Revus Journal for Constitutional Theory and Philosophy of Law / Revija za ustavno teorijo in filozofijo prava 4 | 2005 Svoboda izražanja Razlagalne odločbe Ustavnega sodišča RS Z izrecno ustavno podlago?! Interpretive Decisions of the Constitutional Court of the Republic of Slovenia. With an Explicit Constitutional Basis?! Andrej Kristan Electronic version URL: http://journals.openedition.org/revus/1686 DOI: 10.4000/revus.1686 ISSN: 1855-7112 Publisher Klub Revus Printed version Date of publication: 1 janvier 2005 Number of pages: 11-41 ISSN: 1581-7652 Electronic reference Andrej Kristan, « Razlagalne odločbe Ustavnega sodišča RS », Revus [Spletna izdaja], 4 | 2005, Datum spletne objave: 04 mars 2013, ogled: 04 mai 2019. URL : http://journals.openedition.org/revus/1686 ; DOI : 10.4000/revus.1686 All rights reserved R a z l a g a l n e o d l o č b e U s t a v n e g a s o d i š č a R S – z i z r e c n o u s t a v n o p o d l a g o ? ! An drej Kri stan 1 Uvod Vpra ša nja, ki jih raz la gal ne od loč be iz zi va jo v prav ni in po li tič ni jav nos ti, so očit na, raz um lji va. Tis to, kar ni očit no, kar ni jas no, je sa ma na ra va teh od - ločb. Spo ren je lah ko nji hov uči nek, za to se upra vi če no po stav lja vpra ša nje, za kaj pri njih sploh gre. Ustav no sod na ob raz lo ži tev tip sko opre de lju je raz - la gal ne od loč be kot ta ke, ki za kon pu šča jo v ve lja vi, hkra ti pa iz prav ne ga re da iz lo ča jo tis ti po men ali tis to raz la go, ki je ne us tav na (U-I-108/91). Te - mu okvi ru pa iz rek ta kih ustav no sod nih od ločb po gos to ne ustre za. Vzo rec iz re ka, ki ga po vze mam iz ve či ne iz da nih raz la gal nih od ločb, se na mreč gla - si, da »za kon ni v ne sklad ju z usta vo, če se raz la ga ta ko« ... – Ustav no so di - šče s tem iz po stav lja ne ko pri mer no raz la go. Tak iz rek ne »iz lo ča« (kot bi lah ko raz ume li iz ob raz lo žit ve), pač pa prej us mer ja in da je ne kak šno na po - ti lo o tem, ka te ra raz la ga je »pra va«, to rej ustav na. Raz la gal na od loč ba pa za - to »iz lo ča« kveč je mu po sred no – v ob raz lo žit vi – in to še le po uče nju ustav - 11U S T A V N O S O D N O P R A V O T V O R J E R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 1 E-pošt ni na slov av tor ja: ak.kri stan@si ol.net. Andrej KRISTAN, 2005: Razlagalne odločbe ustavnega sodišča RS – z izrecno ustavno podlago?! Revus – Revija za evropsko ustavnost (2005) 4. 11–41. www.revus.eu ne ga so di šča, ki po u dar ja dolž nost »vseh dr žav nih or ga nov, da se rav na jo v skla du s od loč bo ustav ne ga so di šča« (U-I-108/91). Pri tem je ta iz ra zi ta zme - da. Če naj raz umem raz la gal ne od loč be, mo ram prav raz ume ti tu di te ma ti ko sa mo. Raz/ume va nje ali lo če va nje, po stav lja nje loč nic in opri jem nih točk, je bi stve na po stav ka vsakr šne ga do je ma nja. Tu se vse sploh zač ne. Za ra di umes - tit ve, po jas nit ve in sploh raz ume va nja raz la gal nih od ločb so tu di ustav ni sod - ni ki »raz la ga nje« po sta vi li v na sprot je; po sta vi li so ga v na sprot je z »raz ve lja - vlje njem«, in si cer s tis tim ar gu men tom a for ti o ri a mai o ri ad mi nus – tem bolj, z več je ga na manj še: »Če lah ko raz ve lja vim, lah ko tu di raz la gam,« je rek - lo ustav no so di šče (ta ko Tes ten v Ko men tar Usta ve RS). – In za če le so se se - ve da de ba te o tem, ali je raz ve lja vi tev res več ji po seg kot raz la ga nje. Ta ar gu - ment je bil očit no pre šib ka re to rič na fi gu ra. Zme da, ki v prav ni in po li tič ni jav nos ti os ta ja po njem, pa pri za de va tu di av to ri te to ustav nih sod ni kov, saj je jas no raz lo če va je bi stve no ta ko pri do je ma nju kot spre je ma nju. Slo ven ska te o ri ja in do ma ča ustav no sod na prak sa po mo jem mne nju na ob rav na va nem po droč ju po tre bu je ta no vo po i me no va nje. Po i me no va nje, ki bi od pra vi lo zme do; po i me no va nje, ki bi iz rec no ka za lo na prav no na ra vo, na učin ke po sa mez nih ti pov raz la gal nih od ločb. Ustrez nej ša no men kla tu ra od te, ki jo ima mo, bi v dobrš ni me ri lah ko od go vo ri la tu di na po pu lar no prob le ma - ti ko teh od ločb. V pi sa nju za to na kon cu po nu jam svoj pred log; no men kla tu - ro. Pred tem se lo te vam še očit nih vpra šanj: Ali ustav no so di šče z raz la ga njem de lu je v okvi ru svo jih ustav nih pris toj nos ti ali te pre se ga? – Ali ustav no so di - šče z upo ra bo ta ko ime no va ne teh ni ke raz la gal nih od ločb de lu je na na čin, ki ustav no pri ti če za ko no daj ni ve ji ob las ti ozi ro ma red ne mu sod stvu? – Ali je takš - no de lo va nje z usta vo sklad no in ali je pri mer no? Pri kaz de lim na dva de la. V pr vem se mi zdi po treb no, da pre teh tam iz vor - ne raz lo ge, ki so ustav no so di šče lah ko na pe lja li na od mik od do tlej usta lje ne od lo čit ve ne al ter na ti ve; ta je pos to pek za oce no ustav nos ti ne ke ga za ko na skle - ni la bo di si z za vr ni tvi jo po bu de ali zah te ve bo di si s for mal no raz ve lja vit vi jo za - ko na v de lu ali v ce lo ti (pr vi del). V dru gem de lu pa se spra šu jem, ka ko me hak in spre ten ustav no sod ni po seg je raz la gal na od loč ba v res ni ci sploh lah ko, za - to na gro bo pre če šem de jan skost in na ka za ne spre mem be. Na kon cu sku šam ob rav na va no po droč je ure di ti in, kot že re če no, da jem pred log jas ne ga po i me - no va nja (dru gi del). U S T A V N O S O D N O P R A V O T V O R J E R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 12 www.revus.eu 1. Pre tor ski nov um – na trd nih tleh 2 Raz la gal na od loč ba ustav ne mu so di šču pre cej raz šir ja pa le to mož nih po se gov v prav ni red. Ne pred vi de nost te ga ko ra ka pa kli če – ne i zo gib no in po vsem le - gi tim no – k is ka nju tis tih te me ljev, ki bi mo gli ustav ne sod ni ke na pe lja ti k »po - be gu«3 iz pr vot no začrta nih okvi rov. Re sda ne ka te rim za tr je va nje od sot nos ti čr - kov ne ga na po ti la že za do šča za os tro na spro to va nje sod ni kom za ko na, a na vpra ša nje te me ljev raz la gal nih od ločb pre pro sto ni mo go če od go vo ri ti z go lo ek - se ge zo prav nih be se dil. Ek se ge za – to je stvar na ali be sed na raz la ga ka ke ga tek - sta – ne za do šča, za to ker vé de nja o nas ta ja nju in upo rab lja nju prav nih be se - dil, vsaj v do lo če nem de lu, ne mo re jo bi ti za pi sa na v njih sa mih. Be se di la na - mreč skla di šči jo in pre na ša jo do lo če ne in for ma ci je, zna nje o tem, ka ko se ti po - dat ki skla di šči jo in pre na ša jo ter ka ko se iz sa mih be se dil na to raz be re jo, pa ne mo re jo bi ti za pr ta v tais ti ka nal spo ro ča nja. Na to opo zar ja te o ri ja kul tur ne re - pli ka ci je,4 ki prav ni zna nos ti ne bi sme la bi ti tu ja, saj je tu di pra vo po vsem kul - tur ni po jav. So o či ti se mo ram za to s pra vo sod no de jav nost jo ter z na če li, ki jo us mer ja jo. Naj prej raz gr nem na ra vo ustav no sod ne ga od lo ča nja (pr vo po glav - je), na to iz po sta vim zah te ve prav ne ga re da (dru go po glav je). 1.1. Te me lji raz la gal nih od ločb, ne loč lji vo po ve za ni z ustav no sod nim od lo ča - njem Pr vot ni okvir, ki naj bi ustav ne ga sod ni ka si lil k iz bo ru za vr ni tev/raz ve lja vi tev, ne zdr ži pri tis kov te o re tič nih zah tev, ki jim je tu di na Beet hov no vi iz po stav lje na sod niš ka to ga. V čem je te ža va? V le tu 1993 so ustav ni sod ni ki ob rav na va li pri mer (U-I-108/91; Od lUS II, 67), ko se je iz pod bi ja no prav no do lo či lo v prak si raz ume - lo in upo rab lja lo na več na či nov, od ka te rih so bi li ne ka te ri ustav no do pust ni, dru gi pa ne.5 Kak šne so sploh mož nos ti rav na nja in kak šna je nji ho va moč v takš - 13Raz la gal ne od loč be Ustav ne ga so di šča RS – z iz rec no ustav no pod la go?! R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 2 Pod la ga za ta čla nek je di plom sko de lo z nas lo vom Raz la gal ne od loč be Ustav ne ga so di šča RS, ki sem ga av tor za go var jal v sep tem bru 2004 na Prav ni fa kul te ti Uni ver ze v Ljub lja ni (men tor prof. dr. Ma ri jan Pav čnik). 3 Ta ko v od lič ni pri mer jal no prav ni ana li zi Thi er ry Di Man no, Le ju ge con sti tu ti on nel et la tech ni que des dé ci - si ons »in ter pré ta ti ves« en Fran ce et en Ita lie, Eco no mi ca, Aix-Mar se il le 1997, s. 25. Na po glav je te ana li ze se v tem pr vem de lu me to do lo ško tu di nas la njam. 4 Glej in pri mer jaj Oli ver Go o de nough: »ŠT]he ac ti on of ma king and ac ces sing the ex ter nal sto ra ge must be pas sed on at least part ly thro ugh un sto red pro ces ses.« v član ku: ‘The Cul tu ral Re pli ca ti on The o ry and Law’, The Grut her In sti tu te Wor king Pa pers on Law, Eco no mics, and Evo lu ti o na ry Bi o lo gy, 1/2001; http://www.be press.com/giwp. 5 Tu pu ščam vne mar si cer zap le ta jo če oko li šči ne, da se je pos to pek za čel na pod la gi sta re Usta ve SRS (1974 z amand ma ji) in sta re ga za ko na o pos top ku pred Ustav nim so di ščem SRS, pre so jal pa se je za kon, ki ni več ve ljal. Te oko li šči ne pu ščam vne mar, saj ob rav na vam gol prob lem raz la gal nih od ločb. www.revus.eu nih za de vah? Naj ustav no so di šče de lu je le na rav ni prav ne ga do lo či la ali se lah - ko spus ti v nje gov po men, nje go vo raz ume va nje in upo ra bo v prak si? Ni dvo ma o tem, da naj sod nik – vsak sod nik – pra vo upo rab lja, pri tem je ute me lje no vpra - ša nje nje go ve raz la ge. Je sod nik lah ko »la bou che qui pro non ce les pa ro les de la loi«6 ali pa je tre ba obu di ti je zik Ci ce ra in Kvin ti li ja na, ki ju ris ta ozna ču je z be se - do in ter pret?7 (1.1.1.) Od te ga je od vi sen pred met od lo ča nja, na ka te re ga je ustav - no so di šče po zva no z zah te vo ozi ro ma s po bu do. (1.1.2.) 1.1.1. Raz la ga nje v pra vu Da bi to rej raz umel po jav raz la gal nih ali in ter pre ta tiv nih od ločb,8 se mo ram lo - ti ti sa me ga prob le ma raz la ge v pra vu. Naj prej mo ram raz čis ti ti, ali je raz la ga - nje ob vez na po stav ka mi sel ne de jav nos ti, ki pri pe lje do upo ra be pra va, do pra - vo sod ne od lo čit ve, ali ne (1.1.1.1.). Na to se spus tim v vpra ša nje pred me ta raz - la ge (1.1.1.2.). 1.1.1.1. Nuj nost raz la ga nja V pra vu je tu di dan da nes (še) moč no za sto pa no sta li šče, ki pra vi, da raz la ga nje ni ved no po treb no. Dok tri na »jas ne ga po me na« [nem. die ‘Sens-Cla ir’ Dok trin]9 se opi ra na raz ume va nje, ki je iz ra že no tu di z zna nim prav nim re kom in cla ris non fit in ter pre ta tio; ali pa s so rod nim in ter pre ta tio ces sat in cla ris.10 Sklad no z njo »ja sen tekst do pu šča le upo ra bo, ne pa raz la ga nja«.11 U S T A V N O S O D N O P R A V O T V O R J E R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 14 6 Char les Lo u is de Se con dat Mon tes quieu, De l’es prit des lo is (1788), knji ga XI, 6. po glav je. 7 To tr di tev mi je po tr dil pro fe sor Ja nez Kranjc. Yann Pac lot pa opo zar ja, da je na pri mer v De In sti tu ti o ne Ora - to ria, 3, 6, 59, Kvin ti li jan po vsem ize na če val ju ris in ter pres in ju ris con sul tus. Glej Yann Pac lot, Re cher che sur l’in ter pré ta ti on ju ri di que, dok tor sko de lo, Pa riz II, 1988, s. 3, op. 1. 8 Za sle dil sem, da naj bi bil iz raz pr vi upo ra bil ita li jan ski ustav no prav nik Vez io Cri sa ful li pred dob ri mi tre mi de set let ji v član ku ‘La sen ten ze in ter pre ta ti ve del la Cor te con sti tu zi o na le’ (Riv. Tr mi. Dir. proc. civ. 1967, I.). Po i me no va nje se je raz ši ri lo čez dr žav ne me je, z do ma čim po ja vom te ga ti pa od ločb pa se je pri je lo tu di pri nas (»in ter pre ta cij ska od loč ba« U-I-108/91; Od lUS II, 67). Naj po gos tej ša sta dva na pol pre vo da: in ter pre ta - cij ske in in te pre ta tiv ne od loč be. Vča sih zme de, da sta oba iz ra za upo rab lja na v enem sa mem član ku. Njun po men je enak, raz li čen je le be se do tvor ni iz vor. Sam se ve či del od lo čam za ra bo poj ma raz la gal ne od loč be, če prav je tu di ta ter min po men sko za va ja joč, češ da to so pa tis te od loč be, ki vse bu je jo raz la go pra va. Kot bom pri ka zal v tem pod po glav ju, je raz la ga nje pra va ne i zo gib no po treb no pri vsakr šnem od lo ča nju. Zna čil - nost, ki od loč bi da je ime, je ta, da z raz la gal no od loč bo ustav no so di šče iz po stav lja raz la go za ko na in po se - ga v prav na pra vi la. Dru gač ne od loč be iz po stav lja jo čr ko za ko na in po se ga jo v za kon sko be se di lo. Glej to pod po glav je in spo daj 2.2.2. 9 Če prav je v Nem či ji po i me no va na, pa to ni nem ška dok tri na. Glej Fri ed rich Mül ler, Ju ris ti sche Met ho dik, 7. iz da ja, Dun ker & Hum blot, Ber lin 1997, pa ra. 258, s. 190. Glej tu di Mi chel van de Ker cho ve, L’in ter pré ta ti on en dro it; ap pro che plu ri dis ci pli na i re, Uni ver za Saint-Lou is, Bru selj 1978, s. 13 in nasl. 10 »Ti laž ni re ki ni ka kor ne iz ha ja jo iz rim ske ga pra va,« tr di Yann Pac lot in obe nem opo zar ja na za te ka nje k la - tin šči ni, ki da ima pred vsem na men za kri ti na iv nost. Glej Yann Pac lot, na ve de no de lo (glej zgo raj, op. 7), s. 373, op. 1. www.revus.eu Chaēm Pe re l man se je ob ta ko raz ume va nje spo tak nil s pre pro sti mi vpra ša - nji: »Pa ven dar, kdaj lah ko re če mo, da je be se di lo jas no? Ko je ja sen po men, ki mu ga pri pi še za ko no da ja lec? Ko je po men, ki se mu ga pri pi su je, ja sen sod ni - ku? Ko se oba po me na uje ma ta?«12 Jas nost ali ne jas nost nis ta ka ko vost ni last - nos ti be se di la, ki bi ob sta ja li že pred raz la ga njem, pač pa sta plod raz la ga nja.13 Rav no to, da be se di lo opre de li mo kot jas no ali ne jas no, po me ni, da be se di lo že raz la ga mo. Prav no be se di lo pa je tre ba raz la ga ti, kot bi re kel Fri ed rich Mül ler, tu di pred vsem in po se bej že za to, ker mo ra bi ti upo rab lje no – to je kon kre ti zi - ra no – v po sa mič nem (res nič nem ali na miš lje nem) pri me ru.14 Jas nost na mreč ni ve za na le na so be se di lo, mar več je od vis na tu di od oko li ščin, od ži vljenj ske - ga de jan ske ga sta nu, na ka te rem naj bi pra vo upo ra bi li.15 Naj bo za pri mer »jas - no« do lo či lo, ki pre po ve du je vstop na av to bus v sprem stvu psa. Kaj pa, ko imam na vr vi co pri ve za ne ga zaj ca ali pa med ve da? Če naj bi bi lo do lo či lo jas no, ko gre za psa, je te mu še ta ko, ko gre za ka ko dru go ži val? V od go vor nam po ma - ga ta ra tio le gis ter ustrez no raz la ga nje. Pe re l man kon ča z ugo to vi tvi jo, da je be - se di lo jas no, do kler nas vsi raz um ni po me ni, ki bi mu jih lah ko pri pi sa li z raz - la ga njem, pri pe lje jo do is te re šit ve. Ker pa je lah ko ozna ka jas nos ti be se di la le po sle di ca raz la ga nja, dok tri na »jas ne ga po me na« pro pa de. Do vsakr šne ga po me na se do ko plje mo z raz la ga njem prav ne ga be se di la. Med iz re kom be se di la in upo ra bo pra va mo ra mo za to nuj no pre čka ti most raz - la ge.16 Ali – kot pra vi Hans Kel sen – če mo ra nek prav ni or gan upo rab lja ti pra - vo, mo ra nuj no opre de li ti po men, ki naj ga upo ra bi, in za to mo ra nuj no raz la - ga ti.17 Pa ven dar, kaj je tis to, kar raz la ga? Kaj je pred met raz la ga nja? 1.1.1.2. Pred met raz la ge Prob lem se skri va v raz ume va nju be se de »za kon« in mi prav za prav po stav lja osred nje vpra ša nje ob rav na va ne sno vi, saj sta od te ga od vis ni ni že ob rav na va - ni »kon fi gu ra ci ja in efek tiv nost in stru men tov«,18 s ka te ri mi se ustav ni sod ni ki 15Raz la gal ne od loč be Ustav ne ga so di šča RS – z iz rec no ustav no pod la go?! R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 11 Mi chel van de Ker cho ve, na ve de no de lo (glej zgo raj, op. 9), s. 13. 12 Chaēm Pe re l man, ‘L’in ter pre ta ti on ju ri di que’, v L’in ter pre ta ti on dans le dro it, Ar chi ves de Phi lo so phie du Dro it (A.P.D.), XVII/1972, s. 30. 13 Glej Ric car do Gu as ti ni, Da l le fon ti al le nor me, 2. iz da ja, G. Gi ap pi chel li, To ri no 1992, s. 106, kjer av tor po - vze ma kri ti ko, ki je nas ploh moč no za sto pa na med ita li jan ski mi pis ci. 14 Glej Fri ed rich Mül ler, na ve de no de lo (glej zgo raj, op. 9), pa ra. 258, ss. 189, 190 in dru god. 15 Mi chel van de Ker cho ve, na ve de no de lo (glej zgo raj, op. 9), s. 37 in nasl. 16 Thi er ry Di Man no, na ve de no de lo (glej zgo raj, op. 3), s. 35. 17 Glej Hans Kel sen, Pu re The o ry of Law, an gleš ki pre vod Ma xa Knighta po 2., pre gle da ni in do pol nje ni nem - ški iz da ji, The Law bo ok Ex chan ge, New Jer sey 2002, s. 348: »If law is to be ap pli ed by a le gal or gan, he must de ter mi ne the me a ning of the norms to be ap pli ed: he must »in ter pret« the se norms.« 18 Gus ta vo Za gre bel sky, La gi us tiz ia con sti tu zi o na le, Bo log na, Il Mu li no, 1988, s. 279. www.revus.eu lo te va jo pre so je ustav nos ti za ko na. Ko ta ko go vo rim o za ko nu, o prav nem de - ja nju (ali ak tu) za ko no da jal ca, naj mis lim na be se di lo te ga de ja nja ali na po men, ki ga to be se di lo iz ra ža? Očit no vpra ša nje pred me ta skri va te ža ve, ki sa me ne ska če jo v oči: gre za prob lem raz li ko va nja med prav nim do lo či lom in prav nim pra vi lom (ali prav no nor mo). Prob lem raz li ko va nja med prav nim do lo či lom in prav nim pra vi lom. »Mor da ni od več opo zo ri lo, da je raz li ko va nje med do lo či lom in prav nim pra - vi lom sko raj da ne o paz no v ob čem iz ra ža nju prav ni kov (še po se bej ci vi lis tov). Ne za to, ker bi bi la iz ra za ne po zna na v je zi ku te o ri je ali sod ne prak se, v ka te - rih je raz li ko va nje os no va no. Pač pa prej za to, ker prav ni ki brez briž no upo rab - lja jo en ali drug iz raz.« Ta ko je za Ita li jo oce nil Ric car do Gu as ti ni.19 Ena ko žal ve lja za naš prav ni pro stor. Raz li ko va nje je ve či del pre zr to tu di v od loč bah ustav ne ga so di šča, kjer ne kaj krat go vo ri jo o »iz pod bi ja ni nor mi« (prav nem pra - vi lu), ko je v res ni ci v pre ce pu iz pod bi ja no za kon sko do lo či lo ali člen. V čem je to rej raz li ka? Prav no do lo či lo (ali do loč ba) je skup »pis nih je zi kov nih ob raz cev«,20 kot so člen, pa ra graf, ali nea ali dru ga je zi kov na eno ta prav ne ga pred pi sa. Kaj pa je prav no pra vi lo? Prav no pra vi lo do lo ča res ni čen prav ni po lo žaj nas lov ni kov21 in je te melj na nor ma tiv na se sta vi na prav ne ga re da.22 Ker na me nu ali vo lji za ko - no da jal ca pri zna va mo nor ma tiv no na ra vo, bi lah ko za kon sko prav no pra vi lo sklep no ize na čil kar z vo ljo ali na me nom za ko no da jal ca. – Ta ko raz ume va nje bi se hit ro iz ka za lo za na pač no. Na men ali vo lja za ko no da jal ca je na mreč ne ka mi sel na vse bi na (pred sta va ali po jem). Te se kot ta ke ne mo re jo pod va ja ti, mno ži ti, pre na ša ti – saj ne po - sred na po ve za va med mož ga ni dveh, ki bi omo go ča la pre nos no tra njih po dat - kov nih struk tur, ne ob sta ja. Ra ču nal ni ki ima jo se ve da pri mer no žič no vez. To, kar opa zu je mo in kar lah ko po u stva ri mo ljud je, so de ja nja; po se ben po men ima v pra vu je zi kov no de ja nje.23 Je zi kov no de ja nje – pa tu di za pis kot zu na nji no si lec nje go ve ga ohra njan ja, skla di šče nja – to mi sel no vse bi no (na men ali vo ljo za ko no da jal ca) le iz ra ža ali ozna ču je; da je ji ob li ko, pri mer no za spo ro ča nje, da je ji okvir. V te o ri jah zna - U S T A V N O S O D N O P R A V O T V O R J E R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 16 19 Ric car do Gu as ti ni, na ve de no de lo (glej zgo raj, op. 13), s. 19, in is ti, ‘Dis po siz io ne vs. Nor ma’, Gi ur. Cost., II/1989, s. 6. 20 Gus ta vo Za gre bel sky, na ve de no de lo (glej zgo raj, op. 18), s. 279. 21 Glej Franc Tes ten, ‘In ter pre ta ci ja v od loč bah ustav ne ga so di šča’, Prav na prak sa, 34/2000, s. 13 in nasl. 22 Glej Ma ri jan Pav čnik, Te o ri ja pra va, Prav na ob zor ja Can kar je ve za lož be, Ljub lja na 2001, s. 38. 23 Oli ver Go o de nough, ki bolj ob sež no raz prav lja o kul tur ni re pli ka ci ji v pra vu, de ja nja raz de li na ne je zi kov na de ja nja ter na je zi kov na de ja nja (ang. lin guis tic ac ti ons). Av tor pri svo jem pri ka zu ne vzpo stav lja zve ze s per for ma ti vom ali z go vor nim de ja njem (ang. speech act) Joh na L. Au sti na idr. Več o kul tur ni re pli ka ci ji v pra vu glej v: Oli ver Go o de nough, na ve de no de lo (glej zgo raj, op. 4). www.revus.eu me njes lov ja ali je zi ko slov ja bi re kli, da je be sed no de ja nje iz raz24 ali ozna če va - lec25 na memb ne vse bi ne (iz ra že ne ga ali ozna če ne ga na me na) in še le ta iz raz je mo go če upo ra bi ti kot pred met spo ro ča nja; še le ta iz raz ima spo ro čil no na ra - vo. Svoj na men mo ra to rej za ko no da ja lec nav zven iz ra zi ti z de ja njem – to se lah ko pos ne ma –, če naj se pre ne se do tis tih, ki naj pra vo iz vr šu je jo. Za kon je ta ko prav no ve ljav no de ja nje [prav ni akt]. In prav no do lo či lo kot nje gov ses tav - ni del je spo ro čil na tva ri na, iz raz, se stav ljen iz je zi kov nih zna kov. Ven dar mo - ra jo na dru gi stra ni nas lov ljen ci ozi ro ma tis ti, ki naj za kon iz vr ši jo, tem je zi - kov nim zna kom do lo či ti po men, da pra vo lah ko ude ja nja jo. Kot pi še tu di Hans Kel sen, je nor ma [prav no pra vi lo; A. K.]26 rav no po men prav ne ga ak ta.27 Prav - no pra vi lo je to rej po men pra vo daj ne ga be se di la, in ne be se di lo sa mo. V na - sprot ju z be se di lom ni stvar, tem več njen smi sel. V čem pa je smi sel opi sa ne ga lo če va nja? Ta se raz kri je s pre gle dom mo go čih med se boj nih raz me rij. Raz mer ja med prav nim do lo či lom in prav nim pra vi lom. Ko je raz me ji tev en krat po da na, se res mor da na hit ro zaz di, da je ko nec kon cev brez pred met - na, saj ob sta ja po pol na sklad nost med da ni ma poj mo ma: prav no pra vi lo je po - men prav ne ga do lo či la – in sled nje je to rej sklad no s pr vim. Tak za klju ček bi po jas nil brez briž no upo ra bo in med se boj no za me nje van je v ob čem prav nem iz - ra ža nju. Raz li ko va nju pa bi od vzel vsakr šno ži vljenj sko vred nost, saj če sta poj - ma sklad na, nju no lo če va nje ni ma smis la. A prav na res nič nost po leg zgor nje ga po ka že še dru ge pri me re: (a) Ne red ko eno do lo či lo vse bu je tu di več prav nih pra vil. Ka ko je to mo go če? Vsi ve mo, da je zi kov ni iz raz lah ko no si več po me nov. In prav no pra vi lo je prav do lo čen po - men pra vo daj ne ga be se di la. Iz te ga sle di, da vsak od po me nov prav ne ga do lo - či la lah ko pred stav lja ne ko prav no pra vi lo.28 Po leg te ga je (b) eno pra vi lo lah - ko za ob je to v več do lo či lih sku paj, ka dar so npr. po sa mez ne se sta vi ne prav ne - ga pra vi la (pri mar na hi po te za, dis po zi ci ja, se kun dar na hi po te za in san kci ja) za - 17Raz la gal ne od loč be Ustav ne ga so di šča RS – z iz rec no ustav no pod la go?! R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 24 Um ber to Eco, A The o ry of Se mi o tics, In di a na Uni ver si ty Press, Blo o ming ton 1979. 25 Fer di nand de Saus su re, Pre da va nja iz sploš ne ga je zi ko slov ja, Stu dia hu ma ni ta tis, Ljub lja na 1997. 26 V slo ven ski prav ni zna nos ti ena či mo prav no pra vi lo s prav no nor mo (prav nim me ri lom), Hans Kel sen pa ju je del no lo če val in v de lu, na ka te ro se nas la njam, v res ni ci go vo ri o nor mi. Sam ne to čno tu di v tem ci ta tu upo rab ljam iz raz prav no pra vi lo, ker Kel sno vo raz li ko va nje za moj pri kaz ni ma po seb ne ga po me na. 27 Glej Hans Kel sen, na ve de no de lo (glej zgo raj, op. 17) ter is ti, Thé o rie gé ne ra le des nor mes, P.U.F., Pa riz 1996, s. 33 in nasl. 28 Za kaj pra vim, da vsak od po me nov lah ko po me ni ne ko prav no pra vi lo? Za to, ker je nor ma tiv nost te melj ni po goj, da je ne ki po men že tu di prav no pra vi lo. Po go ja nor ma tiv nos ti pa se ve da ne iz pol nju je vsak po men; tak mo re bi ti ve ljav no pri pi san na po se bej do lo čen na čin od za to pris toj ne ga or ga na ali kot mor da naj lep - še, krat ko in po vsem pre pro sto za pi še Ot to Pfers mann: »Ce lui qui avan ce son roi de F1 vers F8 ne joue pas aux échecs.« ŠKdor pres ta vi kra lja z F1 na F8, ne igra ša ha.]. Glej Ot to Pfers mann, ‘Nor me’ v de lu: Al land, Ri als (ur.), Dic ti on na i re de la cul tu re ju ri di que, PUF, Pa riz 2003, s. 1080. www.revus.eu pi sa ne v raz lič nih čle nih. Naj de mo pa še (c) prav na pra vi la brez do lo čil (ta ka so prav na pra vi la obi čaj ne ga – ne za pi sa ne ga pra va) in (č) prav na do lo či la, ki ne vse bu je jo prav nih pra vil (npr. tis ta do lo či la, ki v za ko nu po da ja jo opre de lit - ve poj mov). * * * Po tem pri ka zu je to li ko bolj do je mlji vo, da je raz la ga nje pra va nuj na po stav - ka mi sel ne de jav nos ti, ki pri pe lje do nje go ve ga upo rab lja nja. Rav na ti se mo re mo in mo ra mo po prav nih pra vi lih, saj še le ta do lo ča jo res nič ni prav ni po lo žaj nas - lov ni kov; kar za de va prav na do lo či la, to rej pis ne je zi kov ne ob raz ce, kot so člen, pa ra graf, ali nea ali dru ga je zi kov na eno ta prav ne ga pred pi sa, se lah ko rav na mo le v skla du z nji mi.29 Da bi prav na pra vi la raz bra li, mo ra mo naj prej do de li ti po - men in smi sel prav nim do lo či lom, ki smo jih pre bra li. Po men in smi sel prav nim do lo či lom do de li mo z mi sel nim opra vi lom, po i me no va nim raz la ga nje. Os nov na prav na slo var ska opre de li tev za ko na bi to rej mo gla bi ti na sled nja: zá kon -ó na tu di zá kon -a m (á ó; á) 1. prav no de ja nje ali akt za ko no da jal ca: dr - žav ni svet je iz gla so val ve to na za kon dr žav ne ga zbo ra 2. a) be se di lo ta ke ga de ja - nja b) be se dil ni za pis ta ke ga de ja nja: za kon se gla si: De du je jo se lah ko stva ri in pra - vi ce, ki pri pa da jo po sa mez ni kom 3. po men, ki ga ta ko be se di lo iz ra ža: po za ko nu Ti na s tem av tom ne sme na ces to. Na tej os no vi bo zdaj la že do lo či ti pred met ustav no sod ne ga nad zo ra in do lo či - ti moč raz la gal ca. 1.1.2. Pred met od lo ča nja in moč raz la gal ca Ker gre za ustav no sod no pre so jo za ko na, se mor da zdi, da v tem pod nas lo vu na če njam raz re šen prob lem: pri pre so ji ustav nos ti za ko na je pred met ustav no - sod ne ga nad zo ra po vsem pre pro sto – za kon. Ven dar, po pri ka zu raz me jit ve med prav nim do lo či lom in prav nim pra vi lom, vpra ša nja pred me ta ustav no sod - nih od lo či tev ne mo rem od pra vi ti kar z le vo ro ko. (1.1.2.1.). Te mu prit rju je sod - nik Tes ten, re koč, da »ene ga od raz lo gov [za raz la gal ne od loč be] lah ko išče mo v od go vo ru na vpra ša nje, kaj je res nič ni pred met pre so je v pos top kih ab strakt ne kon tro le: do loč ba ali nor ma«.30 To li ko bolj, ker je tu di od te ga od vis na de jan - ska moč od lo ča nja ustav nih sod ni kov (1.1.2.2.). U S T A V N O S O D N O P R A V O T V O R J E R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 18 29 Pri mer jaj npr. s Fri ed ri chom Mül le r jem, ki pra vi, da be se di lo pred stav lja pro stor ski okvir ali pro stor ske za - me jit ve Šnem. der Wort la ut als Be gren zung des Spie lr a ums zu läs si ger Kon kre ti sie rung]. Fri ed rich Mül ler, na - ve de no de lo (glej zgo raj, op. 9), s. 218 in nasl. 30 Franc Tes ten, na ve de no de lo (glej zgo raj, op. 21), s. 13 in nasl. www.revus.eu 1.1.2.1. Pred met ustav no sod ne ga nad zo ra Ver ja mem si cer, da sem do tod pri mer no ute me ljil raz la ga nje ob zgor nji po stav - ki prav ne ga skle pa nja – pri upo ra bi pra va. Kdo pa ute gne pri po mni ti, da za kon v pos top ku pre so je ustav nos ti nas to pa na spod nji po stav ki sod niš ke ga si lo giz - ma in je za to de le žen dru gač ne ob rav na ve. Po se bej trd no bi bi lo lah ko ta ko opo - zo ri lo, češ da je ustav no so di šče se ve da pris toj no za ve ljav no raz la ga nje tis te ga pra va, ki ga upo rab lja – ki to rej za vze ma vlo go ter mi nus mai or –, ka dar pa za - kon do bi v pre cep – to je v pre so jo – in ta nas to pa kot pred met od lo ča nja, tu za - tr je va ne po tre be po raz la ga nju ni. Tak sklep je na pa čen. V pos top ku pre so je ustav nos ti za ko na ta sto ji na spro ti usta vi. Po zgor nji ute me ljit vi je usta vo pri nje ni upo ra bi nuj no tre ba raz la ga ti – iz lu šči ti ali do lo - či ti je tre ba njen po men. Če naj to rej v pos top ku so di šče pre so ja sklad nost za - ko na z usta vo, mo ra tu di te mu pri pi sa ti ne ki po men. Med sa bo se na mreč da - jo pri mer ja ti le is tovr stni po ja vi, pra vi lo s pra vi lom ozi ro ma po men s po me nom, ne pa raz no vrst ne ka te go ri je, kot sta ustav no pra vi lo in za kon sko do lo či lo. Za - to je za kon sko be se di lo po treb no raz la ge v obeh vlo gah, ki jih lah ko igra v okvi - rih prav ne ga si lo giz ma. Ta ko mo ra jo ime ti ustav ni sod ni ki v pos top ku pre so je ustav nos ti za ko na pred oč mi nuj no vse rav ni ozi ro ma plas ti za ko na: ta ko za kon sko be se di lo kot po me ne te ga be se di la, ki še le do lo ča jo res ni čen prav ni po lo žaj nas lov ni kov; za - kon ska do lo či la in tu di prav na pra vi la. In če upo šte vam tu kaj šnje ute me lje va - nje in zgor njo opre de li tev za ko na, mor da še le zdaj pos ta ne jas no, da vsakr šne raz la gal ne od loč be ni ti ni so brez iz rec ne ustav ne pod la ge. Te za se zdi ra di - kal na, saj dru ga če tr di jo – po mo jem pre gle du ce lo vsi – tis ti, ki si cer ta na čin od lo ča nja ustav ne ga so di šča za go var ja jo.31 Pa ven dar, 161. člen Usta ve RS do - lo ča: »Če ustav no so di šče ugo to vi, da je za kon pro ti us ta ven, ga v ce lo ti ali del no raz ve lja vi.« Mar kdo lah ko pre prič lji vo ute me lji, da je za kon v tem čle - nu mo go če raz ume ti sa mo v nje go vem for mal nem po me nu? Za ta ko tr di tev po - seb ne ga ute me lje va nja ne naj dem nik jer. Zdi se to rej, da je (sko raj vsem pis - cem) ta ko raz la ga nje sa mo po se bi umev no. Me ni nič več, če prav sem s tem iz - ho di ščem štu dij za čel tu di sam.32 Pod be se do za kon v ob čem (prav nem) iz - ra ža nju in tu di v tej ustav ni do loč bi raz umem ta kó prav no de ja nje [prav ni akt] dr žav ne ga zbo ra kot skup pis nih je zi kov nih ob raz cev [prav na do lo či la], s ka te ri mi je de ja nje iz ra že no, pa tu di in pred vsem prav na pra vi la ali nor - 19Raz la gal ne od loč be Ustav ne ga so di šča RS – z iz rec no ustav no pod la go?! R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 31 Vsaj po sred no ustav no pod la go pri zna va le Se bas ti jan Ne rad, Prav ne po sle di ce in na ra va od ločb ustav ne ga so di šča v pos top ku ustav no sod ne pre so je pred pi sov, ma gi str sko de lo, Uni ver za v Ljub lja ni, Ljub lja na 2003, s. 83. 32 ... in pač še en krat ugo to vil, da je sa mo u mev nost po gos ti raz log zmot. www.revus.eu me, to je po me ne za kon ske ga be se di la, ki še le do lo ča jo res ni čen prav ni po - lo žaj nas lov ni kov. Za to se stri njam s sod ni kom Tes te nom, ki pra vi, »naj ima ustav no so di šče mož nost ne le, da po sa mez ne pred pi se ali nji ho ve do loč be raz ve lja vl ja tu di sa - mo del no, mar več tu di, da raz ve lja vl ja sa mo po sa mez ne na či ne upo ra be ozi ro - ma po sa mez ne po me ne pred pi sa ozi ro ma nje go vih do ločb, to rej nor me«.33 Po mo jem mne nju ima jo tis te raz la gal ne od loč be, ki prav no nor mo raz ve lja vl ja - jo, po vsem iz rec no ustav no pod la go. V ro kah ustav nih sod ni kov je sod ba o tem, ali bo do ne sklad nos ti re še va li na rav ni »be se di la« ali pa na rav ni »prav nih pra vil«. Za to go vo ri mo o teh ni kah od lo ča nja.34 V pr vem pri me ru bos ta na uda - ru de lo va nje in s tem av to ri te ta za ko no da jal ca. V dru gem se spu šča jo na tis to ra ven prav ne ga sis te ma, kjer v glav nem de lu je sod stvo, za ko no da ja lec pa le red - ko – s spre jet jem av ten tič ne raz la ge za ko na.35 Ne zdi se mi po treb no, da so ustav ni sod ni ki opra vi če va li raz la gal no na ra - vo od ločb; kar so sto ri li z že ome nje nim ar gu men tom a for ti o ri od več je ga k manj še mu, od raz ve lja vl ja nja k raz la ga nju. Še manj pri mer no se mi zdi, da bi ustvar jal no na ra vo ne ka te rih svo jih od ločb upra vi če va li s pris toj nost jo raz la ga - nja. Kot bom str nje no in bolj pre gled no pri ka zal v dru gem de lu te raz pra ve (glej spo daj, 2.2.2.), raz la gal na ali ustvar jal na na ra va od ločb ustav ne ga so di šča ne pa de ta v is ti koš, lah ko pa se pre kri va ta. S tem še ni sem na čel vpra ša nja »vse - bin ske mo či« ustav ne ga so di šča pri od lo ča nju v to vrst nih pos top kih. Nanj lah - ko od go vo rim še le, ko raz la ga nje opre de lim bo di si kot »opra vi lo vo lje« bo di si kot »de lo va nje zna nja«. 1.1.2.2. Raz la ga nje kot de lo va nje vo lje ali zna nja Dobr šen del te o re ti kov, ki pri zna va jo, da sod nik pra vo nuj no raz la ga, pra vo sod - no de jav nost ven dar le ome ju je z vo ljo za ko no da jal ca. Raz la go36 opre de lju je jo po te o loš ko – kot opra vi lo zna nja, ki raz kri va na men po sta vo da jal ca (če prav ze - U S T A V N O S O D N O P R A V O T V O R J E R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 20 33 Franc Tes ten, na ve de no de lo (glej zgo raj, op. 21), s. 13 in nasl. 34 »Gre za po seb no teh ni ko, ne pa za iz va ja nje po seb ne pris toj nos ti,« pi še Franc Tes ten, ‘Ustav nost in ter pre ta - tiv nih od ločb ustav ne ga so di šča’, IX. Dne vi jav ne ga pra va, s. 62. Be se do »teh ni ke« upo rab lja jo tu di v tu ji ustav no prav ni te o ri ji in prak si, kar je ra zvid no že po bež nem pre gle du li te ra tu re. Ta ko po i me no va nje [teh - ni ke od lo ča nja] kot »ne u strez no in za va ju jo če« ozna či Bo rut Šin ko vec, Ne ka te ri te o re tič ni prob le mi ustav no - sod ne pre so je za ko nov, ma gi str sko de lo, Ljub lja na 2002, ss. 79 in 80. Po mo jem mne nju ne u pra vi če no, saj teh ni ka po me ni na čin pos to pa nja ali po ve zo va nja me tod in sred stev, po treb nih za do se go ka ke ga ci lja. Pri - mer jaj Mi loš Tav zes et al., Ve li ki slo var tujk, Can kar je va za lož ba, Ljub lja na 2002: téh ni ka -e ž [fr. tech ni que iz gr. tek hni kós iz ték hne spret nost, umet nost, (prak tič na) ve šči na]. 35 Dr žav ni zbor to sprej me po po seb nem pos top ku, ki ga ure ja jo 149.–152. člen Po slov ni ka Dr žav ne ga zbo ra (PoDZ-1), Ur. l. RS, št. 35/02, 60/04. 36 Be se da »raz la ga« ali s tuj ko »in ter pre ta ci ja« po eni stra ni ozna ču je (a) mi sel no opra vi lo, s ka te rim se do lo - če ni stva ri ali iz re ku do de li ne ki po men, na dru gi rav ni pa po i me nu je (b) sam pro iz vod te ga mi sel ne ga opra - www.revus.eu melj ske ga). Ta ko naj bi se prav no raz la ga nje ne kaj dos ti raz li ko va lo od re li gi - oz ne ga ali li te rar ne ga. Kot pra vi Mi chel Tro per,37 je te o ri ja, ki raz la ga nje opre de lju je kot raz kri va - nje skri te ga po me na ali vo lje za ko no da jal ca, tes no po ve za na s pred sta vo, da sod nik ne mo re in ne sme ime ti ni ka krš ne mo či. Ta te o ri ja pre že ma dok tri ni de lit ve ob las ti in prav ne dr ža ve. Sod nik je ome jen na iz rek, na skle pa nje (prav - ni si lo gi zem), ka te re ga zgor nja po stav ka je za kon in spod nja de jan ski stan. Če za kon ni ja sen, raz la ga s pri zna no me to do lo gi jo od kri va skri ti po men.38 En sam po men je pra vi. In raz la ga nje je ta ko lah ko ali uspeš no ali ne us peš no. Uspeš no je, ka dar raz kri je edi ni pra vi po men, vo ljo za ko no da jal ca. Vsi dru gi po me ni so na pač ni. In pra ve ga lah ko od kri je vsa kdo z do vo lj teh nič ne ga zna nja. To je to - rej v pris toj nos ti so dišč. Vča sih pa se zgo di, da je do lo či lo dvo u mno, po manj - klji vo ali v se bi na spro tu jo če. Ta krat mo ra so di šče po zva ti k urad ni raz la gi po - sta vo da jal ca, ki (do mnev no) po zna svoj pr vot ni na men. Da bi to rej so di šče ugo - to vi lo, ali je do lo či lo jas no ali ne, ali je mor da ce lo ne po pol no ali v se bi na spro - tu jo če, mo ra to do lo či lo naj prej raz la ga ti. A že ta pred hod na raz la ga je prav za - prav stvar vo lje. Ka ko lah ko tr dim kaj ta ke ga? Za to ker za do šča, da so di šče po svo ji vo lji ne ko do lo či lo ozna či kot nje mu jas no – in že mu na to sa mo pri pi še po men. Te o ri ja »vo lje«, po ka te ri raz la ga le raz kri va že po prej ob sto je čo vo ljo po sta vo da jal ca, se s tem pod re.39 Na dru gem bre gu je sta li šče, ki raz la go opre de lju je re a lis tič no kot de lo va - nje vo lje. To sod ni ku, in vsa ke mu raz la gal cu sploh, pri zna va pre cej šno moč. Res nič no, če raz la ga nje po me ni pri pi so va nje po me na ne ke mu be se di lu in če je ta po men nič dru ge ga kot prav no pra vi lo, po tem je raz la ga lec tis ti, ki do lo ča, kaj je prav no pra vi lo. Prav za prav to rej pra va ne po stav lja av tor raz la ga ne ga be - se di la – na pri mer za ko no da ja lec –, mar več raz la ga lec.40 Ta je tis ti, ki do lo ča 21Raz la gal ne od loč be Ustav ne ga so di šča RS – z iz rec no ustav no pod la go?! R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T vi la. Opre de li tev je do tod so glas na. Od tod na prej si dve te o ri ji ska če ta v la se: po pr vi, tra di ci o nal ni, je raz - la ga opra vi lo ali pač pro iz vod od kri va nja ali po zna va nja, sam bi to ime no val za te o loš ki po gled; po dru gi te - o ri ji, re če jo ji re a lis tič na, pa je raz la ga opra vi lo oz. pro iz vod vo lje raz la gal ca. Če kr e nem po po ti vo lje, je raz - la ga lec in ter pret od tlej is to čas no so u stvar ja lec, in ne le po zna va lec. Glej in pri mer jaj Mi chel Tro per, ‘In ter - pré ta ti on’ v de lu: Al land, Ri als (ur.), na ve de no de lo (glej zgo raj, op. 28). 37 In tu se moč no opi ram na nje gov pri kaz: Po u vo ir de l’in ter prète v ge sel skem član ku ‘In ter pré ta ti on’ v: Al - land, Ri als (ur.), na ve de no de lo (glej zgo raj, op. 28), ss. 846, 847. 38 Tak po gled je opa zen do kaj po gos to, npr. v ob če usta lje nem iz ra ža nju, da je so di šče »ugo to vi lo«, da je za - kon ne us ta ven. 39 Fri ed rich Mül ler (za go vor nik struk tu re te o ri je pra va) to is to dok tri no pre pro sto spod bi je le ne ko li ko dru ga - če: »Di e ser Wil le, di e se Ent schei dung [ki naj bi ju raz la ga raz kri la; A. K.] – sei es des Norm textge bers, sei es des Norm tex tes – sind nicht »an sich« da. Ent schei den wer den kann nur der kon kre te Fa ll. Schon we gen der Zu künftig ke it di e ser Fä l le und da mit der ei nem Norm text zu zu rech nen den ein zel nen Ent schei dun gen kön nen we der »der« Wil le noch »die« Ent schei dung ei ner Vor schrift er mit telt wer den.« Fri ed rich Mül ler, na - ve de no de lo (glej zgo raj, op. 9), pa ra. 262, s. 192. 40 Ver jet no tu di za to, ker poj mo va nje te ga, kar je »raz la ga«, lah ko za va ja, Fri ed rich Mül ler ra je go vo ri o »kon - kre ti za ci ji« na mes to o »raz la ga nju« [nem. Kon kre ti sie rung statt Aus le gung]. Obe nem pa pra vi: »Ka kor dol go www.revus.eu pra vo. Za to iz kla si čne re a lis tič ne te o ri je iz ha ja, da ob ob sto ju su ve re ne ga so - di šča res nič ni za ko no da ja lec ni par la ment, am pak raz la ga lec za ko na. Res nič ni su ve ren ni sam av tor usta ve, am pak ustav no so di šče.41 In kar je še več, med be se di li, ki jih ustav no so di šče raz la ga, so tu di tis ta, ki do lo ča jo nje go ve pris - toj nos ti. Z raz la go teh be se dil ustav no so di šče prav za prav ob li ku je okvi re last - nih pris toj nos ti; po gos to te ši ri. Ta ko je sto ri lo vr hov no so di šče Zdru že nih dr - žav, ko se je le ta 1803 (v za de vi Mar bury v. Ma di son) raz gla si lo pris toj no za pre so jo ustav nos ti za ko nov in s tem ta ko pre so jo nas ploh pr vič iz naš lo (dru gi je bil Kel sen). Po dob no je sto ril fran cos ki ustav ni svet, ki je 1971. le ta za ustav - no ma te ri jo [fr. bloc de con sti tu ti on na li té] raz gla sil tu di pre am bu lo usta ve in te melj na na če la, ki so jih pri zna va li za ko ni re pub li ke (za de va Li ber té d’as so ci - a ti on; in da ne bo po mo te, gre za de be lo sto let je sta rej še za ko ne II. in III. fran - cos ke re pub li ke).42 Po memb no ši ri tev svo jih pris toj nos ti si je pri vo šči lo tu di slo ven sko ustav no so di šče z ne ka te ri mi zna ni mi ustvar jal ni mi od loč ba mi.43 Moč ustav ne ga so di šča kot raz la gal ca pa je ven dar tu di ome je na. Pr vič s po - stav ko, da ustav no so di šče ne mo re za se da ti, ne mo re se se sta ja ti po last ni vo - lji, am pak je ve za no na po bu do ali zah te vo, ki pri de od zu naj.44 Dru gič, z ustav - no prav no igro, ki do pu šča, da ne ko raz la go, s ka te ro ustav no so di šče po men - sko opre de li ustav no ali za kon sko do lo či lo, par la ment po vo zi s spre mem bo usta ve ali za ko na. In tret jič, tu di raz la ga lec je za ve zan k stal nos ti in no tra nji sklad nos ti prav ne ga re da, v ka te re ga po se ga; se pra vi, da pri raz la ga nju ne ke ga do lo či la jem lje v ob zir po me ne, ki jih je že pri pi sa lo dru gim do lo či lom.45 Za - vez ni ki te o loš ke ga (tra di ci o nal ne ga) po gle da v tem vi di jo do kaz za tr di tev, da je so di šče prav no za ve za no in se de jan sko pod re ja zah te vi, da be se di lu pri pi še nje gov res nič ni, pra vi, vna prej po stav lje ni po men. V de jan skos ti tak po men ne U S T A V N O S O D N O P R A V O T V O R J E R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 22 bo do kot me to da prak se in prav ne zna nos ti na va ja na sa mo pra vi la in ter pre ta ci je (raz la ga nja), ta ko dol go bo struk tu ra prak ti čne ga ude ja njan ja pra va os ta la na ro be raz um lje na [nem. mißver stan den].« Fri ed rich Mül ler, na ve de no de lo (glej zgo raj, op. 9), pa ra. 248, s. 186. – Ko li kor vem, po se bej po u dar ja po dob no pri nas le An - draž Ter šek. Glej npr. An draž Ter šek, ‘K ustav ni do loč bi o po slan ski imu ni te ti’, Prav na prak sa 4/2005, s. 6, op. 3; is ti, ‘Usta va ne pre ne se čr ko bra l ske ga for ma liz ma’, Prav na prak sa, 8-9/2004, s. 35. 41 Pri mer jaj Le o nid Pi ta mic, Dr ža va, Can kar je va za lož ba, Ljub lja na 1996, po iz vir ni iz da ji Druž be sve te ga Mo - hor ja, 1927, s. 17: »[O]bvez no tol ma či ti naj viš ja pra vi la v dr ža vi, je vča sih še od lo čil nej še ga po me na kot usta - vo dav na ob last sa ma [...]« 42 Pri mer jaj Do mi ni que Bre il lat, ‘Su pra kon sti tu ci o nal nost ali na dus tav nost v Fran ci ji’, REV US, št. 3, Ljub lja na, de cem ber 2004. 43 Teh spor nih od ločb v tej raz pra vi po sa mič ne ob rav na vam. Niž je iz po stav ljam le vzor čni iz rek ta kih raz la - gal nih od ločb. Ne kaj od ločb je po sa mič, a na enem mes tu, ob rav na va nih v: Mav čič, Pav čnik (ur.), Ustav no sod stvo, Can kar je va za lož ba, Ljub lja na 2000. Ana li zo ne ka te rih »ustvar jal nos tnih« sta lišč po sa mez nih slo - ven skih ustav nih sod ni kov glej v: An draž Ter šek, ‘Ustav no so di šče in par la ment: me ha ni zem »stop nje van ja san kcij«’, Prav na prak sa, št. 20/2000, pri lo ga. 44 Glej 22. člen Za ko na o Ustav nem so di šču (ZUstS), Ur. l. RS, št. 15/94, 64/01. 45 Pri mer jaj Mar ko No vak, De li tev ob las ti: Me di gra pra va in po li ti ke, Can kar je va za lož ba, Sci en tia, Ljub lja na 2003, IV. del; Bošt jan M. Zu pan čič, Pr vi ne prav ne kul tu re, FDV, Ljub lja na 1995, s. 151 in nasl. www.revus.eu ob sta ja.46 Ob na ša nje so di šča je raz lož lji vo dru ga če: prav na pra vi la, ki jih ust- var ja, so (po sred no) sploš na, kar po me ni, da se na na ša jo na rav na nje ne do lo - če ne ga šte vi la nas lov ni kov. In če bi se ustav no so di šče od lo ča lo mu has to, od pri me ra do pri me ra ka kor ko mu, nih če ne bi mo gel pred vi de ti prav nih pra vil in se po njih rav na ti. Če že li vzpo stav lja ti res nič no ob last prav ne ga re da in svo jih od lo či tev, je za ve za no pred vid lji vi stal nos ti in sklad nos ti. Prav ne za ve ze to rej ni, mar več je za ve za pro iz vod da nih oko li ščin, v ka te rih je so di šče pri si lje no gra di ti raz um no no tra njo sklad nost ustav no prav ne ga re da.47 Ustav no so di šče je »prav no svo bod no, a druž be no ome je no,« bi po vzel Mi chel Tro per. Pod to druž be no ome ji tev lah ko priš te jem tu di kul tur ne spo ne je zi kov nih za ko ni to sti, ki jih po vsem raz um lji vo sod ni ki ne mo re jo spre mi nja ti.48 1.2. Te me lji raz la gal nih od ločb, ne loč lji vo po ve za ni z zah te va mi prav ne ga re da 49 V tem de lu je že mo go če tr di ti, da ob rav na va ni na čin, s ka te rim ustav no so di - šče po se ga v prav ni red, iz ha ja iz sa me na ra ve od lo ča nja; od lo ča nja, za ka te ro je pris toj no po usta vi. A kma lu se bo iz ka za lo, da boj ne ga po lja z za ko no da jal - cem in sod stvom ustav no so di šče ni od pr lo v ni če jan ski vo lji do mo či, am pak za to, ker so ga k te mu na pe lja le zah te ve na če la prav ne var nos ti (1.2.1.) in za zdaj mor da še pre se ne tlji vo zve ne ča že lja po umer je nem di a lo gu z za ko no da - jal cem in sod stvom (1.2.2.) 23Raz la gal ne od loč be Ustav ne ga so di šča RS – z iz rec no ustav no pod la go?! R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 46 Prav ta ko npr. Fri ed rich Mül ler kot Ric car do Gu as ti ni in Mi chel Tro per. Glej Fri ed rich Mül ler, na ve de no de - lo (glej zgo raj, op. 9), s. 192 in nasl.; glej Ric car do Gu as ti ni, na ve de no de lo (glej zgo raj, op. 13); glej Mi chel Tro per, na ve de no de lo (glej zgo raj, op. 37), s. 847. 47 Pri mer jaj z raz miš lja njem o po me nu ustav no sod nih pre ce den sov in sod ne prak se npr. v: Aleš Ga lič, ‘»Ar gu - ment pre ce den sa«ali Sta li šča Ustav ne ga so di šča RS o pre po ve di sa mo volj ne ga od sto pa od sod ne prak se’, REV - US, št. 1, Ljub lja na, 2003; An draž Ter šek, ‘Pri spe vek k raz pra vi o po me nu sod ne prak se’, Prav na prak sa, št. 38-39/2004, s. 8; Pri mer jaj tu di Bo jan Bu ga rič, ‘Prav na sred stva za ome je va nje pris toj nos ti ustav ne ga sod - stva’, Zbor nik s IV. Dne vov jav ne ga pra va, Por to rož 1998, s. 93; Ma tevž Kri vic, ‘Ve za nost ustav ne ga so di šča na usta vo – ali na last ne prej šnje od lo čit ve?’, Zbor nik s VI. Dne vov jav ne ga pra va, Por to rož 2000. 48 Dwor ki no va ro ma nesk na pris po do ba ve riž ne ga ali ne do kon ča ne ga ro ma na Šang. chain no vel] v na šem pro - sto ru ne iz zve ni po se bej po sre če no, ve za nost ustav nih sod ni kov pa ustrez ne je po na zar ja so rod na po e tič na pris po do ba Vez ia Cri sa ful li ja: kdor tr di, da raz la gal ne od loč be ustvar ja jo no vo pra vo (to po nje go vem mne - nju ne dr ži), bi mo ral do da ti naj manj to, da gre za pra vo tvor no de jav nost, ki se dr ži ob vez nih rim [it. una le gis laz io ne a ri me ob bli ga te]. Glej Vez io Cri sa ful li, ‘La Cor te ha vent’an ni’, v de lu: N. Oc chi o cu po (ur.), La Cor te con sti tu zi o na le tra la nor ma gi u ri di ca e re al tà so ci a le, Il Mu li no, Bo log na 1978, s. 84. Glej tu di Ro nald Dwor kin, Law’s Em pi re, Belk nap Har vard, 12. iz da ja, Cam bridge 2001; s. 228 in nasl. 49 Jac qu es Che va l li er v od lič nem ese ju pri ka zu je, da se po jem prav ne ga re da iz ra ža v dveh svo jih bi stve nih raz - sež nos tih: v ure je nos ti ali sis tem skos ti in nor ma tiv nos ti. Ure je nost ima dve na ra vi: sta ti čno in di na mič no; pr vo iz ra ža ta po ve za nost in hi e rar hi ja, dru go pa pro duk cij ski in re pro duk cij ski ste ber sis te ma. Glej Jac qu es Che va l li er, ‘L’ord re ju ri di que’, v de lu: Jac qu es Che va l li er et al., Le dro it en procès, P.U.F., Pa riz 1983, ss. 7–51. www.revus.eu 1.2.1. Na če lo prav ne var nos ti Na iz bi ro med raz ve lja vlje njem in za vr ni tvi jo ne vpli va le za kon kot pred met pos top ka. Pre cej pri tem so di šče teh ta tu di mo re bit ne vpli ve ta ke od lo čit ve na prav ne oko li šči ne, na sam prav ni red. Z raz ve lja vit vi jo v njem za zi ja prav na praz ni na.50 Na pod la gi ne us tav ne ga za ko na so po gos to že nas ta ja le prav ne po - sle di ce. Za to je od lo či tev ved no po sprem lje na tu di s sod bo o nje nih ce los tnih vpli vih na prav ni red, o zap le tih in ne e na kos tih, ki jih bo pus ti la za sa bo. In ti bi ute gni li bi ti vča sih še bolj ne us tav ni. Rav no v pr vem to vrst nem pri me ru je so di šče svo jo od lo či tev ute me lji lo s tem, da bi raz ve lja vi tev »pri za de la tu di tis - te, ki so nor mo upo rab lja li v skla du z usta vo« (U-I-108/91; Od lUS II, 67). Sod - ni ka Kri vic in Tes ten sta v od klo nil nem lo če nem mne nju k ne ki raz la gal ni od - loč bi za pi sa la, da »z raz ve lja vit vi jo [...] po vzro če na prav na praz ni na ne bi po - vzro či la no be nih ta kih škod lji vih po sle dic«, in s tem iz ra zi la se des raz li ko va nja s tis to ve čin sko od lo čit vi jo (U-I-93/98). V ne ki dru gi za de vi pa je so di šče ob raz - lo ži lo, da »bi bi la [...] prav na praz ni na ne us tav na, če se je ne bi da lo za pol ni ti z me to da mi raz la ge,« ter spre je lo raz la gal no od loč bo (U-I-130/01). Ustav no so - di šče se to rej od lo ča v stra hu pred prav no praz ni no, ki lah ko po vzro ča škod lji - ve po sle di ce (1.2.1.1.), in če je mo go če, sle di na če lu ohra ni tve prav nih pred pi - sov (1.2.1.2.).51 1.2.1.1. Hor ror va cui ustav nih sod ni kov Prav ne praz ni ne do pu šča jo ne go to vost, ki pa je – ubi ius in cer tum, ibi ius nul - lum – na sprot je ene te melj nih se sta vin ide je pra va, če se nas lo nim na Rad bru - chov po gled: na sprot je prav ne var nos ti.52 Tu di prav ni red, kot vsak sis tem, te - ži k te mu, da praz nin ni ozi ro ma da so ne znat ne.53 In ustav no so di šče, ka te re - ga eden glav nih na me nov je rav no skrb za hi e rar hič no ure je nost pra ve ga sis te - ma,54 svo je po se ga nje vanj oprav lja po se bej po zor no. U S T A V N O S O D N O P R A V O T V O R J E R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 24 50 Pri mer jaj npr. ana li zo sta li šča slo ven skih ustav nih sod ni kov do te ga vpra ša nja v: An draž Ter šek, na ve de ni čla nek (glej zgo raj, op. 43). 51 Pri mer jaj npr. Franc Tes ten, ‘Teh ni ke ustav no sod ne ga od lo ča nja’ v de lu: Mav čič, Pav čnik (ur.), Ustav no sod - stvo, na ve de no de lo (glej zgo raj, op. 43). 52 Rad bruch kot te melj ne se sta vi ne ide je pra va ob rav na va pra vi čnost, smot rnost in prav no var nost. Glej Gu - stav Rad bruch, Fi lo zo fi ja pra va, Can kar je va za lož ba, Ljub lja na 2001. 53 Prav na praz ni na, lek si kon Pra vo, Can kar je va za lož ba, Ljub lja na 2003. 54 Šti ri po gla vit ne na lo ge ustav nih so dišč so (v iz vor nem za po red ju): (a) skrb za de li tev pris toj nos ti med dr ža - vo in nje ni mi ses tav ni mi eno ta mi (fe de ra ci ja v. fe de ral ne eno te npr.; kas ne je tu di lo kal ne skup nos ti), (b) ure- s ni če va nje na če la de lit ve ob las ti, (c) za go tav lja nje hi e rar hič ne ure je nos ti prav ne ga sis te ma (ustav nost in za - ko ni tost), (č) var stvo po sa mez ni ka pred ob last nim rav na njem dr ža ve in var stvo manj ši ne pred vo ljo ve či ne (člo ve ko ve pra vi ce in te melj ne svo bo šči ne). www.revus.eu Po zor nost je to li ko več ja ob nak nad ni pre so ji ustav nos ti za ko na, ko je zdaj ob rav na va ni za kon že ve lja ven in se upo rab lja. Na njem so mor da ute me lje na že mno ga prav na raz mer ja. Za to lah ko raz ume mo, da bi pre pro sta raz ve lja vi - tev (v de lu ali v ce lo ti) ne pri mer no vpli va la na prav no var nost. In to še to li ko bolj, ko li kor dlje za kon ve lja. Ustav no so di šče se je pri od lo ča nju ta ko znaš lo med Sci lo in Ka rib do: med - tem ko se je že le lo iz ogni ti prav nim praz ni nam, ni sme lo na ses ti na ne u čin ko - vi to sti last nih sodb in ne u re je nos ti sis te ma, do če sar pri pe lje jo go le ugo to vi tve - ne od loč be. In raz la gal ne od loč be so se iz ka za le kot naj bolj še orod je za do se - go te ga ci lja. Re sda ima za to, da bi se iz ogni lo tvor je nju praz nin, na vo ljo tu di raz ve lja vi tev z ro kom, a v slo ven ski ustav no prav ni igri se ta na čin ni iz ka zal in ni upra vi čil do mne va ne pred nos ti za pi sa ne ga te me lja, saj dr žav ni zbor za ra di svo je pre za se de nos ti (kot po sle di ci za ko no daj ne in fla ci je) teh ro kov ni iz pol - nje val. To je do da ten raz log za sod niš ki hor ror va cui. Iz ogi ba nje praz ni nam pa ima v pra vu že dol go in do bro ute me lje no opo ro še v na če lu ohra ni tve prav nih pred pi sov. 1.2.1.2. Na če lo ohra ni tve prav nih pred pi sov Mor da se zdi pro tis lov no, da sod ni ku za ko na pri pi su jem skrb za ohra ni tev prav - nih pred pi sov; nje go va na lo ga na mreč ni ohra ni tev za ko nov, tem več ohra ni tev usta ve z iz lo ča njem z njo ne sklad nih za ko nov iz prav ne ga re da. Pa ven dar ni na sprot ja v že lji po ohra ni tvi za ko nov in usta ve, do kler pr vo ne ogro ža dru ge - ga. Prav za prav je na če lo ohra ni tve prav nih pred pi sov uve lja vl je no kot vses ploš - no, uni ver zal no na če lo, ka te re ga po memb nost iz ka zu je nje gov iz vor in ki je ve - ljav no na vseh po droč jih, tu di na ustav no prav nem po lju. Kar se ti če ci vil ne ga pra va, za pri mer, ima mo v Ob li ga cij skem za ko ni ku 82. člen, ki pra vi: »Pri raz la gi do lo čil se ni tre ba dr ža ti do be sed ne ga po me na upo - rab lje nih izra zov, tem več je tre ba is ka ti skup ni na men so po god be ni kov in do - lo či lo raz ume ti ta ko, kot ustre za na če lom ob li ga cij ske ga pra va, ki so do lo če na v tem za ko ni ku.« Na če lo iz ha ja iz spo ra zu mnos ti ali kon sen zu a liz ma. Po god - ba je iz raz vo lje in ta je do mnev no raz um na. Za to ne mo re mo raz la ga ti, da je bil na men po god be nic skle ni tev po sla brez učin kov. Bo lje je, da po god ba os ta - ne v ve lja vi, kot da jo raz ve lja vi mo. Te mu se pri dru žu je še na če lo re a li za ci je.55 To pa nis ta le na če li ci vil ne ga pra va. Iz ha ja ta iz sploš nej še ga na če la ohra ni tve prav nih pred pi sov, ki je vo di lo vsakr šne ga raz la ga nja in iz vi ra že iz rim ske ga 25Raz la gal ne od loč be Ustav ne ga so di šča RS – z iz rec no ustav no pod la go?! R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 55 To na če lo se ka že v več čle nih Ob li ga cij ske ga za ko ni ka. Za pri mer na va jam le 58. člen, ki po god bo kljub na - pa ki ob lič nos ti ohra nja v ve lja vi, »če sta po god be ni stran ki v ce lo ti ali v pre tež nem de lu iz pol ni li ob vez nos - ti, ki so iz nje nas ta le, ra zen [...]«. Glej Ob li ga cij ski za ko nik (OZ), Ur. l. RS, št. 83/01, 32/04. www.revus.eu pra va, kjer je ve lja lo: ac tus in ter pre tan dus est po ti us ut va le at qu am ut pe re at.56 Če na mreč raz la ga mo de ja nje tret je ga, sku šaj mo raz la ga ti ta ko, da po tr di mo ve - lja vo, ne pa da pred pi su to od re če mo. Raz la ga naj bo to rej, če je le mo go če, pri - za nes lji va. Kak šen je lah ko smi sel raz ve lja vit ve za kon ske ga do lo či la, ki iz ra ža naj manj eno z usta vo sklad no prav no pra vi lo, za to ker bi ji bi lo mo go če pri pi sa ti tu di tak po men, ki je v na sprot ju z usta vo? Pri za nes lji vo lah ko so di šče skle pa, da je imel za ko no da ja lec na men de lo va ti sklad no z usta vo. Za to je po vsem nor - mal no, da si za kon, ka dar je mož nih po me nov več, tol ma či v tis ti sme ri, ki usta vi ne na spro tu je. Spor nej še so za de ve, v ka te rih iz od go vo ra dr žav ne ga zbo ra ali iz pri prav - ljal ne ga gra di va za ko no daj ne ga pos top ka iz ha ja, da je bi lo mer je no na tis te ga od več mož nih po me nov, ki po mne nju ustav ne ga so di šča ni do pus ten. Sod nik Ri bi čič v svo jem lo če nem mne nju k od loč bi U-I-246/02 na va ja ta krat ni ugo vor ve či ne ustav nih sod ni kov, na mreč »da je tež ko vztra ja ti pri in ter pre ta tiv ni od - loč bi v pri me ru, če takš ne raz la ge za ko na ne bra ni ni ti za ko no da ja lec sam«.57 Tu di sam ob tem me nim dru ga če. Po mo jem mne nju lah ko so di šče te mu nav - kljub za kon sko be se di lo ohra ni v ve lja vi in z raz la gal no od loč bo iz prav ne ga re - da od stra ni prav po men, na ka te re ga je bi lo mer je no z za ko no da jal če ve stra ni. Za kaj? Ta ko od lo či tev ute me lju je na če lo va ro va nja šib kej še ga, v či gar ko rist gre raz la ga prav ne ga do lo či la na mo žen in ustav no do pus ten na čin. Na če lo va ro va - nja šib kej še ga ve lja tu di na ustav no prav nem po droč ju, saj je ena te melj nih na - log ustav ne ga so di šča rav no var stvo po sa mez ni ka pred dr ža vo ter var stvo man- j ši ne pred vo ljo ve či ne. To dvo je raz ume mo pod po glav jem člo ve ko vih pra vic in te melj nih svo bo ščin. V pos top ku pre so je ustav nos ti za ko na lah ko re če mo, da je po bud nik prav za prav šib kej ša stran ka na spro ti za ko no da jal cu – av tor ju spor - ne ga za kon ske ga be se di la. Za to bi tu di tu, po dob no kot v ci vil nem pra vu,58 be - U S T A V N O S O D N O P R A V O T V O R J E R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 26 56 Pri mer jaj Di ges tae 34.5.12 (Iu li a nus 50 dig.): »Quo ti ens in ac ti o ni bus aut in ex cep ti o ni bus am bi gua ora tio est, com mo dis si mum est id ac ci pi, quo res de qua agi tur ma gis va le at qu am pe re at.«; Di ges tae 45.1.80 (Ul - pi a nus 74 ad ed.): »Quo ti ens in sti pu la ti o ni bus am bi gua ora tio est, com mo dis si mum est id ac ci pi, quo res, qua de agi tur, in tu to sit.«; Di ges tae 34.5.21.1 (Pau lus 14 ad pla ut.) »Sem per in du bi is id agen dum est, ut qu - am tu tis si mo lo co res sit bo na fi de con trac ta, ni si cum aper te con tra le ges scrip tum est.« 57 Prej sem v di plom skem de lu, ki je pod la ga tej raz pra vi, na pač no tr dil, da sod nik Ri bi čič na tem mes tu ugo - vo ru »prit rju je«. Ta ugo vor sod ni ka Ri bi či ča v res ni ci ne pre pri ča, da raz la gal na od loč ba v ta kem pri me ru ne bi bi la mo go ča. Glej nje go vo prit rdil no lo če no mne nje k od loč bi U-I-246/02, kjer po ve, pr vič, da bi bi la po nje go vem mne nju raz la gal na od loč ba bolj ša re ši tev, in dru gič, za kaj je kljub te mu pod prl slab šo ve čin sko od lo či tev. Ve čin ski ugo vor pro ti spre je mu raz la gal ne od loč be – češ da je tež ko vztra ja ti pri in ter pre ta ci ji za - ko na v iz rec nem na sprot ju z in ter pre ta ci ja mi, ki jih iz rec no da je dr žav ni zbor sam, – to rej ni pre pri čal nje - ga; v svo jem lo če nem mne nju iz ra ža le del no raz ume va nje za tak ar gu ment. 58 Pri mer jaj 83. člen Ob li ga cij ske ga za ko ni ka: »Če je bi la po god ba skle nje na po vna prej na tis nje ni vse bi ni ali je bi la ka ko dru ga če pri prav lje na in pred la ga na od ene po god be ne stran ke, je tre ba ne jas na do lo či la raz la - ga ti v ko rist dru ge stran ke.« Glej Ob li ga cij ski za ko nik (OZ), Ur. l. RS, št. 83/01, 32/04. www.revus.eu se di lo mo ra li raz la ga ti v ko rist šib kej še stran ke. Če pa za ko no da ja lec za ko na ne bra ni sam, ga še ved no sam lah ko spre me ni; se ve da ne v na sprot ju z ustav no - sod no od loč bo. 1.2.2. Tež nja k umer je nos ti ustav no prav ne igre z za ko no da jal cem in sod stvom Vo dil na mi sel, ki raz la gal ne od loč be jem lje v bran, iz ra ža vo ljo ustav ne ga so di - šča, da v od no se z za ko no da jal cem in red nim sod stvom vsto pa čim manj tr do in os tro. V tem po glav ju se bom osre do to čil na pre kri va nje med de jav nost jo ustav ne ga so di šča in de lo va njem za ko no daj ne ve je ob las ti (1.2.2.1.) ozi ro ma sod stva (1.2.2.2.). To pre kri va nje je raz log naj več je ga šte vi la kri tik in iz vor za šte vil ne pro ti ar gu men te ob raz la gal nih od loč bah. 1.2.2.1. Od no si z za ko no da jal cem Na pe tost med ustav nim so di ščem in za ko no daj no ve jo ob las ti – zlas ti z dr žav - nim zbo rom – je lah ko raz um lji va; po svo je gre za od nos med nad zor ni kom in nad zi ra nim. Ka dar ustav no so di šče po se že ne po sred no v za kon sko be se di lo, ki je plod de jav nos ti za ko no da jal ca, pri za de ne s tem nje gov ugled in av to ri te to. Po slan ci ne red ko svo jo me dij sko moč upo ra bi jo za naj bolj šo ob ram bo; pro ti na - pad, v ka te re ga upra vi če nost se tu ne bom spu ščal. Da bi se so di šče ne po sred - ne mu spo pa du z za ko no da jal cem iz ogni lo, se od za kon ske ga be se di la pri od lo - ča nju po mak ne na ra ven nje go vih po me nov ozi ro ma prav nih pra vil. Kaj ta ke ga lah ko sto ri le, kjer okvir59 za kon ske ga be se di la ni že sam po se bi ne us ta ven, saj je be se di lu mo go če pri pi sa ti tu di tak(e) po men(e), ki usta vi ne na spro tu - je(jo). Ta krat upo ra bi raz la gal no od loč bo. Spor z za ko no da jal cem pa kljub vse mu ni ved no zrav nan: ko npr. iz od - go vo ra dr žav ne ga zbo ra na po bu do ali zah te vo po pre so ji ustav nos ti60 iz ha - ja, da je z za kon skim be se di lom me ril prav na ene ga tis tih po me nov, ki so po mne nju ustav nih sod ni kov v na sprot ju z usta vo. Če so di šče od lo či, da za kon ni v ne sklad ju z usta vo, če se raz la ga/raz ume na po zi tiv no do lo čen na čin – ta pa je dru ga čen od tis te ga, na ka te re ga je me ril za ko no da ja lec –, so mor da ozna ke, ki ustav ne mu so di šču oči ta jo pre ti ra ni »ak ti vi zem«, še naj bolj upra - vi če ne. 27Raz la gal ne od loč be Ustav ne ga so di šča RS – z iz rec no ustav no pod la go?! R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 59 Glej zgo raj, 1.1.1.2. in op. 29. 60 K ta ke mu od go vo ru je dr žav ni zbor ved no po zvan kot stran ka v pos top ku pre so je ustav nos ti za ko na. Vča - sih od go vo ra ne da. www.revus.eu Za ra di takš nih po mis le kov se ne ka te ri ustav ni sod ni ki61 sklad no z na če lom sa mo o me je va nja za vze ma jo za ože nje po goj nih oko li ščin: pr vot no za tr je va no po tre bo in smi sel raz la gal nih od ločb v pri me rih, ko se za kon v prak si raz ume in raz la ga na več na či nov, »od ka te rih so ne ka te ri ustav no do pust ni, dru gi pa ne«, kr či jo ta ko, da naj bi se za tak ko rak so di šče od lo či lo le še te daj, »ka dar za kon do pu šča več raz lag, le ena od njih pa je ustav no do pust na«62 in bi to rej tu di za ko no da ja lec sam oči ta no pro ti us tav nost lah ko od pra vil sa mo na tak na - čin. Ka dar je na mreč do pust nih raz lag več, je iz bi ra ene od njih – z vi di ka za - ko no da jal ca – po vsem go lo po li tič no de ja nje v pra vem po me nu be se de, ki bi se po ustav no sod ni uč ni uri ali san kci ji mo ra lo vr ni ti v mli ne za ko no daj ne ga od - lo ča nja.63 Rav na nje Ustav ne ga so di šča pa ni po vsem ne spor no, če tu di ustav no sod no iz bra na raz la ga ne na spro tu je z za ko no daj nim de ja njem ci lja ne mu po me nu.64 Na uda ru je raz mer je s sod stvom. 1.2.2.2. Raz mer je s sod stvom Ni ti ta zgor nja ome ji tev v prak si ne od pra vi spor nos ti, kot re če no, saj v okvi ru ab strakt ne pre so je tež ko kdor ko li tr di, da je uspel zbra ti prav vse mož ne raz la - ge, ki bi se kdaj ko li lah ko še po ja vi le. Le pše to po ve pro fe sor Pav čnik, ko pra - vi, da prav na her me nev ti ka ve, ka ko »no vi in no vi pri me ri iz zi va jo no ve re šit ve in no ve po men ske iz pe lja ve za ko na«.65 S po zi tiv no opre de lit vi jo ene – če tu di po tis tih zmož nos tih pre so je edi ne pra ve – raz la ge je Ustav no so di šče vna prej U S T A V N O S O D N O P R A V O T V O R J E R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 28 61 Glej npr. lo če no mne nje sod ni ka Kri vi ca k od loč bi U-I-83/94; sod nik Ude, ki se mu je pri dru žil sod nik Šin - ko vec v od klo nil nem lo če nem mne nju k od loč bi U-I-201/96, Od lUS V/II, 99; v zdaj šnji se sta vi iz rec no sod - nik Ri bi čič v prit rdil nem lo če nem mne nju k od loč bi U-I-308/02. 62 Ta ko iz rec no pr vič sod nik Ude v od klo nil nem lo če nem mne nju k spor ni re fe ren dum ski »raz la gal ni« od loč - bi U-I-201/96; Od lUS V/II, 99. 63 Pri mer jaj od klo nil no lo če no mne nje sod ni ka Kri vi ca, ki se mu pri dru žu je sod nik Tes ten, k od loč bi U-I-93/98: »[B]i pač mo ral za ko no da ja lec čim prej (lah ko po hit rem pos top ku) spre je ti no vo be se di lo raz ve lja vl je ne ga [...] čle na in v njem do lo či ti nov rok. Po nje go vi pre so ji vseh oko li ščin ta krat ne ga po lo ža ja bi bil lah ko ta rok mor da tu di kraj ši ali dalj ši Šod te ga, ki ga je z raz la gal no od loč bo po sta vi la sod ba ve či ne ustav nih sod ni - kov].« 64 Bo di si za to, ker dr žav ni zbor ne da od go vo ra in ta ni ti ni jas no ra zvi den iz za ko no daj ne ga pos top ka, bo di - si ker bi do vo lj pre bri san in je zi kov no vešč za ko no da ja lec mor da na me no ma do pus til več pro sto ra za raz la - go in bi bre me od lo čit ve ta ko skri vaj pre lo žil na ple ča sod stva – in mo re bi ti na zre lej ši kas nej ši čas. Na tem mes tu le krat ko od go var jam zad nji mož nos ti na me nje ne mu res ne mu po mis le ku »re tro ak tiv nos ti« in za to »prav ne ne var nos ti« ta ke ga de ja nja za ko no da jal ca: mar ni prav za prav vsa ko raz la ga nje kot nuj na po stav ka upo ra be pra va ved no re tro ak tiv no (re tro ak tiv no do lo ča nje res nič ne ga po lo ža ja prav nih nas lov ni kov ozi ro ma pri pi so va nje po me na za kon ske mu do lo či lu za na zaj)? In dru gač no ven dar le ne mo re bi ti; ra zen če ob sta ja pre ce denč ni pri mer. Pri mer jaj zgo raj, op. 39. 65 Ma ri jan Pav čnik, ‘Raz la ga (raz ume va nje) Usta ve’, uvod ni re fe rat na IX. Dne vih jav ne ga pra va, ju ni ja 2003 v Por to ro žu, ob jav ljen v: Prav nik, 6-8/58, Ljub lja na 2003; s. 369. www.revus.eu ome ji lo sod stvo v nje go vi os nov ni na lo gi (tu di druž be no po go je ne di na mič - nos ti) raz la ga nja pra va. Po leg te ga ustav ni sod ni ki že s tem, ko se z za kon ske ga be se di la pre mak - ne jo na po men sko ra ven, na po droč je prav nih pra vil, od pre jo to dru go bo ji šče: po se ga jo v sod niš ko pris toj nost raz la ge za ko na. Da bi bi li pris toj nost in av to ri te ta red ne ga sod stva čim manj pri za de ti, ustav - no so di šče v iz re ku po zi tiv no do lo čen na čin išče med tis ti mi, za ka te re se prav - no do lo či lo raz ume in raz la ga »v prak si«; če le ob sta ja to »ži vo pra vo« (it. di rit - to vi ven te), ka kor je v ži vlje nju že iz obli ko va ne po me ne naj prej po i me no va la ita li jan ska dok tri na. Pa ven dar, ustav no so di šče po mo jem mne nju s tem pre hi - te va jas no sod no pris toj nost po e no te nja pra va. V dru gem pri me ru, ko za ra di mla dos ti za ko na ži ve ga pra va še ni, s po zi tiv - no do lo čit vi jo ene ga iz med več do pust nih na či nov raz la ge ustav no so di šče na svo ja ra me na prev ze ma na lo go red ne ga sod stva, ki je – »brez kriv de kri vo« – na ne ki na čin san kci o ni ra no, ome je no v svo ji red ni de jav nos ti. * * * Ta pr vi del je to rej raz kril kar trd ne te me lje raz la gal nih od ločb ta ko v sa - mi na ra vi ustav no sod ne ga od lo ča nja (pr vo po glav je) kot v zah te vah prav ne ga re da (dru go po glav je). Če trd ne os no ve za ob rav na va no pre tor sko no vo to ne bi bi lo, bi lah ko ob rav na va ni od mik od usta lje ne al ter na ti ve štel za go li iz raz do miš ljij skih zmož nos ti ustav nih sod ni kov.66 – Po tem ta kem bi teh ni ka raz la - gal nih od ločb vse ka kor iz gu bi la vsakr šno upra vi če nje in s tem vso le gi tim - nost. – A iz ka za lo se je na sprot no: raz la gal na od loč ba je bi la vzpo stav lje na kot nu jen od go vor na zah te ve ustav no prav ne ga sis te ma, pre teh ta na raz pra va pa lah ko raz kri je in utr di nje ne te me lje. Za to tu di lah ko sprej mem tr di tev, da sod niš ka no vo ta mor da ni bi la pred vi de na, bi la pa je da leč od ne pred vid lji ve - ga ... kot bi za pi sal Thi er ry Di Man no;67 ali ce lo »dob ro doš la«, kot so za pi sa - li sod ni ki Je ro všek, Jam brek in Šturm v si cer iz dru gih raz lo gov od klo nil nem lo če nem mne nju k pr vi ta ki od loč bi (U-I-108/91; Od lUS II, 67). To gost ustav - ne ga »sti ka la« (za vr ni tev po bu de/raz ve lja vlje nje be se di la) je pač to lik šna, da ne od go var ja te go bam oce ne ustav nos ti, za to je so di šče po se glo po raz la gal - nem pri je mu. 29Raz la gal ne od loč be Ustav ne ga so di šča RS – z iz rec no ustav no pod la go?! R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 66 Thi er ry Di Man no na ve de no de lo (glej zgo raj, op. 3), s. 20. 67 Glej Thi er ry Di Man no, na ve de no de lo (glej zgo raj, op. 3), s. 25. www.revus.eu 2. Meh ka ro ka ustav no sod ne ga pri je ma Kot re če no, z ve ljav no raz la go za ko na ustav no so di šče zdaj sto pa obe nem na dve raz lič ni po lji; tja, kjer ni več osam ljen igral ec. Na eni stra ni po se ga v po - droč je in pris toj nos ti sod ne ve je ob las ti, na dru gi par la men ta. In za mo ta nost vpra šanj, ki jih ta ka pre so ja od pi ra, zah te va meh kej šo ro ko. Ka ko meh ka je ta sploh lah ko? Na vpra ša nje, kak šni sta »kon fi gu ra ci ja in efek tiv nost in stru men - tov«, ka kor bi se teh niš ko iz ra zil Gus ta vo Za gre bel sky,68 bom sku šal od go vo ri - ti s str nje nim opis nim pre gle dom (pr vo po glav je) in s pos ku som znan stve ne ure dit ve raz la gal nih pri je mov (dru go po glav je). 2.1. Str njen opis ni pre gled Če prav sem se do slej že več krat do tak nil do ma če ustav no sod ne prak se in te o - ri je, se mi zdi po memb no, da na enem mes tu po vza mem vse ko ra ke, ki jih je na svo ji po ti ra zvo ja raz la gal nih od ločb slo ven sko ustav no so di šče že na re di lo ali jih vsaj na ka za lo. Ta pre gled za če njam v iz ho di šču (2.1.1.), na da lju jem pa z na ka za ni mi spre mem ba mi (2.1.2.). 2.1.1. Za de va U-I-108/91 s 13. ju li ja 1993 ali Od lUS II, 67 V vsa kem pre ce denč nem pri me ru je tre ba raz bra ti le tis te od lo čil ne oko li šči ne, ki pred stav lja jo po vod (2.1.1.1.). V dru gem de lu sle di sam na čin, s ka te rim se je Ustav no so di šče prob le ma lo ti lo (2.1.1.2.). 2.1.1.1. Prak tič ni po vod V tej pr vi za de vi, ki jo za klju ču je raz la gal na od loč ba, so sod ni ki na le te li na dej - stvo, da »se iz pod bi ja na nor ma v prak si raz ume in upo rab lja na več na či nov«, pri če mer so bi li po pre so ji ustav ne ga so di šča od teh na či nov »ne ka te ri ustav - no do pust ni, dru gi pa ne«. Raz ve lja vi tev za kon ske ga do lo či la bi »pri za de la tu di tis te, ki so nor mo upo - rab lja li v skla du z usta vo«, s či mer bi bi lo kr še no na če lo prav ne var nos ti. V dru - gem pri me ru bi bi la »z usta vo ne sklad na upo ra ba« še ved no del prav ne ga re da; kar je v na sprot ju z na če lom ustav nos ti. In sod ni ki so se znaš li v pre ce pu. U S T A V N O S O D N O P R A V O T V O R J E R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 30 68 Gus ta vo Za gre bel sky, na ve de no de lo (glej zgo raj, op. 18), s. 279. www.revus.eu 2.1.1.2. Upo rab lje ni pris top Cilj je bil ja sen: sod ni ki so že le li, da od loč ba »ohra ni v prav nem re du iz pod bi - ja no nor mo v nje nem ne spor nem ozi ro ma z usta vo sklad nem ob se gu ozi ro ma po me nu, hkra ti pa z usta vo ne sklad no upo ra bo iz pod bi ja ne nor me in di rekt no (prek dolž nos ti vseh dr žav nih or ga nov, da rav na jo v skla du z od loč bo ustav ne - ga so di šča) iz lo či iz prav ne ga re da.« Ka ko to sto ri ti? Ta krat so se sod ni ki od lo či li, da v iz re ku ob li ku je jo po se ben je zi kov ni ob - ra zec, se stav ljen iz dveh de lov. S pr vim – ugo to vi tve nim de lom –, ki je o iz pod - bi ja nem pred pi su od lo čil, da »ni bil v na sprot ju z usta vo«, je be se di lo za ko na so di šče pus ti lo ne do tak nje no. Za dru gim – po goj nim de lom: »če se je upo rab - ljal« – pa je iz po sta vi lo tis to tol ma če nje ozi ro ma tis ti po men ob rav na va ne ga pred pi sa ali do lo či la, ki je z usta vo skla den; iz po sta vi lo je to rej iz bra no prav no pra vi lo. Pot od za kon ske ga do lo či la do prav ne ga pra vi la so di šče pre ko ra či z raz - la ga njem, za to so kas ne je ustav ni sod ni ki no vo to v svo ji prak si ute me lje va li z ar gu men tom a for ti o ri: ker lah ko raz ve lja vi mo, lah ko tu di raz la ga mo; kot od več je ga k manj še mu. 2.1.2. Na ka za ni ko ra ki Pr vi so sle di le spet no ve od loč be. Sle di le so tu di že zgo raj (glej 1.2.2.) ome nja - ne kri ti ke, ki so pri ha ja le ta ko od zu naj kot od zno traj. In na ka za ne so bi le spre - mem be. Naj prej z buč nej šim za ko no da jal cem (2.1.2.1.). Opa zi ti pa je ne kaj pred lo gov pri mer nej še ga od no sa, ki bi ustav no sod no ro ko meh čal še do sod ne ve je ob las ti (2.1.2.2.). 2.1.2.1. Ože nje po goj nih oko li ščin, da bi se iz ogni li po li ti čne mu iz bo ru Če je mož nih več raz lag za kon ske ga do lo či la, »od ka te rih so ne ka te re ustav no do pust ne, dru ge pa ne«, in so di šče v svo ji od loč bi iz po sta vi le eno od teh, je so - di šče ne u pra vi če no pre se glo svo jo na lo go in opra vi lo dvo je: po (a) ustav no prav - ni pre so ji o tem, ka te re raz la ge so ustav no do pust ne in ka te re ne, je med do - pust ni mi opra vi lo še (b) go lo po li tič no pre so jo smot rnos ti, ki naj bo v ustav no - prav ni igri pre pu šče na za ko no daj ni in iz vr šil ni ve ji ob las ti. Naj prej je bi lo za to v lo če nih mne njih na ka za no pre pri ča nje, ki v sla bem de set let ju mor da le zmo re ve čin ski pre mik, da ustav no so di šče po usta lje nem ob raz cu raz la gal ne od loč be lah ko po se že le še te daj, »ka dar za kon do pu šča več raz lag, le ena od njih pa je ustav no do pust na«.69 Ta krat bi to rej tu di za ko no - 31Raz la gal ne od loč be Ustav ne ga so di šča RS – z iz rec no ustav no pod la go?! R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 69 Ta ko pr vič iz rec no sod nik Ude v od klo nil nem lo če nem mne nju k spor ni re fe ren dum ski »raz la gal ni« od loč - bi U-I-201/96; Od lUS V/II, 99. Glej tu di zgo raj 1.2.2., op. 62. www.revus.eu da ja lec sam oči ta no pro ti us tav nost lah ko od pra vil sa mo ta ko, saj po li tič na pre - so ja smot rnos ti pre ne ha v pri me ru ene sa me z usta vo sklad ne mož nos ti. Ni ti s tem pa mno gi ugo vo ri in po mis le ki ne bi bi li pre prič lji vo od prav lje ni. Na nje opo zar ja pred vsem ustav no prav na te o ri ja, ki obe nem po nu ja ne kaj no - vih pred lo gov. 2.1.2.2. Od prit rju jo če ga v ni kal no Ti pred lo gi se osre do to ča jo na je zi kov ni ob ra zec. Z je zi kov no spret nej šim iz re - kom bi bil prob lem reš ljiv, ne da bi za to tr pe le »dob ro doš le« po sle di ce raz la gal - nih od ločb. Jo se Ma nu el Car do so da Cos ta70 se spra šu je, ali ne bi bi lo bolj prav, da bi se v iz re ku na ved la le raz la ga, ki je tu di mož na, bi la pa bi v ne sklad ju z usta vo. V slo ven sko ustav no prav no li te ra tu ro je nje go vo mne nje spra vil Franc Tes ten.71 V is to smer te ži sod nik Ri bi čič, ko se v prit rdil nem lo če nem mne nju k raz - la gal ni od loč bi U-I-308/02 (z dne 26. apri la 2004) stri nja s po dob ni mi za vze - ma nji Se bas ti ja na Ne ra da72 in Ma ri ja na Pav čni ka.73 Spra šu je se, »ali je mo go - če iz prav ne ga re da iz lo či ti z usta vo ne sklad no raz la go pred pi sov [...] na na čin, ki bi v manj ši me ri kot in ter pre ta tiv na od loč ba po se gal v za ko no daj no ob last in od lo ča nje so dišč«. Za vze ma se za iz rek, ki bi se gla sil: »Raz la ga za ko na o ..., po ka te ri ..., je v ne sklad ju z usta vo in se ne sme upo rab lja ti.« Sod nik Ri bi čič po u dar ja pred nost te ga iz re ka, »da je v na sprot ju z in ter pre ta tiv no od loč bo upo - ra ben ta krat, ka dar je več mož nih raz lag pred pi sov, ki so sklad ne z usta vo, in ne le ena sa ma.« Nov na čin pa po i me nu je z iz lo čil no (in ter pre ta tiv no) od loč bo kot pod vrs to del ne raz ve lja vit ve ne od loč be.74 Dru ga čen pred log z ena kim učin kom po nu ja pro fe sor Pav čnik. Je zi kov ni ob ra zec v iz re ku naj se po nje go vem mne nju gla si: »[Iz pod bi ja ni za kon ali do - lo či lo] ni v ne sklad ju z usta vo, če se NE raz la ga [na v iz re ku do lo čen na čin].« S to spre mem bo bi iz rek še ved no po vsem ustre zal pr vot ni opre de lit vi raz la gal - U S T A V N O S O D N O P R A V O T V O R J E R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 32 70 Glej Jo se Ma nu el Car do so da Cos ta, Ge ne ral re port s VII. kon fe ren ce ev rop skih ustav nih so dišč v Liz bo ni 1987, s. 176. 71 Glej Franc Tes ten, na ve de no de lo (glej zgo raj, op. 51), s. 239, op. 56. 72 Glej Se bas ti jan Ne rad, na ve de no de lo (glej zgo raj, op. 31), s. 84 in 85. 73 Pav čnik opo zar ja na »te melj no na lo go raz la gal ne od loč be«, ki je v tem, »da iz prav ne ga sis te ma iz lo či po - men za kon ske ga (ali dru ge ga) prav ne ga be se di la, ki je ne us ta ven [...]. Raz la gal na od loč ba re šu je za kon [...] in po ma ga za ko no da jal cu, da je nje go vo prav no spo ro či lo v me jah ustav nih mož nos ti. Na lo ga ustav ne ga so - di šča je na če lo ma zgolj ta, da av to ri ta tiv no od stra ni raz la go, ki je ne us tav na.« Glej Ma ri jan Pav čnik, na ve de - ni re fe rat (glej zgo raj, op. 65), s. 369. 74 Naj ob tem pri po mnim, da v tu ji ustav no prav ni te o ri ji in ter pre ta tiv ne od loč be ne ka te ri ime nu je jo tu di kva - li ta tiv ne raz ve lja vit ve ne od loč be ozi ro ma ide al ne raz ve lja vit ve, ker raz ve lja vl ja jo ide al ni (in ne stvar ni) del za ko na, raz ve lja vl ja jo to rej prav no pra vi lo. www.revus.eu ne od loč be, ki naj v prav nem re du ohra ni iz pod bi ja ni pred pis ali prav no do lo - či lo, hkra ti pa tis ta iz med več prav nih pra vil, ki lah ko iz ha ja jo iz te ga do lo či la in so z usta vo ne sklad na, iz lo či iz prav ne ga re da.75 Naj ob tem do dam, da ta ko pred la ga na čis ta raz ve lja vit ve na-raz la gal na od loč ba76 v do ma či ustav no sod ni prak si ni ti ne bi bi la no vost. Po mo jem pre - gle du in mne nju v ta okvir pa de npr. od loč ba Od lUS IV/1, 11 ali U-I-124/94, ki jo je ustav no so di šče spre je lo 9. feb ru ar ja 1995. Njen iz rek se gla si: »Tret ji od - sta vek 14. čle na Za ko na o dr žav ljan stvu Re pub li ke Slo ve ni je (Urad ni list RS, št. 1/91-I, 30/91-I, 38/92 in 13/94) ni v ne sklad ju z usta vo, če se raz la ga ta ko, da se po go ja, da je skrb nik dr žav ljan Re pub li ke Slo ve ni je in da otrok pri njem ži vi, ne na na ša ta na pri me re, ko dolž nost skrb ni ka oprav lja cen ter za so ci al no de lo ali dru ga prav na ose ba.« Iz lu ščen okvir je to rej na sled nji: »[Iz pod bi ja no prav no do lo či lo] ni v ne sklad - ju z usta vo, če se raz la ga ta ko, da se [...] NE na na ša na [...]«. Ta ka stav čna sklad nja ima po mo jem mne nju do sled no is ti uči nek kot Pav čni kov je zi kov no jas nej ši vzo rec in bi se v raz li či ci gla sil: »[Iz pod bi ja no prav no do lo či lo] ni v ne - sklad ju z usta vo, če se NE raz la ga ta ko, da se [...] na na ša na [...]«. Za to me - nim, da ta od loč ba že spa da med »raz ve lja vit ve ne-raz la gal ne od loč be«, kot bi ome nje ni na čin po i me no val sam na pod la gi znan stve ne ure dit ve, ki jo po nu jam v na sled njem po glav ju. 2.2. Pos kus znan stve ne ure dit ve Mar si ko mu se po lje raz la gal nih od ločb zdi pre zap le te no. Ne kdo mi je re kel, da v njem ne vi di dru ge ga kot je zi kov ne ak ro ba ci je. Zme do lah ko od pra vi le pri - mer na znan stve na ure di tev. Ta, ki jo pred la gam tu, go to vo ni po pol na in naj - bolj ša. Z njo bi rad iz zval vsaj po le mi čno de ba to in ustrez no kri ti ko, ki lah ko raz pi ha ta me glo, s či mer bi ta pri spe vek do se gel moj na men. Sis te mi za ci je se bom sku šal lo ti ti v dveh ko ra kih: pr vič, s ti po loš kim pre gle dom po lja raz la gal - nih od ločb (2.2.1.) in, dru gič, z os nut kom po i me no va nja ali no men kla tu re (2.2.2.), ki sem ga del no na ka zal že do slej. 2.2.1. Po lje raz la gal nih od ločb Da bi po dal okvir no sli ko zna čil nos ti, bom sku šal ob rav na va no po droč je v tem po glav ju za me ji ti s po go jem, na me nom in raz lo gi raz la gal nih od ločb (2.2.1.1.) 33Raz la gal ne od loč be Ustav ne ga so di šča RS – z iz rec no ustav no pod la go?! R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 75 Pri mer jaj od loč bo št. U-I-108/91 ali Od lUS II, 67. 76 Ni že jo po se bej po i me nu jem kot ome je val no ali res trik tiv no raz la gal no od loč bo. Glej spo daj, 2.2.2.2. www.revus.eu ter s ti po lo gi jo upo rab lja nih in pred la ga nih ustav no sod nih pri je mov za nje (2.2.1.2.). 2.2.1.1. Po goj, na men in raz lo gi raz la gal nih od ločb Po goj za raz la gal no od loč bo je dvo jen: iz pod bi ja ni pred pis ali prav no do lo či lo, (a), se v prak si raz ume in raz la ga na več na či nov, in (b), ne ka te ri od teh na či - nov so ustav no do pust ni, ne ka te ri pa ne. Na men raz la gal ne od loč be je ta, da se v prav nem re du ohra nja iz pod bi ja ni pred pis ali prav no do lo či lo, hkra ti pa se tis ta iz med več prav nih pra vil, ki lah - ko iz ha ja jo iz te ga do lo či la in so z usta vo ne sklad na, iz lo či jo iz prav ne ga re da. (U-I-108/91 z dne 13. ju li ja 1993; Od lUS II, 67) Raz lo gi za raz la gal no od loč bo, ki naj to rej po se ga na po men sko ra ven za - ko na, stvar no be se dil no ra ven za ko na pa pu šča ne do tak nje no, so lah ko na sled - nji: (a) da bi raz ve lja vi tev be se di la za ko na ali prav ne ga do lo či la »pri za de la tu - di tis te, ki so nor mo upo rab lja li v skla du z usta vo« (U-I-108/91). Ta skrb iz ha ja iz na če la prav ne var nos ti. Z njim pa je po ve zan še en raz log: z raz ve lja vit vi jo prav ne ga do lo či la bi (b) v prav nem re du za ze va la prav na praz ni na z mo re bit - ni mi škod lji vi mi po sle di ca mi (pri mer jaj a con tra rio U-I-93/98; od klo nil no lo če - no mne nje sod ni kov Kri vi ca in Tes te na). K raz lo gom lah ko priš te jem tu di (c) že ljo Ustav ne ga so di šča, da se iz ogne od kri te mu spo ru z za ko no da jal cem za ra - di os trej še ga po se ga nja v nje go vo de lo va nje, ki bi ga pred stav lja la raz ve lja vi tev za kon ske ga be se di la. 2.2.1.2. Ti po lo gi ja ustav no sod nih pris to pov Za raz la gal ne od loč be je zna či len do lo čen je zi kov ni ob ra zec, ki ga so di šče za - pi še v iz rek. Ta ob ra zec ima dva de la: (a) Ugo to vi tve ni del: v njem so di šče o iz pod bi ja nem pred pi su ali prav nem do - lo či lu pra vi lo ma od lo ča, lah ko pa tu di ugo tav lja, da »ni v ne sklad ju z usta vo« ali pa da »ni v na sprot ju z usta vo«. Z njim re šu je za ko no da jal čev pred pis in ohra nja prav - no do lo či lo v ve lja vi. (b) Po goj ni ali pre hod ni del je ta koj za pr vim: v njem te žo od loč be pre mak ne na po men ski del za ko na, to rej v po lje prav nih pra vil: »če se raz la ga ta ko ...« ali »če se raz ume ta ko ...«, »ko li kor se raz ume ...«. Z njim ka že na tis to raz ume va nje, tol - ma če nje ali raz la ga nje ozi ro ma po men ob rav na va ne ga pred pi sa ali prav ne ga do lo či - la, ki je z usta vo skla den; iz po stav lja to rej do lo če no prav no pra vi lo. U S T A V N O S O D N O P R A V O T V O R J E R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 34 www.revus.eu To prav no pra vi lo pa sod ni ki za ja me jo bo di si v iz re ku, kjer ne po sred no sle - di upo rab lje ne mu vzor čne mu je zi kov ne mu ob raz cu, bo di si v ob raz lo žit vi od - loč be, s či mer ustav no so di šče pre ko ra ču je me jo med iz re kom in ob raz lo žit vi - jo. Iz ta kih od ločb ta ko iz ha ja ta dva vzor ca. Pr vi se gla si: »[Iz pod bi ja ni pred pis ali prav no do lo či lo] ni v ne sklad ju z Usta vo, če se raz la ga ta ko, da [sle di iz bra no raz la ga nje].« Dru gi pri mer pa je: »[Iz pod bi ja ni pred pis ali prav no do lo či lo] ni v ne sklad ju z Usta vo, če se raz la ga ta ko kot [iz ha ja iz ob raz lo žit ve ali je za pi sa no] v ob raz lo žit vi.« Ta vzor ca iz ha ja ta iz za dev, v ka te rih so di šče po ustav no sod ni pre so ji med več mož ni mi do pust ni mi raz la ga mi opra vi še zanj ne pri mer no po li tič no pre so jo smot rnos ti,77 pa tu di iz tis tih za dev, kjer naj bi bi la med mož ni mi raz la ga mi ustav no do pust na le ena. Pav čnik za to, da bi se iz ognil prav za prav vsem spor nim učin kom,78 ki jih ima jo to vrst ni je zi kov ni ob raz ci, in obe nem ohra nil dob ro doš le zna čil nos ti raz - la gal nih od ločb, pred la ga od lo čil no spre mem bo, po ka te ri bi bil vzor čni iz rek raz la gal ne od loč be ob li ko van ta ko le: »[Iz pod bi ja ni pred pis ali prav no do lo či lo] ni v ne sklad ju z Usta vo, če se NE raz - la ga ta ko, da [sle di z usta vo ne sklad no raz la ga nje].«79 2.2.2. No men kla tu ra vzor čnih iz re kov Mož nih pred lo gov je ze lo ve li ko. Po i me no va nje se lah ko osre do to či na učin ke za prav ni red, na ra ven po se ga nja v za kon, na od nos do za ko no daj ne ali sod ne ob las ti ... Da bi pre se gel zme do, naj prej po nu jam sploš ne smer ni ce ure je ne ga po i me no va nja (2.2.2.1.), pre den zgor njim vzor cem na tak nem ime (2.2.2.2.). 35Raz la gal ne od loč be Ustav ne ga so di šča RS – z iz rec no ustav no pod la go?! R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 77 Glej zgo raj 1.2.2. in 2.2.1. 78 Ne pri mer no ome je va nje za ko no daj ne in sod ne ve je ob las ti (glej zgo raj 1.2.2.) ter pre ko ra či tev me je med iz - re kom in ob raz lo žit vi jo. 79 Kot sem že ome nil, je po mo jem pre gle du in mne nju vsaj eno ta ko raz ve lja vit ve no-raz la gal no od loč bo slo - ven sko Ustav no so di šče že iz da lo: to je bi lo le ta 1995, Od lUS IV/1, 11 ali U-I-124/94. Glej zgo raj 2.1.2. www.revus.eu 2.2.2.1. Splo šen raz po red Gle de na učin ke za ustav no prav ni red bi te o re tič no mož ne od loč be lah ko raz - de lil na (a) ugo to vi tve ne ali de kla ra tiv ne ter (b) ob li ko val ne ozi ro ma usta no - vi tve ne ali kon sti tu tiv ne.80 Med ugo to vi tve ne od loč be bi po tem po i me no va nju lah ko štel tis te, ki na prav ni red de lu je jo po sred no – prek dolž nos ti vseh dr žav - nih or ga nov, da rav na jo v skla du z od loč bo ustav ne ga so di šča. Med usta no vi - tve ne ali ob li ko val ne od loč be pa tis te, ki v prav ni red po se ga jo ne po sred no, ko bo di si ustvar ja jo bo di si spre mi nja jo bo di si raz ve lja vl ja jo ne ka te re se sta vi ne prav ne ga re da. Usta no vi tve ne od loč be ima jo lah ko sa mo uči nek za na prej, ex tunc, za ra di na če la prav ne var nos ti.81 V do ma čem be se di šču ob sto je ča ime na so nas ta la ali pa so bi la prev ze ta spon ta no in za to po i me no va nja prav za prav ni ozi ro ma to ni smi sel no ure je no. Po zna mo raz ve lja vit ve ne od loč be, del ne raz ve lja vit ve ne od loč be, raz ve lja vit ve - ne od loč be z ro kom in ugo to vi tve ne od loč be ter go le ugo to vi tve ne od loč be, pa še in ter pre ta tiv ne ozi ro ma in ter pre ta cij ske ali raz la gal ne. Pr ve so ime no va ne po učin ku za prav ni red. Zad nje so ime do bi le po po ti, ki pe lje na ra ven po se ga nja v za kon,82 pa ven dar za to ni so nič manj raz ve lja vit ve ne ali ustvar jal ne. Do kaz za to je tu di do ma ča ustav no sod na prak sa, po se bej še z vse mi spor ni mi pri me - ri. Če se to rej osre do to čim na ra ven po se ga nja v za kon, so ene od loč be ustav ne ga so di šča (a) raz la gal ne ali in ter pre ta tiv ne ozi ro ma in ter pre ta cij ske od loč be – ker iz po stav lja jo raz la go za ko na in po se ga jo v prav na pra vi la. Dru ge pa bi za to lah ko po i me no val (b) bral ne ali li te ral ne od loč be83 – ker iz po stav - lja jo čr ko za ko na in po se ga jo v za kon sko be se di lo. Kot re če no, na čin ob rav na va nja za ko na še ni če sar ne po ve o tem, ali gre za raz ve lja vit ve no ali ustvar jal no od loč bo. Prav za prav ne po ve ni ti te ga, ali je od - loč ba usta no vi tve na ali pa ugo to vi tve na. Zme da v do je ma nju je raz um lji vo pre - cej šna, za ra di če sar tr pi tu di ar gu men ti ra no za vze ma nje, ki gre pres ploš no pro et con tra ne ka te rim ti pom od ločb in ne red ko lo ču je ime na, ki se pre kri va jo in ni so na sprot ja. U S T A V N O S O D N O P R A V O T V O R J E R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 36 80 Ob li ko val ne, če bi prev zel be se di šče, ki se na na ša na sod ni akt, ozi ro ma usta no vi tve ne, če po vza mem be - se di šče, ki ob rav na va uprav ni akt. Glej Ma ri jan Pav čnik, na ve de no de lo (glej zgo raj, op. 22), s. 307 in 311. 81 Iz je ma (ki po tr ju je pra vi lo) je od loč ba, ki pod za kon ski pred pis od prav lja, to rej »raz ve lja vl ja« z učin kom za na zaj. Ker pa se sam v de lu ome ju jem na za kon, ta pri mer za ra di pre pro sto sti in jas nos ti pri ka za spu ščam. 82 Po i me no val naj bi jih Vez io Cri sa ful li pred dob ri mi tre mi de set let ji. Glej zgo raj 1.1.1., op. 8. 83 Po dob no so v tu ji ustav no prav ni li te ra tu ri zna na npr. po i me no va nja re a ding in/out, wri ting in/out. www.revus.eu 2.2.2.2. Ka te re raz la gal ne od loč be ima mo Po mor da ne po pol nem pre gle du84 raz la gal nih od ločb slo ven ske ga Ustav ne ga so di šča lah ko raz be rem tri sme ri:85 (a) us mer je val ne, (b) ustvar jal ne in (c) ome je val ne raz la gal ne od loč be. (a) Us mer je val ne ali na po til ne ozi ro ma di rek tiv ne raz la gal ne od loč be so bi le v do ma či prak si do slej naj bolj po gos te. Po mo jem mne nju bi jih mo gli šte - ti med ugo to vi tve ne od loč be, za ra di nji ho ve ga iz re ka, ki se gla si: »[Iz pod bi ja ni za kon ali prav no do lo či lo] ni v ne sklad ju z usta vo, če se raz la ga ta ko, da [sle di ena od usta vi sklad nih raz lag].« Tak iz rek na mreč za ve zu je le po sred no – prek dolž nos ti vseh dr žav nih or - ga nov, da se rav na jo v skla du z od loč bo ustav ne ga so di šča, za to jih šte jem med ugo to vi tve ne. (b) Za ustvar jal no ali kon struk tiv no raz la gal no od loč bo je naj slav nej ši pri - mer spor na re fe ren dum ska od loč ba Od lUS V/2, 99 ali U-I-201/96. Ta ke od loč - be po mo jem mne nju spa da jo med ustvar jal ne (usta no vi tve ne) od loč be. Za ust- var jal no raz la gal no od loč bo bi bil zna či len vzo rec tak le: »[Iz pod bi ja ni za kon ali prav no do lo či lo] ni v ne sklad ju z usta vo, če se raz la ga ta ko, da [sle di ustav ne mu so di šču last no raz lo go va nje, ki na do me - šča od go vor na vpra ša nje, na ka te ro za kon sam ne da je od go vo ra].« (c) Ome je val na ali res trik tiv na raz la gal na od loč ba pa kot iz rek upo rab lja Pav - čni kov pred log,86 ki pra vi: »[Iz pod bi ja ni za kon ali prav no do lo či lo] ni v ne sklad ju z usta vo, če se ne raz - la ga ta ko, da [sle di usta vi na spro tu jo ča raz la ga].« 37Raz la gal ne od loč be Ustav ne ga so di šča RS – z iz rec no ustav no pod la go?! R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 84 Bo di si za ra di mo je na pa ke bo di si za to, ker pre gled v enem de lu ote žu je že ome nje no dej stvo, da v do ma či ustav no sod ni prak si raz la gal ne od loč be en krat no si jo ges lo in ter pre ta cij ske, dru gič in ter pre ta tiv ne, na kar je tre ba bi ti po zo ren pri upo ra bi splet ne ga is kal ni ka na stra neh Ustav ne ga so di šča RS (www.us-rs.si). Dru gi raz log za mor da ne po poln pre gled je dej stvo, da ne ka te re raz la gal ne od loč be ni so ozna če ne z no be no od treh mož nih be sed in jih je med ta ke mo go če umes ti ti še le, če od loč bo opa zi mo po na ključ ju ali sis te ma ti - čnem bra nju vseh od ločb. In tret ji, za me pre se ne tljiv, je ta, da si cer red ko, pa ven dar – »kot se sli ši glas« –, ne ka te re od loč be ustav ne ga so di šča ni so bi le ob jav lje ne ni ti v Urad nem li stu RS ni ti na splet ni stra ni US RS ni ti v zbir ki od ločb in skle pov ustav ne ga so di šča. 85 Ana li zi ra ne in do ne ke me re po dob no po i me no va ne so tu di v šte vil nej ših ita li jan skih ter fran cos kih ustav - no prav nih kri ti kah. 86 Glej zgo raj: 2.1.2.2. in 2.2.1.2. www.revus.eu Sem lah ko uvrs tim, kot pri mer iz ob sto je če prak se, že ob rav na va no od loč - bo Od lUS IV/1, 11, ali U-I-124/94.87 Si cer pa je ta tip raz la gal nih od ločb po mo - jem mne nju tre ba ob rav na va ti kot raz ve lja vit ve ne (usta no vi tve ne) od loč be. V to sku pi no bi uvrs til tu di pred log sod ni ka Ri bi či ča, saj se vzor čni iz rek nje go ve »iz lo čil ne (in ter pre ta tiv ne) od loč be«88 gla si: »Raz la ga [iz pod bi ja ne ga za ko na ali prav ne ga do lo či la], po ka te ri [sle di usta vi ne sklad no prav no pra vi lo], je v ne sklad ju z usta vo in se ne sme upo rab - lja ti.« (č) Na kon cu mi os ta ne le še umes ti tev tis tih raz la gal nih od ločb iz slo ven - ske ustav no sod ne prak se, ki pre ko ra ču je jo me jo med iz re kom in ob raz lo žit vi jo na zna či len na čin: »[Iz pod bi ja ni pred pis ali prav no do lo či lo] ni v ne sklad ju z usta vo, če se raz - la ga ta ko kot [iz ha ja iz ob raz lo žit ve ali je za pi sa no] v ob raz lo žit vi.« Vpra ša nje »pre bi ja jo čih iz re kov« ni mis te ri oz no, pač pa le prob le ma tič no. Koč - lji vo je za to, ker for mal no prav no ob raz lo ži tev ni za ve zu jo ča; tak je le iz rek. Sa mo ta je lah ko do kon čen in prav no mo čen. Če po te gnem vzpo red ni ce z raz - ve lja vit ve ni mi sod ba mi v ka zen skih in ci vil nih za de vah, lah ko ugo to vim, da nji ho ve ob raz lo žit ve po me ni jo na nek na čin tu di na po ti lo niž jim so di ščem pri po nov ni ob rav na vi pri me ra. Ob raz lo žit ve ima jo to rej le ne ko na po til no moč za pod re je ne dr žav ne or ga ne. Po dob no bi ve lja lo za ob raz lo žit ve od ločb Ustav - ne ga so di šča, ki na prav ni red lah ko vpli va jo le po sred no prek dolž nos ti vseh dr žav nih or ga nov, da rav na jo sklad no z ustav no sod nim uče njem. Ta za ve za ni »prav na«, je pa »sis tem ska«: če dru gač no rav na nje dr žav nih or ga nov kdaj pri de pred ustav no so di šče, bo izid ja sen vna prej. Ker ima ta ka od loč ba po mo jem mne nju le po sred ne učin ke na prav ni red, lah ko tis te raz la gal ne od - loč be, ki iz rek spu šča jo v ob raz lo ži tev, tu di uvrs tim med ugo to vi tve ne od loč - be, pa naj so po na či nu v ob raz lo žit vi bo di si ome je val ne, ustvar jal ne ali us - mer je val ne. U S T A V N O S O D N O P R A V O T V O R J E R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 38 87 Glej zgo raj: 2.1.2.2. 88 Glej prit rdil no lo če no mne nje sod ni ka Ri bi či ča k od loč bi U-I-308/02 z dne 26. apri la 2004. www.revus.eu 3. Za klju ček in sklep V Slo ve ni ji spo zna mo: (a) raz ve lja vit ve ne-raz la gal ne od loč be, (b) ustvar jal - ne-raz la gal ne od loč be (obo je so usta no vi tve ne na ra ve) in (c) ugo to vi tve ne-raz - la gal ne od loč be (ugo to vi tve ne na ra ve), če strnem zgor njo no men kla tu ro in iz - luš čim dvoj no po i me no va nje usta lje nih in pred la ga nih iz re kov od ločb. To dvo- j no po i me no va nje od se va obe nem ra ven, de lež no ustav no sod ne ope ra ci je, in učin ke ta ke od loč be na prav ni red. Ta ko po i me no va nje je pri mer no in po treb - no prav za to: iz po stav lja raz li ko med plast jo za ko na, na ka te ri ustav no so di - šče de lu je, in po sle di ca mi, ki jih ima lah ko takš na ali dru gač na je zi kov na for mu la ci ja iz re ka za prav ni red. * (a) Raz ve lja vit ve ne-raz la gal ne od loč be se trd no dr ži jo na me na pre tor ske no vo te, da ohra ni iz pod bi ja ni pred pis ali prav no do lo či lo v ve lja vi, hkra ti pa prav no pra vi lo, ki lah ko iz ha ja iz te ga do lo či la, a z usta vo ni sklad no, od stra ni iz prav ne ga re da. Pri tem se iz ogne prav vsem po da ja nim očit kom in po tr ju je ne u pra vi če nost sploš ne ga za vra ča nja raz la gal nih od ločb. Med nje spa da ta iz lo - čil na raz la gal na od loč ba, ka kr šno po nu ja sod nik Ri bi čič, in ome je val na raz la - gal na od loč ba, kot ime nu jem v ustav no sod ni prak si že upo rab lje ni ob ra zec, za ka te re ga se za vze ma pro fe sor Pav čnik. * * (b) Ustvar jal ne-raz la gal ne od loč be upra vi če no dvig ne jo naj več pra hu. Kot tr dim v tej raz pra vi, takš na ustvar jal na raz la ga za me ni ne us tav na, ker se o tem opre de lju je so di šče ve čin sko in prav za prav volj no pri raz la ga nju usta ve.89 Pri tem jih ome ju je jo je zi kov ne za ko ni to sti, ki jih sa mi ne do lo ča jo. Ome je no pa je so di šče tu di »druž be no«. Pr vič v raz mer ju do lju di in ustav nih or ga nov. Za to, ker so prav na pra vi la, ki jih ustvar ja, (po sred no) sploš na, kar po me ni, da se na na ša jo na rav na nje ne do lo če ne ga šte vi la nas lov ni kov. In če bi se ustav - no so di šče od lo ča lo mu has to, od pri me ra do pri me ra ka kor ko mu, nih če ne bi mo gel pred vi de ti prav nih pra vil in se po njih rav na ti. Ker že li vzpo stav lja - ti res nič no ob last prav ne ga re da in svo jih od lo či tev, je za ve za no pred vid lji vi stal nos ti in sklad nos ti. Ta za ve za to rej ni prav na, mar več pa je pro iz vod da - nih oko li ščin, v ka te rih je so di šče pri si lje no gra di ti raz um no no tra njo sklad - 39Raz la gal ne od loč be Ustav ne ga so di šča RS – z iz rec no ustav no pod la go?! R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 89 Za ni miv bi bil pri mer, če bi se dr žav ni zbor od lo čil spre je ti av ten tič no raz la go za ko na, ki je – ustav ni za kon; se ve da z ustrez no ve či no, o ka te ri je iz re cen tu di Po slov nik DZ, da bi po vo zil ustav no sod no tol ma če nje usta - ve. www.revus.eu nost ustav no prav ne ga re da. Dru go »druž be no« ome ji tev iz pe lju jem iz nje go - ve so od vis nos ti od pre os ta lih or ga nov in vej ob las ti v ustav no prav ni po kra ji - ni. Vseh ta kih od ločb ce lo z vi di ka »čr ko bra l ske ga for ma liz ma« ali »go le ga prav niš ke ga for ma liz ma«90 ne na pa dam. Ne spu ščam se v na če lo de lit ve ob - las ti, ker me nim, da na prob lem lah ko od go vo rim mi mo te ga.91 Ver ja mem, da se bo do ustav ni sod ni ki v iz ra že ni tež nji k umer je ne mu di a lo gu umak ni li od to vrst ne ga od lo ča nja. Umer jen di a log s sod no in za ko no daj no ve jo ob las ti je mor da ce lo ži vljenj sko nu jen, vse ka kor pa po tre ben rav no ustav ne mu so di - šču. Za kaj? Ker v ustav no prav ni po kra ji ni le z njim lah ko dvig ne svoj ugled in do se že več je spo što va nje svo jih od lo či tev. To je v nje go vem in te re su. Vse to sto ri ta ko, da pu šča pro stor in so dišč ter dr žav ne ga zbo ra ne du ši po ne - po treb nem v nji ho vih pris toj nos tih, ko svo je prav lah ko do se že na dru ga čen, spret nej ši na čin. Spo što va no bo, če bo spo što va nje in za u pa nje tu di iz ka zo - va lo. Ustvar jal ne-raz la gal ne od loč be pa za to ni so pri mer ne. * * * (c) Ugo to vi tve ne-raz la gal ne od loč be so v do se da nji prak si naj po gos tej še. Na če nja jo vrs to vpra šanj, za ra di nji ho ve ga po se ga nja v za ko no daj ne pris toj nos - ti in sod no de jav nost. Iz po stav lja nje prav nih pra vil (tj. po me na prav nih do lo čil) ne po me ni no ve pris toj nos ti (ho ri zon ta la), ki naj bi si jo ustav no so di šče pris - vo ji lo. Gre le za ra ven de lo va nja (ver ti ka la) od lo čit ve, ki do tlej v iz re kih ni bi la iz po stav lje na. To ne po me ni, da te rav ni ustav no sod ne ope ra ci je prej ni so pri - za de va le. Po do ba je lah ko ki rur ška: eno je s plas tič no ope ra ci jo od stra ni ti ro - ko, dru go nev ro ki rur gi ja. Pr vo je se ve da pri za de lo tu di živ čev je, dru ga okon či - U S T A V N O S O D N O P R A V O T V O R J E R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 40 90 Ma tevž Kri vic, ‘Prav ni ki ali »čr ko bral ci«?’, Prav na prak sa, 17/2000, s. 37; An draž Ter šek, ‘Usta va ne pre ne se čr ko bra l ske ga for ma liz ma’, Prav na prak sa, 8-9/2004, s. 35. Pre ti ra no od lo ča nje »od pri me ra do pri me ra«, to - rej pre skro mno, če sploh iz de lo va nje stan dar dov in dok trin ustav no sod ne pre so je, tu di pre ce denč no ne kon - sis tent nost slo ven ske mu ustav ne mu so di šča oči ta npr. Ter šek. Pri mer jaj Prav na prak sa, št. 10-11/2003 ali št. 38-39/2004 (tam med dru gim tu di o po me nu ob raz lo ži tev ustav no sod nih od ločb z vi di ka ustav ne ga in kon - sis tent ne ga prav ne ga re da). 91 V raz mis lek da jem le opom bo: za kon o ustav nem so di šču v pr vem čle nu pra vi, da je to naj viš ji or gan sod - ne ob las ti za var stvo ustav nos ti in za ko ni to sti ter člo ve ko vih pra vic in te melj nih svo bo ščin. Ar gu ment na če la de lit ve ob las ti, ki spod bi ja ustvar jal ne od loč be, te me lji rav no na umes tit vi ustav ne ga so di šča v eno od teh vej – med sod stvo. Sod na na ra va ustav ne ga so di šča pa ne mo re bi ti po vsem sa mo u mev na za nje go vo umes - ti tev na vrh sod ne ve je ob las ti. Na to ka že pred vsem dej stvo, da usta va v po glav ju o dr žav ni ure dit vi ni ti pod »sod stvom« ustav ne ga so di šča ne ome nja. Tam pra vi, da je naj viš je so di šče v dr ža vi vr hov no so di šče. Ustav - ne mu so di šču je na me nje no lo če no po glav je z ena kim nas lo vom. Tr di tev, da je prav sled nje naj viš ji or gan sod ne ob las ti, je za to lah ko spor na. De jan skost je vse ka kor stvar ži vljenj ske prak se, ne če sa to rej, kar spre - je ma mo, če mur se ukla nja mo. A če se po go var ja mo o vlo gi, ki naj jo ustav no so di šče od igra va v do ma či ustav no prav ni po kra ji ni, je važ no tu di na če lo. Po vsem raz um na bi se mi na tej pod la gi lah ko zde la tr di tev, da ustav no so di šče ne za pa de pod na če lo de lit ve ob las ti. To na če lo naj po kri va po glav je o dr žav ni ure dit vi; po kri va naj tis te tri ve je ob las ti, ki jih ome nja usta va, in tis te sub jek te, ki jih pod nji mi ni za usta va. Če bi na - mreč v to igro po te gni li tu di ustav no so di šče, je ne i zo gi ben sklep, da je en in is ti sub jekt so čas no ena kov re - den igral ec in sod nik te ga pra vi la igre. Via ad ab sur dum, to rej, v raz mis lek. www.revus.eu no pu šča ce lo. Po se ga nje ustav ne ga so di šča v sod stvo ali za ko no da jo ni ne - sklad no z usta vo. Prav nad zor no po se ga nje v de jav nost in de ja nja ne ka te rih dr - žav nih or ga nov ali vej ob las ti je na mreč na lo ga ustav ne ga so di šča; po nje go vi pre so ji po tre be in na či na, na po bu do ali zah te vo upra vi če nih. Vpra ša nje je, ali je po se ga nje pri mer no; kar je od vis no od učin kov in ne od rav ni. Tre ba je lo či - ti tu di od nos do za ko no da jal ca ali sod stva od učin kov od lo čit ve na prav ni red. Ar gu men tum a for ti o ri z raz ve lja vit ve na raz la ga nje se osre do to ča na od nos (in ne na učin ke) ter vsto pa v igro na če la de lit ve ob las ti. Po mo jem ne po treb no; obe nem pa v do je ma nje raz la gal nih od ločb vna ša zme do. Raz log te ga je sa mo - u mev no, a ne po pol no do je ma nje za ko na – v nje go vem stvar nem ali ob li kov nem po me nu za kon ske ga be se di la –, ki pri pe lje do za klju čka: be se di lo lah ko raz ve - lja vim ali raz la gam. S pre gle dom učin kov na prav ni red pa raz ve lja vi tev in raz - la ga ne pa de ta v is ti koš. Ena iz prav ne ga re da umi ka, dru ga umi ka, us mer ja ali ustvar ja. Za kon ima kot del prav ne ga re da nuj no šir ši po men: nje go vo be se di - lo je le ena od rav ni, dru ga je de jan ska in vse bin ska, do ka te re pri de mo z raz - la ga njem, ker jo tvo ri jo prav na pra vi la. Ustvar ja mo in raz ve lja vl ja mo lah ko ta - ko sled nja kot za kon sko be se di lo; ta ko o enem kot o dru gem lah ko tu di ugo - tav lja mo, da je sklad no ali pa v na sprot ju z usta vo. Ozna či tev ne ke od loč be za raz la gal no za to še ni če sar ne po ve o nje ni pri mer nos ti ali ustav nos ti. Po ve le to, da iz po stav lja po men sko plast za ko na (v pri mer ja vi z be sed no rav ni jo), plast prav nih pra vil. S te ga vi di ka so ugo to vi tve ne-raz la gal ne od loč be kot ta ke go to - vo ustav ne. Ali so v po sa mič nem pri me ru tu di pri mer ne, pa spet ni to li ko od - vis no od nji ho ve raz la gal ne na ra ve kot od je zi kov ne ob li ke iz re ka, s ka te rim ude ja nja jo tak ali dru ga čen od nos ... * * * Ustav no so di šče Re pub li ke Slo ve ni je z raz la gal ni mi od loč ba mi se ve da po - se ga v de jav nost Dr žav ne ga zbo ra in v de lo va nje sod stva; nad zor no po se ga nje je nje go va na lo ga. Raz la gal na na ra va teh od ločb ni ka kor ni ne us tav na. Pri mer - nost pa je od vis na od učin kov je zi kov ne for mu la ci je za prav ni red, ne pa od za - kon ske rav ni, ki jo iz rek iz po stav lja. 41Raz la gal ne od loč be Ustav ne ga so di šča RS – z iz rec no ustav no pod la go?! R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T www.revus.eu