmalu umrl. Ali je Žurman res tako nesposoben za poslanca? Vsi njegovi znanci so nasprotnega prepričanja, tudi dr. Korošec je pred par tedni ravno nasprotno govoril. Žurman je veliki posestnik v Sv. Križu pri Slatini. Žurman je v najlepši moški dobi, tako da mu še ni treba umreti. Žurman je visoko izobražen mož. je dovršil svoj čas z dobrim uspehom spodnjo gimnazijo v Ptuju in bil potem kot pomožni uradnik pri soduiji, pozneje je prevzel posestvo svojega visokospoštovanega očeta in je bil tajnik več občin. Še pred malo dnevi je dr. Korošec pisal Žurmanu kot svojemu ljubemu prijatelju pismo polno priznnnja in pohvale. Ker so pa kmetje zdaj sklenili, da hočejo voliti Žurmana za poslanca, bljuje dr. Korošec v »Slov. Gospodarju" žveplo in ogenj na vzornega slovenskega kmetovalca Žurmana. Kmetje, storite svojo dolžnost!
Lažnjivi uredniki „Slov. Gospodarja", katerih kolovodja je vsiljivi kandidat dr. Korošec, imajo patent za obrekovanje in natolcevanje. Saj pa tudi drugega dela nimajo, zlasti ne dr. Korošec, ki je bil svoječasno posvečen za katoliškega duhovnika, a se je menda tako slabo obnašal in kazal tako malo sposobnosti, da si mu škof niti ni upal dati najslabše kaplanije. Ker torej za opravljanje duhovniške službe ni bil za nič, so ga nastavili, ali se je usilil, za »urednika" nad vse »resnicoljubnega" »Gospodarja". Ker pa tudi ta ne more dati Korošcu dosti kruha, morajo slovenski kmeti na njegov komando njega voliti v državni zbor, da dobi tam vsak dan po 20 kron. Vidiš, ljubi kmet. tako je! Ne zato, da Korošec kaj za te stori, ampak za to, da ne pogine gladu, za to ga moraš voliti za poslanca! Zato pa mu povej na dan volitve, naj gre raje mašo brat in lepo Bogu služit, v državnem zboru pa naj te zastopajo sotrpini - kmeti!
Iz Zibike. Dr. Korošec je imel na velikonočni pondeljek volilni shod na Tinskem. Ker je na ta dan tamkaj cerkven shod, zbralo se je mnogo ljudstva, a največ žensk in otrok, kakor je že navada pri takih shodih. Takoj po maši začelo se je zborovanje. S svojim govorom je dr. Korošec prav slabo vplival na občinstvo. Posebno pa se je zameril, ko je povedal, da že več let ni pravi duhovnik, ampak da se živi s peresom. Takemu gospodu, ki zanemarja svojo vzvišeno službo in raje uganja svojo žalostno politiko, katero obsoja ves slov. svet, naše ljudstvo ne more zaupati. Ko je predsednik shoda, slavnoznani Zopf, pozval ljudstvo, naj na čast govorniku zakliče trikrat
»živijo", mu je odobravalo le nekaj cerkvenih ključarjev, ostalo ljudstvo pa je zabavljalo na tihem, ker na glas ni smelo. Ulogo policaja je igral mežnar, organist in občinski tajnik A. Čander. Ta vzorni krščanski mož je menda na tem shodu prišel ob pamet. Ako je kdo izmed udeležencev samo zagodrnjal ali se hotel oglasiti k besedi, žugal mu je kar s pestjo in ga takoj zapisal, češ, da ga izroči sodniji. Samoobsebi je umevno, da je vladala med volilci zaradi tega velika razburjenost in ogorčenost, Kmetje, zapomnite si. kako je postopal z vami ta človek, ki živi od vaših žuljev in je vaš kruh. Bo prišel čas, ko pride ponižno s prazno malho do vas, tedaj pa mu pokažite vrata in recite, naj are k dr. Korošcu, ki mu je tako prirastel k srcu. Tudi županstvo bi lahko kaj ukrenilo proti temu možu. Ali v Zibiki ni drugega človeka, ki bi bil sposoben za občinskega tajnika? Proč s takim nehvaležnežem! Zibčani, vaša čast in ponos zahteva, da stopite na prste temu človeku, ki se vas upa javno žaliti in izzivati. Dr. Korošec je pustil slab spomin v našem kraju. Ljudstvo zanj ni tako vneto, kakor si do-mišljuje in s svojim nastopom izneveril si je še sam marsikaterega volilca. Če nikjer ni bolj priljubljen in se nikjer ni znal bolje prikupiti, kakor pri nas, bo njegovi poslanski časti kmalu od-klenkalo.
Dobje pri Planini. Tudi mi smo se mislili udeležiti v častnem številu volilnega shoda v Me-stinju, kjer se je izvolil naš kmečki kandidat. A o pravem času smo še izvedeli, da nas počasti dr. Korošec s svojo navzočnostjo; zato smo doma ostali in pridno agitirali, da je prišlo na njegov shod mnogo naših. Vsega skupaj je bilo okoli 100 volilcev. Dr. Korošec je moral slutiti, da so pri nas vroča tla, ker je govoril še dokaj mirno. Ploskal mu ni nihče in na koncu govora je na žup-nikovo komando zavpilo nekaj njegovih neizogibnih postreščkov živijo. Dr. Koroščeva slaba ko-rajža se je pa najbolj pokazala v tem. da ni pustil domačemu nadučitelju govoriti. Pa bomo vseeno govorili, pa tudi pustili vsakemu govoriti, ki se bo spodobno obnašal.
Na shodu v Blanci so pokazali dr. Benkovič in njegovi vso svojo surovost. Nahujskali so proti govorniku narodne stranke g. dr. Gosaku nekaj svojih dresiranih ljudi, ki so ga s poživinjeno surovostjo na lici mesta napadli. — Dr. Benkovič je nahujskal orožništvo proti dr. Gosaku. Ravno te surovosti pa so priborile narodni stranki pristašev in navzoče občinstvo je razven par podivjanih »rediteljev" zahtevalo, da se pusti govornika govoriti. — Nastop Benkoviča je bil pod vso kritiko nizkoten.
Volilni shod v Zabukovju pri Sevnici se je dobro obnesel. Zbralo se je do 100 ljudi. Predse doval je župan g. Božič. Kandidat gosp. Roš je razvil svoj program. Govorili so nato o svojih kmečkih težnjah g. Božič in mnogi drugi. G. dr. Zabukovšek je obširneje govoril o nekaterih na-rodno-gospodarskih. dr. Gosak pa o raznih političnih vprašanjih. Vladalo je navdušenje.
Srebrno kolajno za zasluge je podelila štajerska kmetijska družba gosp. dr. Schmirmauln v Rajhenburgu.
Gospodu Francu Agrežu v Pišecah! Vi v »Slov. Gospodarju" lažete, da Vam vsiljujemo »Narodni List". Morda res, da ste dobili par številk še tudi potem, ko ste ga že vrnili, a kakor hitro smo kujige uredili, smo Vam ga ustavili. Zato pa preidemo preidemo preko Vaše farbarske laži na dnevni red.
Dr. Benkovič ne bo ženil svoje neveste, kakor se je na shodu v Brezini hvalil, češ da bo ta greh, ki ga je storil, popravil. Je še baje le sedaj zvedel, kdo in kaj je ta nevesta. Bil je to seveda samo volilni manever, ker je mislil, da bomo v njegovo zasebno življenje segali v boju proti njemu. Domačemu gostilničarju prigovarja, da naj v gostilni za njega agitira. Tedaj vendar ni tako siguren zmage.
Nemškutarska posojilnica v Sevnici, ustanovljena pod graško nemško zvezo, je nedavno žalostno poginlia, ker ni imela — nepremišljeno ustanovljena — življenjskih pogojev. Svariti je ostro pred nepotrebnim in prenagljenim ustanavljanjem takih zavodov, posebno pod nemško deželno zvezo.
Iz Trbovelj. Dne 7. t. mes. je sklical kaplan Lončarič, ki je edini kriv vseh zdražb in prepirov v našem kraju, v gostilno gosp. Pusta shod, na katerem naj bi se soglasno sprejela Benkovičeva kandidatura. Shod je bil zaupen; vedeli so naši duhovni, kaj bi se sicer zopet zgodilo. Ker se je na ta način onemogočil izraz prave ljudske volje,
sklical je okrajni odbor narodne stranke za Trbovlje-Hrastnik-Dol isti daD in ob isti uri v sosednji Kukenbergovi restavraciji javen shod, na katerem naj bi se protestiralo proti nasilstvu od duhovniške strani. Dasi je bil shod napovedan predzadnji dan, se je sešlo vendar brez vsake agitacije krog 220 volilcev vseh stanov. Zborovanje je vodil načelnik okrajnega odbora, gospod Fran Dežman. Prvi je govoril naš rojak gosp. dr. Dimnik, ki je v svojem stvarnem govoru ožigosal gospodstvaželjnost naše duhovščine, slikal njeno oholost, ki pohodi vse, kar je naprednega in ne skloni tilnika, potlači, kar bi naj povzdignilo izobrazbo ljudstva. — Med dvema kandidatoma nam je odločevati — Benkovičem in županom Rošem — drugi ne pridejo v poštev. Odločitev pač ne bo težka — in iz sto in sto grl je zaorilo: živijo naš kandidat Roš, proč, dol z Benkovičem! Govornik je nato našteval zasluge našega kandidata, ki si je stekel kot deželni poslanec. Burno pritrjevanje, ki se ni hotelo poleči, je sledilo njegovemu govoru. Govorili se na to še razni govorniki iz vseh stanov (gg. Koželj, Zelič, Režun, Naglav, Hostar, Stare), ki so vsi skrajno ogorčeno prijemali naše klerikalce. Izrekla se je tudi želja, da razvije kandidat Roš svoj program tudi pred trboveljskimi volilci. Nato se je stavila na glasovanje kandidatura gosp. Roša, ki je bila enoglasno sprejeta. Poslala se je za tem deputacija petih mož k gospodu župniku, da ga opozori na pogubno delovanje njegovega kaplana Lončariča in da ustavi on njegovo gonjo zoper splošno priljubljenega župana Roša. Odgovoril je ta naš dušni pastir, ki je bil dosedaj miren: mi gremo svoja pota, vi svoja. Deputacija mu je nato odgovorila: hočete boj in imeli ga bote. Kdor seje veter, žanje vihar — in poslovila se je. — Lon-čaričevega zaupnega shoda se je vdeležilo ž njim vred 43 ljudi. Njegova ostudna gonja v »Slov. Gospodarju" napram gosp. županu Rošu vzbuja splošno ogorčenje. Kdo, g. Lončarič, je tu večji brezbožnež, g. Roš, katerega življenje je bilo vedno pošteno, neomadeževano, ali tiste tri v črne halje zavite osebe, ki so nedavno temu ob 12. uri ponoči švignile skozi vrata trboveljskega farovža in izginile v kuhinji bližnje gostilne ?! G. Lončarič, čemu piše gosp. župnik gosp. Rošu, da je »bila kaplanska stvar dobro rešena" in čemu se mu v imenu kaplanov zahvaljuje za njegov trud ? Sram vas bodi. da se zahrbtno zaganjate v svojega dobrotnika. Fej!
Županu Rošu očita Koroščev »Slov. Gospodar" brezverstvo. Gospodje, vprašajte one, ki poznajo g. Roša bolj od blizu, o njegovem verskem prepričanju, pa vam bodo povedali, da opravlja g. Roš svoje verske dolžnosti vsaj tako natanko, kakor dr. Benkovič. Cerkev zapoveduje iti vsako leto vsaj enkrat k spovedi in obhajilu. Kdor pravi, da g. Roš tega ne stori, je lažnjivec. V Hrastniku ni nobene cerkve. G. Roš je že pred par leti deloval na to, da se postavi v Hrastniku cerkvica ter je ponudil v ta namen prostor in kamenje za stavbo ter bil pripravljen skrbeti za stanovanje duhovnika. Namignilo se mu je, naj počaka toliko časa, da se postavi v sosednji fari nova župna cerkev. In femu možu očitajo neki gospodje, da je brezverec! Še nekaj! Ali je bil pred nekaj tedni, ko sta ponudila poslanca Roškar in lankovič županu Rošu mandat v laško-sev-niško-brežiške m okraju, če podpiše program Koroščeve stranke, Roš tudi tak brezverec kot je sedaj? Če bi Roš prisegel na Koroščev program, bi bil najboljši kristjan, a ker tega ni storil in kandidira le na željo kmetov in delavcev, zato je brezverec! Možje volilci, sodite vi sami, kdo je pvštenjak!!
Ali je to značaj? Dr. Povalej je po svojem ponesrečenem shodu v Dramljah nagovarjal kmeta Blaža Jeseneka, ki je na shodu tako možato proti njemu nastopil, naj gre ž njim v gostilno na en liter; obljubil mu je tudi, da mu prav dobro plača pot, ako gre ž njim v Savinsko dolino. A Blaž Jesenek mu je moško odgovoril: Jaz svojih besed nikdar nazaj ne vzamem. Ta vrli kmet je kre-menit značaj, a dr. Povalej —?
Iz Novecerkve pri Vojniku. Da se bo tudi pri nas delalo z vso silo in z vsemi sredstvi za kandidata, katerega hočejo duhovniki in drugi komandanti ljudstvu vsiliti, a ga ljudstvo ne mara — smo si mislili. Da se bo pa na tak način delalo, nismo pričakovali. Ali prav je tako, le delajte tako in oznanjujte iz prižnice dr. Povalejeve shode in ga priporočajte ljudstvu! Tudi pri nas so se nam kmetom oči že tako daleč odprle, da vemo ločiti med Kristusovim naukom, katerega bi
morali pridigovati kot njegovi namestniki, in med politiko in kšeftom, ki jo uganjate na prižnici in izrabljate sveto mesto za posvetne stvari. Naše zavedno ljudstvo Vam bo na to najboljše odgovorilo s tem, da voli dne 14. maja moža, ki si ga je narod sam izbral — to je kmetovalca-domačina g. Robleka v Žalcu.
Sv. Martin v Rožni dolini. Tudi pri nas je že začela razsajati kmečka zveza s svojimi odborniki in voditelji za kandidata finančnega komisarja dr. Povaleja. Posebno se trudi in napenja naš gospod kaplan, ki dela najsrečnejšo in največjo svojo ,, politiko" v gostilni pri Poharcu. — Posrečilo se je temu gospodu odpraviti iz te hiše ,,Domovino"" in „Narodni list'1 in ga nadomestiti s „Slov. Gospodarjem". — Mi Šmarčani pa, ki smo vedno sami za sebe mislili in se nismo dali od nikogar komandirati — bomo tudi letos pri volitvah glasovali in volili tako, kakor bomo sami hoteli, mi bomo volili po lastni volji in vesti našega pravega kmečkega kandidata g. Robleka iz Žalca.	Zavedni Šmarčani.
V Št. Petru v Sav. dol. se je ustanovilo izobraževalno društvo; gojilo bo petje, prirejalo veselice in skrbelo za izobrazbo s knjižnico in predavanji. Sliši se, da hoče v kratkem prirediti gledališke predstavo.
Iz Mozirja se je minoli teden poslovil Rado Tušak, kateri je stalno imenovan za učitelja na Polzelo. Njemu na čast je priredila Čitalnica dne 25. 3. t. L odhodnico, katere se je udeležilo veliko število, dokaz, da je bil zelo priljubljen. Mo-zirski Sokol in Čitalnica zgubita nad vse delavno moč. Polzelanom pa častitamo!
Gomjigrad. Tukajšnja okrajna organizacija narodne stranke je imela svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 7. t. m. v Gornjem gradu. Bili so zastopniki skoro iz vseh okrajev tukajšnjega okoliša. .Prav lepo so bili zastopani kraji: Bočna, Šmartno, Meliše, Juvanje. Okonina, Radomirje, Luče, Nova Štifta itd. Več kot dve tretjini povabljencev je prišlo na shod. — Predsednik otvo-rivši shod pozdravi navzočnike, opiše v kratkih besedah narodno stranko in njeno sedanje stanje. Tajnik pa poroča o dosedanjem delovanju tuk. organizacije. Nato se prične razgovor o prihodnjih državnozborskih volitvah. Govorili so razni govorniki, zlasti več kmetov. Razgovor je otvoril predsednik, ki je poročal o shodu v Slovenjem gradcn ter naznanil, da priredi naš kmečki kandidat g. Vinko Ježovnik dva shoda dne 14. t. m. v Mozirju in pri Sv. Frančišku. Danes smo tukaj, da se miruo in trezno pogovorimo. Iz raznih govorov posnamemo glavne misli: Robiča sploh ne poznamo. .Ježovnik pa je večini znan in prebiva sredi volilnega okraja. On je sam kmet in obrtnik. Kar ima, si je pridobil s svojo žuljavo roko. Kmečka zveza pravi, da je za kmeta, pa je kandidatom postavila samo dva kmeta izmed 7 kandidatov. drugi so c. kr. dvorni svetnik, c. kr. finančni komisar, c. kr. profesor, duhovnik, odvetnik. Narodna stranka je pa šla med ljudi in vprašala. kogu hočete, kdo bi vas najbolje znal zastopati itd. Kmetje so spoznali, da je to edino prav. da je to ljudska volja in so se oprijeli narodne stranke, ker pri tej ljudstvo samo postavlja kandidate. Nasprotno pa pri kmečki zvezi nihče ne vpraša volilcev, tam le Korošec narekuje. Prvotno ljudska volja — potem narodna stranka; — pri nasprotnikih pa najprej Korošec, potem kmečka zzeza, potem šele zvejo kmetje, koga naj volijo. (Klici: Proč s tako ljudsko voljo! Živeli neodvisni kmetje! Korošec ne bo komandiral z nami!) Kmetje, ne dajte si vsiljevati kandidata, volite vašega sotrpina. (Veliko uavdušenje.) — Kmet Zavolovšek pripoveduje, da ima največje zaupanje v Ježovnika. Bil je v Slovenjem gradcu in sam videl, kako se je shod sijajno vršil. Čital je potem napačna poročila v časnikih in se zelo čudil nad pačenjem resnice. „Videl in slišal sem ljudsko voljo, ki hoče Ježovnika." Povsod, kjer je govoril z drugimi kmeti, ali v gostilni, ali na cesti, ali nazaj vozeč se v železnici, povsod je slišal le dobro o našem kandidatu. ..Boljšega kandidata kot je ta, ne moremo postaviti." Konečno prav toplo priporoča Ježovnika. (Burni živijo-klici.) Ko je nato neki drug posestnik govoril in pravil, da dosedanji poslanci niso dosti storili za kmeta, pravi neki kmet: „To ni res, dosti so storili za nas kmete, namreč da moramo vedno več plačevati!"' — Sedaj je prišel kmet do moči, naj se tedaj ne ozira na gospode, ampak v prvi vrsti gleda na svoje koristi; zato naj voli kmeta. Kmetje naj zopet zavožen voz uravnajo. Kmet, ki bi pa ne volil svojega sotrpina, ta pljuje v svojo lastno skledo. Poslanec, ki ga bodo volili pripadniki na-
rodne stranke, je odgovoren volilcem, oni pa, ki so od kmečke zveze pa — Korošcu. (Klici: Tako je!) Nato se sklene soglasno rezolucija: Udeleženci občnega zbora narodne stranke zaGornjegrajski okraj, vršečega se dne 7. IV. 190 7. v Gornjem gradu, pozdravljajo z veseljem kandidaturo g. Vinko Ježovnika za državnega poslanca, ki nas navdaja zna j boljšo nado za boljšo bodočnost kmečkega stanu. V tem spoznanju ga prosimo in rotimo, da brez ozira na nasprotstva* ki se mu z o p er s t a vi j a j o od strani sovražnikov kmečkega stanu, vstraja iz ljubezni do naroda pri tej svoji kandidaturi. — Glasovalo se je tudi proti, če bi ne bil morda kdo temu nasproten — pa nobena roka se ni vzdignila. Torej soglasno za Ježovnika. — Razgovarjalo se je nato o taktiki v volilni borbi in se določilo, kje in kdaj se naj vrše manjši volilni shodi. — Na veliki Ježovnikov shod v Sv. Frančišku pa gremo vsi. Isti dan bode sicer — kakor se je govorilo — Robič shod imel na Ljubnem in v Gornjem gradu. Tudi tja bi se šlo, ko bi bilo drugokrat, ta dan pa je Ježovnikov. „One pustimo na miru ter gremo k Frančišku"', je bilo občno mnenje. Seveda v tem oziru ni bilo sklepa, ker lahko gre vsak, kam hoče. Volil se je nov odbor in sicer ožji ter širji. V ožjem so predsednik g. Drukar, notar, podpredsednik g. Fran Kolenc, veleposestnik v Ivanjem, tajnik gosp. Ig. Šijanec, učitelj, blagajnik g. Fr. Kocbek, nadučitelj, odborniki pa gosp. M. Matjež, posestnik v Štajngrabu, g. Kolenc Franc, župan in posestnik v Gornjem gradu, g. Jos. Krajnc star., veleposestnik v Gornjem gradu. V odboru so tedaj štirje kmetje od 7 odbornikov. V širji odbor so se volili za razne kraje zaupniki-odborniki in sicer je teh 17 in med temi 15 kmetov. — Predlogi: Soglasno sprejeto: „Vse šole naj se podrža-vijo." Predlog g. Ručigaja — Ustanovi se pri Sv. Frančišku izobraževalno društvo, bralno društvo v Šmartnem se oživi. Predlog g. Presečnika. — Razgovor o ustanovitvi „Javne knjižnice" — o kolekovanju z narodnim kolekom itd. — V nedelj o d n e 14. t. m. pa v Sv. Frančišek na Ježovnikov shod!
Velenje. Na Robičev volilni shod je prišlo kakih 100 ljudi. Navdušenja ni bilo nobenega. Kaplan Goričar je podlo hujskal proti narodni stranki in nesramno govoril o našem kmečkem kandidatu Ježovniku. Plačilo mu ne izostane. Sporočam Vam še to-le zanimivost: Po shodu je stopil kandidat Robič k velenjskemu Skazi in mu dejal: Me veseli, da ste tako delavni, Vi boste enkrat moj naslednik. In g. Skaza je dejal približno: O gospod, jaz nisem sposoben, pa če bi že moralo biti ... — Velenjčani, ne smejte se!
Ljubosumnost. Nekje v Dravski dolini blizu Maribora je pretečeni teden zakonska žena pred-bacivala svojemu možu nezvestobo. Ta je v svoji jezi in razburjenosti nekaj storil, vsled česar ni več moškega spola. Nesrečneža so prepeljali v mariborsko bolnišnico. Drap-e zakonske ženke, ne bodite prenagle in prehude!
Odvetniški izpit je napravil v Pragi g. dr. Milan Gorišek, odv. koncipijeat v Št. Lenartu v Slov. Gor. in sin znanega in spoštovanega zdravnika g. dr. G. Gorišeka v Rušah. Iskreno čestitamo navdušenemu vodji in probuditelju šent-lenarčkih Slovencev!
Pasja steklina! Pozor! Pretečeni teden je ogrizel nek sumljiv pes, ki je pritekel po železniški progi, devetletnega sina železniškega čuvaja Hirschmana med postajama Fala-Št. Lovrenc. Ubogi deček je bil na glavi tako razgrižen, da mu je moral železniški zdravnik g. dr. Gorišek na peterih krajih razcefedrano kožo šivati. Poslal ga je seveda takoj na Pasterjev zavod na Dunaj. Posestniki psov! Pazite na otroke, psu pa dajte nagobček ali ga pa priklenite! Pasja kontumaca je razglašena skoraj krog in krog Pohorja. V okuženih krajih takoj ugonobite psa, ki se kaže količkaj bolehen. Stekel pes lahko povzroči grozno nesrečo.
Dopisniku iz Trbonja v „Slovencu" od dne
6. t. m. v odgovor. Resnicoljubni „Slovenec" poroča, da je baje narodna stranka priredila dne 3. t. m. v Trbonjah „shod brez ljudi" ter v to svrho poslala tja dva Mraulakova(!) fanta in nekega Pahernika. Dotični poročevalec je pisal ve-doma neresnico, da ne rabimo ostrejšega iz-vaza. Obvestili smo namreč samo tamošnjega župana ter ga prosili na sestanek, na katerem bi se pogovorili o raznih občinskih zadevah in o
bodočih volitvah za državni zbor. Poznamo do-sedaj g. pisca kot jako koncilijantnega in olikanega moža, a odslej je seveda naše mnenje drugačno. V neustrašenem boju za res kmečke in narodne koristi se ne damo prestrašiti od nikogar, tudi ne, če dopisnik preti, da bo o Mraula-kovem(!) fantu spravil stvari na dan, ki bi mu znale škodovati. Gospodje, ki hočejo imeti povsod prvo besedo, so ravno v marenberškem okraju narodni in gospodarski razvoj tako zanemarjali, če n e z a v o z i 1 i, da je umestno, ako molčijo. Sicer pridemo s stvarmi na dan, ki bi jim bile gotovo neljube. Se razumemo ? Ivan Mravljak, abs. phil. v Vuzenici. Franjo Pa-hernik, veleposestnik v Vuhredu, cand. phil. Fr.
Mravljak, pri Sv. Antonu na Poh.
Zopet detomor v Mariboru. Pri snaženju neke greznice v Melju dne 8. t. m. zvečer je našel hlapec mrtvo, komaj 2 tedna staro dete. Kot sumljivo so zaprli služkinjo Julijo Ditrih iz Slovenske Bistrice, ki je baje zločin že priznala.
Pohotnež. V Mariboru so zaprli 20 letnega Jerneja Karnitschnika iz Št. Vida pri Slovenjem Gradcu, ker je storil nenravno hudodelstvo na nekem 10 letnem dečku in na neki 8 letni deklici.
Lokomotiva je usmrtila dne 6. t. m. pri Ho-čah 13 letno Amalijo Ferk, hčer železniškega paznika iz Bohove, ki je šla iz Spodnjih Hoč domov. Pri postaji v Hočah je šla čez progo, in v megli ni opazila lokomotive, ki se je bližala. Ta jo je zgrabila in usmrtila. Kriva si je sama, ker je šla čez progo, dasi so bile zatvornice spuščene.
Volilni shod v Framu pri Mariboru, ki gaje priredil dne 7. t. m. neodvisni kmečki kandidat V. Glaser, je vrlo uspel. Zbralo se je do 250 mož, med temi župnik Muršec s kakimi 20 Piškovci. Ob splošnem navdušenju je kandidat razvil v krasnih besedah svoj program. G. Založnik iz Slov. Bistrice je govoril o novi volilni postavi, g. Štibler pa o dosedajni komandi v slovenski politiki in o prebujajoči se ljudski zavesti. Z obžalovanja vredno surovostjo je nastopil župnik Muršec. Pri glasovanju je pet mož dvignilo roko za Piska.
„Dr. Kukovec tudi komandira v narodni stranki!" Tako je klical framski župnik Muršec na nedeljskem volilnem shodu neodvisnega kandidata Viktorja Glaserja, ko je g. Stibler govoril o politični komandi mariborskih voditeljev. Govornik je župniku Muršecu takoj odgovoril, da g. dr. Kukovec prav nič ne komandira, temveč da kot izvoljeni predsednik stranke stori le to, kar mu stranka naroči. Tako je, g. župnik, in nič drugače! Že organizacija narodne stranke je taka, da je izključen vsak tak komando, kakor je uveljavljen pri Vas. Sicer pa itak sami dobro veste, da velja pri nas načelo, da more vsak popolnoma prosto izražati svoje mnenje, česar ,.dr. Koroš-čeva zveza" ne pozna. In ravno radi tega, ker so ljudje že vsi siti vaše komande, prihajajo v tako velikanskem številu k nam.
Sv. Barbara v Halozah. Občinski predstojniki občin Sv. Barbara, Slatina, Gradišče in Sv. Elizabeta so vložili vloare na on raj ni šolski svet v Ptuju, naj bi se uvedel v zadnjih treh razredih naše ljudske šole popolnoma nemški pouk izven v veronauku. Edina občina Gruškovec je dovolj zavedna, da tega ni storila. Mi pozivljemo može iz imenovanih občin, naj dobro premislijo, kaj delajo, in prišli bodo do drugih sklepov. Sramota bi pa bila za slovenske občine, ako bi pri tem sklepu, ki izvira iz nevednosti, ostalo.
Še velikonočno streljanje. Ponesrečila sta pri tem 22 letni delavec Franc Stropnik iz Višnje vasi pri Vojniku. ki je hudo ranjen na levi roki in 41 letni tesar Ar-ton Šturm iz Velike Pirešice. Oba sta morala v celjsko bolnišnico. — 15 letni fant Matevž Tement iz Orehovevasi pri Slivnici je dobil cel naboj nekega možnarja v desno nogo. — Viničarju Kopčiču od Sv. Martina pod Mariborom je pri streljanju razpočila pištola v desni roki in mu jo hudo ranila. — Radi neprevidnega streljanja so pogorela vsa poslopja znanega vinskega trgovca Fischerederja v Jeruzalemu pri Ormožu. Posestnik trpi veliko škodo. — Blizu Lučan je zažgal hlapec Fl. Trobas trdo nabit možnar; ta se je razpočil in kos železa je priletel nesrečnemu hlapcu ravno v srčno stran prsi. V dveh minutah je bil mrtev.
Ciganka — morilka. Pri Spodnji Sv. Kuni-gundi nad Mariborom se je 63 letna ciganka Ka-rolina Pestner na cesti sprla s svojim možem in ga je z revolverjem ustrelila. Izročili so jo okrožnemu sodišču v Mariboru.
Smrt. Na veliki petek popoldne je umrl v Gradcu, v bolnišnici usmiljenih bratov, kjer si je iskal zdravja svoji bolezni, g. Franc Simončič,
trgovec in krčmar v Sv. Miklavžu pri Ormožu. Truplo rajnega počiva na Št. Lenarškem pokopališču v Gradcu.
Ogenj. Posestnikoma A. Toplaku in Fr. Kranjcu iz Polenšaka so dne 2. t. m. zgorela hišna in gospodarska poslopja. Ogenj je nastal v Toplako-vem škednjn. Posrečilo se je rešiti nekaj živil in pohištva ter živino. Zažgali so najbrž otroci.
Nemški petelin je poštni uradnik Griineis v Ptuju. Nedavno je par slovenskih kmetov, ki so imeli na pošti opravka, imenoval .,windische Schafe". Slovenski kmetje, od takega človeka, ki jč vaš kruh, se vendar ne bodete dali sramotiti.
Volilni zaupni shod v Ptuju in kmetje. 25. t. m. se je zbralo veliko kmetov iz ptujskega in ormoškega okraja, približno 600. Mož-beseda (?) dr. Korošec je obljubil kmetom iz omenjenih okrajev, da si lahko izberejo kandidata iz svojega stanu. In tako so si tudi kmetje v minoritskem samostanu v Ptuju ob navzočnosti dr. Korošca izbrali za kandidata kmeta Jož. Kovačeca iz Oslušovec. Trdimo in tudi dokažemo, da je ta mož storil več za kmete, kakor Korošec za celi Štajer. Da se regulira Pesnica je njegova zasluga. Vodil je dve deputaciji v Gradec in enkrat v Ptuj pred namestnika grofa Claryja takrat, ko se je ptujska deželna gimnazija blagoslavljala. In tedaj je tudi v Ptuji govoril za brezobrestna posojila radi vinogradov in mu je tudi grof Clary obljubil, da zanaprej dobijo revni posestniki brezobrestna posojila. In še veliko dobrega je storil za nas. Tega moža smo hoteli imeti za kandidata in smo mu tudi popolnoma zaupali. Odložil pa je to važno mesto v zadnjem trenutku na volilnem shodu v Ptuju, a mandat pa se je izročil dr. Ploju, akoravno je bilo za Kovačeca več kot 200 kmetov. Mi pozivljemo gosp. Kovačeca, naj odgovori, iz katerega vzroka in zakaj se je odpovedal kandidaturi. Ali pa nas je mogoče izdal, kakor Juda Iškarijot?!
Čudna bolezen. Na zadnji četrtek je bil v Ptuju napovedan shod, na katerem bi se naj bil Ornig opral obdolžitve goljufije na erarju in sploh slabega gospodarstva. A shod se je odpovedal, ker je Ornig — obolel. Vsekakor redka bolezen.
Ljutomer. Socijalnodemokratični kandidat za naš okraj Viktor Kukovec je imel minolo nedeljo sVoj shod. Prišlo je do 150 ljudi. Shod se je začel z velikim pompom, a se klaverno končal. Ne zdi se nam vredno o shodu obširneje pisati. Kristan iz Ljubljane je govoril še dovolj stvarno, Kukovec pa megleno in zmedeno, da so ljudje drug za drugim zapuščali dvorano. Strastno je napadal razne stranke, posebej si je privoščil narodno stranko, kar nas pa prokleto malo boli.
Iz Kapele pri Radgoni so orožniki odgnali v zapor Janeza Žingoviča in njegova sinova Franca in Alojza. Obdolženi so raznih hudodelstev n. pr. požiga, tatvine, goljufije itd. Baje so deloma že priznali.
Ljubljanski župan Hribar v državnem zboru.
Štajerski Slovenci z veseljem pozdravljajo Ivana Hribarja, ljubljanskega župana, kot kandidata za državni zbor. Hribar je jako vplivna oseba in ima velik ugled tudi pri Hrvatih in Čehih. Tudi za štajerske Slovence utegne biti izvolitev Hribarja velikega pomena. Neodvisni narodni poslanci iz Štajerske bodo gotovo radi iskali prijateljski stik s tem odličnim možem.
Na Stari cesti je umrl v sredo, 3. apr. obč. predstojnik Matija Kosi. Zapustil je ženo s štirimi majhnimi otroci, katerih zadnji še ni bil teden dni star. Kako priljubljen je bil med občani, pokazala je številna udeležba njegovega pogreba. Bil je pokojnik mož značajen, eden izmed zavednih županov, ki je uradoval dosledno slovenski ter vračal nemške dopise. Starocestna občina mu bo težko našla vrednega naslednika. Ža?'-bog nam neizprosna smrt pobira navadno aaj-boljše može iz naših vrst.
Jeruzalem pogorel. Na velikonočni ponedeljek ob 4. uri popoldne so pri Jeruzalemu zgorele tri viničarije in zidanca, last gosp. Fischer-auerja. Pri tem je zgorela ena krava in dve svinji. V preši, ki je prizidana k zidanci, je zgorelo precej vinske posode. Tristo let staro lipo, ki je stala na južni strani cerkve, so morali med najLajšim ognjem podreti, ker se je od velike vročine vnela in je bila nevarnost, da se še cerkev vžge; vendar pa je ta ostala. Ker so v Miži i viničarij streljali iz možnarjev, mislijo neka-tt da je pri tej priliki odletel vžigalni motvoz na "io in vžgal. Drugi zopet pravijo, da ni izkljn iio, da je ogenj zanetila zlobna roka, oso-bito ker je ob 10. uri po noči začelo goreti pri g. Štamparju v Vuzmetincih — kjer so pa ogenj
še pravočasno pogasili — in ob 1. uri zjutraj v baron Čokovem na Gomili, kjer ni nihče stanoval in kjer sta pogoreli dve viničariji.
Novice iz drugih slovenskih krajev.
Koroško.
Volilno gibanje na Koroškem. Slovenci so ko-nečno postavili svoje kandidate. Dne 4. aprila je imelo kat. pol. in gospodarsko društvo svoj občni zbor. Prišlo je nad 200 zaupnikov. Postavili so v slovenskem volilnem okraju Franca Grafenauerja. V velikovškem vol. okraju Florijana Ellersdor-ferja, grebinjskega župana. V celovški okolici mon-signora Valentina Podgorca. Sklenilo se je dalje podpirati: v rožeškem okraju nemškega krščanskega socijalca dr. Pupovca. v beljaškem okraju tudi nemškega kršč. socijalca. istotako v ziljskem okraju. V Celovcu se postavi slovenski delavec kot kandidat. — Minolo nedeljo so imeli Slovenci shode na Kočanjah in v Grebinjskem Kloštru, prihodnjo nedeljo pa sta shoda na Pustrici in v Gre-binji.
Pri občinskih volitvah v Glinjah dne 2. t. m.
so zmagali Slovenci v III. in II. razredu. Pritisk od nasprotne strani je bil velik.
Kranjsko.
Pritlikavec. Na nabor v Žuženberku je prišel tudi 21 letni nabornik, ki meri samo 73 cm, a je sicer popolnoma normalno razvit telesno in duševno. Ko ga je neki član komisije vprašal, če ima že kako dekle, je dejal: „Katera punca bi pa marala za takega pritlikavca?''
Napredni kandidat v Ljuqijani. Župan Hribar je končno vendar odločil, da nastopi kot kandidat za državni zbor v Ljubljani. Prebivalstvo je pozdravilo to vest z veseljem in navdušenjem.
Narodnonapredna stranka je konečno še v treh okrajih postavila svoje kandidate. V kam-niško-brdskem okraju kandidira proti dr. Kreku kmeta in župana Mateja Sršena s Skaručane pri Vodicah: v kranjsko - gorsko - radovljiško-tržiškem okraju proti Pogačniku kmeta J. Čopa v Mostah pri Žirovnici; v ribniškem okraju proti Jakliču veleposestnika Antona Rudeža iz Ribnice.
Nova podružnica Slov. planinskega društva se je osnovala za škofjeloški okraj v Železnikih.
Novo sokolsko društvo se snuje v Metliki.
Velik zaupni shod notranjske kmečke stranke se je vršil minolo nedeljo v Vipavi. Soglasno je bila sprejeta kandidatura g. Josipa Dekleve iz Postojne.
Velik shod ljubljanskih volilcev se je vršil dne 7. t. m. v Mestnem domu v Ljubljani. Bilo jtt do tisoč mož narodnonaprednega mišljenja in z nepopisnim navdušenjem so sprejeli izvajanja kandidata g. Hribarja ter njeeovo kandidaturo.
Primopsko.
Volilno gibanje se je na Primorskem prav živahno razvilo. Za 6 mandatov se bode pulilo kar 20 kandidatov. Na Krasu kandidirajo: na-prednjak Štrekelj, klerikalec-vladinovec dr. Lahar-nar, socijaldemokrat Mermolj in »neodvisni" agra-rec Večerina. V goriški okolici imajo klerikalci Fona, naprednjaki še kandidata niso postavili, so-cijalni demokrati pa imajo Milosta. V Gorah kandidira klerikalec dr. Gregorčič, in tudi naprednjaki postavijo kandidata. V Gorici nastopijo so-cijalni demokrati s Scrabarjem, laški liberalci in klerikalci, ter Slovenci. Za 2 furlanska mandata se bodo potegovali laški liberalci in klerikalci, socijalni demokratje in Slovenci. Kakor je iz tega razvidno, je gibanje jako živahno in je pričakovati v nekaterih okrajih silovite borbe.
V Trstu in okolici so postavili Slovenci: v tržaški okolici dr. RybaFa, v Trstu dr. Gregorina. — Socijalni demokratje kandidirajo v okolici Jernejčiča.
Gospodarski paberki.
Kaj storijo kmetijske zadruge za malega posestnika? Kmetijske zadruge: 1. donašajo kmetu več dohodkov in povzročajo manj stroškov, 2. oživljajo samozavest in vodijo k medsebojnemu zaupanju, 3. uplivajo, da se majhen posestnik zaveda, kako veliko moč in veljavo ima, ako se združi s svojimi sotrpini, 4. delujejo za odpravo zavisti, sovraštva in nevoščljivosti, 5. navajajo k
varčevanju in k knjigovodstvu ter umnemu gospodarstvu, 6 izobražujejo kmete, vzgojujejo in uče jih mladino vzgojevati. 7. pripomorejo k cenejšemu nakupu in dražji prodaji ter množe blagostanje, 8. varujejo kmete pred izkoriščevanjem,
9.	preskrbujejo kredit in cen obraten kapital.
10.	ustvarjajo s tem neodvisnost, prostost in blagostanje kmečkega stanu ter donašajo plačilo za trudapolno, težavno delo, katero si kmet zasluži; to pa le tedaj, če je vodstvo v dobrih rokah in zadrngarji složni.
Kakšen krompir naj sadimo. Največ krompirja dobimo, če izberemo za seme srednjevelik, zdra/, nerazsekan in neprerezan zrel krompir. V vsakem očesu so trije popki, glavni popek požene najprej in najmočneje. Druga dva popka poženeta slabše. Dognali so s poskusi, da rastline izrasle iz drugih dveh popkov slabše rode kot iz prvega popka, da na krompirju zraslem iz tretjega popka dostikrat sploh sadu ni. Zato je najboljše, da krompir sploh ne kali prezgodaj. Zato naj krompir za seme ne ostane v gorki kleti, ampak ga shra1 njujemo v zračnem kraju, n. pr. v kašči ali na podu, kjer ne zmrzne. Dobro je tudi. če spomladi okna pri kleti nekoliko odpremo, da klet ni pre-gorka. Mnogi poskusi izpričajo, da zveneli krompir za 10—30% boljše rodi kot krompir, ki je kalil v kleti.	___.___
Iz jabolkoye peške rojeno drevesce in njegovo oskrbovanje.
Piže Franc Škerlec. Vičanec pri Veliki nedelji.
(Dalje.)
VI.
Obdelovanje v tretjem letu.
Zdaj na spomlad odreži debla kakih 15 cm od okuliranega mesta. Kjer pa se oko ni prijelo ali pa je pozeblo, tisto odreži pri zemlji, ter ga požlahtni (vcepi) s cepičem na 3 očesa dolgim ter ga zamaži s cepilnim voskom. Ako želiš doseči lepo rast, podkoplji, predno drevje odganja, kak« 3 kg čilskega solitra ali kake 3 kg žvepleno-kislega amonijaka na 1 ar. Potemtakem ti zrar stejo debla v tem letu do krone. Ko raste mladika, iz okuliraneea mesta, priveži jo k roglju, ki je nad vcepljenim očesom, ličevino ali s trakom ie tenkega platna, da se deblo lepo zravna in je veter ne odtrga.
Ne stavi pa kolja k drevesom, razun k tistim, katera se požlahtnil s cepičem. Postavi kratek droben količ od severne strani ter' priveži mladiko. V sredini avgusta odreži rogel gladko spodaj tik mladike. Poškropi drevesa večkrat skoz leto z mešanico iz modre galice in apna, ravno tako kakor se škropi v vinogradu, da jih ne napade bolezen fusikladium. Posebno mošancerji so zelo občutljivi napram tej bolezni. Brani drevesa zopet pred krvnimi in listnimi ušmi ter ravnaj ravno tako, kakor sem pisal v začetku, a ne mučkaj jih z rokami.
Večkrat ko boš okopaval, boljše bo, manj bo plevela in lepša bodo drevesa.
Ne smukaj listja, da ne debelijo debla.
VII.
Obdelovanje v četrtem letu.
Drevesom, katera so ti prirastla 170—180 cm na visoko, odreži vršiček, da se snuje krona. Krajša drevesa pa, ki imajo zdrave vršiče, pusti. Vršiče, ki so bolni, odreži pri zdravem očesu. Okoplji drevesa, predno odganjajo, in to večkrat v letu. Izruvaj zopet plevel in škropi drevesa z modro galico in apnom kakor v vinogradu. Brani jih pred gosenicami, pred krvnimi in listnimi ušmi.
Vse stranske mladike po deblu prikrajšaj do polovice, recimo: do kakih 12 cm naj ostanejo dolge. Ko zopet zrastejo, jih prikrajšaj tako, da še ostanejo 2—3 očesa na novem poganjku. Te mladike ti debelijo deblo, ter je krepčajo. Drevesa, ki se ti vidijo dovolj močne za presaditev na stalno mesto, odreži v sredini avgusta, ne pozneje, gladko pri deblu vse poganjke iz debla, pusti pa zgornje, ki jih imaš za krono. — Ob koncu četrtega leta je drevo zrelo za presad na stalno mesto. Kako imaš drevo presaditi, to ti popišem v prihodnjem članku. Vendar pa se ti odgoja vseh dreves ne bode posrečila, nekatera še bodo preslaba za presaditev. Ta pa pusti še v petem letu v drevesnici, ter jih na spomlad obreži na .170—180 cm. V slučaju pa, da ima katero drevo veje iz prejšnjega leta, obreži te veje na 4—5 očes, pa pusti samo 3—4 take reznike in eno za vršič, katero odrežeš malo daljšo, vse druge pa odstrani razun onili, ki so na deblu.
Ako želiš imeti krajša debla, tedaj jim odreži vršiče nižje, kar pa ni priporočljivo, ker drevesca s kratkimi debli so na stalnem mestu v nevarnosti pred kravjim gobcem. Tudi človek, ki pride pod krono, mora glavo pripogniti. Storiš tudi prav dobro, ako slaba drevesa zalivaš z gnojnico, kajti za tako delo ti bodo jako hvaležna. Skrbi za gnojnico in pomni, da je vsak liter eruoj-
nice vreden več kot 3 vinarje.
*
Ako bodeš odgajal drevesa na opisani način, ti qodo naredila mnogo veselja ter prinašala obilo koristi. Da bi pa moje besede padle na rodovitna
tla ter obrodile mnogo koristi--v to po-
mozi Bog!
V Vičancih. na praznik Sv. treh kraljev t.l.
Razne novosti.
Bratcu iztaknil oko. Strašna nesreča se je pripetila v Šenavu na Češkem. V odsotnosti staršev je sunil 2 letni deček svojemu 8 tednov staremu bratcu nož v oko. Mati, ki je takoj pritekla vsled strašnega vpitja v sobo, je izvlekla nož, kateri je globoko tičal v glavi. Otroka ne bo mogoče rešiti.
Ali se živali jokajo ? Vsakdo je že slišal pregovor o krokodilovih in mačjih solzah, a ravno pri teh dveh živalih še učenjaki dosedaj niso mogli dognati, ali res pretakajo solze. Pač pa pripovedujejo potniki, ki so potovali skozi sirijsko puščavo, da so se konji jokali vsled žeje. Tudi pri mezgih je baje opaziti, da točijo solze, ako se spodtaknejo in ranijo na nogi. Isto se pripoveduje o kamelah. Opica čestokrat glasno zajoka. Sloveči lovec Schilling pripoveduje o žirafi, ki je glasno jokala, ko se jej obstreljeni približal. Tudi ježe so lovci že videli jokati, kadar izgube mlade. Gordon Kuming pripoveduje, da je videl smrtno-ranjenega slona, ki se je jokal.
Koliko bo volilcev na Dunaju? Za državno-zborske volitve dne 14. maja je znašalo 1. aprila število v imenike vpisanih volilcev 362.378. Vsled vloženih reklamacij se je v zadnjih dneh znižalo število za 38.411.
Blizu Pariza je umrl znani Leo Taxil, ki je pred 20 leti papeža in vso cerkev za nos vodil.
Nesreča na železnici se je zgodila na postaji Varna na progi Kostnice-Odernberg. Trčila sta dva osebna vlaka. Dva potnika sta ubita, štiri osebe so smrtno ranjene, 11 pa lahko ranjenih. Več voz je razbitih.
Železnica se je zrušila v jezero. Pri Luegu se je 800 m železnice „Salzkamergut" zrušilo v Volfganško jezero. Ravnotako se je zrušila državna cesta. Promet je pretrgan za najmanj dva meseca in se vrši sedaj po jezeru.
Hranilnica v konkurzu. Mestna hranilnica v Sobotki je prišla v konkurz. Pasive znašajo nad 600.000 K.
Tožba proti španskemu kralju. Oče sedanjega španskega kralja je imel na starejše dni ljubavne odnošaje z lepo deklico Jeleno Sanz. Po njegovi smrti je dobila ljubica lep letni dohodek kakor tudi njeni otroci do polnosetnosti. Tako je odredil kralj v oporoki. Pozneje se prispevki naj-brže niso redno izplačevali, tako da sedaj najstarejši sin Jelene Sanz toži detiča kralja Alfonza XII.. t. j. sedanjega kralja Alfonza XIII.
Zadnje poročilo.
Dr. Benkovičev „tabor" v Blanci dne 7. t.
m. je obiskalo komaj 400 ljudi. — Vsi govorniki lažikmečke zveze so vse laži o narodni stranki, ki so se pojavile od njenega obstoja, kakor opice ponavljali, zato se je naš govornik dr. Gosak javil k besedi. Predsednik tabora Roškar mu jo je podelil, potem pa — predno se je je govornik mogel poslužitl, na ukaz dr. Benkoviča in župnika Cerjaka odvzel in zaključil shod. Dr. Gosak pa se ni dal šikanirati, ampak je na licu mesta sklical samostojen volilni shod. Cerjak je podil kmete domov, vsled česar je pozival naš govornik: „Ste li to svobpdni, neodvisni kmetje, ki se daste domov napoditi kakor pure!" To je pomagalo. Ljudje, katere so navedeni prej skoz 3 ure šuntali proti narodni stranki, so ostali. Ko dr. GosaK govori mu najmanj polovica nevzočih kliče „živijo", podivjani »reditelji" laži-kmečke zveze z bratom župnika Cerjaka na čelu pa tulijo, kriče, ter groze s pestmi. V hipu plane par teh, od svojih farizejskih voditeljev naliujskanih, pomilovanja vrednih žrtev, od vzadi na govorniški oder, izpod-nese dr. Gosaku stol ter ga dejansko napade. A tudi pristaši narodne stranke so bili takoj na odru, so oapadalce odrinili ter govorniku zastra-žili hrbet. Govornik je bil takoj zopet na drugem stolu in je nadaljeval govor. Vsa množica razdeljena v dva tabora; polovica zasleduje govorni-kove besede, od stavka do stavka gromoviti živijo klici govorniku in narodni stranki, druga polovica divja kakor tolpa tigrov. Naenkrat planejo globoko versko navdahnjeni laži-kmečki zvezarji tudi od spredaj na oder. kričijo ter se peste nad go-
vornikom, ki pa je nastopil s tako odločnostjo, da nihče ni upal položiti roke nanj. V tem splošnem. strašnem trušču pride orožništvo. Nastal je mir in dr. Gosak bi bil lahko na občo zahtevo navzočih nadaljeval govor, a od dr. Benkoviča napačno poučeno orožništvo je vztrajalo pri želji, da naš govornik shod razpusti. To je tudi storil. Potem ga je spremljala k vozu žandarmerija. V senci bajonetov, spremljan od urnebesnih živijo-klicev naših pristašev, katerih smo si ravno po podivjanem, surovem nastopu voditeljev kmečke zveze mnogo pridobili, se je odpeljal. Mnogokaj se pripeti v volilnem boju, kar se mora grajati. Da pa možje, ki nosijo pri vsakem koraku vero na jeziku ter zavijajo oči proti nebu, tako surovo vzgajajo svoje pomilovanja vredne pristaše, tvori vrhunec nepoštenosti. Ti ljudje še upajo govoriti o našem protestnem shodu v Celju in o zabra-njenju govora dr. Benkoviča v Trbovljah! — Farizeji!
Dramlje. Volilni shod kmečkega kandidata Robleka dne 7. aprila t. 1. se je obnesel nad vse sijajno; udeležilo se ga je nad 500 ljudi. Otvoril je shod naš dični župan g. Anton Mastnak. kateri je poudarjal, da takih shodov, kakor ga imamo mi danes, je v naši državi na tisoče ter se v volilnem boju trese takorekoč cela Avstrija. Predsednikom je enoglasno voljen g. Jarnovič, ki izraža veselje nad tako lepo udeležbo; s tem so Drameljčani pokazali, da se zanimajo za javno življenje. Vsi stanovi so danes združeni, le naš ubogi slovenski kmet je taval do danes osamljen, ker ni imel voditeljev in navdušenih mož, kateri bi ga vspodbujali, da bi se zavedel svojih pravic na svoji rodni zemlji. Pa ustanovila se je narodna stranka, katera je vzela v svoj delokrog v prvi vrsti kmetijski stan, a nekaj časa nato pa je prišla na dan v Mariboru takozvana »Kmečka zveza". Obžalovati je, da se Slovenci cepimo: toda narodna stranka je že večkrat in posebej za volitve ponudila roko k spravi, pa je bila vselej ošabno zavrnjena. Tako imamo mi Drameljčani čast danes v svoji sredini pozdraviti kot takega moža, katerega je svojim kandidatom izvolilo v Žalcu 1500 kmetov, moža, kateri je iz vaše sredine, moža, ki dobro ve, kje kmeta čevelj žuli, moža, kateri se ne bo ustrašil jeznih obrazov naših vladnih mož, ampak bodite zagotovljeni, da bo zastavil vse svoje moči ter deloval v blagor svojemu sotrpinu kmetu.
K besedi se oglasi g. Blaž Jesenek. Spominja se, da je naš prejšnji župnik Podhostnik ob neki volitvi rekel: »vsak, kateri se za kakšnobodi izvolitev vsiljuje, nima dobrega namena". Tako tudi večni kandidat dr. Povalej se nam na vse moči vsiljuje, ravno tako kakor ponuja Ribničan svoja rešeta po svetu, ter hoče po vsej sili zlesti kot poslanec v državni zbor. Nasprotno pa naš kmečki kandidat Roblek, kteri se nam bo ravnokar predstavil, se nam ni vsiljeval, ampak je prišel danes k nam na izrecno prošnjo g. župana in več drugih uglednih volilcev. Nato stopi na oder naš kandidat g. Franc Roblek in na stotine grl zaor po dvorani: Živijo Roblek! Že njegov možati nastop je takoj pridobil zaupanje vseh navzočih. Začne razvijati svoj program ter omeni, da nam noče obljubljati zlatih gradov, katerih nam ne more dati, a volilci naj bodo zagotovljeni, da bo v slučaju volitve deloval za kmečki stan pa tudi za vse druge stanove, kajti, ako se bode kmetu dobro godilo, bode s tem tudi vsem drugim stanovom pomagano. Burni živijo-klici in pritrjevanje med govorom je prP čalo, da je govoril vsem iz srca. — Nato govori obširno dr. Karlovšek; omenja, da nam je voliti med dvema kandidatoma, med kmetom in med c. kr. financerjem, da se bode vsak odločil za kmeta, je gotovo; nasprotno pa se mu ravno tako zdi, če bi kdo financarja volil, kakor bi kdo kozla za vrtnarja postavil. — Govovorili so še gg' Frad-rih, Kveder in Blaž Urleb.
(Konec prihodnjič.)
Društvene vesti.
Gg. pevcem „SIov. del. podp. društva v Celju" se uljudno naznanja, da se vrši pevska vaja danes, dne 11. aprila ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih. Ob 9. uri istotam odhodnica g. Jožeta Obiličnika, na katero se najuljudneje vabi.
SfgOdbor »Celjskega pevskega društva" naznanja vljudno gg. pevcem in damam pevkam, da se pevske vaje vršijo odslej ob torkih za moški, ob sredah za ženski, in ob petkih za mešan zbor. vselej ob 8 uri zvečer v čitalnici, ter se vsi vabijo vljudno h gotovi in točni udeležbi, ker z netočno udeležbo in nerednim obiskovanjem pevskih vaj. zelo obte-
žujejo delovanje odbora in g. pevovodja. ter ovirajo napredek petja.
Vojnik. Narodna čitalnica v Vojniku ima v nedeljo dne 14. t. m. ob 1. uri popoldne v društvenih prostorih svoj redni občni zbor. Na sporedu so volitve novega odbora. Slovenci in Slovenke, ki se zanimate za to prepotrebno ljudsko izobraževalno društvo, pridite vsi v velikem številu.
ODBOR.
Učiteljsko društvo za laški okraj zboruje.v nedeljo 14. aprila t. 1. ob pol 11 uri dopoldne v Laškem trgu. Ob 10. uri pevska vaja. Aljaževo pesmarico 2. zvezek naj pri-neso pevci seboj! K obilni udeležbi vabi odbor.
Izobraževalno društvo v St. Petru v Sav. dol. priredi v nedeljo, dne 14. aprila ob 3. uri popoldne v prostorih g. Šribarja v Dobertešivasi igro „Zaklad". Vabi se k obilni udeležbi.
Bralno društvo na Gomilskem priredi v nedeljo 14. t. m. ob 3. uri pop. v prostorih g. Cukala igro „Na ogledih". Z veselico bojo združene deklamacije, srečolov, prosta zabava; med odmori bodo udarjali izborni braslovški tamburaši. Rojaki od blizu in daleč! Posebna vabila se ne bodo razpošiljala! Pridite v obilnem številu!
Čitalnica v Brežicah, priredi v nedeljo 14. aprila 1.1. gledališko predstavo. Igralo se bo: „Prvi". burka v treh dejanjih. Ker je čisti dohodek namenjen za ustanovitev ljudske knjižice, pričakuje se mnogobrojna udeležba iz okolice.
Oklic vsem slov. učit. društvom na Štajerskem!
»Staj. Lehrerbund" skliče 9. maja t. 1. de-legacijsko zborovanje radi pogodbe »Bunda" z avst. »Beamteuverein-om" in učit. plač. Zato se tem"potom pozivajo slov. učit. društva na Štajerskem, da tekom aprila t. 1. izvolijo event. s v o j e del e ga te ter iste naravnost oznanijo vodstvu »Bunda" v Gradec. Potne troške delegatom naj plačajo društva sama, ker »Zvezi" naši nedostaje sredstev. — ,.Bund" zahteva imenik članov naše »Zveze", a za 1. 1907. vposlali ste le dve društvi podpisanemu vodstvu tozadevni seznam. — Tudi ima vsako društvo vpo-slati za vsakega svojih članov 30 h letnega prispevka »Bundu"! Društva naj se odzovejo ti svoji dolžnosti, kakor je bilo to že svoječasno naznanjeno.
Vodstvo
. Zveze slov. štaj. učiteljev in učiteljic v Celju.
Kako preosnovati našo šolsko družbo? Pod
tam naslovom ~izide v kratkem v Pragi knjižica, ki bo skušala prinesti nekaj več luči v to zamotano vprašanje. Čisti dobiček brošure je namenjen družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Namerava se v brošuro sprejeti več strani inseratov. Ker je namen knjižice tako nad vse rodoljuben in ker je pričakovati, da bo zelo razširjena, priporočamo trgovcem in drugim podjetnikom, da inseri-rajo v brošurico. (Velikost brošure 175>(ll5 mm). Natančneje podatke daje: »Manjšinski odsek" v slov. akad. društvu „Adri.ja", Praga II., Spalen^ ulica 20.
V najem se da takoj
nova hiša
z dvema sobama, kuhinjo, shrambo, pralno kuhinjo, kletmi, hlevom ter tri četrtinami orala zemlje na Spodnjem Bregu pri Ptuju. Da se v najem tudi sama hiša brez zemlje. Več se izve pri tamkajšnjem županu, g. M. Muzeku.
50 3-1
Štiri službe
potovalnih uradnikov
proti stalni plači in proviziji razpisuje
generalni zastop banke „Slavije"
v Ljubljani. Nastop takoj! 48
V najem ali na račun se da na novo sezidana enonadstropna
hiša z gostilno in prodajalno
tik novega mosta pri Brežicah na »Griču". Poslopje stoji ob velikem smrekovem gozdu, kjer so lepa sprehajališča. Veliko in krasnih stanovanj za letoviščarje. Nepopisno lep razgled na Posavje iu planine. Dobra pitna voda, mrzle in termalne kopeli. Prijetni izleti v okolico Vsa nadaljna pojasnila daje Posojilnica v Brežicah.	53 1
V notarski pisarni na Spod. Štajerskem se sprejme

IICI
izobražen v zemljiško-knjižnili in tožbenih zadevah in zmožen stenografije; prednost imajo pevci. Plača po dogovoru. Nastop takoj. Ponudbe pod „notar" na uredništvo tega lista.
49 1
isce samostojna gos-pica. Poste-restante A. Z.
54 2-1
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da imam veliko zalogo
sVojega Vina
črnega in belega; cena nizka. Nazahtevo pošljem vzorec.
Jožef Logar, Dignano (Istra).
62 3-1
Občinskega tajnika
sprejme žalska občina s 1. majem t. 1. proti mesečni plači 80 kron. — 3-2	Ponudbe do 20. aprila 1.1.
na županstvo trga Žalec.
POSESTVO
Je naprodaj
na Spodnjem Štajerskem v lepem in prijaznem kraju. — Več se izve pri
Karol Cimperšeku
trgovcu, Laški trg. 44 3-3

Dva. poštena, in pridna
s primerno šolsko izozbrazbo se sprejmeta v uk takoj
pri Zvezni trgovini v Celju.
Ponudbe pismeno na vodstvo Zvezne trgovine in tiskarne v Celju.	46 3-3
Pristnega vina
lastnega pridelka od zadnjih letnikov ponuja po nizkih cenah (21) 10—
Ivan Kočevar, velepos.
v Središču (Polstrau) ob južni železnici.
Brzojav
za Tse gospode, kateri si žele nabaviti elegantne, moderne in flne kravat«, nadalje ilne ovratnike in zapestnice, s svetovno znanim "ITT^TJ T^l A 4 srajce :: znakom j T IjX\i1	rokavice
nogavice, žepne robce, naramnice in dežnike da so y vseh omenjenih predmetih ravno prišle nove poftiljatve v velikanski množini. — PoStne poSiljatve hitro in točno.
trgoTsfca hiša manufaktnrnega in modnega blaga na debelo in drobno
Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, prodaja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart
Zvezna trgovino
Celje, Rotovška ulica št. 2
priporoča
kanceiijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir.
sVinčtiiHi peresa perestttHi radtrKe KamencHi tablice gobice črnilo
Trgovske knjige v V8eh ve)ikostih frta^
-°	' ° z eno ali dvema kolonama, v papir. platno, gradi, ali pol usnje vezane.
Odjemalne knjižice po raznHi cenah. Največja zaloga vseh tiskovin
za občinske urade krajne šolske svete, učitelj-stvo, župnijske urade, okrajne zastope. užitnin-ske zastope. hranilnice, posojilnice, odvetnike, notarje in privatnike.
£a;tna zaloga šol zVezHoV in risar,H.
Panirnafp vrpfp Tseb velikosti P°
rd(JII Mdie VICbB nalnih tovarniških cenat
nalnih tovarniških cenah
$tamhilip Pečatniki, vignete. (Siegelmarken; ILHIJC za ura(]e in privatnike izvršujejo se v najkrajšem časn.
Dnnicnirp um°tne- pokrajinske in s cvetlicami UUplalllLC 0(j najpriprost«jše do najfinejše.
Albumi za slike, dopisnice in poezije. (2) h
Zavitke za urade v vseh velikostih.
Pnniki za tiskovine in pisarniške potrebščine so brezplačno na razpolago.
Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cene.
Priznano dobro blago. Solidna in točna postrežba.
NAJNOVEJŠA IZNAJDBA!
zamore se lahko iu : naglo pogasiti le s
llelik požar
Smekalovimi brizgalnicami
z 40% delavske sile pomanjšanim ravnotežjem nove sestave, koje od desne in leve strani vlečejo in mečejo vodo. — V vsakem položaju delujoče kretanje brizgalnic nepotrebno!
R. A. Smekal, Zagreb
skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sesalk in go-========= spodarskih strojev ter motor-mlinov. ======
15352 Odplačevanje na obroke gggg m 129 odlikovanj! m EBEgj
IS
O
ar
o
EDINA SLOVANSKA DELNIŠKA ŽIVLJENSKA ZAVAROVALNICA
3i


Najugodnejše in najcenejše zavarovanje:
a)	Za slučaj smrti.
b)	Za slnčaj smrti in doživetja.
c)	Zavarovanje dote in oprave nevest.
d)	Moderno zavarovanje s sočasnim obrestovan jem vseh vlog.
e)	Moderno zavarovanje s sočasnim zavarovanjem za slučaj nesposobnosti.
f)	Najrazličnejše kombinacije zagotovljenja pokojnine.
Najboljši zavarovalni pogoji c
a)	Zavarovani znesek se izplača popolnoma tudi v slučaju samomora, dvoboja, če je bilo zavarovanje dve leti brez prestanka v veljavi.
b)	zavarovalne listine ne zapadejo, če so tri leta v veljavi, in če ni nanje podano posojilo.
c)	Zavarovalne listine, ki so bile vsled neplačane zavarovalnine zmanjšane ali zapadle, se more kadarkoli tekom treh mescev obnoviti, to obnovljen}« ni odvisno od zdravstvenega stanja še živečega zavarovanca.
d)	Na zavarovalne listine, ki so najmanj tri leta v veljavi, dovoljuje družba posojila za zmerne obresti.
e)	Vojni riziko je v vseh zavarovanjih (izvzemši samo vojake po poklicu in osebe, ki izvršujejo vojaško službo pri mornarici) takoj od začetka in sicer do zneska kron 10.000 brezplačno vštet.
PRVA ČEŠKA
S SPLOŠNA DELNIŠKA S DRUŽBA ZA ZAYAROYANJE
NA ŽIVLJENJE

Pojasnila daje in cenike razpošilja zastopnik A. Terdek v Celju Schillerjeva cesta št. 3.



m
«HMI