Jana Horvat
Opera Instituti Archaeologici Sloveniae
3
Izudal in založil / Published by
ZNAN STV E NORA/ i S KO VA LN1 centl-r SA/l;
InStitut za arheologijo
Zanj / For the publisher Oto LUTHAR
< 1997, ZRC SAZU, Ljubljana
Uredila / Edited by Jana HORVAT
Oblikovanje/Graphic ari and design Milojka Ž All K IIUZJAN
Jezikovni pregled besedila / Language advisor Marjeta I ijLIMAR, Robert ELLIS
Prevod / Translation
Barbara SMITH-DEMO, Martin CRIiGEEN Risbe / Illustrations
Tarnam KOROŠEC, Dragiua KNIIMC LUNDER Vesna SVLTL1ČIČ, Irena LAZAR, Danijel Si;$NIK
Tisk /Printed by Planprint d .0.0.
Izid publikacije so omogočili i This publicatUm uu.i fimded hv tbe
MINISTRSTVO ZA ZNANOST IN TEHNOLOGIJO REPUBLIKE SLOVENIJE
Medobčinski zavod za varstvo naravni-; in kulturne dediščine piran . j s i ituto
1NTERCOMUNALE PER I.A TUTELA DEI BENT NATURA1.I E CULTURALI PIRANU 1STRABENZ INSTALACIJE
( II1 Kalalitžuizapis n pulilikliliji Namilim 111 miivcmteliui Itnjii/iica, Ljubljana
903/*)04(49<7,4 Si-nninl
HORVAT,^ Jana
SRRMJN . prazgndov inska in zgodnjerimska naselbina v severtizaliudal Istri a prehistoric umi early Roman settlement in iiiintiuemem Isiria JoijS I lorvnl: soddftcl. coniuibiitors Vestik Svclliut ... [til al.J. Iprevoit. mutilation Barbara Snuth-Dcmo. Martin Cri^eci): riftbt. illustnitiotis 1'aiiinra Komite. et al.]. -1 iiibljinu: Zinirbivemiraziskciv^ltitčemer SAZtl. 1')'>7. -|f)|vr,i Instituti archaeologist Slovcniae .
I SUN ¡«2-39-11 «965 i 6»
Po mnenj n Ministrstva /a k ali um sodi knjiga med proizvode /» katere sc plačuje 5 % davek i-tl prometa pmiz vodov.
Jana Horvat
SERMIN
Prazgodovinska in zgodnjerimska naselbina v severozahodni Istri A Prehistoric and Early Roman Settlement in Northwestern Is tria
SODELAVCI f CONTRIBUTORS VliSNA SVETLIČIČ
Meta Bole Metka Cuuberg Draško J osi po vič Marko S tok in Nina Zupančič
ziu^žan
Z IU
l N t N i 1 » E H 0 R A I I S K t Y A L H I c £ M T f H S A Z U
11! ^otaii
Vsebina
II 470724
PREDGOVOR.................................................................
GEOGRAFSKA PODOBA SERM1NA (MarkoStoki,,) ARHEOLOŠKA TOPOGRAFIJA (Jam Horvat) ....
ZAŠČITNA RAZISKOVANJA................................
Uvod (Marko Stokin, Draško Josipovič)...................
Sonde (DraSko Josipovič, Marko Stokin, Jami Horvat) Izkop A in sonda A Način sondiranja Terenski izvid
Sonda B...............
Sonda C...............
Sonda D................
Jarek ob Rižani.... DROBNE NAJDBE .
Najdbe iz kovine, jantarja in rože v i ne (Vesna Svetličič)..............
Fibule .... Ovratnica
Obesek v obliki košarice.......................
Obesek v obliki škornja........................
Jantar ....................................................
Rože vinasto kolesce..............................
Prazgodovinska keramika (Vesna Svetličič)
Sestava keramike..................................
Oblike posod
Pitosi...........................
Lonci...................................
Sklede Latvice
Skodelice................................
Deli posod..........S...,.............
Ustja..................................
Ostenja - okras „,„.„........
Držaji in ročaji.................
Dna in noge......................
Sklep .........................................
Izkop A: stavba, plasti 2 in 4 ,
Sonda B ..................................
Sonda C.................................
Helcnistična in rimska keramika......
Amfore (Jana Horvat)................
Vrste amfor.............................
Tipologija ustij amfor............
.........
M"...............V'.....
...9 . II . 15
59
. 19 22 .22 . 22 .23 .27 . 2K . 2H . 29 . 31 .31 , 31 . 35 .35 . 37 .37 .37 . 39 .39 45 4(i 4fi 4N 4K
49
50
50
51
52
53 53
53
54
55 57 57 57
60

Contents
PREFACE.................................................................................................................................................................9
SITE LOCATION (Marko Stokin)......................................................................................................................... 11
THE ARCHAEOLOGICAL TOPOGRAPHY (Jana Horvat)...............................................................................15
THE RESCUE EXCAVATIONS............................................................................................................................ 19
Introduction (Marko Stokin. Drasko Joxipavitj.............................................................................................. 19
Trenches (Drasko Josipovie. Marko Stokin. Jam Horvat).....................................,.....„„.........,.,.„.......................22
Extension A anil trench A....................................................................„.,,.„,,...................M.,.,,,..............,.......22
Excavation methodology...............................................................................................,.....................,.„,..- 22
field results.........................................................................................................„,..,...„...,„.„„„„.„„.„„„„. 23
Trench B............................................................................................................................................................27
Trench C.............................................................................................................................................................28
Trench D...........................................................................................................................................................28
The ditch beside the River Riiana.....................................................................................,...............................29
SMALL FINDS......................................................................................................................................................31
Mettil, amber, and horn finds (Vesna Svetlieie).....„...,......„.,...,.,.,..„.,.,..................................................................3 I
Kibulae ..................................c..................................................................................................................31
Torque............................................................................................................„,...„..„.......................................35
Basket-shaped pendant ..............................................,....„.„„„„„„.................................................................35
Boot-shaped pendant.................................................,.„.......................................................................37
Amhcr..........................................................,....,....„.„......................................................................................37
Small horn wheel......................................,..„„„„.„„,„..........— ,,„„,.„...........................,..................................37
Prehistoric pottery (Vesna Svetlieie).....................................................................................................................39
Fabrics................................................................................................................................................................39
Vessel shape |..........................„„.,.,..,.,.„.......,„..,....„...................................................................................45
Pithoi..............................................................',.............................................................................................46
Pots.............................................................................................................................................................46
Bowls...........................................................................................................................................................4R
Shallow bowls.,..........................a...............................................................................................................4K
Cups.............................................................................................................................................................49
Pan of vessels....................................................................................................................................................50
Rims............................................................................................................................................................. 50
Walls - decoration......................................................................................,....,.....................................................51
Grips and handles.....................................................,,■■,»,■,„■■,„■■,»■■■.,■,,.................................„.....................52
Bases and feet...........................................................,„„„.....„..„...,.„,........,.........,....,................................53
Conclusion..................................................................................................,..,....„..„...,....,....,.............„............. 53
Extension A: building, layers 2 and 4................................„..................................................................53
Trench B.....................................................................................................................................................54
Trench C .....................,..,.„.„,.„.„„„.,.,..,„...,..,„.„..,„...,..,..........................................................................55
Hellenistic and Roman pottery................................................................................................................................57
Amphorae (Jana Horvat) ................................................................................................................................57
The amphorae types..................................................................................................................................... 57
The typology of amphora rims.................................................................................................................................60
5
Oblike List i j grško-iialskih amfor in Lamb. 2 - stanje raziskav............................................................60
More...........................M........................................................................................................................62
Oblike.....................................................................................................................................................63
Ročaji amfor.....................................................,...„.„„..............................,..,.,„.......„........,.......67
Dna amfor...................„.,„...„...,....,...„,.,.„.....................................,................................ 68
Značilnosti keramike amfor..............■„................„,„.....„.„„.„„.,,„,.„...„,.„................................................ 69
Kronologija amfnr v Serminu .„..„....„...,„„„.„......„.,.,„„„.................,„.,.,.,..,....,.,.„.................................. 71
Stratigrafska lega amfor.................„„.„„.,.,.„.„.,.,..,..,.,.,....,..,.,................„...,....„...............................,......75
Pokrovčki za amfore (Jana Horvat) ................................................................,.„...,......................................77
Kemične in mineraloške raziskave keramike amfor (Nina Zupančič, Meta Bole)...........................................83
Uvod.........................................................................................................................................................83
Metode preiskav keramike v arheologiji................-.......................-............................................................ 84
Metode določanja mineralne sestave.........,„.„.,.„„.....„.„..........,.,.,............L...................J............,.....84
Metode določanja kemične sestave	..Mm...^¿.»„i.m.....Hi...s.......................................
Raziskave keramike anifol i i Sermina_______________________..,.,,...,,,.,,..,....,,...,.,..,._______,._________________87
Cilji raziskave .....,..„..........................................................................................,...„.,„...........,....,...„.... 87
Izbor vzorcev......„.,„.,.,....,..,.,.„.,..,.„„.,..,..........,..,..,......,................................................................. 87
Metoda..................................,....,..,.,.......................................................m. ...........¿..i..........................«7
Rezultati kemične raziskave ...........................................................................„.,..„......,.,.................88
Rezultati mineraloške raziskave „...„,.........,.,„..,..,.,.„-.....a.................,.„.,.........................................................................93
Zaključki..........................................................................................................................?_______98
Fina namizna in navadna keramika (Jana Horvat) .sv.....i..............„„.,............„.,.„„............„.,„.,.................. 100
l/kop A in sonda A.................................................................................................................................... 100
Osrednje iibmuijc.,,..........................................................................................................................................107
Jarek ob Ri/ani....................„..,.....„...„.„„..,„.„„..„„.„,.„„„„.„„,„„.„.„„„„„„„„„.,„..„.......».,.„.,.,.,.„ 108
Nedoločena lega .........„.„.,.....................................m............................................................................................................................111
Prei uknjaiie keramične kroglice —,„,..................................................................................................... I I i
ZAKLJUČEK....................................................................................................................................................... 113
Prazgodo v m a (Vesna Svetličič).........................................,................................................................................. 113
Rimska doba (.lana Horvat) ......................„..,...„„,.„...„....................................................................................................................1 17
Poselitev Sermina ...,...„...,...„...„....,...„....................................,„..„...,....,...„................................................. 117
Roman izacija severozahodne Istre v Luči materialne kulture......................................................................... 118
2. st. pr. Ki................................................................................................................................................. 118
Konec 2. st., prva polovica in sredina l.st. pr, Kr. ........................................,.„........................................ 120
Deli noše od 3. do L st. pr. Kr....................................................................................................................122
Avgustejsko obdobje in prva polovica I, st. po Ki....................................................................................123
Seznami Ii kartam razširjenosti.................................................................................................................123
Značaj zgodnjerimske naselbine v Samimi...................................................................................................130
DOPATEK........................................................................................„.................................................................135
Palcovegetacijske razmere v Koprskem pri morju (Metka Culiberg)...................................................................135
Razširjenost arheoloških naj diši v zaledju Sermina (Marko StokinJ................................................................... 140
Seznam naj diši................................................................................................................................................145
LITERATURA ...................................................................................................................................................... 151
KATALOG ........................................................................................................................................................... 163
Uvod ..............................................................................................................................................................163
Opisi pra/godov i n ske kera m i kc (Vesna Sv&ličič)..........................................................i......................i....... 163
Opisi rimske in helenistične keramike (Jana Horvat).................................................................................... 165
Keramične skupine .....................................„..„.,..............................................„......,.„,..............„.,.„.,.„„ 165
Katalog (Jana Horvat, tHHm Svetličič)................................................................................................................................................................171
TABLE 1-65......................................................................................................................................................... 195
6
The rim forms of Greco-Italic and Lamb. 2 amphorae: the current state of research...........................60
Measurements.............................................................................„,.........„„,..... ,.„„......., ...............62
Forms ......................................................„,.....,„..,,...„,......„................................63
Amphora handles...............................................,„„„............„.............................67
Amphora bases .....................................................................................................................................„.....68
The fabrics .....................................................................,.„.......--rin-ni-ijmilcrr-:............. ................... 69
The chronology of the amphorae from Scnnin „..,.„.,.,..,......,„.„„.,„........„,..,„...............,.„..,....................71
The stratigmplnc position of the amphorae............................................,,....................................................75
Amphora lids (Jana Norvat). ........................................................................................................................... 77
The chemical and mineral ogical analyses of the amphorae (Nina ZupanSic, Mela Hole)...............................83
Introduction	...............i-.......................................................................... 83
The methodology of pottery analysis in archaeology.................................................................................. 84
The methods of de terming the mineral composition.............................................................................84
The methods of determing the chemical composition..........................................................................86
The analysis of the amphorae from Sermin.....................„............„,.„........................................................87
The aims of the analysis „„„„„„.,.,.....,.......,.,„„„„...............................................................................87
The sampling methodology .............................................................................................................................................................................................................87
Analytical methodology ...................................................................................................................... 87
The results of chemical analysis.................................................................................................88
Mincralogieal data.......................,,>...........................-,...„........„„„..„....,.—.........................93
Conclusions .¿iviVitii^	................ ¡iv.i,..».................	..¿iv.;. ............................... 98
Fine table ware and coarse pottery (Jana Hofvat).,,,.............,.........................................>...!.........................100
Intension A and trench A................................,.,„..,.......................................................... 100
The central area „.,,.„„,,„______.,„.„„..„.,..„„„.„..,.,_________..--„,-,„—-.„„.......„.......„,..„.„„..,„,„...„„.„...„„-,.. 107
Thediteh beside the River Riiana ..,„..„„.,...,„...„..,„„„..,„..„,..,„„„„„,.„..........„..„„..........„„„.......108
Unst rati tied pottery ,.,....,„..„................,..„...„...„,...„.,.„.......„.-,...„..-.,..................................................... 111
Circular clay weights ................................................................................................................................. ] I I
CONCLUSION.................................................................................................................................................... 113
Prehistory (Vesna Svetlicic) .................................................................................................................................. 113
The Roman period (.¡una Hon-ntJ ...................................................................................................................... 117
The settlement at Sermin.................,....,..,„........a..........................................;;.......................t......................... 117
The Ro muni/at ion ol' northwestern 1 stria with reference to the material culture........................................... 118
The 2nd century BC................................................................................................................................... 118
The end of the 2nd, and the lirst half and middle of the I si century BC.................................................. 120
Personal ornaments from the 3rd to the 1st century BC............................................................................122
The Augustan period and the tirst half of the 1st century All.................................................................. 123
Lists to the distribution maps,,...................................................................................................................123
The significance of the early Roman settlement at Sermin............................................................................ 130
ADDENDUM......................................................................................................................................................135
The paleovegetational conditions in the coastal region of Koper (Metka Culiberg)........................................... 135
The distribution of arch aeo logical sites in the hinterland of Sermin (Marko St ok in).......................................... 140
List of sites........„.............................................................................................................................................. 145
BIBLIOGRAPHY................................................................................................................................................151
CATALOGUE ...................................................................................................................................................... 163
Introduction...........................................................................................................................................................163
Descriptions of prehistoric pottery (Ve.ina Svetlicic)...................................................................................... 163
Descriptions of Roman and Hellenistic pottery (Jana Horvat)......................................................................165
The fabric types..........................................................................................................................„.,„.,„„,„ 165
Catalogue f.hma Horvat, Vcsna Svetticii)......................................................................................................... 171
PLATUS 1-65........................................................................................................................................................ 105
7
PREDGOVOR
PREFACE
Sredi Koprskega zalivu, na slik ti med morjem in kopnim, izstopa osameli grič Sermin. Viden že ini daleč, laku z morja kot tudi z okoliškega hribovja, leži na območju prehodov z Italskega na Balkanski polotok, i/ Istre v vzhodnoalpski prostor. Ostanki starodavne naselbine na vznožju Seimina, znani že od 16. si., so bili v šestdesetih in sedemdesetih letih mučno poškodovani ob velikih gradbenih delih, povezanih z razvojem pristanišča in železniške postaje. SeJe skromna zaščitna sondiranja od leta 19S7 naprej so razsvetlila delček preteklosti in lahko samo slutimo razsežnosti izgubljenega in zamujenega.
Knjiga o Scrminu objavlja ugotovitve sondiranj Medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Pirana v letih 1987 in 1988. Zrasla je iz dveh preddel: diplomske naloge Vesne Svetličič o Prazgodovinskih najdbah iz Sermina (1996) in doktorskega dela Jane I lorvat o Začetku rimske dobe na prostoru zahodne in osrednje Slovenije (1993).
Obravnavane prazgodovinske najdbe predstavljajo le del prazgodovinskih najdb iz Sermina, Glavnina, kije bila izkopana v letih 1990 in 1991, ni bila na voljo za študijsko obdelavo do izida knjige. Po drugi strani pa so raziskovanja v letih 1987 in 198K dala večino znanega rimskega gradiva, zato je bilo mogoče to obdobje tudi podrobneje predstaviti.
Pri analiziranju prazgodovinskega gradiva je svetovala mentorica prof. dr. Riba Teržun. za veliko strokovno it t prijateljsko pomoč pa se moramo zahvaliti še mag. Petru lurkuj Z nasveti in kritiko so pomagali številni kolegi: dr Dragan Hožič, dr. Janez Dular, Darja t irosman, Milena I lorvat, dr. Bmanucla Montagnan Kokelj in dr. Hrigitte Kuli.
Pri ovrednotenju rimskodobnega gradiva smo poiskali nasvete in pomoč pri tir. Janki Istenič, dr. GenvLilfu Sclmeiderju, dr. Marjeti Saše I Kos. Borisu Vičiču, Lučki Lavrenčič, Primožu Pavhnu, Snjcžani Karinja in Mateji ficlak. Za pomoč pri prepoznavanju uvožene sredozemske keramike pa se moramo še posebej zahvaliti dr. Joiinu Ilayesu. dr. Ivi Miki Curk, dr. Bojanu Djuricu, dr. famasu Bezeczkemu in dr Marie-Hrigitic Caire.
The isolated hill of Sermin lies in the middle of the Hay ofKopcr. It is located in a prominent position, visible from the sea as well as from the surrounding hills, at the point of transition from the italic to the Balkan peninsula, and from Istria to the eastern Alps. Despite the fact that the existence of an archaeological site a l Semi in has been known from as early as the 16th century, a large part of the prehistoric and Roman settlement was destroyed without record during the development of Koper harbour in the sixties and seventies. What little archaeological information that is available has come from limited excavations in the last decade, and provides only a small sample of what has been irrevocably lost.
This publication deals with the excavations undertaken in 19X7 and 19XS by the Regional Office for the Protection of the Natural and Cultural Heritage in Piran. It originated from two works: the undergraduate thesis of Vesna Svetlicic entitled »The Prehistoric Finds from Sermin« 11996), and the doctorate of Jana I lorvat on »The Beginning of the Roman Age in Western and Central Slovenia« (1993).
The prehistoric finds discussed in ibis publication represent only a small part of the prehistoric material from Seimin. The majority of the prehistoric material was excavated in 1991) and 1991 and is not available for detailed analysis. The investigations in I9S7 and I9KS produced the majority of the known Roman materia!, and thus it was possible to present this period iu more detail.
Prof, Dr. Hiba Terian was extremely helpful with
the analysis of the prehistoric material, and Peter Turk must also be thanked for his friendly and professional assistance. Numerous colleagues helped with advice and criticism: Dr. Dragan Hoíií, ¡)r. Janez Dular*, Darja Grosman. Mi lena I lorvat. Dr. Emanuela Montagnari Kokelj, and Dr. Hrigittc Kull.
Advice in evaluating the Roman material was sought from Dr. Janka Istcnii, Dr. Gerwulf Schneider, Dr. Marjeta Saücl K.os, Boris ViCiü, l.uCka l.avrcniiC, PrimoJ: Pavlin, Snjezana Karinja and Mateja Helak. The following must lie thanked for their help in identifying
9
Ppi-IKIOVOR
Damijan Snoj in Tomo Kaj le i: sta nam omogočila vpogled v del gradiva s sondiranj v letih 1990 i (j 1991. Vrzeli v topografskih podatkih sta dopolnila Matej Župančič iti Drago Svoljšnk Pri izdelavi geografskih kart je sodelovala Vida liitenc.
Terenske raziskave je v skladu z zakonodajo omogočilo podjetje Istrabenz. Ministrstvu za znanost iti tehnologijo in Ministrstvo za kulturo republike Slovenije pa sta podprla analizo gradiva.
imported Mediterranean pottery: i)r, John Hayes, Dr. IvaMikl Curk, I Jr. Hojan Djuric, Dr. Tamas Hezeezky, and Dr. Maric-Brigitte Carre.
Damijan Snoj and Tomo Kajlez. allowed access to the Roman material from the 199(1-1991 excavations. Gaps in the topographic data were kindly 11 lied by Matej ?,upancic and Drago SvoljSak. The geographical maps were made with the friendly help of Vida Hitene.
The field research was funded by the petroleum company Istrabenz, whilst the finds analysis was financed by the Ministry of Science and Technology and the Ministry ofCulture of the Republic of Slovenia.
Ml
GEOGRAFSKA	SITE LOCATION
PODOBA SERMINA
M arko Stoki n
Sermin leži v severni Istri, ob Koprskem zalivu, se pravi na skrajnem severovzhodnem koncu Jadranskega morja in na pomembnem geostrateškem območju. To ozemlje povezuje severni del Italije z Istro, iz severne ¡sire pa vodijo če/ Kraški rob prehodi na področje jugovzhodnih Alp (si. I). Geografska lega zaliva je bila brez dvoma tisti dejavnik, ki je odločilno vplival na gospodarski razvoj in na spreminjanje krajinske podobe. Pokrajina ima relativno blago sLibmediteransko klimo.
Koprski zaliv je največja zajeda morja v kopno v severozahodni Istri. Obalna Črta seje izoblikovala po obsežni transgresiji morja po zadnji ledeni dobi. Močna razčlenjenost obale je posledica potopljenih spodnjih delov dolin, katerih reke so med zadnjo poledenitvijo tekle še naprej proti zahodu. Takrat je bila morska gladina za okoli 90 m nižje (Šifrer 1965). V Koprski zaliv pritekata reka Rižana in potok Hadaševiea z
SI. 1. LcgpSemiinu ¡n pomembnejših rimskih najdišč V bližini. Fig 1 The position nt Sennin and important K o man sites in die vicinity.
Serin in is situated in northern Istri a, on the Bay of Koper, i o the extreme north-east of the Adriatic, Lying in the transitional zone between Istria. north Italian plain, and the south-eastern Alps, it is located in an area of strategic significance (Fig. If. The geographic location of the bay was clearly a factor which influenced both the nature and economic development of the various settlements. The climate is relatively mild and sub-Mediterranean.
fhe I Jay of Koper is the largest on the northwestern I st i ¡an coast. The coastline was formed after extensive encroachments by the sea following I he last Ice Age. The irregular nature of the coast is the result of the flooding of the lower parts of valleys, whose rivers had run further I o the west ill- tho last g lactation, when the sea level was some 90 meters lower fŠiirer 1965). The River Rižana and the liadaievica stream flow into the Bay of Koper from an extensive hinterland, mostly composed of easily eroded flyseh, These waters are prone to overflowing, causing a large quantity of suspended material to be washed into the sea. which is consequently relatively shallow a I their outfall. The Rižana, because of its Karsi origin, continues to flow even in drought conditions (Plut 1979; Plut 1981; Orožen Adamič 19HI: llricclj, Reeej Brafflsclj 1990; Rejcc Btancclj I991).
v.
SI. Pogled na Sermin S severa, l-olo I', Vi ilk,
Fig. 2 A view of Sermin from the north. Photo !'. Volk.
1 I
GI.IKÍKAI'SKA PODÍJlí*. SI:kmiv%
obsežnim in večinoma lahko erodibilnim Hišnim zaledjem. I i vodi imata izrazito hudourniški značaj, torej občasno zelo veliko vode, in tudi poplavljata. Ob takih prilikah jé nanašanje drobnega suspendiranega materiala v morje zelo veliko. Prav zaradi lega je nuirje ob izlivih obeli vodotokov zelo plitvo, Po dragi strani pa ima Rižflna, zaradi delnega kraškega porečja, tudi v sušnih obdobjih stalno vodo (Plut 1979; Plut 1981; Orožen Adamič 1981; Bricelj, Rejec Rnnccjf 1990; Rejec liraneelj 1991).
Seimin, osameli grič sorazmerno majhnih razsežnosti (K4 m n. m., približno I km dolg v smeri sever jug) leži ob izlivu reke Rižane. Zaradi dominantne lege v Koprskem zalivu predstavlja izrazit krajinski pojav, dobro opazen tako z morske kol kopne siratii (s!. 2) Po eni strani je na oblikovanje obalne ene okoli Sermina vplivalo pogrezanje vzhodnojadranske obale, ki seje od antičnega časa do danes pogreznila za približno 2 m (Kozličič 1987). Po drugi strani sla liadaševica in Rižana stalno nanašali material in ustvarjali plitvine predvsem v okolici Semedele in Sermina ter spreminjali obalno črto Koprskega zaliva. Grič Sermin je sestavljen iz iliša, njegov Vrb pa iz apneniškega peščenjaka. Vrh in severozahodni del griča sta danes močilo porasla z grmičevjem in bori. na južnih pobočjih pa ležijo njive, rastejo oljke i 11 redko grmičevje, Osarnelce z vseh strani obdajajo naplavinski nanosi, sestavljeni pretežno iz line glinasic substance, nastale iz prepercle lapornate
Sermin is situated at the mouth of the Rižana. Although the hill is not particularly large (X4 m asi, approximately I km long north-south), die surrounding area is relatively flat, thereby creating a distinct kindscape feature in a dominant position on Koper Bay and visible from both land and sea (Fig: 2). The formation of ihc coastline around Sermin has further been influenced by 'he subsidence of the eastern Adriatic coast, which has sunk approximately 2 metres in the last two millennia (Kozličič I9N7). The lull of Sermin is composed offlyseh, wilh a summit of hrneslonc, The top and north-western part ol ihe lull are now overgrown w ith bushes and p ¡ties, with olive groves on the southern slopes. It is surrounded on all sules by alluvial deposits composed primarily of fine el ay, and also contain ing sand with limestone and sandstone gravel (Križan 1983). The natural erosion of the 11 y sell lull has a I > > contributed to the modification of the landscape at Sermin,
The shallows were ideally suited tor the creation of salt works (Orožen Adamič 19X1}, Documentary sources from the 12th century mention the existence of1 a salt works in the vicinity of Koper and at the mouth of the Rižana; by the mid l-4ih century the production of sail had already become an important economic activity of the area (Selva 1994, 470). The first canalisation of i he Rižana took place in the 18th century (Fig. 3). Bollt the Koper sail works and those near Sermin had begun io decline economically by the end of the 19th century,
Si. 3: Načrt koprskih solin iz leta IK02. Historijski arhiv Zadar (po Saše I 19X9. 9).
Fig. 3 A planofthe salt works of Koper from 1802, Historical Aruhivcs of Zadar, Croatia (fmm SaScI 1989, 91.
12
Sni I OiATION
SI. J: jimČni pnsnelek Scrmuin letu I 944, i < Brjdsh CrowH Copyri£ht/MOD.) Fin 4. An iicriJtl view otSennin iti 1944. {:<■ llntish 1'rovui (.'opyrighi MOD.)
Si 5 Zračni posnetek Strmina leta 1994. (Vir: Cikliino aertisnemanje Slovenije i i! leta 1994, 1 Geodetska uprava Republike Slovenije.)
Fig. 5. An aeriul vievv of Sermin in 1994. (Sourcc: CycUc nerial rccording of Stbvenia 1994, 1 Ucodetie Insututiort ofihe Republic ut'Sloveniji
13
Geografska pomiK SERMINA
SI. 6. Pogled na Se mi in z zahaja. Foio J. Jcr.iša, Fig. 6; View ofScrmin from the west, Photo J. Jeraš;i.
komponente llišn podobnih skladov. V manjši meri se pojavljata;v naplavinskih nanosih tudi pesek in prod. ki je sestavljen \/ prodnikov peščenjaka in apnenca (Križan 1983). K spreminjanju krajinske podobe Scrmina je pripomogla tudi naravna erozija Hišnega griča.
Plitvine so bile idealne za ureditev solin (Orožen Adamič 1981). V 12. si. je že pisno izpričan obstoj solin v okolici Kopra in na izlivu Rižane, v sredini 14. si pa postane solinarstvo že pomembna gospodarska dejavnost lega področja (Selva 1994,470). V 1 S. si. je Rižana delno regulirana (si. 3). Konec 19. st. koprske soline, tudi liste pri Serminu, gospodarsko nazadujejo, v času prve svetovne vojne pa la dejavnost skoraj popolnoma preneha. Soline se pričnejo spreminjali v močvirja in s tem V malarično področje, Tako zaradi gospodarskih kol zdravstvenih vzrokov začnejo v letih 1932- 1939 z VOdnourcditvenimi deli. Zaradi pogoslih popla\ so najprej regulirali Rižano v dolžini 5 km (Plut I'Ž8I). Z izsuševalnimi jarki pričnejo spreminjati soline pri Serminu in Semedeli v kmetijske površine (Sel v a 1994. 480) Izsuševalni jarki so lepo vidni na letalskih posnetkih (si. 4. 5).
Po t! rti g i svetovni vojni oz. po letu 1950 pride do novih velikih gradbenih posegov, tako je bilo samo na ravnici ob Rižani do leta 1977 zgrajenih 42 kanalov in 93 drugih objektov (Plut 1981). Od konca šestdeseti h let dalje so na že delno kult i v i rani h kmetijskih površinah iib vznožju Senu i n a razširili koprsko pristanišče, zgradili železniško postajo in postavili naftne ut plinske terminale. ()d začetka osemdesetih lei deluje na vzhodni strani griča peskokop, k t jc tudi močno okrnil naravno podobo Serm ina. Zaradi širitve pristanišča so z veh k i mi nasipa-vati j i ločili od morja preostanek koprskega zaliva Škocjanski zatok. Pokra p na je bila tako degradirana in je popolnoma spremenila svojo prvotno podobo (si. 6). Spremembe obalne črte, ki jih je povzročil človek, se lepo vidijo na letalskih posnetkih iz zadnjih petdesetih lel (si. 4.5).
and by the time of the first world war, this activity had almost entirely ceased flic salt flats began lo turn ntlu marshes, and with this into malarial areas. Thus, lor economic as well as health reasons, further canalisation was undertaken in 1932-1939. the course of the Rizana was diverted for a length of 5 km because of frequent flooding (Plut 1981). Drainage ditches began to change (he salt flats at Serm in and Setncdcla into agricultural areas (Selva 1994. 480). The drainage ditches can he identified on the aerial pholographs (Fig. 4. 5).
1 .arge-scalc construction projects began after the second world war, in 1950 By 1977, 42 drainage dithes had been dug and some 93 assorted buildings had been constructed on (he land beside the Rizuiia (Plul 198 t), Encroachments inio agricultural areas also included the expansion of Koper harhour and the construction of a railway station. Terminals for oil and gas were built beside the hill. The eeonomirme exploitation and development of lite area has not ceased. A sand extraction plant has been active on the eastern side of the hill from the beginning ofl be eighties. The harbour expansion blocked off the resl of the Bay of Koper Skocjan gulf from I he open sea with large embankments. The result of these interventions is that the area has been modified to such an extent ihat its earlier topography has virtually been destroyed (Fig. (>). The changes lo the coastline caused by human activity over (he last filly years can he seen tin aerial photographs (Fig. 4. 5).
14
ARHEOLOŠKA	THE
TOPOGRAFIJA	ARCHAEOLOGICAL
TOPOGRAPHY
Jana Horvat
i'rvi omenja arheološko najdišče v Serminu že Pieiro Coppo leta 1S40 I Del sito de Listna. Venezia 1540; po Dcgrassi ¡924). Attilio Degrassi <1933,4 f>) je najdišče podrobno topografsko opisal se pred velikimi gradbenimi posegi v zadnjih tridesetih letih. Novejši temeljil pregled je pripravil Matej Župančič (1985), zadnji pil je pisal o Serminu Giordano Labud (1995, 20 21. 55; pritn. Boliin, v; ANKI 145).
Na območju osame I ca Sermina in na njegovem vznožju le i i več arheoloških območij (si. 7).
L (irič Sermin je poimenovan tudi Kašlelir (Boltin, v: ANS1 145). Vrh jc zravnan v ovalno planoto, približno! 15 \ 55 m. ki jo omejuje 3 do 6 in visoka terasa (si. 7: t; S). Območje je sorazmerno majhno in tudi okopov, ki so značilni za gradišča v Istri in na Krasu, ni opaziti. Na planoti so bili odkrili drobci prazgodovinske keramike, ostanki školjk in bronast obesek v obliki vedrca(Marcliesctti 1903, 72, t. H: 7; še: Benussi 1027 192K, 2 62; Degrassi 1933. 4 6: Sribar 1956, 64? Župančič 1985,3 IS). Vrh je bil večkrat prekopan zaradi vojaških utrjevalnih del v polpreteklem času. Arheološko najdišče je torej močno poškodovano. Pri podrobnem pregledu jarkov niso dobili najdb (ŽupanČifi 19«5,318,320, op, 15). Na vrhu so tudi ostanki cerkvice sv. Jurija, ki je stala vsaj že sredi 12. si. (Župančič 1985, 319). Posamične tegule in kamni, raztreseni po griču, so verjetno v povezavi s cerkvico (Dcgrassi 1933, 4: Zupančič 1985,321, op. 33). Tudi poljedelstvo je močno spremenilo prvotni izgled griča, Po topografskih opazovanjih lahko sodimo, da je bil vrh obljuden v prazgodovinskem obdohju,
2, Ob zahodnem vznožju griča leži ravnica nekakšen jezik ob levem bregu Rižane, tik preden se izli je \ morje. Ravnica je za 5 do 1<> m dvignjena nad olcohSkim zemljiščem, koder se sedaj Sirijo njive, še v 19. si. pa so bile tam soline. Pred izgradnjo solin je bila ravnica ob zahodnem vznožju griča verjeino polotok, ki le bil, zaradi stalnega pogrezatija obale, v preteklosti bolj obsežen. Polotok je obdajalo plitvo morje oziroma zamočvirjen svet, s severa pa gaje omejevala Kižana (si. 7:2). Zupančič je ugotovil, da se morda že najstarejša omemba serumskih ruševin Pietra t op pa iz leta 1540
An archaeological site at Sermin was first mentioned by Pietru Coppo in 1540 (Del siro de Listria, Venezia 1540; from Degrassi 1924), Attilio Dcgrassi (1933, 4-6) described the siie and iis topography prior to the redevelopment of the area during tile last thirty years. An extensive review was carried out by Maiej ZupanciO (1985), and latterly Giordano Labud described the area (J995. 20-2 L 55; cf. Boltin, in ANSI 145).
Various archaeological siles have been identified at Sermin (Fig, 7):
1.	The hill of' Sermin is also called Kaslelir (Boltin, in: ANSI 145). The top has been levelled into an oval plateau, eca. 115* 55 metres, bounded by a 3 to 6 metre high terrace (Fig. 7: l; XL In comparison to hill forts in Islria and the Karat region, it is relatively small, with no evidence for the dry-stone walls characteristic of these h ill fori s. Fragments of prehistoric pottery, remains of shells, and a bronze pendant in the form of a small bucket were discovered on the plateau (Marchcsetli 1903,72. PI. 8: 7; also: Henussi 1927-1928, 262; Degrassi 1933, 4-6: Sribar 1956, 64; 2upanifc 1985.318), The summit has been disturbed several times in the course of military defensive works, causing considerable damage to ihe archaeology. An examination of the former military trenches did not produce any finds (/upanOiCr 1985, 31$, 320, n. 15). At the fop of the hill are the remains of the Church of St (ieorge, dating from at least the mid 12th century (2upan£i£ 1985, 319), The occasional tegulae and stones scattered across the hill probably came from this church (Degrassi 1933, 4; Zupaniic 19N5, 321. n 33), Agricultural aetivitiy has also changed the original appearance of the hill. The topography of the hill would suggest prehistoric occupation.
2.	To the west of the lull is a slightly elevated area, some 5 to 10 metres high, beside the western bank of the Rizaiia. The surround iug land, now fields, was occupied by salt works in the 19th century. Prior to the construction of the salt works, this formation was probably a peninsula, more extensive in the past btil reduced because of The constant subsidence of the coast. The peninsula would have been surrounded by shallow wa-
15
Akheolo&ka tokxírahm
SI 8; KeStelir »si Semiiiui po Marichescttiju (1903, t S: 7). Fig. S: The lull l'on ai Scmtiin according lo Maichesetti ( ] 903, PL S' 7).
nanaša prav na to območje, Žagoiovo pa omenja arheološko najdišče v niíini Nicoio Man/uoli leta 1611 (Župančič 1985.315 316). Pred gradnjo železnice je tu ležalo posestvo Pcroša (nal. Perossa). Domačini so pripovedovali o zidovih in mozaičnih llakih pod zemljo. Po prvi s velo v ni vojni so pri obdelovanju zemljišča odstranili velike količine kamenja, ki je izviralo iz zidov. Degrassi je lela 192 K na poljih na Sel odlomek prazgodovinske keramike, drobec rimske keramike, kvadre iz na soncu sušene gline ter obdelan kamen. Po skromnih najdbah je domneval, da je na zahodnem vznožju Sermina ležalo prazgodovinsko grobišče, ki je pripadalo gradišču ua vrhu griča, Rimske sledove je pripisal naselbini. Nenavadna se mu je zdela odsotnost logu 11 Degrassi 1928 a; Degrassi 1928 h, 399; Degrassi 1933, 4 6; Župančič 1985, 319 321, op. 3?). /. istega območja poročajo tudi o skeletnih grobovih (Degrassi 192K a, 129, op. 10; Župančič 1985,32«, op. 3).
Pri gradnji železniške postaje v šestdesetih letih ni bilo predhodnih arheoloških raziskav, zato je bil uničen velik del najdišča. Očividci omenjajo 60 80 cm debelo kulturno plast, zidove, zidane iz obdelanih kamnov, rimsko lončenimi in keramične uteži za ribiške 111 reže (Petru 1962 1964; Boltin- Tome 1981 ; Žiipanč i č 1985,319).'
Arheološka raziskovanja med leti 1987 in 1991 so odkrila naselbinske ostanke iz različnih prazgodovinskih obdobij (srednji in mlajši neolilik, bronasta doba. starejša in mlajša železna doba) 1er iz zgodnje rimske dobe (Stokin, JosipoviE 1988; Snoj 1992).
Matej Župančič je po najdbah keramike in opek na površini in ob očiščenih jarkih ugotovil, da seje rimsko naselje širilo tudi na območje južno od železnice (Župančič, osebno).
3. Nia južnem vznožju griča je najdišče rimskih opek (.v/. 7: J; Degrassi 1933, 6, Župančič 1985, 319, op. 38; Župančič 19X2, ši. 7),
SI. Arheološka najdišči v Serminur 1 Kaštelii, 2 rm mea ob nižam, i ~t najdišči rimskih opek. Pfliehcjoznačeno območje si. 9. M. 1:1(11)1)0.
Fig. 7: Archaeological siles at Sennin: i Kaíiclír, 2 the plain along the Riiana River, < 4 linds ofRomlm brick. Details of marked areas on Fig. V. Scale t : ! 0,01 HI
¿upanCičje ña letalskem posnetku iz leta ll>5? opazil velik objekt s peterokotno zasnovo obodnih nasipov (Župančič 19X5,319). Po ponovnem Ogledu posnetkov mea in m, da ne yre za arheoloiSko tvorbo.
Tun aunt mttuûtiilvu. kiink.hajmiy
I
©
ter or marshes, and been bounded lo the north by the Rižana (Fig, 7: 21 Župančič established thai the earliest mention of the ruins of Sermin by Pietro Coppo m I MO probably referred to this area. Niccolo Manzuolt mentioned a lowland archaeological silc here in 1611 (Župančič 1985, 315-316). The Pcroša (II. Perossa) estate was located here prior to the construction of the railway; during which the local inhabitants reported seeing walls and mosaic floors. A large quantify of stones from these walls was removed after the first world war during cultivation of the land In 1928, Degrassi found a fragment of prehistoric pottery, sherds of Roman pottery, blocks of sun-dried clay, and a worked stone in the fields. I le decided, on I he basis of these modest finds, that a prehistoric cemetery belonging to the lulllort on she top of Sermin had been located beside the hill to the west. I le attributed the Roman finds to a settlement. I lie absence of tegulae seemed unusual to him (Degrassi 1928 a: Degrassi 1928 b. 399; Degrassi ¡933. 4-6; Župančič 1985, 319-321, n. 35). He also reported the discovery of inhumation burials from the same area t Degrassi 192X a. 129, n. 10: Župančič 1985.320. n. 3).
No archaeological excavations were Carried out prior to the construction of the railway station in the 1960s, when a large part of the site was destroyed I ;ye-vk i In ess accounts tell of a 60-80 cm deep cultural layer, walls made of worked stone. Roman pottery and clay fish-net weights (Petru 1962-1964; Boltin-Tome 19X1; Župančič 1985. 319).1
The archaeological excavations between 19X7 and 1991 revealed settlement remains from various prehistoric periods (the middle and late Neolithic, the Bronze Age, ihe early and late Iron Ages), as well as from the early Roman period (Stokin, Josipovič 19X8; Snoj 1992).
Matej Župančič established on the basis of finds of potfery and brick on the surface and adjacent to recently cleared ditches thai the Roman settlement had also extended in the area to the south of the railway (Župančič, pcrs. comm.).
Župančič noted the remains of a large pentagonal on an aerial photograph front 1953 (Župančič 1985,319). On further examination it i* pmhahle that this does noi represent an archaeological feature.
17
4. Rimska tegula je bila najdena na ravnici ub vzhodnem vznožju Scimina, v razbremenilnem jarku (si. 7; 4; Župančič I9KS, 319, op, 39; Župančič 1982. St. 8}.
3.	Roman brick h as been found to the south of the hill (Fig. 7: 3: Dcgrassi 1933, 6; Župančič 1985. 319. n. 38; Župančič 1982. ru>. 7).
4.	A Roman tegula was found in diteh to ihe C^L ofthe hill (Fig, 7 4: Župančič 1985, ^19. n. 39; Župančič 1982, rtu. 8),
Is
ZAŠČITNA	THE RESCUE
R AZIS KO VAN JA EXCAVATIONS
Uvod	Introduction
Marko Stokjn, DraSko Josipovič
Do sredine osemdesetih lei je bilo naravno in kulturno okolje Sermina it močno spremenjeno z intenzivnimi graditvami, Brez predhodnih raziskav in ne da bi bili znani vsaj osnovni arheološki podal k i, je bil uničen velik de! najdišča na ravnici ob /ahodnem vznožju. Danes dajejo prostoru glavni pečat železniška postaja in velika skladišča. V zadnjem času pa seje odnos do arheološke dediščine le nekoliko spremenil.
Podjetje Istrabenz je v lem 19ti7 nameravalo začeti s širitvijo železniških tirov, gradnjo pretakališča za vagone cisterne, načrtovali so tudi prestavitev eeste Ankaran Bertoki; Gradnje bi posegle v Zaščiteno arheoloiko območje ob zahodnem vznožju Sermina. Medobčinski zavod za varstvo kulturne in naravne dediščine Piran je lela 1987 izdelal projekt zaščitnih arheoloških raziskav. Načrtovan je bil intenziven pregled zemljišča in uporaba različnih nedestrukttvnih raziskovalnih metod. Rezultati hi omogočili pravilno ovrednotenje najdišča in njegovo celovito zaščito. /al je bil investitor pripravljen financirati samo raziskavo neposredno ogroženih parcel, zato celovito proučevanje ni bilo mogoče. Arheološko delo so zelo oteževal i tudi pritiski investitorja in časovne omejitve. Okrnjeni projekt se je pokazal kot strokovno nezadosten (Stokin 1992 b, 22). Raziskovanja so bila nazadnje omejena le na sondiranja (si. '>), kt so po posameznih letih takole potekala:
1987: sonde A 1, izkop A;
1988; najdbe iz uničenega območja ob Rižani (dai je:
jarek ob Rižani); 1990: sonde 90 A B; 1991: sonde 91 C J.
Izkopavanja leta 1987 sta vodila Marko S lokih iz Medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran in zunan ji sodelavec Draško Josipovič. Izkopavanja leta 1990 pa sta vodila Tom i slav Kajfež ter leta 1991 Damijan Snoj, oba za Medobčinski zavod za varstvo naravne iti kulturne dediščine Piran. O izkopavanjih so bila objavljena kratka poročila (Stokin, Josipovič 1988; Snoj 1992 V
Na podlagi sondirati j leta 1987 je bilo mogoče zavarovati predel okoli sonde B in preusmerili traso
The natural environs of Serpnin had already been greatly changed bv the mid 19N0s due to extensive construction work. As mentioned above, a large part of the site to the west of the hill was destroyed without record. The area is now mainly characterized by (lie railway station and large warehouses, fortunately the attitude towards the archaeological heritage has changed somewhat in recent years.
In 1987 Istrabenz applied for permission to extend the railway and construct a depoi for freight and oil wagons, and which would also have included altering the route of the road from Ankaran in Bertoki. The project would have encroached on the protected archaeological area to the west of Scrmin. The Regional Office for the Protection of the Cultural and Natural I leritage in Piran produced a report in 1987 for archaeological evaluation of the area, An intensive landscape survey was planned, using various nun-destructive research methods. The results were supposed to enable a sy stematic evaluation of the site and us eventual total protection. Unfortunately, the developer was prepared only to finance research in the immediately threatened areas, and thus a more complete study was not possible, rhe archaeological work was made more difficult by pressure from the developer and various temporal restrictions, The reduced scale of the project was shown to be insufficient (Stokin 1992 b, 22), and excavations were ultimately limited merely to trial trenches (Fig. 9), excavated in the following years: 1987: trench A-l, extension A; 1988: finds from the area beside the Rizana: 1990: trenches 90 A-B; I99|: trenches 91 C-J.
Hie excavations in 1987 were directed by Marko Stokin from the Office for the Protection of the C*tilia raI and Natural I Icritage in Piran, and an external collaborator. Drasko Josipoviii The excavations in 1990 were directed by Sbmislav Raj fez, and those in 1991 by Damijan Snoj, hot It for the Piran Olliee for the Protection of the Cultural and Natural Heritage. Short reports on the excavations were published (Slokin, Josipovii 1988; Snoj 1992).
19
izkop A Extension A
["m Ki SÍ i i Kxt AVAnijNs
Übvoznfexeste. Pritiski investitorjev v letu 1990 in 1991 so povzročili, tla začetna izkopavanja niso hila razširjena nn način, ki gaje določila posebna strokovna komisija za Scrmin (dr, Marijan Slabe, dr. Iva Miki Curk, mag. Zorko Harej, Drago Svoljšak, Matej Župančič, mag. I iraško Josipovič, mag. Marko Siokin, dr. Mitja Gufitin in tir. Bojan Djurič),
Pričujoče delo predstavlja rezultate sondiranj iz. leta 19X7, Dodana je tudi analiza drobnih rimskih najdb iz les 1988 1991, Izkopavanja v letih 1990 1991, pri kaierih so bile odkrite predvsem najdbe iz prazgodovinskih obdobij, bodo v celoti predstavljena v drugi
publikaciji.
Arheološke raziskave je v skladu z Zakonom o naravni in kulturni dediščini v celoti financiralo podjetje Istrabenz Koper. Pri izkopavanjih leta 19H7 so poteg vodij Marka Stokina in DraSka Josipov iča sodelovali tudi Irena Jeras (terenska dokumentacija najdb), Irena Lazar (terenska risarska dokumentacija), Andrej Šem-rov, Samo Vidie (fotografija) nt Lmesi Požar (Studio Izola, geodetski posnetki). Zoran Milič (Narodu h muzej) je konserviral najdbe. Podjetje Isirabeiiz je priskrbelo potrebno mehanizacijo in delavce, pri čemer je bila zelo dragocena pomoč ing. Oskarja Počkaja.
On the basisofihe 1987 irial excavations, il was possible lo safegtiard the arca aronnd trench li atid redi-reel the rouie oIThe by-pass, Pressure from the de vel -oper in 1990 and 1991 meant that the initial excavations vvere noi cnlarged in line with the reoommenda-tionsoftheexpçh commission lor Scrmin (Dr Marijan Slabe, Dr (va Miki Curk, Zorko Harej, Drago S volj šak, Matej Župančič, DraSko Jos i po v iè. Marko Stok In, Dr, Mitja Cuit in, and Dr, Bojan Djurič).
The présent work présents the results from the excavations in i 9X7. An a nal y¿ i s of the Roman si na H linds li oui I9SX-199I isalsoineluded. The 1990-1991 excavations, vvlneh produeed uiainiy prehislorie finds, will he presen tod in t lie ir cutiré ty in another publication.
fhe archaeologieal exeavalions vvere financed by Istrabenz of Koper, m accorda née with legal provisions for the protection of the natural and cultural héritage, In addition lo the two directors Marko Stokiti and Draïko Josipovič, the sta IV oí the 1987 excavations in-cltided Irena Jeras (field documentation ol the finds). Irena Lazar (lield drawings). Andrej Seuirov. Samo Vidie (photography), and i.ntesi Požar (Studio Izola, geodet i c surveying) Zoran Milič (National Muséum) w as responsible for conservation of the finds. AJ) UCC-
essary machínery and work ers were provided by Istrabenz., with particular care and attention given by Oskar Počkaj.
SI. '/; Arheoloíke sonde v Scmiiiui. M 11000,
Fig. V. Archaeoltigieal trenches ai Sermin. Seale 1:1000,
21
/A V 11 NA BMUKIHANJA
Sonde	Trenches
DraSko Josipovič, Marko Stok in, Jana Horvat
Izkop A in sonda A Način sondiranja
Sonda A jo bil;i ¡/.kupona s strojem v dolžini X2.5 m, v Širini do 2.2 m in do globine l„8 m (al, V). Pra vokotno nanjo so bi k- v smeri proti jugu izkopane Se š!in stiniiL-1A l, A 2, A ? lri A 4). Dolge so bik' od 4 do 9 m. Široke 0,6 m in globoke med 1,10 in I .45 m. Vse štiri so bile arheološko negativne. Negativnih je bilo tudi zahodnih .'o m sonde A: Na vzhodnem delu sonde A. kjei pa je liilo odkritih več arheoloških ostankov, smo sondo razšliMi proti jugu, v izmeri 14x6 m. in jo poimenovali «kop A. Od sonde A proti severu (do takratne ceste; na x 13 in} je bil i/kopan kontrolni jarek, širok 0,9 m, globok do i,m i arheološko gradivoi7: !).
Izhodišče koordinatnega sistema je bila toCka ^ severovzhodnem vogalu sonde A. Os x je potekala po severnem robu sonde A, od vzhoda proti zahodu. tis y pa pravokotno nanjo, v smeri proti jugu od izhodiščne Lučke. Izkop A je bil razdeljen na šest kvadrantov, k v. 2 do k v, 7 (.<¡1. ¡0). Absolutna ničla, od katere so bile merjene relativne globine, leži na OH m nad morjem.
Objavljamo ri^,be naslednjih pomembnih predelov (priL I ) :
-	južni profil sonde A. x 3 do 19,5 m, y US do i ,7 m (neravno);
-	severni profil sonde A, x 3 do 5.2 m. y 0 ni:
-	tloris sonde A, x = 3 du 5 m;
-	tkiris izkopa A, \ 6,5 do IM.5 m. [ ¡sini tu meji med I. in 2, režnjem izkopavanj.
Zaradi dviga talne vode (gladina na relativni globini -1,55) ml in prekinitve izkopavanj ni bilo mogoče izrisati spodnjega dela južnega profila sonde A in dna sonde A od x 5,4 m dalje. 11 istega razloga ni hit risan drugi planufli v izkopu A. Nižje lege južnega profila iti drugi plunum smo rekonstruirali s pomočjo fotografij in opisov. Južni del izkopa A (y je več kot 4,5 m) je hil uničen t recentmm smetiščem.
Sonda A je bita izkopana s strojem, zato je i/ nje Icmalo najdb, biez stratigrafske lege (t. i<t
Extension A and Trench A Excavation Meti iodogogy
Trench A was mechanically excavated, with a length i>rX2 5 ni, a width of up to 2,2 m, and a depth to 1,8 m (Fig. 9). A further lour Irene lies wife excavated perpendicularly towards the south (AI. A 2, A3, and A4}. They were from 1 to 9 metres in length, and were 60 cm wide with a depth of between 1.10 and 1.45 metres. No finds n("archGeological significance were rceovercd from these four trenches. 'I"he western 55 metres Of trench A were also sterile. Several archaeological features were identified in the eastern part of trench A, which was extended to the south with extension A, measuring 14 x 6 metres. A control trench was due, from trench A towards the north (to the road which was then present; x 13 ill), measuring 90 cm in Width and up to 1.45 m in depth (archaeological material on PL .77. I).
The datum point for the co-ordinates was in the northeastern corner of trench A. The x axis extended along the northern edge of ircnch A. from the east to the west. Hie y axis being perpendicular, and extended south from the datum point.! x tens ion A was divided into six quadrants, 2 to 7 (Fig. 10). The absolute datum from which the relative depths were measured was 1-5.08 metres as I,
The following sections and plans are publi shed (App. I):
-	the south section of trench A. from * 3 lu m; y
1,38 to 1.7 m (irregular);
-	Ihe north section of trench A. from x 3 to 5,2 m; y = 0 m;
■ the plan of Ircnch A. x 3 to 5.2 m; the plan of extension A. x 6.5 to IX.5 in; drawn at the interface between the first and second arbitrary layers.
I iect 111 sc of rising ground - w at ur (re 1 ¿i t i ve tie pt 11 -1.50 in) and the interruption of the excavations, it was not possible to draw the lower part of the south section ut trench A ami the bottom of trench A from x 5.4 m.
22
I III lil V I i ExOvWioNs
SI. ¡0. Izkop A iti vzhodni Jet sonde A. Shema koordinatnemu sistemu m kvadrantov. Označeni obja\ I jem profili (A I i. ( 1)1, tlorisi in ostanki arhitekture. M. I:2IHI. Fig. 10; lixtensicm A and the častem part ef trench A. The eoorilinate .ind quadrant system. Publisheil sections t A H. t" l)j, plans, and structural romains are dermted. Se a le 1:200.
I/kop A ni bil kopati stiatigruiško, temveč v tre ti
revnjih:
1.	reženj v globini od 0,82 do 1.42 m (globine t iaj db dokumcHli rane od 1.2 H m da Ij e);
2.	reženj v globini med 1,41 do 1,75 m( najdbe i/. I. in 2. režnja skupaj r. J 24):
3.	reženj v globini med l,76do 2,10m(najdbc I. 25 32).
Najdbe i/ režnjev smo pripisali posameznim plastem kasneje, po primerjavi globin plasti na južnem prolšlu (prit. I/.
I lie second plan in extension A was not drawn loi the saine reason. TJte lower part ol' the south se et ion and ihc second plan were rceonstrueied with ihe help of photographsand descriptions. The sotithem part ol extension A (y 4.5 m) was destroyed by ,i reeeni rub-btsh pu.
Treneh A was mechanteally excavatcd, and produced a .sniall ûuantiiy of uns ira pied flnds (Pi. 34-3H).
Extension A was excavatcd in three arbitrary horizontal lavers;
! a laver al a deplh l'rom -O S2 to -1 42 m |depth ut liuds documeilted Innn -1.28 and bclow);
2.	a layer ai a depth between -1.43 to -1,75 m (the finds l'rom layers I and 2 arc sltown togelheron PL 1-24);
3.	a layer at a depth between -1.70 to -2,tt) m (the lïnds on PL 25-32).
11le linds Irom Ihese lavers were atîributed to the contents aceording io their depth (App h.
TERF.NSKJ IZVID
Naravna podlaga zemljišča je bil tliš. ki je bil videti kot plasti peščenjaka m preperina med njimi. Označili smo jih kol plast I na dnu profilov sonde A. Opazimo ju tudi na vzhodnem delu tlorisa izkopa A ter verjetno v deln tlorisa sonde A (prit I). Naravna podlaga padi proti severozahodu, nato pa se začne znova dvigovali Dvig je bil dokumentiran \ južnem profilu na x 21 m. Naravna podlaga je lorc j obl i ko vala kota njo, Nad naravno Hišno podlago se je tvorila plast i1. Vidimo jo v obeh profilih, na tlorisu v sondi A ter na južnem delu k v 7 v izkopu A (prit, 11. P lasi 2 je mastna ilovica sivkasto čnte in umazano zelene barve. V njej
Fii-:ld Results
The natural bedrock in this area is flysch, recorded as layer l at the bottom of the section oflrench A. It was also present in the eastern part ot extension A, and probably in trench A (App. h Towards the tiorih-west there is a depression in t lie natural bedrock, recorded in t lie south section at x 2 t m.
I aver 2 covered the tlysch, and was recorded in both sections, op the plan of trench A. and in the south.-eni pari of quadrant 7 in extension A (App. I). It consisted of a dark grey-green greasy clay, with occasional flecks of charcoal anil ash. A small quantity of prehistoric pottery was recovered.
2."
k - 1 y - i jo
k - i T - 13»
V i:bH
a -1S
r-
I ID v 1J6

b ■ 3
¥-0
* i Y 4 J
si vu eck nil ¡lovka ({rej-grewi liîam
siva prfícrui pol luvv KUitíy st>ii
luiiuiKi rjnya piRflflK pW k tj |< i ".v hi li i un^y mu'
* o
T- 1
b
f* V. fl
s- »
v» g
/•lil I: (_' D severni profil snnde A; A H ]Li/n] profil siintic A; tlorisa sonde A in (¿kopa A.M. ! :50.
App h C [J, northern section of trench A; A B. southern section of trench A; plans of trench A and extension A. Scale 1:5(>.
"I'nh Rj H. [ I: Eu AV-VI3Í !\L,
so bili odkrili razprSen i ostanki oglja m pepela ter drobci p ra zgodov i nskc I o 11 čer une.
V	plast 1 k* hi I narejen vkup za stavbo. Vkop se vidi v južnem profilu na x 6 iti in na x i 7,3(1 m ter na tlorisu izkopa A (pril. h. Ob robove vkopa so na naravno podlago postavili zidove slavbe. Prostor med robom plasti 2 in zidovi je bil zapolnjen s. pol ni lom (plast 3): ilovico pomešano z manjšim kamenjem, drobci oglja in drobci lončen i ne, V profilih plast 3 ni bila dokumentirana.
Zidovi stavbe so bili zgrajeni brez veziva i/ Moko v peščenjaka in apnenca, bolj ali manj v obliki kvadrov, približne velikosti 2Li x 20 x 40 cm. Ohranjeni so bili deli jugovzhodnega in jugozahodnega zidu, predvideti se da tudi mesto, kjer je ležal južni vogal. Zidove je poškodoval strojni i/k o p sonde A in tudi v ju/nem profilu žal niso hi I i dokumentirani (pri i. i, si. I !>. Jugovzhodni zid je bit viden v sev ernem profilu ter na tlorisu i/kopa A. Dolg je hit vsaj 12 m. Ohranile so se tri iii Štiri lege kamnov do višine i m. Jugozahodni zid je bil še bolj poškodovan. Na tlorisu izkopa A je bil ohranjen v dolžino 2.5 m s tremi legami kamnov. Nadaljevanje /i ti ti proti severozahodu m jasno, saj ni dokumentirano v profilih. Po vkopu za stavbo sodeč je verjetno prvotno tekel še naprej čez son tki A Stavba je bila torej vkopana v tla okoli 60 cm globoko, imela je kamnite /idove ter je bila pravokotne ali kvadratne oblike.
V	notranjosti stavbe so bili najdeni odlomki keramike, ki je leíala 2.14 m globoko, v preperi ni v režah med kamni naravne osnove (si. II. 12). I a je ver jemo identična s plastjo 2. Ti arheološki ostanki so verjetno še i/ časa pred nastankom stavbe.
V	notranjosti stavbe je hila nad naravno osnovo plaši 4 Ležala je na globini 1,75 do 2.10 m, debela
SI I! Izkop A. na dnu 2. režnja (g! okoli L75 m).
i-ig. JI i "x i ens ion A, at I he bottom of the 2nd arbitrary layer
(depth ta. 1.75 in)
' Predmeti so izgubljeni,
Layer 2 bad been cut by the construction trench tor a building - recorded on the south section at x = 6 m and at x 17.30 m. and in the plan of extension A (App. I) - foLinded on I he natural bedrock, llie backfill of the construction irench (3) was composed of clay mixed with small stones, with occasional charcoal fragments and some pottery sherds. 1 .ayer 3 was not recorded in the sections.
The walls of the building were constructed without mortar from blocks of roughly squared sandstone and limestone, c. 211 x 20 x 40 cm. As the remains of the south-eastern and south-western walls were still extant, ii was possible to project the location of the southern corner of ihe building. The walls were damaged during the mechanical excavation, and were not recorded in the south section (App. I. Fig. II) The south-eastern wall was recorded in the north section, and in the plan of extension A, flic wall was at least 12 metres long, with three to four courses of stones preserved to ¿height of I m The south-western wall was also damaged; it was recorded for a length of 2.5 metres with three courses ofstones. Its exieni io the north-west is not clear, as ii is not recorded in the sections, but it probably continued beyond irench A. flie exact dimensions of the structure are therefore not known; it would appear to have been rectangular in plan with stone walls.
Although some pottery was recovered from the area representing the interior of the building at a depth ot -2, [4 m, it was tound ill fissures in the natural bedrock and can therefore more probably be attributed to layer 2, i.e. prior to the construction of the building (Fig. if. 12).-
Layer4 was 10-30cm in thickness and covered the bedrock inside the building at a depth of-1,75 to -2.10 m (App. J). I lie layer was But level and varied ill depth partly because of the natural slope of the terrain. The layer could not he recorded in section, and therefore more detailed information is not available. The
- U.
Fig, 12: Extension A. pottery front layer 2 inside the sirnc ture. Scale 1:3,
■ The material has been lost.
25
7„AW|INA HA/ISKIlVrtNJA
paje bila verjetno 10-30 cm (pri!, 1), Zaradi naravnega padca terena in lege v stavbi ti i bila ravna in enakomerno debela, Podrobnejši podatki niso znani, saj je ni bilo mogofie dokumentirat i v profilu. I/, plasti 4 izvini večina najdb iz tretjega režnja izkopavanj (t. 25-32), V isto plast sodi verjetno tudi nekaj najdb i/drugega režnja (i. 3: l 15 ter morda nekatere kovinske in koščene najdbe, npr, r. 2: 6). Plast 4 je nastajala sočasno s stavbo kot hodna površina, tvorila pa se je verjetno še neposredno po propadu stavbe. Najdbe i/ plasti datirajo stavbo v čas med srednjo bronasto dobo ti o /god nje železne dobe.
Pii propadu stavbe je dolgo časa ostala odprta kotanja, v kateri so se nabirali predmeti iz slarejše železne dobe. Lc-teh ni bilo mogoče s trat igralsko ločiti ud plasti 4 oziroma 5. Kotanjo so potem zapolnili S plastjo 5. Taje segala če? zidove stavbe in robove vkopá /a stavbo. V notranjosti nekdanje stavbe je biio dno plasti Verjetno na globini 1,75 m do 1.N4 m (pril. S). Temno rjava peščena ilovica ic bila pomešana z množico drobnega kamenja iz peščenjaka, z lupinami morskih školjk in polžev ter / veliko količino odlomkov ainfor Vmes so bili tudi ostanki opek, t mej še keramike in kovinski predmeti, Veli ko je bilo živalskih kosit. V plasti so bili najdeni koščki oglja. 1 5 jib je bilo analiziranih, od tcgajc 14 koščkov pripadalo malemu jesenu (Fraxi-nus ornas) ni eden jablani (Pinus malus) (kv. 7, g|, -1,69 m; A, Šcrcclj, Antrakotomske analize uglja iz Sermiua, I9KK. neobjavljeno). Lega in sestava plasti 5 kaže. da gre za nasut je, s katerim so želeli izravnali zemljišče. Plast je bila i/kopana v dveh režnjih 1 L in 2. reženj: í. I 24). Zgodnjerimske najdbe i/. 3. režnja so verjetno tudi ležale Se v plasti 5 (t. 25: 8.13.14: 26: I 7.9). Analiza najdb po režnjih je pokazala težnjo po kopičenju starejšega gradiva na dnu nasut j a in mlajšega na vrhu (glej spodaj str. 75-77), Pri nas i panju, legi v zemlji ali kasneje pri izkopavnaju je moralo prtu do določenega mešanja. Gradivo i/ nnsutja ni sočasno, datirano je od sredine 2. št. pr, Kt. dttsnednjeavgustejskfc-ga časa. Verjetno so za n asu rje uporabili črepinje, ki časovno niso bile enotne, Glavnina polnila je prišla v kotanjo konec 2. ali na začetku 1 - Si. pr. Kr Na površini so se odlagale posamezne najdbe še do srednjeavgustej-skegii obdobja.
Izven stavbe je sočasno s plastjo 5 nastala plast 6: temno rjava peščena ilovica, pomešana /. redkimi ploščatimi kamni iz peščenjaka V njej so bili najdeni posamezni koščki rimske keramike.
Nad njo si sledila recentni plasli 7 (sivkasta peščena prst) in R (rumenkasto rjava peščena prst).
ma jority of the finds from the third arbitrary layer were attributed to layer 4 (PI. 25-32). Some finds from the second arbitrary layer were also probably from ihis layer (PI. 3: 1-15, and perhaps also certain metal and bene finds, e.g. PI. 2. 6). Layer 4 lias been interpreted as a floor surface contemporary with the building, and would have been at a depth of some 60 cm below the external ground-surface, The finds from layer 4 (.late the slruc-lure to the period between I he middle Bronze Age and the early Iron Age.
A hollow remained after lite destruction of lite building, where some material from the early Iron Age accumulated. Ii was not possible lo attribute these objects si rat igrap Ideally lo layers 4 or 5. The hollow was subsequently lillcd with layer 5. Layer 5 also extended beyond the boundary of the building. Inside the former building the bottom of the layer 5 was probably :tl a depth of -1 75 m to -1.84 m (App. 1). It was a dark brow n sandy loam and contained many small fragments of sandstone, remains of shellfish and snails, and a large quantity of amphora fragments. Also included were fragments of briek. fine pottery, metal objects, and numerous animal hones. Some filial I fragments of charcoal were also recovered, til lee n of which were ana I i zed: 14 were of flowering ash (Fraxinus ornus) and one of crab-apple (Pinus malus) (quadrant 7. d. -1.69 m; A. Sercelj, Antrakotomskc anaiize oglja i?. Sermina [The Anthra-eolhomie Analysis of the Charcoal from Semtin], 19X8, unpublished). The nature and composition of layer 5 suggest that ii was deliberately deposited in order to level the land. It was excavated in two arbitrary levels (arbitrary layer ] and 2; PI. 1-24). Also the early Roman finds from lite 3rd arbitrary layer were probably from layer 5 (PI. 25: 8,13,14; 26: 1-7,9). The analysis of finds by arbitrary layer has shown a tendency lor earlier maierial lo accumulate at the bottom ofilic deposit and later material at the top (sec below, p, 75-77). Some mixing must have occurred during its deposition,
Which perhaps occurred over a long period ol time, or during excavation. The material from the fill is noi contemporaneous, being dated to the mid 2nd cenlury BC lo the mid Augustan period. The bulk of the deposil appears to relate to activity datable lo the endofthe 2nd and the beginning of the 1st century BC.
Layer 6 was probably contemporary with 5, but located beyond the boundary of the building. It was composed a dark brown sandy clay with tlai sandstone fragments, and contained a small quantity of Roman pottery.
It was covered by more recent deposits layers 7 (greyish sandy humus) and K (yellowish brown sandy humus).
2(i
Tin Ki M. i KXCAVATMSS
Sonda b (t. 39 43)
Sonda 8 je bila izkopana strojno, arheološko pomembnejši deli pa so bili očiščeni ročno. Dolga je hila 48 ni, široka od L4 do 2 ni in globoka od it,45 do 1.8 m (si. '>>. Naravna podlaga, ki je bila najugu sonde tik pod nišo. je padala v smeri proti lii/ant.
Na vrhu je bila orna zemlja nedavnega vinograda: 2U do 60 cm debela plast rjave prsti, pomešana s kamnitim drobirjem in redkimi kosi podrobneje nedoločljive keramike.
Pod njt) je ležala p lasi temno rjave peščene ilovice. Dno plasti zaradi dviga talne vode ni bilo doseženo, Na izkopanih delih je bila debela 1,2 do 1,6 m. V plasti so bili razmetani različno veliki ploščah kamni iz peščenjaka (.si. H). Največji je meril 1.2 x (1,4 m. Najdenih je bilo več kurišč i/ ožgane ilovice ter z ostanki oglja ui pepela. I .ežala so na različnih globinah. V različnih globinah so bile tudi leče svetlorjavc in zelenkaste ilovice. V plasti je bilo veliko živalskih kosti in keramike. Nekatere k ust i so bile ožgane. Med najdbami prevladuje prazgodovinska keramika iz časa od mlajše bronaste dobe do razvite železne dobe. Najmlajše dobro opredeljive najdbe so grSko-italskc amlore. datirane od konca V st. do tretje četrtine 2. st. pr, Kr,
V prvem poročila ti sondiranju je bila izražena domneva, da predstavljajo os lan k i i/ sonde H že v davnih časih izropane grobove (Stokin. Josipovič 19X8. 202 206). Vendar zaradi omejenega obsega sondo ni mogoče razložiti odkritih pojavov
Na podlagi rezultatov sondiranja je bil prostor okoli sonde U zaščiten, zaradi cesarje bila spremenjena trasa načrtovane ceste
Trench B (Pi.. 39-43)
Trench B was excavated mechanically, and the areas which were considered to he are ideologically more important were excavated by hand. It was 48 m long, and 1.4 to 2 nt wide. I'ltc depth varied from 45 em to 1.8 m (Fig. The bedrock, which was just below the turf in the southern pan of the trench, sloped towards the Xizana.
The top layer consisted of the plough soil of a former vineyard: a 20 to 60 cm thick layer of brown humus, mixed with small stone fragments and occasional sherds of pottery that could not be classified.
It covered a layer of dark brown sandy clay with lenses ol light brown and greenish clay. Ii was not possible to excavate the layer completely because of groundwater. It was between 1.2 to 1.6 m thick in the excavated sections, and contained Hat fragments of sandstone of varying size, the largest being 1.20 m x 40 cm (Fig. ¡3!. Several hit nit areas were recorded at various depths, comprising baked clay with the remains of charcoal and ash. The layer contained a large quaniity of animal bones -some burnt- and pottery. Prehistoric pottery from the period of the early Bronze Age to the early Iron Age was predominant among the finds, The latest finds that can be accurately identified are fragments of Greco-Italic amphorae, dating from the end of the 3rd eentuty to the third Lgiarter of the 2nd century Bt
A hypothesis was suggested in the tirsi report of ihe excavations that the remains from trench B represented graves rubbed in antiquity (St ok in, Josipovie 19MS. 202-2061 The interpretation of the archaeological remains is, however, virtually impossible due to the limited extent of the trench.
On the basis of the test excavation results, the area around trench B w as protected, and the projected route of the road was altered.
SI. 13; Sgmda U Fig. I.i Trench B.
27
Z/iOTNA RA/liKIW^VIA
SONDA C (T, 44; 45; 1-16)
Trench C (PL 44; 45: 1-16}
Sonda C je bila izkopana strojno v dolžini 51,4 m, širini 1,7 m ter globini I .5 do 1,7 m (st, 9).
Plasti od spodaj navzgor 14);
1.	Naravna osnovo je tvorila preperina matične IliSne kamnine. Na njenem vrhu so se ponekod pojav ljale tanke leče prodnega peska.
2.	Temno rjava ilovnata plast s posameznimi peSčenja-kovimi kamni in drobci keramike, na dveh mestih precej razpršenega oglja. Plast jc bila debela od 50 do 120 cm.
3.	Plast rjavkasto rdeče peščene ilovice s posameznimi kamni, ostanki lupin školjk in polžev, posamičnimi kosi keramike in z nekaj lečami peska. Debela je bila 20 do 70 cm. Na dnu plasti, na meji s spodnjo, je ležalo večje kurišče [dolžina 100 eni in debelina 10 cm; na 41. m od juga sonde).
4.	Pod rušo je ležala 10 do 60 cm debela rcecntna plast (od I. do 34. m od juga).
Maloštevilni kosi keramike sodijo v neolitik ter v čas mlajše in pozne bronaste dobe.
humftt, luptoll
íjuvi, hJi'Cu ilovici
rcil.Smuii ¡ii.ini
Li-jiir|,i rjavjL :!l>, i,.. djrk. hiL'Wn l,un:
ihKh


fiewk
,, jn,l
latam ¡ka
r, -Uri)
kuriKi hiirnL rciiMii",
Trench C was excavated mechanically for a length of 51.4 m, a width of 1,7 m, and depth of 1.5-1.7 m {Fig, 9), Four layers were identified, listed below from bottom to top (Fig. 14):
1,	I lie bedrock composed of a decayed matrix of flysch. Occasional thin lenses ofriversand were present on its upper surface.
2.	A layer of dark brown clay with occasional sandstone fragments, and with two small areas containing charcoal flecking, 'the layer was between 50 em-1.20 m in thickncss and contained a small quantity of pottery.
3,	A layer of brownish red sandy clay with occasional stones and some lenses of sand; i I contained the remains of shellfish and snails, and a few sherds of pottery, It was 20-70 cm thick, At the bottom of this layer, at the interface with the layer below, there was a large hearth, 1.00 m in length, and 10 cm thick, located 41 m from the south of the trench,
4.	A 10-60 em rccent layer was recorded below the turf (from the I metre to the 34 metre mark from the south).
The pottery recovered has been dated to the Neolithic and (he late Bronze Age.
St. 14. Sonda C. Profil med 40. in 41 m od juga. M. - 1:50. Fig. /■/. Trench C, Tlie profile ai 40-42 meters from the south. Stole - 1:50.
Sonda D (t. 45; 17)
Sonda D je bila izkopana strojno v dolžini 59,4 ni. v širini 1,65 m ter 2,00 do 2.12 m globoko (si. V), Plasti od spodaj navzgor (si. 15j:
1,	Naravno osnovo je tvorila Hišna preperina,
2.	¡'last temnejše, rjavkasto črne ilovice s posamezni ni kamni iz rjavega peščenjaka (Vel. lil x 15 cm), ostanki školjk in polžev, razpršenimi koščki lesnega oglja ter odlomki podrobneje nedoločljive prazgodovinske keramike. Plast je bila debela 90 do 100 cm.
Trench D (Pl 45; 17)
Trench D was excavated mechanically for a length of 59.4 m and a width of 1.65 in. It was between 2,00 to 2,12 m deep (Fig. 9). The layers from bottom to lop were its follows (Fig. ¡5):
1.	[lie bedrock consisting of decayed flysch.
2.	A layer of dark, brow n i sh b I ack loam w i th the oce a -sional brown sandstone fragments (lOx 15 cm), the remains of she II fish and snails, occasional charcoal flecks; it contained a few sherds of prehistoric pot-
28
I'nt Ri-sc i i Excavations
1 Svetlo rjava prst / manjšimi, močno prepcrelimi tliSnimi kamni icr bolje ohranjenimi prodniki i/ svetlo rjavega peščenjaka. V plasti so ležali posamični ostanki skoraj povsem pffepcrelih lupin skolfk in polžev, Debela je bila med 45 in (SO cm,
Ldina določljiva najdba je odlomek amforc Lamb. 2, ki je datirana od konca 2- Si in v prvi dve tretjini I, st, pr. Kr
terv. which could not be classified more precisely. The layer 90 cm to 1 (N) m thick.
3. Light brown humus with small framcnts of decayed fly sell and fragments of pale brown sandstone, and containing occasional remains of almost totally decayed shellfish and snails, h was 15-fiO cm ihick. The only classifiable find was a fragment of a Lamb, 2 amphora, dating from the end of I he 2 nil century to the first two thirds of the 1st century lit'.
r ! t1 Ihiiiiu^
l alu lopsni!
I	M'i'ili, rj,iv,i Ikn n j
,. 11 l lil	pjk' bttritft lnjin
I'v;' " " |	Uirim i	ikn,i, J
(.;,___j	il.irk t»rami I.Mrn
I ~f ™
t I Ityitafc
" I pmitry
Lt	i li | ■ ijil" ^kllljk. hi [>.
i£ *. i	slm mi J snju i ilklll
SI. IS. Sonda I) Profil med 2K. in 10. m od joga. M, 1:5(1. Fig. 15. Trench D, The profi le ¡i 12S .10 meters fijsm the south. Scale 1:5$;
Jarek ob Rižani (T. 46-51; 52; 1-7)
Spomladi I je bil brez arheološkega nadzora očiščen jarek ob Rižani. Arheolog Bojan Djttrič je pozneje v ¡zmetani zemlji, približno 15 m vzdolž jarka (si 9), odkril množico odlomkov keramike iz prve polovice I. st. po Kr V profilu tarka so bili v kleli zidovi (Stokin 1989).
Arheološko NC^illivnc sti bik' stintlc1 I"-, 1%, (i, H
in I.
The Ditch beside the River Rizana (Pi. 46-51; 52; 1-7)
In the spring of a ditch beside the Kizana was cleared without archaeological supervision. The archaeologist BojaH Djuric later retrieved a large quantity of pottery dating to the lirsi half of the 1st century AD from the spoil deposited for some I? m beside the ditch (Fig. 9/. Walls could he seen in the section of the ditch (Stokin 1089).
Trenches L. F, G, H, and I were archaeologically
sterile.
29
DROBNE NAJDBE
Najdbe iz kovine,
JANTARJA IN ROŽEV1NE
SMALL FINDS
Metal, Amber and Horn Finds
Vesna Svetličič
Fibule
CertoSka libula (/. !: I) s Iremi rebri na loku, s pol krožno vrezanimi OČesci na rombično razSirjencm zgornjem delu loka in gumbastim zaključkom noge sodi med najmlajše ecrtoSke fibule, ki jih je prva tipoloSko izdvojila Fiilvia Lo Sehiavo (1970,4-15, lav. 29: 14.16) in za njo še Siine Halovič (1974, 185. karta I). Biba Teržan jih je uvrstila v različico »f« VII. vrste eertoških fibul (Terzan 1976, 325 s. si. 3: I": Težak - Gregi 1981, 29, tip 3 e, t. 1: 9 II). Oblikovna značilnost različice je t rak asi. včasih rahlo čoln i ča sto us ločen lok, ki ima vedno trikotno shemo in najvišji del pomaknjen nad nogo (Terzan 1976, 325). I ibtilo najpogosteje zasledimo na prostoru med rekama Sočo in UnoteTv srednji Dalmaciji {.si. I6>. V dveh primerih je bila najdena depojih, in sicer v depoju iz (iradine v .lagodni i Gornji, kije v celoti datiran \ starejšo siopnjo 5. faze libumijske skupine (faza 5 a, 4. 3. si. pr. Kr.; Balovič 1974. 225, t. 14: I). in v depoju iz Maz.ina, ki je n:islal \ poznem 2. ali na začetku i. si. pr. Kr. (BninSmid 1896 1K97, t. 16: 7; Kos I9K3, 95). Največ fibul le vrste jc bilo najdenih v grobovih IV. laze (I 1 Si 2 C) na grobiščih v Jezcrinah in Ribiču ob Uni (Maric 1968, 23 ss). Certoška fibula vrste VII fin latenska tibula vrste Pieugi sta bili najdeni skupaj v grobu Iv Nadinu, v fazi 5 b libumijske skupine (2. I. St. pr. Kr; Nakil 1981, 106; Batovie 1987. 351.1. 41: 14 15).
Znotraj različice Vil f obstajal a dve vrsti, in siccr lisic okrašene s paroma polk rožnih vrezov in pa neokra-šene. Slednje tudi nimajo vedno treh reber na loku, ampak včasih le snop vrezov m so omejene samo na prostor od Ljubljane preko Notranjske do 1 atenske nekropole Ponikve pri Skocjanu ( v/. 16; Bavdek 1996, 299, Abb. 5). Horvatovajihje poimenovala »notranjska različica eertoških fibul«. Edina datirana najdba te skupine izvira iz naselbine na Razdrtem, kjer je uvrščena v zadnjo tretjino 2. in v prvo polovico I si. pr, Kr.
Fibulae
A Cert osa fibula (Pl. I: //with three ribs oil the arc. with small semicircular eyes incised on the extended rhombic upper part of the arc and a button-like end of the foot is among the earliest of Ccrlosa fibulae, and was first lypologieally distinguished by Fulvia Lo Schiavo (1970, 445, PI. 29: 14.16) followed by separate classification by Sime Batovic (1974. 135, map 1). Biba Terzan classified them in variant VII I (Terian 1976. 325 f„ Fig. 3: f: Tezak-Gregl 1981. 29, type 3 c. Pl. 1: 9-11 ). A design characteristic of Ibis variant is a ribbon-like, sometimes slightly boatlike shaped arc which always has a triangular design and the highest part withdraws above the fool (Tcrian 1976, 325). I'll is fibula has been most often traced in the area between the rivers Soca and Una, and m central Dalmatia (Fig. 16). In two cases, they have been found in hoards. One is from Gradina in Jagodnja Gomja, which is dated tu the earliest stage of phase 5 of the Liburniart group (phase 5 a. 4th-3rf century BC; Batovic 1974, 225, PI. 14: 1 ); I lie other one is from Muzin. which was formed m the laic 2nd Or at the beginni tig of Ihe 1st century IK (BnwSmid 1896-1897, PI. 16: 7: Kos 1983,95). Most the fibulae of this type have been found in graves of phase IV (L I B 2-C) in cemeteries at Jez.ermcatid Ribic oil the river Una (Marié 1968, 23 If), Cert osa fibula of type VII t and a La Tene fibula of Picugt type were found together ni grave I in Nad in. in phase 5 h of the Liburnian group (2nd-1st century BC; Nakii 1981, 106; Batovic 1987. 351. PI. 4 I: 14-15).
Two types exist within variant VII f, those decorated with a pair ol semi-circular incisions, and those that are undecorated. The latter sometimes do not have three ribs tm the arc. bin only a sheaf of incisions, and arc distributed within the area from L jubljana through Nolranjska to the La Tène cemetery of Ponikve by Skocjan (Fig. 16\ Bavdek 1996,299,1 ig, 5). .fana I lorvat
31
DhüPIM Nil JI Jill
11 lorvat 1995,180). Po nmcnju Dragana Božiča bi lahko iz celote eertoških fibul vrste Vil F izdvojili še skupino lieh fibul, ki se nekoliko razlikujejo tudi od notranjske različice (si. 16). To so fibule iz Krha vice (1'eza k - (ircgl 19X1. 37. gi. tO. 1. 1: 10}. Nadina (Batovie 1987, l. 41: 14) in neznanega najdišča v severni Dalmaciji (Lo Sehiavo 1970,423. st. 199, tav. 20: 10). Po legi najdišč bi jih lahko poimenovali dalmatinsko liska različica. Fibule so razmeroma majhne, imajo ploščat lok, gumb na nogi je okrašen z mrežo oziroma dvojnim kvadratom ali pa je neo krasen, peresovina je v dveh primerih (Krbavica, Nadin) ploSčatega preseka. Po grobu 1 iz Nadina, ki je datiran na podlagi fibul vrste Picugi in vrste Gorica, bi ta skupina lahko predstavljala retards rano varianto, ki se pojavi v poznem 1 a lena.
called diem a »Notranjska variant of the Ccrtosa fibula«. The only dated find of this group originates from a settlement in ftaz.drto, where il is classified in the lasl lliird of the 2nd and liiM half of the 1st ccntury BC (I lorvat 1995, I MO). According to Dragan Hozie. one could distinguish from the total of VII f type Certosa fibulae, a special group of three fibulae (Fig, 16): a lihula from Krbavica (Teiak-Gregl 19X1, 37. no. 10. PI I: 10), Nadin (Batovic 19S7, PI. 41: 14) and from an unidentified site in northern Dalmalia (Lo Schiavo 1970. 423, no. 109. PI. 20: 10). In view of the location of the sites, they could he called a Dalmatian-Lika version. 1 The fibulas are relatively small, they have a llai arc. the but* ton on the fool is decorated with a net or double square or is undeeorated; there is a Spring on two examples of the flat section (Krbavica, Nadin). Since grave 1 from Nadin has been daied on the basis of'fibulae of Picugi and Gorica types, this group may represent a retarded variant which lasted lotlic late I .a Tene.
SI. 16: Razprostranjenost ccrtoäksh fibul • vrslc VII f ter Anotranjskc in dalmatinsko I i £kc ntzličicc. Fig. 16: Distribution of Certosa fibulae of »type Vil f and A Notrattjskn and Dahnatian-Lika variants.
1 /a iiiterprutaeijp se zahvaljujem Draganu Božiču.
32
I diank to Dragan Božič for advice and interpretations.
S MAI .L hlMIïSi
Se/timi najdiSČ certoških fibul VI! fter notranjske in dalmatinsko -liške različice, dopolnjeno po Tcrian 1976, si. 42, in Bavdek 1996, Abb J (si. 16):
Ccrtoške fibule Vil f:
L Bodrei (Slovenija). -GuStin I991t 1.39:12. 2. Briblr (HrvaŠka). BatOvié 1974,185, opi 4. 3 Ihnovo (Slovenija). Petru i960 1961, si. I: 2.
4.	Golubič (Bosna in Hercegovina). - Raunig 1968, t,
5:2-3.
5.	(¡milina v Jagod nji Gornji (Hrvaška). Batovic Î974, t. 14: !.
6.	Idrija pri Bači {Slo venija ). Guštin 1991, t. 22:21 ; 28: I.
7.	Jezerine (Bosna in Hercegovina). Maric l%8, t. 2: I6.I8.3U: 3: 35; si. 4: 2; 5: 3 4.
8.	Kompoljti ( 1 trvaška). Težak - (i rog I 1981,1 I : II.
9.	Kringa (11rvaška). Sonje 1966. 320, t. 6:14.
10.	Krk (Hrvaška), U Schiavo 1970, lav. 22: 8 9.13 14.
11.	Ljubac ( IIrvaška). Batovic 1974. 185. op. 4.
12.	Magdalenska gora (Slovenija). Hctieken 1978. fig. 16: e; 105: a; po D. BoiSiČuje najdišče lahko Vinica (ncobj.l.
13.	Mazin (Hrvaška), Branimid 1896 1897. t. 16: 7.
14.	A ion te d i Meden (11 a I i i a}. Anell i 1949, fig. 50, Km lani 1974 -1975, 32, op. 4.
15.	Mon tebell o l leentin o (Italija). M i g I i a v ac c a 1986, fig. 2: 49.
16.	Nin (HrvaŠka). Batovic 1965. Abb. 9: 4.
17.Padava	(Italija). Padova preromana 1976, 150, 11/1.
18.	Prozor (HrvaŠka). Težak - Greg! 1981, t. 1:9.
19.	¡'¡da ( 11rvaška}, Cinirs 1003, 82. fig. 79.
20.	Ribič (Bosna in Hercegovina). Marié 1968, t. 8: 12; 9: \
21.	Sermin (Slovenija). T I: I.
22.	Soeerh (Slovenija). Moscr 1903, l ig. 141, 175; Treasures 1934, pl. 30: 160.
2 3. Srn arjeta (Slovenija). S t are 1973,1.23:8.
24,	i aliéna vas (Slovenija). Teržan 1973, t 3: 8,
25.	Vinica (Slovenija). Treasures 1934, pl. 14: 64; Gabrovcc 1966, t, 14: 4.
Notranjska različica:
26,	Ani bi nie i >o gi adišči • pri Sla vin ((Slovenija). U rleb 1957,1.3:3: Ilorval 1995,1.7: 1.
27,	Baba pri Slavini I S love» ija ). Horvat 1995, t. 14: 8.
28.	£\ynta nad Zagorjem ( Slovenija I. Guštin 1979, t. 3: 4.
29,	Ljubljana (Slovenija). Stare 1952 1953. t. 1 : I.
30.	Mundrga pri Razdrtem (Slovenija). Bavdek 1996. Abb. 6: S.
31.	Ponik ve pri Skovjanu (Slovenija) Rigbi 1982, tav. Il/Cq 18,2.
List of finds of Ccttosa fibula VII fand Notranjska ami Dalmatian-Lika variants; supplemented according to Terzan 1976, Fig. 42 and Bavdek 1996, Fig. 5 (Fig. 16);
Certosa fibulae VII f.
1.	Bodrez(Slovenia), Gusiin 1991, PI. 39: 12.
2.	Bribir (Croatia). Balovie 1974. 185. n. 4.
3.	Drnovo(Slovenia). -Pebu 1960-1961, Fig. I; 2.
4.	Golubic (Bosnia and Herzegovina). Raunig 1968,
PI. 5: 2-3.
5.	Gradina in Jagodnja Garnja (Croatia) Balovie 1974, PI. 14: I.
6.	Idrija near Baca (Slovenia). Gui i in 1991, PL 2 2 :
21; 28: I
7.	Jezerine (Bosnia and Herzegovina). Marie 1968. PI. 2: 16,18,30; 3: 35; Fig. 4: 2; 5: 3 4.
X. Kompoije (Croatia). Tezak Ciregl 1981, PI 1: 11.
9.	Kringa (Croatia). Sonjc 1966.320, PL 6:14.
10.	Krk (Croatia). Lo Sehiavo 1970. PI. 22: 8-9,1 3 14.
11.	Ljubaé (Croa lia). Bato vi c 1974, 185, n. 4.
12.	Magdalenska goi -a ( S ¡oven i a ). H enckei i 1978, Fig. 16: c; 105: a: aller D. Bo/ie the site could be Vinica (unpubl.).
13.	Mazin (Croatia). Brunànud 1896-1897, PL 16: 7.
14.	Maule di Medea (Italy). - Anelli 1949, f ig. 50; Furl a ni 1974-1975, 32, n.4.
15.	Mon tebello Vlcen tino (Italy). VI i g I iavacc a 1986. Fig. 2: 49.
16.	Nin (Croatia). Batovic 1965, Fig. 9: 4.
17.	Pudo va (Italy). Padova preromana 1976,150,11/1.
18.	Prozor (Croatia). - Teiak-Gregl 1981, PI. 1:9.
19.	Pula (Croatia). Gnirs 1903, 82, l ig. 79,
20.	RIbk (Bosnia ant! I lerzcgovina). Marie 1968, PI. 8: 12: 9: I
21.Sermin (Slovenia). PI I; I.
22.	Sot erb (Slovenia). M oser 1903, Fig. 141, 175; Treasures 1934, PI. 30: 160.
23.	Smarfeto (Slovenia). Stare 1973, Pi. 23: 8.
24,	Valicna ivi.v (Slovenia). TeriUn 1973, PI. 3: 8.
25,	Hulea (Slovenia). Treasures 1934, PI, 14; 64: Gabrovee 1966, PI 14: 4.
Nolranjska variant:
2f>, hnbmze\n gradiSée near Slavina (SloveniaI, Urleb 1957, PI. 3: 3: Ilorval 1995. PI. 7: 1.
27.	Baba near Slavina (Slovenia), ilorval 1995, PI. 14: 8.
28.	Ûcpna above Zugorje (Slovenia). Gustin 1979, PI. 3:4.
29.	Ljubljana (Slovenia). StaTe 1952-1953, ft I : I.
30.	Afandrga near Razdrto (Slovenia). Bavdck 1996, PI. 6: I.
31 Por i ik ve near Skotjar i (S loveni a). Righi 1982, PI, 11/Cq 18, 2.
33
Drobne najdbe
32,	Parlipri Stari Sušiti (Slovenca). Urlcb 1979, t. I: 11,14; Horvat 1995* £ t; 1-2.
33.	Stari gr ad nad Uit t-em (Slu Vén ij a). Un vd ¿k 1096, Abb. 5, up. 7.
3 4. Tržišče pri I hotenji vos; (Slovenija). Prav tam, Abb. 4: t.
3 5. Žemnšček pr■i Biočii~ait (Slovenija). ■ Prav lam, Abb. 5, np. 7.
Da I matinsko-liSka različica:
36.Krbavica(HrvaŠka).	Težak - Gregi 1981,t. I: I(I.
37.	Nadih (HrvaŠka). Batovič 1987. t. 41: 14.
3 8 Dalmacija (I! rvaSka). LoSchiavol 970. ta v, 20. 10.
Na Scrminu so bile odkrite še tri noge eertoskih fibul (t. i: 2-3: 39: i), ki típoloíko niso natančneje opredeljive.
Najdena je biki tudi bronasta spiralno uvitn I rakasta lica, okrašena z vrezi {t. 1: 12). Tovrstne neokrašene spirale so na loku posameznih pozno-certoških fibul X, vrste na prostoru Notranjske, Bele krajine in Reškega zaliva, libtile X. vrste so značilne za d oigo polovico 5. do 3. st. pr, Kr., v Kastavu paje prav takSna fibula s spiralnim okrasom na loku še skupaj z najdbami 2. st. pr. Kr. (Terzan 1976, 364 3h8, si. 4, pril. 1; Guštm 1V87, 50 s. lig. 5; 1; 8: 1; 9: Glogovič 1989,32,1. 34: 2 4).
Bronasti fibuli {i, !: 4,5) srednjelatenske sheme vrste Picugi [GuStin 1986, 41 s: GuStiii 1987, 51). imata tri odebelitve na nazaj zaviti nogi ter značilno profil i ra no objemko na stiku med nogo in lokom. Variante fibul tipa l'ieugi so najštevilnejše na območju med Ftirlanskatiižino in južno Dalmacijo(Guštin 19X7, lig. 12; GtiStin 1991, 38 si. V Sloveniji je/grobom t / Idrije pri Bači ta fibula datirana na začetek stopnje Posočje IV a [LT D 1) o/, v konec 2. si, pr. Kr. (Guštin 1991. 31, Taf. 1: 1;Szombalhy 1903, Fig. 43).J
Na japodskem grobišču v Ribiču je bi hi fibula vrste Picugi v štirili grobovih (Maric l9fiS.gr, 58, t. 13; 54; gr. 82,t ll:33;gr. 161, L 14: I0;gr. 184. t 13: 36). Razen groba 82 so ostali uvrščeni v fazo V b japodskih ^robišC v Pomiju, ki je datirana od 35 pr. Ki do 10/20 po Kr. (Maric 1968,27 s). Ž o omenjeni grob I iz Nadina s certožko fibulo vrste VI! I, vrste Picugi in Gorica, je datiran v 2. 1. st. pr. Kn (Nakit 1981. 106, si. 7: 13: Batovič 1987,351,1.41: 14 15) Najmlajše li bule vrste Picugi. po grobu 11 7 Reke, sodijoze v avgustejski čas KJuStin 1991, 3 S, op. 48, Taf. 34: 4).
Tudi fibula 7- dvema žlebičema na loku(/, 34: i) jc opredeljena kot fibula srednjelatenske sheme vrste Pictigi (GiiStiii. 1987, 44. 52. fig. 2; I) in ima najbližjo
' Fibula tipa Picugi je bila najdena v ¿i ni /ctnlji nad grobnim inventarjem, zato je vpraStinje, če zares sodi k pridaikum groba. Szombathy 1903. 3Ó3; üuSiin 1991, 13,
32. Parti if ear Stara Sušica (Sloven ia), Urleb 1979,
PI. 1: 11,14; Horvai 1995, PI. I I 2. 3 3. S tari grud a ho i v Utu'c (S1 ovc n i a). Ha vdek 1996, Fig. 5, n. 7.
34, IHiŠL-e near Dolenja vas (Slovenia). Ibid., I ig. 4: 1.
.15. Žet ttnščeli /t car li tačice (S1 oven i a) Ibid., Fi g. 5, n. 7.
Dalmalian-Liku variant:
36.	Krbavica (Croatia). Težak -Greg! 1981, PI. 1: 10.
37,	Nadin (Croatia). Batovič 1987, P!. 41:14,
38 Dalmacija « i oalia). 1.0 Sclliavo 1970. P!. 20. 10.
A further three feel of Cert os a fibulae (Pi 1: 23: 39: 1) were discovered at Senilni. h li l have not been lypolitically classified.
A bronze spirally wound ribbon-like wire deco-raled with incisions was found (PI. i: i2J Such tin decorated spiral twists encircle the arc oil individual (ate Ccnosii fibulae ol type X in the area of Notranjska, Bela krajina and the Hay ol liijcka. Fibulae of type X are characteristic of the second half of the 5th - 3rd century BC. In Kasta v. such a lihu la with spiral decorations on i he arc, was together with finds of the 2nd century BC (Tciian 1976,364-368, Fig. 4, Add 1; Gustin 1987,50 f„ Fig, 5: I; 8: I; 9; Glogovič 1989, 32, PI. 34: 2-4).
Bronze fibulae (Pi !. 4,5) of middle La Tene form - Picugi type (GuStin 1986,41 f.; GuStin 1987,51) have three bulges on the lurried-back foot and characteristically profiled clasp at the joint between the foot and the are Variants of fibulae of the Picugi type are most numerous in (he region between the Friuli plain and southern Datmatia (GuStin 1987. Fig. !2; GuStin 1991, 38 f), In Slovenia, with grave 1 from Idrija by Buča. a I'icugi type libit la has been dated to the beginning of Posočje phase IV a (LT H I) oral the end of the 2nd century BC (GuStin 1991, 31. PI. II; Szombathy 1903, Fig. 43).4
A I'icugi type libula was found in four graves at the Japodian cemetery in Ribič (Marid 1968, gr. 58, PI. 13: 34; gr. 82. PI. Il:33;gr, 161. PI. 14: 10; gr. 1X4, PI. 13; 36). Except for grave 82. (hey arc placed into phase V b (from 35 lit' to 10/20 AD) of the Japodian cemeteries of Pounjc t the valley and surrounding of the river Una: Marie 19ft8, 27 f.). The already mentioned grave 1 from Nadin, with i 'ertosa fibula type VII f. and I'icugi and Gorica lypes, is dated to the 2 nd - 1st century BC (Nakn 1981, 106, Fig, 7:13; Batovič 1987.351, PI. 41: 14-15). The youngest libula of Picugi type, based on grave 1 I from Reka, is from the time of Augustus (GuStin 1991, 38. n. 48, PI. 34: 4).
1 Si net Szo nihil ihy explicitly st mes that the fibu la layin dark earth above the grave goods, it may therefore be more re-eeni ili:u 11 lie gntve. Szombathy 1903, 303; (Suit in 1991, 13.
34
smali î-imus
primerjavo v fibuli z okrasom na loku /. najdiSča Picugj (Mihovi lic 1983, si. 14; GuStin 1987, fig. 3: i).
A fibula with two grooves on the arc (/'!. i4: h. is classified as a fibula of a middle La Tène form of Picugi type (GuStin 19K7,44, 52, Fig. 2: I ) and lias die nearest comparison in a fibula with decoration on the arc from the Picugi site (Mihovilic I 983, Fig. 14; GuStin 19K7. Fig. 3: 1).
Ovratnica
Bronasta pletena ovratnica z vozli (i. I .vj spada v skupino latcnskih ovratnic i/dveh ali treh tesno uvilih žic z enim ali tremi vozli, tovrstne ovratnice se nahajajo na področju jugozahodne Slovenije (Notranjska), v Posoču, v Furlanski nižini. Benečiji ter Ti eni i uu in Zgornjem Poadižjn i Righi I 983, lig 4; (juStin 1 »JO I. tS Ahh. 27) Pojavljajo se od LT li 1 (druga polovica 4. si.) naprej in so najbolj priljubljene v poznem latenu (t i ust m 1991,50).
Po žicah in obliki vozlov se delijo na Iri lipe, in
sicer:
1.	tri uvile bronaste žice, splošeene na po vrši ni preseka, vozli so tesno uviti;
2.	dv e uv iti bronasti žici, masivnejši, vozli bolj odprti;
3.	enako kol lip 2. vendar iz treh žic (Righi 1982, 14).
Tudi po številu vozlov se delijo na tri lipe: brez vozlov ter z enim ali s tremi vozli (GuStin 1991, 48). Ovratnica s Sem i i na z ohranjenim le enim vozlom ie uvrščena v prvo skupino po Rigluju, V to skupino je uvrščenih Se 16 primerkov z I atenske nekropole v Ponikvah pri Siknejanu. kjer so bile najdene fragmeti-tirane, in sicer kot edina najdba v grobu ali skupaj / drugimi zelo skromnimi pridaiki {Righi 19K2, 14),
Torque
A bronze torque with a knoi (PI. 1:8) belongs to the group of Lit lene necklaces made of two or three closely twisted wires with one or three knots. Such torques are found in the area of souih-wcsiem Slovenia (Notranjska), in Posoije, on the I riLilian plain, Veneio and Trcntino - Alto Adigc (Righi 1983, Fig. 4; GuStin 1991,48 f„ Fig. 27). They appear from LT B I (second half uf the 4ih century) onwards, and are most popular in the late La l ene period (GuStin 1991, 5(1),
They are divided into three types, based on the wire and the shape of the knots:
1.	three strand bronze wires, flat cross-sect ion, knots are tightly twisted;
2.	two strand bronze wires, more solid, knots more open;
3 similar to type 2, but three strand (Righi 1982, 14) They are further divided into three variants, according to the number of k no is: without a knot, and with one and with three knots (GuStin 1991, 48). The necklace from Semi in with only one knot preserved was classified into ihe first group according to Righi. In this type belong also lii examples from the La l ene cem-eteiy of Ponikve by Skocjan, where they were found fragmented, as the only object in a grave or together with other very modest grave goods (Riglu l'J82, 14)
oluisfk v obliki košarice
Obeski v obliki košarice se v osnovi delijo na ti i vrste, in sicer na tisie s polk rožnim, tiste s koničnim dnom ter liste s profiliranim zaključkom (Frey 1957, 244. op. 65. ler/an (976, 6X4; IV Marinis 1981. 224). Obesek s Sermina (f / II t sodi meti košari čas le obeske s koničnim dnom tipa A po De Marinisu (De Marinis 19X1.231, t Ig. 5; npr. (a v. 16: 5 i).
Slovenske (sl. Hi in hrvaške primerke obeskov v obliki košarice s koničnim dnom je prva zbrala Hiba Teržait in ugolovita, da so v primerjavi z obeski s pol k rožni m dnom (Gabmvec 1974, sl. 7; Pauli 1978. Ahb. 19). mlajši (Tcržan 1976, 684. op. 62). Na nekropoli na Mostu na Soči je med zelo Številnimi košaričasiimi obeski le pet takih s koničnim dnom,
Basket-shaped Pendant
The bask el-shaped pendants are basically divided into three types: those with a semi-circular base, those with a conical base and those with a profiled ending (Frey 1957. 244. n. 65; Teiian 1976. 684: De Marinis 1981, 229). The pendant from Sormtn (Pi I II) belongs to I lie group with a conical base type A according to De Marinis (De Marinis 1981 231, Tig. 5: e.g., PI. 16: 5-ft).
Sloi ene (Fig. 17) arid Croatian examples of basket-shaped pendants with a conical base were analysed by liiha Teriati and she established that they are more recent (Terian 1976, f«S4. n 62) than pendants with a semi-circular base (Gabrovcc 1974. l-'ig, 7: Pauli 1978. I ig, 19). In the cemetery at Most na Soii, there were
35
Drobne NAME
Večina je okrašenih z mrežastim vzorcem, kar velja t ml i za onega od dveh primerkov z bližnje Kurilnice oh Bači in iz Stične. * Datirani so v čas Sv, Lucije II h 02, II c, t. j, 5, 4. st. pr. Kr, (Te rž. mi, L o Schíavo, Trampuž - Orel 1984, L 44 (.i: 1: 246 (': 4; Tcržan, Trampuž 1973. 430 435; Kos 1973. 86I s, 1, 4: ] 3: 6: 6 neokrasen; Wells 1981,70. fig. 121; e),
V Lombardiji so značilnost faze Golasccca III A I oz, prve polovice 5. st. pr. Kr. (Dc Marinis 1981, 231), Zanje je značilna horizontalna perforacija na najširšem delu, česar za seiuiinski obesek ni mogoče trditi, ker je na tem delu poškodovati. V Estah je tak obesek v grobu Capodaglio 31 iz časa liste lil pozno (Frey 1969, 26, Taf. 33: 25; za Lste glej še Chicco; Bianchi, Calzavara Capuis 1985. lav. 83: 5; 248: 9).
only live examples with a conical base among ihe very numerous basket pendants. The majority are decorated with a web pattern, like one of two examples from Koritnica 011 the river Ba£a and Stidna.5 They are dated lo die phase of St. Lucia II b or II c, i.e. 5th-4th century IiC(Terzan, LoSchiavo, Trampuz-Orel 19X4, PI. 44 (i: I; 2461": 4; Terian, Trampui 1973,43(1-435; Kos 1973, 861 fl, PI. 4: 13; 6: 6 - underrated; Wells 1981, 70, Fig. 121: e).
In Lombardy, they are characteristic afGolasecca phase III A I. the lirst half of the 5th century BC (De Marinis 1981, 231). They are characterised by a horizontal perforation on the widest part, but this cannot be established for the Sermin example because thai part ol the pendant is damaged. A pendant like that is in grave Capodagtio 31 in Eslc from the lale Estc III period (Frey 1969, 26. PI, 33; 25; for Este see also Chieco Bianchi, C'alzavara Capitis 1985, PI. 83: 248: 9).
SI. 17: Ra/prosiranjenost obeskov v obliki košarice s koničnim dnom na področju Slovenije: A z mrežastim vzorcem. • neokrašeni,
Fig. 17: The distribution of basket-shaped pendants with conical bases m Slovenia: A web pattern, * tindetorated,
Seznam najdišč" obeskov v obliki košarice s koničnim in mrežastim vzorcem ter neokraScnih na področju Slovenije (si. J 7):
I Ambroževo gradišče. Horvat 1995, 187, op. 74
2,	Bodrež. Guštiu 1991, t. 40: 25 26.
3,	Jelcnsek/>ri (jodoriču. Podatek D. SvoljSak.
4,	Kurilnica ob Bači. Kos 1973. t. 4: j 3; 6: 6.
5,	Most na Soči. TcrZan, 1.0 Schiavo, Trampuž - Orel 1984, t. 44 G: I; 246 C: 4: 272: 27; Most na Soči 1981,.si. 25
6,	Sermin. T. I: II.
1. Stična. Wells 1981, 70. lig. 121 e. Pravilno najdišče morda Vinica, podatek 1> liožiča.
8.	Valična vas. Teržan 1973, t, 11: 25.
9.	Vinica. Treasures 1934,t. 11:55;podatki D. Božič.
List of sites of basket -shaped pendants w iih cónica I bases in Slu venia: decorated with a web pattern and un decora led (Fig. 17):
1.	A mhrožc vo grail išče. Ho rvat 1995, 18 7,11. 74.
2.	Bodrež. GuStin 1991. PL 40: 25-26.
3.	, lelenšek near (7odo\ ič. Pe is. com. D, S vo Ij Sa k.
4.	Koritnica near Hača. Kos 1973. PI. 4: 13; 6: 6.
5.	A ios t m i Soči. ' I erža n, L.o Sell ia vo, Trampui-0 re 1 HJS4. PI. 44 G: I; 246(': 4; 272: 27; Most na Soči 1981, Fig, 25
6.	Sermin. PI. /. II
7.	Stična- Wells 1981. 70. Fig. 121: e, t he pendant might originate from Vinica, pers. com, D. Božič.
8.	Valična vas. ferian 1973, PL II: 25.
9.	Vinica. Treasures 1934. PI, H: 55; pers. coin. 1>. Božič.
1 IX Božič me je Opozoril n¡i zanimivost, da se okrašeni 1 Dragan Božič drew my attention lo the interesting fact that primerki pojavljajo samo v Sloveniji	decora led examples appear only in Slovenia.
36
srni i kinds
Obesek v obliki Škornja
Bronast obesek v obliki visokega škornja / luknjico na zgomjem robu je okrašen s prečnimi vrezi in slilizimnimi prsti na Stopalu (f, J.V 2),
Na central noaipskem območju se pojavljajo obeski v obliki škornja z luknjico na zgornjem robu, ki je služila za obešanje, in obeski v obliki visokega čevlja, ki imajo veliko zanko za obešanje ulito ali posebej pritrjeno (Pauli 1978. 46N. Abb 52; Lunz 1974, Taf X5: 13). Varianti nista Časovno ločljivi in sta datirani v celotno 5. in v začetek 4. si. pr. Kr. (Frey 1 9(>9.22. Abb. 9: I; Tal'. 34: 1 I; Lun/ I <>74. 82. Tal'. 44: f>; 76; 7; I Je Marinis 1.981,229, tav. 20: 1: 48: 5; Prima dclla storia 1987. 171, fig. 1:6). Dva obeska v obliki visokega čevlja pa sla bila odkrila tudi v grobovih 2. si. pr Kr. v Wederai lin {Haffher j|j&9, 56. Abb, 35; 70, Abb, 45).
Boot-shaped Pendant
A bronze pendant in the shape of a high boot with holes on the upper edge is decorated with transverse incisions and stylised toes on the foot {Pi. 25: 2).
Pendants in the shape of a boot with holes on tlie upper edge, which served for banging, and pendants in the shape of a high shoe which have a large loop for hanging, cast or specially attached appear in the central Alpine region (Pauii 1978. 468, Pig. 52; Lunz 1974, PI. R5; B). Varianis are chronologically not distinguishable and arc dated to the entire 5th and start of the 4th century 1«.' (Prey 1969, 22, Fig.9: 1;pl. 34: 11; Lun/. 1974, 82. PI, 14: iS; 76: 7: DeMarinis 1981,229. PI. 20: I;48: 5: Prima dell a storm 1987, 171, Fig, I; 6), Two pendants injthe shape of a bool or shoe were also found in graves from the 2nd century IK' in Wederath (Haffner 1989, 56, Fig. 35; 70, Pig, 45).
Jantar
Najdena je bila fragment i rana, v treh smereh preluknjana jantarna jagoda I/. 2 5). Podobne jantarne jagode, predrle v dveh ali treh smereh, so lahko služile kot razdeli lei na ogrlicah (Stare 1955, t. 65:6), kot okras na igli (GabroveC 1968, 174. t. 3: I) ali na loku fibule [ Maric 1968, t.2>3l;3: 1; Palaveslra 1903.37.1. 5: 64 h, 65 e. c. 67 h).
Amber
A fragmented amber bead with holes in three directions was found in Sermin (!'l. 2: 5). Similar amber beads, bored in two or three directions may have served as dividers on necklaces (Siarc 1955, PI, 65: 6). as a decoration On a pin ((.iahrovee 1968. 174, PI. 3: 1 ) or on the are of a fibula (Marie 1968, PI. 2: 3!; 3: I: Palaveslra 1993, 37. PI, 5: 64 b, 65 c. 66 c. (>7 b).
Roževinasto kolesce
Roževinasto kolesce / ravno zgornjo ploskvijo in tu last i m nastavkom je izdelano \/ enega kosa 2; 0). Na zgornji ploskvi je vrezan okras tekoče spirale, obkrožene s cilceak motivom med dvema kro/nicama.
Okras tekoče spirale je pogost na različnih uporabnih in okrasnih predmeiih. npr. na zlatili diskih in posodah, na bronastih predmetih (sekire, ročaji mečev in bodal, igle), na lončenim m kamnitih nagrobnikih. O izvoru motiva tekoče spirale so objavljene Stevitne študije (npr, llachmann l')57, 142 s; Vladar 1973, 299 s; Hmfding I9H4, 190 s; Bouzck 1985. 60 si, iz katerih je mogoče povzeli, da zanesljivo obstajata d\c območji, na kalcrih je bila spirala zelo pogosta in pomembna vrsta okrasa, I no področje je Igeja in drugo Kinpatska kotlina in severni Balkan (Bouzck 1985. lig. 3(1). Srečamo pa jo še na številnih predmetih, ki so bili najdeni v severni, srednji in južni Evropi, in to predvsem kot okras, vrezan na orožju ali drugih bronastih predmetih (llaebmann 1957). Znani roževinasii oz, koščeni predmeti, ki
Small i Iorn Wheel
Small hom wheel with a flat upper plate and a quiver-shaped stand was produced from a single piece (Pi. 2: 6). A decoration of a running spiral is engraved on the upper plate, surrounded with a zig-zag pattern between two circles.
The decoration of a running spiral is common on various functional and decorative objects, e.g.. on gold discs and vessels, on bronze objects (axes, handles of swords and daggers, pins j, on pois and on tombstones. Numerous studies have been published on the pattern of a running spiral (e.g. J lachmann 1457, 142 f; Vladar 1973, 294 (,; Harding 1984, 190 f.i Bouzek 1985. 60
t).). from which it can be concluded that there are two regions in which the spiral was a very common and important type of decoration. One of the regions is tile Aegean and 1 he other the Carpathian basin and the no rib-em Balkans (Bouzek 1985J Fig. 30). I lowever, it can be identified on numerous objects mainly as decoration, engraved on weapons or other bronzes in northern, een-
37
l?k<>rfrih- víjiiiii
izv i rajo z najdišč v Karpatski kotlini, se od serminskega razlikujejo tako po obliki kot okrasu (Vladar 197.), npr. Abb, 43, 59; Toč i k 1978 1981, npr. Taf. 143; 14; 184: 1),
Kombinacijo tekoče spirale incikcaka poznamo na prostimi, ki je serminskemu precej bližji, to jc na kamnitih ploščah i/ nekropole v Nezakciju (Pusclu 1905, tig. 7, 10, 13; Mladin 1966, t. 3: 2: 4: 2; 5: 3 4; 10: I: I i: 2). Nahajale so se na železnodobncm delu grobišča in so datirane od konca 7. st. pr, Kr, dalje (Fischer 1984, 14, 26; 1 liinsel 1969, 70, 71, Abb. 5).
Rožena in koščena kolesen, ki jih druži leča s t presek, predrtina v sredini in / vrezanimi krogi okrašena zgornja ploskev, so znana iz Italije, npr. iz nekropol Poggio della Capanna, Poggio la Pozza v Laeiju (Fugajs-zola Delpino 1992, tig. 10: I; 12: I 5), Fontanella ManlovanavLombaidiji{Salzani 1978, i 36. 139, I4L tig. 4: 2 -3, 16; 14-19), I iesmonta (Salzani 1984 a, 215, lig. 3: 12: Prima della storia 1987, 141, 144, si. 4) in naselbine v Sabbionflfi v Benečiji (Salzani 1993, 46 47, tav. 18; 21; 20: 10). Fugszzola Delpino predlaga uporabo v smislu »gumba« (Fugazzola Delpino 1992, 299). Če upoštevam samo obliko serminske najdbe, t. j, vertikalno preluknjana o k rog I a zgornja ploskev z osjo ali nastavkom, je najboljša primerjava /. roževinastima kolescema iz naselbine v I rauesini s členastim zgornjim delom (Bellato, Bellintani 19X4, tav. 6: 6,7; 7). in naselbine Castello di frevenziiolo, k jer je kolesce datirano v srednjo bronasto dobo (Salzani 1987, 113. lig. 117), Vse druge koščene in roževinaste najdbe so iz najdišč pozne bronaste dobe o/. protovillanovske faze.
tral and southern Li ti rope (I laehinatin 1957). Known horn or bone objects originating from siles in I lie Carpathian basin differ from the .Sermin example both in shape and decoration (Vládar 1973, e.g., t ig. 43,59; Toiik 19781981, e.g.. PI. 143; 14; 184: I).
A combination of a running spiral arid zig-zags which is considerably closer to the Sermin example is known in this area, on stone slabs from the necropolis inNesaetium(Puschi 1905, Fig. 7, 10, 13;Mladin 1966, PI, 3: 2; 4: 2; 5: 3-4; It): 1; 11:2). They were found among die Iron Age graves and arc da led I o the end of the 7th century BC onwards (Fischer 1984, 14. 26; Hfinsel 1969, 70, 71, Fig. 5).
I lorn and bone w heels joined by a lenticular see-tion, bored in the centre and with engraved circles decorating the upper plate are known front Italy, e.g., from thecomctcries of Poggio della Capan n a, Poggio la Pozza ¡ti hay. i o {Fugazzola Delpino 1992, Fig. 10: I; 12: 15), Fontanel la Mantovana in Lombardy (Salzani 1978, 136, 139, 141, Fig. 4: 2-3; 16: 14-19), Desmonta (Salzani 1984 a, 215, Fig. 3: 12; Prima della storia 1987, 141, 144, Fig, 4) and the settlement of Sabbionara in Véneto (Salzani 1993, 46-47. PI 18: 21; 20: 111). Fugazzota I Delpino proposes use as a »button« (Fugazzola Delpino 1992, 299). Bearing in mind only the shape of the artefact from Sermin, i.e., vertical bored circles of (lie upper plate with an axis or stand, the best parallel may be two horn wheels from a settlement in Frattesina with pi oil led upper part (Bel lato, Bellmtani 1984. PI, 6; 6.7;
7) and one from the settlement of t astello tli lYeveu-zuolo, where a wheel has been dated to the middle Bronze Age (Salzani 1987,113, Fig. 117). All other bone
and hom artefacts are from sites of the late Hronzc Age
or proto-Villano van phase.
38
Sm.m i Finds
Prazgodovinska	Prehistoric Pottery
keramika
Vesna Svetličič
Sns l ava keramiki:
Sestava keramike je določena na podlagi velikosti in količine primesi (v okviru zmožnosti ločevanja s prostim očesom is kljunastim merilom). Primesi delim na tri vrste, in sieer: apnence, ki ga je bilo mogoče določiti z raztopino HCI, drugi minerali ter organske primesi i prisotnost je določena samo s prostim očesom). Po opisani enostavni analizi sem določila štiri osnovne lipe keramike: zelo grobozmata, grobo/mata, drobno-zmala, fino/mula.
Fabrics
The fabric is determined on the basis of the size and quantity of inclusions distinguished with the naked eye and Vernier caliper. They arc divided into three lypes: limestone, which is separated by dissolving in 11C1, other minerals and organic inclusions (only by the naked eye). According to the described simple analysis, four basic types of pottery were determined: very coarse grained, coarse grained, small grained and very fine grained.
Zelo grčbozrnata keramika Vsebuje:
-	zelo groba zrna (nad 3,0 mm),
-	groba zrna 11,5 3,0 mm).
Določa jo kombinacija obilno zelo grobih in grobih primesi ali malo zelo grobih in obilno grobih primesi, poleg teya pa je še veliko finih in drobnih zrn. Najpogostejše primesi so kombinacija apnenca, drugi mineralov in organskih delcev (razpr. !) Fragmenti so zelo porozni in drobljivi. površina je ohranjena v 72 %.
1	idola keramike se od sonde do sonde nekoliko razlikuje vendar je na jpogostejša sorazmerno mehka (stopnji I
2	po Mohsu) in trda (stopnja 3 po Mohsu) {razpr. i). Prevladujejo kosi z bledo rjavo, nekoliko manj pa je tistih z rdečo barvo površine (> azpr V). Jedra je sivo ali črno v 74%. Obliki posod sta lonce in skleda (razpr, 2). Značilnost posod so navzven nagnjena listja in zelo debela osle n j a ter kot edini okras prilepljena kotanj asi a rebra.
VtiliY ¿OARSË GRAINED 1AUHIC
Contains:
-	very coarse grains (above 3.0 mm I,
-	coarse grains (1:5-3.0 mm).
11 is defined by a combination of abundant very coarse and coarse inclusions or few very coarse and abundant coarse inclusions, and a lot of fine and small grains I he most frequent inclusions are combinai ion of limestone, other minerals and organic particles (Table I). The fragments are very porous and brittle, the surface is preserved in 72%. The pottery in different 11 cliches differs in hardness, hul is usually soft (levels 1-2, after Mohs) and hard (level 3, alter Molls) (Tabic /). Pieces « ¡ill pale brown surfaces predominate. Those with a reddish surface are somewhat fewer ( Table 9). The core is grey or black in 74%. Vessels are shaped as pots and bowls (Table 2). The character!sties of vessels are everted rims and veiy thick walls, and attached articulated i ihs as the only decoration.
39
DMBNE SAiuur
Razpr. T. Zelo grobozrnata keramika. Vrsta primesi in irduta p» vrši ne. Table !: Very Coarse grbine J fabric. Type of Inclusions and hardtWS of surface
področje	primesi	mehka (1-2)	trda (.1-4)	zelo Irda (5-h)	~~" I skupaj
Area	Inclusions	Soft (¡-2)	Hard (3-4)	Very hard (5-6)	Tok! i
izkop A	ap.-d.m.-k.-or.	-	I	1	
Extension A	ap.-d.m ,-or.	15	20	35	
	ap.-d.m,	1	4	-	5
sonda li / Trench B	ap.d.m.-or.		4	-	4
	ap.-d.m.-or.-Fe	-	1	-	1
sonda (.' / Trench C	ap.-d.m,-or.	-	■	1	1
skupaj / Total		16	10	1	47
:i p apnenec i limestone; d. m. drugi mine ra I i / other minerals; k zd robtjen a keramik ;i / grog; or, organ s k i dc le i / organ ic panicles; i;e - železovi tik si d i I ferric oxides
Rti:/» 2; /eln grobozmata keramika. Zastopanost tipov posod. Table 2; Very coarse grained fabric. Appearance of types Of vessels.
tip	izkop A	sonda 11	- sonda C	- skupaj
Type	Extension A	Trench B	Trench C	Total
ncdol. / Undefined	.19	4	1	44
lonec! Pot	1	1		2
skleda / Bawl	1	-		1
skupaj i Total	41	5	1	47
GROUOZRNArA KERAMIKA Vsebuje:
- groba zrna{1,5 .1.0 mm), ■ drobna zrna 10.5 1,5 mm).
Coarse Drained fabric Contains:
-	coarse grains (1.5 - .1.0 nun),
-	small grains (0.5 - 1.5 mm).
Določajo kombinacija obilno grobih in drobnih primesi ali malo grobih in obilno drobnih primesi, poleg lega pa vsebuje šc lina zrna. Najpogostejše primesi so kombinacija apnenca, drugih mineralov in organskih delcev. V nekaj kosih se nahajajo železovi oksidi (razpr. J). Najdbe so še vedno d rob Ij i ve in porozne, vendar prevladuje trda keramika tudi slopnja 4 po Mohsu (razpr. _i). Površina je ohranjena v SI %. Barva površine je večinoma rjava, sledijo temno siva ter siva in rdeča (razpr, f). Jedro je sivo ali črno v f'2 % Najpogostejša oblika določljivih posod je lonec (razpr. 4). Ostenja so zelo debela.
Il is delined by a combination of abundant coarse and small inclusions or few coarse and abundant small inclusions, containing also fine grains, The most frequent inclusions are combination of limestone, other minerals and organic particles. Some fragments of pottery contain iron oxide (Table J). The finds are still fragile and porous, bat hard pottery predominates - including level 4 alter Mobs (Tattle .i) fhc surface is preserved in SI"/«. The colour of the surface is for the most part brown, followed by dark grey and red (Table V). rhe core is grey or black in 62%. I he mosl frequent shape is a pot (Table 4). The walls arc very thick
40
ŠJ.tAl i Kinds
a|>. apnenec / tanvxtune: d. In. drogi minerju! other minerals; k. /drob|jenn keramika %rag; Or, organski delci i organic /Moficles; Fe železovi oksidi ! ferrie oxides
Razpr, i: Grobozmata keramika. Vrst; t primesi in trdota površine.
Tabic J; Coarse grained fabric, Types nI inclusions and hardness of surface.
Področje	primesi	mehka 11 -2)	trda (3-4)	zelo trda (5-6)	skupaj
Area	Inclusions	Šoft (1-2)	Hard (3-4)	l'en hard (5-6)	Total
izkop A	a p.-d. m.-or.	(i	21	1	34
Extension A	d. m.-or.	1		-	1
	ap.-d,m--or.	-	17	8	25
sonda ti / Trem ii H	ap.-d.m,	-	-	1	1
	ap.-d.m ,-or-Ke	-	3	1	4
sonda C i Trench C	ap.-d.m.-or.	4	6	-	10
skupaj / Total		11	53	11	75
ttp	izkop A	sonda i)	sonda C	skupaj
Type	Extension A	Trench B	Trendi C	Tonil
nedoločeno / Undefined	31	20	7	5«
pladenj ■ Platter	-	-	1	1
lonec ! Pot	2	K	2	12
skleda / Howl	1	-	-	1
latvica / Shallow bowl	-	1	-	1
skodelica / Cap	-	1	-	1
Pit hi/s	1	-	-	1
skupaj / Total	35	30	10	75
Ruzpr. 4 (imbazmata keramika. Zastopanost tipov püsod. iUbic 4: Coarse g rainai fabric. Appearance of types of vessel.
DROBNOZKNATA KI-RAM1KA
Vseht ije:
-	drobna zrna f0.5 1,5 mm),
-	fina zrna (do 0,5 mm).
Določajo kombinacija obilno drobnih in finih primesi ali malo drobnih in obilno finih primesi. Najpogostejše primesi so kombinacija apnenca, drugih mineralov in organskih delcev (razpr i). Posamezni kosi so porozni in drobljivi, površina je ohranjena v 77 %. Mehka keramika je /clo redka, medtem ko je prevladujoča značilnost skupine trda in Zelo Ulla keramika Uazpr J). Prevladuje bledo rjava, rdeča in temno siva barva povräine (razpr. 'A Jedro je sivo ah črno v 77 %, Poleg velikih posod z debelimi ostenji so v icj skupini stevilncjSa tanka ostenja z dobro glajeno pov ršino in posamični kosi s polirano površino. Poleg manjših
SMAM GRAINTD FAI1RIC
Contains:
-	small grains (¡1.5 - 1.5 mm),
-	line grains (up to 0.5 mm).
h is defined by a combination of abundant small and fine inclusions or few small and abundant tine inclusions. I he most frequent inclusions area combination Ol limestone. Other minerals and organic particles ( Table 5). Some fragments of pottery are porous and fragile, the surface is preserved in 77%, Soft pottery is very rare, while the characteristics of the groups of hard and \ ery hard pottery predominate (Tabic 5), Pale brown, red or dark grey surfaces prevail I Table 9). I he core is gTey or black in 77% In addition (o large vessels with thick walls, in this group there tire more numerous thin walls with finely smoothed surface and individual pieces
41
DltOftNI MaJDmI
loncev so zastopane tudi lat vice iti skodelice ter pitos (razpK 6).
with burnished surface. In addition to smaller pots, shallow bowls and cups, and one pithos arc also represented (Table (i).
Razpr, 5: Dmbno/rnata keramika. Vrsta primesi in t idol a površine. Table ,5 Small grained fahric. Types of inclusions and hardness of surface.
Področje	primesi	mehka (1-2)	trda (3-4)	zelo trda (5-6)	skupaj
Area	Indus sons	Soft (1-2)	Hard (i-4)	Very hard (5-6)	Total
	ap,-d,m.-k.-or	1	•	-	i
izkop A	ap.-d.m.-or.	26	36	-	62
Extension A	ap.-d.m.	I	2	-	3
	ap.-or.	4	2	-	6
sondaU	ap.-d.m,-or.	-	2\	3	24
Trench II	ap.-d.m.	-	2	-	2
	ap.-d.m.-or.-l'e	-	2	1	3
sonda C	ap.-d.m,-or.	9	11	-	20
Trench C	ap.-d.m.	1	-	-	1
	d.m,-or,	1	-	-	1
skupaj / Total		43		4	123
ap. afmenec / limestone; d, m. d nig i mi neral Wpther mine;vis; k. zdroblj ena k era in i ka I grog: or. oiganaki delci V organii1 particles: Fe iclezovi oksidi I feme oxides
Razpr. 6: Drobno/mata keramika. Zastopanost tipov posod. Table ti; Small grained fabric. Appcarance of types of vessel.
tip	izkop A	sonda B	sonda C	skupaj
Type	Extension A	Trench 11	Trench C	Total
nedoločeno / Undefined	59	20	IS	96
lonec ! Pot	2		3	15
skleda i Bowl	1		-	1
latviea / Shallow bowl	5	-	-	- 5
skodelica / Cap	4	-	1	5
Pithos	1		-	1
skupaj / Total	71	29	22	123
Finozrnata keramika
Vsebuje:
- lina zrna (do 0,5 mm).
Prisotne so le Ihte primesi i n se teh je /elo malo, najpogostejše vrste primesi so kombinacija apnenca, drugih mineralov in organskih delcev ali le drugi minerali m organski delci (razpr, 7). Keramika je trda ali zelo trda (razpr 7). Med K3 % kosov z ohranjeno površino prevladuje temno siva barva (razpr. <•>). Prt rdeče, svetlo ali bledo rjavo žgani jief površina glajemt, a
FiM-: (¡liAJNI-lf) FABRIC1
Contains:
- line grains (lo 0.5 mm).
Only fine inclusions arc present and even these arc scarce. The most frequent inclusions arc combinations of limestone, other minerals and organic panicles f Table 7). l ite pottery is hard or very hard (Table 7). A dark grey colour predominates among H3% of fragments with preserv ed surface (Table 9). With red, light or pale brown burned fragments, the surface is smoothed hut
42
SVIrtl I t;INDS
slabše obstojna, £ma ali icinno siva površina jo dobro glajcna aii polirana in zelo obstojna. Jedro je sivo ah črno v X3 %. O stenj a so lanka, posode pa so majhnih dimenzij. Mcl! določljivimi najdbami so zastopane sklede in skodelice (razpr. rV>.
■ip - apnenec times/one; d. m dnig minerali other mlin
Razpr. 9: Barva keramike na površini yletle na sestavo. Table 9: Surface colourof pottery.
Med sondami so opazne razlike v sestavi m vrsti keramike (s t. 9). V izkopu A, od koder je največ gradiva, je delež drobilozniate keramike približno enak deležema zelo gnibozmatc in grobo/mate keramike skupaj (razpr.
not very resistent; the black ur dark grey surface is well smoothed or burnished and very well preserved. 1 lie core is grey or black in 83%, The walls are thin, and vessels are of small dimension, Bow Is and cups are represented among definable forms ( Table N),
: or. o rganski deleft/ organic panicles;
Differences in the fabric and type of pottery are noticeable among trenches (Fig. 9). In extension A, where the most material conies from, the proportion of small grained pottery is approximately the same as the
Raz/u: 7: Fino/niata keramika. Vrsta primesi in trdota površine.
Table 7: Fine grained fabric. Types of inclusions and hardness of s url ace
Področje	primesi	mehka (1-2):	trda (3-4)	zelo trda (5-6)	skupaj
Area	Inclusions	Soft (1-2)	Hani (3-4)	Very hard (5-6)	Total
izkop A	ap.-d.m.-or.	1	3	-	4
Extension A	d.m.-or.	1	*		
sonda Li ! Trench li	a p. -d. in. -or.	-		1	3
skupaj / Total		2	9	1	12
Knypr, H, Finuscmata keramika. Zastopanost lipov posod. Table 8: Fine grained fabric. Appearance of types of vessel.
tip	izkop A	sonda B	sonda C	skupaj
Type	Extension A	Trench H	Trench C	Total
ncdol. / Undefined	6	2	■	8
skleda / Bowl	1	1	-	2
skodelica / Cup	2		-	2
skupaj / Total	9	3	-	12
sestava	ncdol.	bledo	rdeča	svetlo	ijava	temno	siva	temno	črna
	barva.	rjava		rjava		rjava		siva	
Fahrie	Undef.	Pale	Red	Light	Brown	Dork	Cray	Dark	Black
	colour	brown		bro U7I		bmwn		gray	
zelo grobozmata	9	14	8	4	4	-	4	4	-
Very coarse grained.									
gmbozmata	7	7	10		16;	5	10	11	1
Coarse grained									
drobnozrnata	21	25	19	II	12	2	13	19	]
■Small grained									
finozrnata	1	2	1	I	-	-	2	5	-
Fine grained									
skupaj f Total	3 H	4K	3K	24	32	7	29	39	2
43
[3iv i um najbw
tO). Prevladuje mehka iit trda površina (stopnje I do 3 po Mohsu). V sondi B je približno enak delež grobo- in d robno/rinite keramike, medtem ko je prisotnost /elo grobozrnate zanemarljiva (razpr. 10). Keramika je v primerjavi z najdbami i/ ostalih sond zelo kompaktna in trda (prevladuje trdota 4 in 5 po Mohsu). V sondi C pa prevladuje drobno/mata keramika. Zelo grobo zrnato sestavo i mu samo en kos. Fino/mata keramika, ki se pojavlja v zelo majhnem deležu v celem Serminu, v sondi C sploh ni zastopana (razpr. 10).
Najpogostejša kombinacija primesi je apnenec, drugi minerali m organski delci. Samo \ izkopu A je v posameznih kosih prisotna zdrobljena keramika ali pa ni apnenca, V nekaterih kosih iz sonde li so nu površini vidne primesi žele/a ali železovih oksidov (razpr. /I). Iz omenjene sonde je večina najdb tudi močno zasiganih.
Med oblikami posod je najpogostejši lonec, sledijo skodclicu, latvica in skleda. Pri omenjenih tipih vedno prevladujejo primerki iz. drobnozniale keramike.
Ruzpr. 10: Zastopanost vrst keramike v posamezni sondi. Table 10; Appearance of types of fabric in individual trenches.
proportion of very coarse and coarse pottery together (Table /0). Soft and hard surfaces predominate (level 1 - 3, alter Mohs). In trench U, there was almost the same proportion of coarse and small grained pottery, while the presence of very coarse is negligable (Table 10). The pottery is very compact and hard (level 4 and 5 predominate) compared with finds from other trenches. In trench C, small grained pottery prevails. Only one piece could he defined as very coarse grained. Fine grained pottery, which appears in very small proportions in the pottery assembly of Sermin, is not represented in trench ( at all <Table 10).
The most frequent combination of inclusions is limestone, other minerals and organic particles. Only in extension A can the presence of crumb led clay fgrog) and the absence of limestone be noticed. In some pieces from trench li, there are visible admixtures of iron or iron oxide on the surface (Table II). file majority of finds from the mentioned trench tire also sintered.
t he most common form of a vessel is a pot, followed by cups, shallow bowls and bowls. Small grained pottery predominates among all die mentioned types.
[sestava Fabric	izkop A Extension A	sonda 13 Trench B	sonda C Trench C	skupaj Total
zelo grobozrnata	41 - 26%	5 - 7%	1 - 3%	47 - 18%
Very coarse grained				
grobozrnata	35 - 22%	32 - 48%	JO - 30%	77 - 30%
Coarse grained				
drobno/rn at a	72 - 46%	27 - 40%	22 - 67%	121 - 47%
Small grained				
fmozmata	9 - 6%	3 - 4%	g	12 - 5%
Fine grained				
skupaj / Total	157	«	33	257
Razpr II; Zastopanost primesi ne glede na sestavo keramike v posamezni sondi, Tabic II: Appearance of inclusions ni pottery irrespective of fabric in individual trenches
primesi	izkop A	_ — sonda I)	sonda C	skupaj
inclusions	Extension A	Trench H	Trench C	Total
ap.-d.m.-or.-k.	2	-	-	2
a p,-d. m.-or.	135	56	31	222
ap.-d.m.	S	3	1	12
dm.-or.	12	-	1	13
ap.-d.m.-or.-Fe	-	8	-	8
skupaj / Total	157	67	33	257
ap apnenec /limestone; tl. m. drujii minerali I other,minerals; k. zdrobljena keramika! grog; or. organski delci hn^'mii particles; I f železovi oksidijerriv Oxides
44
S mali Finds
Razpr. 12: Sestavu keramike posameznih tipov posod. Table 12; Fabric of.individual types of vessel.
sestava Fabric	ttedoloč. Undej.	lonec Pût	skleda Bowl	lalvica Shallow how!	skodelica Cap	Pithos	pekač Baking dish	svitek Clay ring
zelo grbbazmata Very coarse grained	44	2	1		-	-	-	-
grobo/mala Coarse grained	58	12	1	I	I	1	1	•
drobnozmata Smalt grained	95	15	1	s	5	1	-	1
finozmala Fine grained	S	-	2	■	2	-	-	*
skupaj / Total	206	29	5	(l	8	2	1	1
Oblike posod
Med 257 kost prazgodovinske keramike.!Mi je le 18 % mogoče pripisati določenemu tipu posode. Upoštevani so najosnovnejši tipi, iti sicer; piios, lonec, skled ti. lat vie a in skodelica, Ker so najdbe slabo ohranjene in fragmentirane,je bilo veČino nemogoče ali p.t vsaj ne dovolj zanesljivo tt vrst in v eno od omenjenih oblikovnih skupin, zato sem jih obravnavala posebej kol tistja, dna in noge, držaji in ročaji ter osienja z okrasom. Pri primerjavah z drugimi najdišči sem poskušala upoštevati poleg oblikovnih tudi podobnosti \ sestavi in predvsem barvi keramike, vsaj v primerih, pri kalerih je današnje stanje objav to omogočalo.
1'ri dataciji keramike sem se opirala na regionalne kronološke sisteme, od koder izhajajo analogije za analizirane predmete, Ker večina analogij izhaja iz italijanskega prostora, sem v veliki meri uporabljala tam veljavne delitve bronaste in železne dobe (prim. npr. Ca t dat ell i 19K3. 42; Peroni 19X3, I3b), posamične stopnje pa sem slovenila na naslednji način (ilabrovce tVKK 1989, 120 s);
-	Bronza M edin srednja bronasta doba,
-	Bronza Rečen te mlajša bronasta doba,
-	Bronzo Finale pozna bronasta doba,
-	Iniziate (prima) età del fer m zgodnja žele/na doba,
-	F volar a età delfdtrv raz\ ita železna doba.
Vessel Shape
Among 2.^7 pieces of prehistoric pottery. only IH% can be classified. All basic form types were accounted: piihos, bow), shallow bowl and cup. Since finds are badly preserved and fragmented, many could noi be reliably determined or were completely undeterminable; they were analysed scparaiey as rims, bases and feel, handles and grips, decora led pieces. Comparing them with finds frbm other sites, similarities were noted in the composition and especially in the colour of the vessels or clay, where this was possible from the published informations,
I he pottery was dated according to existing regional chronological systems, using the analogies for the analysed finds. Since most of the analogies originate from the Italian area, ihe Bronze and Iron Age chronological scheme used there was applied (see. e.g., Cardarelli 1983,92; Peroni 1983, 136). The following terminology and conventional chronology have been used:
-	Bronzo Medio - Middle Bronze Age (from 1600 -1300 BC);
-	Bronzo Recente -1 ,aie Bronze Age (from 1300 -1150 BC);
-	Bronzo Finale - Final Bronze Age (from 1150 - 90(1 BC);
-	Iniziale {prima) eta del fcrro - Beginning of the Iron Age (from 9Q0 - 700 BC);
-	Fvaluta eta del faro - Early Iron Age (from 700 -500 BC).
45
I )ic< HLM MAJI Ilir
PlTOSI
Ohranjena sta dva fragjinenta ustij. Pr\i ima masiv no, močno izvihano ustje s kolenčastim prehodom v vrat tih notranji strani iti plitvim žlebom na zgornji ploskvi {/ 2(>: 10). Kos je ohranjen ledu prehoda v vrat. Podobno obliko ustja ima p kos i/ /do bogatega groha 1008 na nek topol i v Mostu na Soči (Terian, Lo Schiavo, Trampuž - Orel 1984 1985. t. 104 A: 14). Grob je s ccnoSko t rakasto in pavkasio libitlo ter bronasto sinilo z zaobljenim ramenom in pravokotno pašno spono datiran v fazo Sv. Lucija I i b 1 -11 a D 2 (TefŽan, I Vampu? 197.1,430-431).
Zaradi zelo velikih dimenzij fjir. 37,0 cm) je v to skupino uvrščen tudi nekoliko manj masiven fragment / »S« profilom (t. 27. /), ki je podoben posodi z močno i/vihamm ustjem iz Slivna i/ plasti 3, ki ga Stacul uvršča V prehud med starejšo in mlajšo fazo najdišča (tastel-liere C. Mareheseiti presso Slivia; Htaeul 1972, ¡58, t 3: 7). Starejša faza je dat t rana v čas prehoda v železno
dobo iti mlajša neposredno pred rimsko zasedbo teh krajev (prav tam, 161). Po velikosti in obliki se lahko primerja še z najdbo s KaSlelnja nad Jelarji (Custelliere degli Elteri- Lori/a 1981, t. 19: 1).
Pn i ioi
I Wo fragments ol rims have been preserved. The first has a massive, extremly everted rim with a knee-shaped transition on the inside of the neck and shallow grooves Oil the upper surface I PL 26: 10), A piece is preserved only to the transition to the neck. A pithos from the very rich grave 1008 in the cemetery in Most tla Soci ( ferz.it n, Lo Schiavo, I rampuz-< )rel 1984-1985, PI IMA: 14) has a very similar shape of rim. The grave, with ribbon shaped Gertosa fibula, drum shaped fibula and a bronze si tula with rounded shoulder, and a ree-tanguIarbelt buckle, is dated to phase St. Lucija II b 1 -I la D 2 (Terian, lVampuz 1973, 430-431).
Due to its very large dimensions (dia. 37,0 cm.), a somewhat less massive fragment with »S« profile (P!. 27; /) is also classified into this group. Ii is similar to a strongly everted rim of a vessel from Castcllicrc C. M a re hesetti near Slivia. from layer 3. which j^tacul classified at the transition between the older and later phase of the site (Stacul 1972, 158. PI. 3: 7). The earlier phase is dated to the time of transition lo the Iron Age, ihe later phase just before the Roman occupation of this area (ibid. 161). They can be compared to finds from Jelarji (Castclliere degli El Sen) also by size and form (Lonza 1981, PI. 19: 1).
Lonci
V	to skupino sem uvrstila 24 kosov, med katerimi je mogoče razlikovati Sli!i oblike:
-	trebuSasti lonci s pokončnim ali izvihanitn ustjem in zaobljenim zgornjim robom,
-	l rebus asi i lonci z izvihanitn ustjem in ravno odrezanim zgornjim robom,
-	jajčasli lonci.
• bikonična lonca.
Trcbušasti lonci s pokončnim hli izvihanitn usfiem i it zaobljenim zgornjim robom
V	to skupino sodi močno glajen črn kos (t 29: J), ki ima najbližjo paralelo na kaStelirju Griža pri Proscku ( Moihc G risa} iz mlajše bronaste dobe (M ure it i 1978. 50 s. npr. fig. I: 8), Vendar pa oblika in vrsta keramike lahko nakazujeta pojav teh loncev ?e v času srednje bronaste dobe (Ca rdarell i 1983,92vtav. IS: 77).
Enako velja za manjši zelo grobozmat trat:menil ran lonce z izvihanim ustjem in odebelitvijo naprevoju na notranji strani (i. 40: 4), ki ima poleg Griže (Moretti 1978, 51) s, fig. I: 7) analogije itiih na KaStelirju nad Jelarji I Lonza 1981, lig. 7: 9.18) in Gradišču nad Tržičem (Rocca di Monfalcone: ustreza samo oblikovno), kjer je uvrščen v pozno bronasto dobo (II Carso Goriziano 1989, 103 s, tav. 22: l),
Pots
In this group, consisting of 24 objects, four different forms can be distinguished:
-	globular pots with vertical or everted rims and rounded upper edge,
-	globular pots with everted rims and straight-cut upper edge,
-	oval pots,
-	b¡cortical pots.
Globular pots with vert tea I orr#yerte(f rimx and rounded upper edge
A heavily burnished black fragment {PL 2'): 5)
has its nearest parallel at MotileGrisa, dated in Bronzo. Rei eiite (Moretti 1978,50 f„ e.g.. Fig. 1:8), However, the vessel form and type suggest that it may originate from Bronzo Medio (Cardarelli 1983, 92. PI. 1 8: 77).
The same applies lo a smaller, very coarsely grained fragment of a pot with evened rim and a thickening at the transition to the inside (I'i. 40: 4), which litis analogies at Monte Grisa (Moretti 1978, 50 f. Eig. I: 7) as well as Jelarji (Castcllieredegli Ellcri; Lonza 1981, lag. 7: 9.1 K) and Rocca di MonfaIconc I matching only ilie form), where it is dated to Bronzo Finale (II Carso Gori/iano 1989, 103 f, PI. 22: I>.
A strongly evened rim (PL .W: 12) pf coarse fab-
4(i
S MAI I KtNDS
i'mli močno izvihajio ustje (r. 39: 12) iz grobo-/maie keramike je najverjetneje del trebuSastcga lonca, kakršni so znani s kašteliija pri Njivicah (Nivize) in so datirani v prehod iz mlaj Se v pozno bronast^ dobo (Moretti 1978.18. fig. I: 13).
TrebuSftstl lonci z isvihantm ustjem in ravno odrezanim zgornjim robom
Eno ustje iz grobo zrnate keramike (i. J V: m drugo iz drobno zrn a ic keramike (f, 44: I), ki sodita v to skupino loncev, lahko primer jamo s kosom, ki je na najdišču CaslcUtere dei Ciastiei v Pozzuolu v horizontu A datiran v mlajšo bronasto dobo (Adam <ji cd. 1983 1984. 168. lig. 19:7). Tej obliki pripadata Se kosal. 39: 17 in 44: 3.
Med i rebosaste lonce so uvrščeni še fragmenti na t. 26: I i: 41:8-9. 13: 44: 2.
Jajčasti lonci
Dva fragmenta jajčasti h loncev iz zelo trde keramike, z vrezi na robu ustja (j 39: IV.24), lahko enako kot najdbi iz Sv. Mihaela pri BoljUncu (San Michelc presso Elagnoli), sodita v drugo polovico pozne bronaste dobe (Masolli Scotli 1986 b. 343, lav. 1; 3^4; glej še Grad pri Šmihehi pod Nanosom, Elrleb 1990, 97. t 2: 1-2.14).
Druga dva kosa zglajeno bledo rjavo površino in kompaktnodrobnozrnato sestavo keramike (i. 40: 1.3) sla dela jajčasti h loncev in imata paralelo v grobu 395 na nek ropo I i v Mostu na Soči (Teržan, Lo Schiavo, Trampuž. - Orel 1984 1985. t. 31 li: 8). ki je s čolni-eastimi fibulami datiran v stopnjo Sv. Lucija I c 2 - lia C 2'D I (Teržan, Trampuž 1973.424).
Med jajčasle lonce so uvrščeni Se fragmenti na/. 39: 11; 40: 2: 41: 6-7; 44: 5. 6.
Blkonična lomu
B ¡koničnem it loncu pripada fragment ostenja iz drobnozmaie, svetlo rjavo žgane keramike in s poševnimi kanci uranu na največjem obodu (/, 44: 7). Takšni kosi niso zelo pogosti na kraških kastelirjih, sam okras paje bolj značilen za skodete iit skodelice (npr, II Carso Goriüiano 1989, lav. 23; 7). Na najdišču Marieonda v Padski nižini SO taki fragmenti v protoveuetskem sloju pripisani škode lam s klekom ali lečastim profilom (geodete catenate; Salzani 1984 b, 172 s. lav, 6: 5 6).
Med mlajše najdbe sodi d robno zrna t fragment ustja s pol i ra no površino in del ostenja s prilepljenim nizkim rebrom, ki sla najverjetneje pripadala loncu bikonične ali sjtulaste oblike, datiranem v 6, st. pr. K.r. (i- 39: 14.20; líelnzioni 1982. 54, 58, lav. 6:11; 9:10).
rie is probably also a part of a globular pot, also known from Castelliere dellc Nivi/e where arc dated to the <ran-sition from iinmzo Recenie lo Hronzn Finale (Moretti 1978, 18, Fig. 1: 13),
Globular pots with everted rims and straight-cut upper edges
One rim ot coarse grained fabric [ Ft 39; 9) and another of fine granied fabric {Ft 44 I) can be compared with a fragment from the site of Castelliere dei Ciastici in Pozzuolo from level A dated in Brpnzo Recenie(Adm\etal. 1983-1984,168, Fig. 19: 7). Fragments ¡'I. 39: 17 and /'I. 44: also belong in this group.
The globular pots group include also the fragments: Ft. 26: If: 41: tt-9. 13; 44: 2.
OvaI pals
Two fragments of oval pots of very hard pottery, with incisions on the edge of the rim (Pi 39: IV, 25) may be dated to die second half of BronzO Finale, the same as the finds from San Michelc prcsso Bagnoli (Masclli Scotli 1986 b. 343, PI. I: 3-4; see also Grad near Smihel, Urlcb 1990. 97, PI. 2: 1-2,14).
Another two fragments with smooth pale brown surface and compact line grained fabric arc pan of oval pots (PI 4l>: 1.3) and have parallels in grave 395 in the cemetery in Mosi na Soii (Terzan. Lo Schiavo, Trampuz-Orel 1984-1985. PI. 31 H: 8), which, with a boat-shaped fibula, is dated to the St. Lucija I C 2 lase -HaC 2/D 1 (Terian, Trampui 1973, 424),
The oval pots group include also the fragments: PI. 39: 11; 40: 2; 41: 6-7; 44: 3. 6.
B icohical pots
A fragment of wall from small grained, light brown burnt pottery and with oblique channels on the largest diameter belongs to a bieonieal pot (/'/, 44: 7). S Li ell pieces are not very common on Karsl hililorls, and the decoration itself is more typical of bowls and cups (e.g. II Carso Goriziano 1989, PI. 23: 7). Al the site of' Mariconda on the Po plain, such fragments in p roto-Venetian style are ascribed lo carinated cups (scodele carenare: Salzani 1984 b. 172 f„ PI. 6: 5-6).
A fragment of rim and a part of a wall with attached low rib, both with burnished surface and small grained fabric, are among more recent finds. They probably belong lo a bieonieal or situ la form put, dated lo the 6th century HC (Ft .ÍV 14.20; Relazioni 1982, 58, lav. 6:11; 9:10).
47
DRCWM NATDOI
Sklede
Lc za pel fragmentov ustij jc mogoče reči, tla so pripadali skledam. Ločijo se tri oblike:
-	globoka skleda z izvihamm ustjem,
-	plitva skleda z močno iz v ¡han im ustjem,
-	pol kroglasta skleda.
Globoka .skleda z izvihanim ustjem
Zelo grobozmat. bledo rjavo žgan kos ustja (i. 29: 13), ki po profilu ustreza fragmentu z držajem iz jamskega najdišča Orehova pejca (Grulta dei Cielami) na Tržaškem Krasu, iz skupine najdb, ki so opredeljene kot »predkašlclirskc« (Gilli, Montagnori Kokelj 1992, 159, fig. 67: 701). Ohlikovitu podobna skleda, le daje sestava keramike drobnozfiiata (v Serminu zelo grobozmata), je bila najdena v Acije vem spodmolu v skupku II. kije s 3. fazo omenjenega najdišča datirana v čas kaštilirjev na Tržaškem Krasu (Turk el al. 1992, 33, t. 5:2). Tako jih najdemo še na kašteliiju pri Njivicah (Morelti 1978, npr. t. 4: I), kar pomeni, da ui zelo značilna oblika in jo je brez. dobrih st ra t igralskih podatkov težko natančno časovno opredeljevati,
Plitva skleda z močno izvihanim ustjem
V to skupino sodita dva fragmenta. Eden je dmhnoz.mat, sivo žgan kos ustja (t. 29: 13) in drugi, ki je lahko tudi del krožnika, je finozmat in temno sivo žgan kos ustja [t. 29: 16). Oblikovno jima ustreza liagment ira na skleda -s KaSteiirja nad Jelnrji {Lanza 1981, ta v. 26: 12).
Polkroglasta skleda
Med po Ikro plaste sklede sodita dva po sestavi keramike zelo različna kosa. Eden je zelo grobozmat in temno sivo žgan kos ustja (r 34: 91, drugi pa finozrnat in svetlo rjavo žgan kos ustja {/ 40: ID). Oba imata žleb na /gornjem nsbu Eden le oblikovno podoben kos ustja, brez žleba na robu. je s kaste I i rja Ponte S. Quirino v Furlaniji, ki jc datiran v srednjo in mla jšo bronasto dobo (Gerdol, Siacuí 1978. 81. lig, 4: I). Drugi kos ustja, tudi brez žleba na robu, je s kaštclirja S. Polo na Goriškem Krasti, kjer sodi med najdbe od konca srednje t!o pozne bronaste dobe (11 Curso Gortziatio 1989, I (17 109, (av. 23: Ki), Vse omenjene tipe skled Cardarelli uv ršča v mlajšo in/ali pozno bronasto dobo severnega Jadrana (Cardarelli 1983, »)8, lav. 19, lip 3, 5, ]9; lav. 20, lip 4).
Bowls
Only five fragments of rims can be defined as bowls, distinguishing three different forms:
-	deep bowls with everted rim,
-	shallow bowls with strongly everted rim.
-	semi-globular bowls.
Beep howls with everted rim A very coarse grained, pale brown burnt fragment of rim [Pi. 29:13) which matches in profile a fragment of handle from the Cave site Grotta dei Ciclami iu Trieste Karst. The handle belongs lo a gn>up of finds defined as »pre-casiellieri« (Gilli. Montagnari Kokelj 1992, 159. Fig. 67: 701). A bowl similar in shape bul with small grained fabric (in Sermiu the fabric ts very coarse grained), was found in assemblage B/phasc 3 in Acijev spodmol which was dated (o (lie period of caste I-lien on the Trieste Rarst Cl'urk etal. 1992.33, PS. 5: 2). They have also been found al the hillfort atNivize(Mo-retti 1978, e.g., PI. 4: I).
Shallow bowls with strongly everted rim
Two fragments of rims belong to this group. One is a small grained grey burnt piece (PI. 29: /5) and the other, which might also be pan of a plate, is line grained and dark grey burnt (/'/. 29/ 16). lit terms of form, they match a fragmented bowl from Jelaiji (CasteIIicredegli Ellcri; Lonza 1981, PI, 26: 12).
Sent ¡-globular how Is
Two fragments of rims of different fabric belong to this group. One is a very eoarse grained ant! dark grey (PI, 34: 9), and the other is a fine grained and light brown bum11 Pi 40: 10) Both have grooves on the upper edge. A similar piece hi it without the grooves ou the edge was found at the hillfort Ponte S, Qutrino in Friuli dated to Bronzo Medio and Recente (tierdol. S lace I 1978, 8!, Fig. 4: I). Another similar rim. also without grooves on the edge, is known among the assemblage of finds dated from the end of Bronzo Medio to Bronzo Finale at S. Polo, Gorizia Karsl [II Garso Goriziano 1989, 107-109. PI 23: ID). Cardarelli dates all these types of vessels to Bronzo Reeente and/or Btxmzo Finale of I he northern Adriatic (I'ardarell 1983, 98, PI. 19 type 3. 5, 19; PI. 20 lypc 4).
Latvice
iscsi fragmentov pripada latvicam z uvihanim ustjem {t. 3: I 2: 29: 6-8; 40: II). Vse lat vice so iz drobnozmatekeramike (razen t. 40 ll iz sonde H, ki je
48
Shallow Bowls
Six fragments of rims belong lo the shallow bowls type with inward turning rim IPI 3. 1-2; 29 6-,\; 40 II). With the exception of the fragmenl from trench
grobo?mata), vendar se po velikosti, globini in načinu zganja (barvi) med seboj razlikujejo, Bližnje analogije zanje najdemo od Notranjske preko Tržaškega Krasa do Furlanske nižine, t, j. med prazgodovinskimi naselbinskimi najdbami Gradišča na Krizni gori (Urleb 1974. 63 s, t. 34: 11 15), na kaštehnu pri Njivicah (Moretti I978, 25, fig, 5; 4), v De vinu, ki je datiran v obdobje med pozno bronasto in zgodnjo železno dobo (Maselli Scoiti. Paronuzzi 1983, 159. t. V: 2. 3, 148 I (SO), v Pozzuolu, kjer dve bolj globoki latviei z zaobljenim ramenom, podobni serniinski na t. _J I. tudi sodita med najdbe po/tie bronaste dobe (Adam et al. 1983 1984, 171. lig. 20: 4.5) ter na področju nekropole San Vito al Tagjiamento (Clssola Guida 1978. 4 1, fig. K: A; 17:
11).,	Zelo podoben kos kot je serminski l. 29: S. / ostrim prelomom na ramenu, najdemo ti a bližnjem Markove u nad Koprom (Looza 1975 1977, Ml, fig. 3: 8 9).
Majhen kos ustja pripada drobno/mati, plitvi latviei / zaobljenim zgornjim robom in poševnimi kane I urami na ramenu (i. 29: 7). Oblikovno je primerljiv s kosoma iz furlanskih poznohranastodobnih najdišč Savalons in Bonzicco (iz mlajše bronaste dobe do začetka železne dobe: Vitri 1983, I 18. 122, fig. HI: 2.12) iti s kraškimi kaštel irskimi najdbami mlajše oz. pozne bronaste dobe in zgodnje železne dobe s Sv. Mihaela pri Banjolah (Maselli Scotli 1986 b. 243, lav. 1: S), Griže iti Mombcla (Montebello) ter Kaštela pri Bttjah v Isti i (Cardarelli 1983, 110, 112, Ta v. B: 13; 32 A: 1,1):
12).
Smm.i Finds
B {Pi 40: 1!, which is coarse grained), the fabric of all shallow bowls is small grained, but they vary in size and the method of burning (colour). Closer analogies to them are found in the area extending from Notranjska in the east to the Friuli Plain in the west: at the hill fort of GradiMe oil Kri/na gora (Urleb 1974, 63 f.. PI. 34: 11-1 5). at Nivize hill fort (Morclti 1978. 25, Kig. 5: 4), at a settlement in Duino dated to the period between Bronzo Finale and Iniziale eta delferro (Maselli Scotti, Paronuzzi 1985,159, PI. V: 2. 3. 148-1 bO), in Pozzuoloy where two deeper bowls with rounded shoulders, similar to the Sennin one (PI $: I). were also dated to Bronzo Finale (Adam et al. 1983-1984, 171. Fig. 2t): 4-5), and at the cemetery of San Vito al Tagliamento (Cassola (iuida 1978,41, Fig. 8: A; 17: 11). A fragment similiar to the one found at Sermin (PI. 29:8), with sharp transition at the shoulder, was found in the vicinity ofMarkovec above Koper(Lonza 1975-1977, 141, Fig. 3: 8-9),
A small piece of rim, of small grained fabric, belongs to a very shallow bowl wilh rounded upper edge and oblique channels on the shoulder(PI 29: 7). In terms of form, it is comparable to two pieces from the Friuli siles of Savalons and Bonzicco, dated from Bronzo Recente lo Iniziale eta delferro (Vitri 1983, I IK, 122, Pig. 10: 2.12), as well as wilh the finds dated to Bronzo Rccentc and Finale and iniziale eta delferro from the Karst lullforts San Miehele presso liagnoli (Maselli Scotti 1986b, 243, Pi. I: 8), Monte(irtsa. Moniebello and KaStel by Buje in Istna (Cardarelli 1983. 1 HI. 112, PI. 30 B: 13; 32 A; J,B: 12).
Skodelice
Sestava keramike skodelic je vedno drobno- ali fin o zrn a ta. površina pa je dobro glajena ali poli rana. Edini povsem ohranjen predmet je majhna, sivo žgana
skodelica /ročajem trikotnega preseka, ki se v spodnjem delu splošči in razširi {/, 29: / >. Podobna je bila najdena na KaStcliiju nad Jelarji (Lorza 1981, tav. 5: 9), Takšne skodelice Cardarelli uvršča v dolgo obdobje od vključno srednje do pozne bronaste dobe (Cardarelli 1983,92 102).
V zahodni Istri so na grobišču (i radi na nad Limskim kanalom skodelice s presegajoči m ročajem iu poševnimi kane I ura m i na največjem Obsegu, kakršni je pripadal tiagmeni t. 29: J, zelo Številne. Na omenjenem grobišču so skodelice s kane!urami v grobovih i/ I. faze l.imske Gradino (I a in i b 11. m 10, si. pr, Kr: Mihovilič 1972,43 47, npr. si. 5; npr. t 29: I; 30: I. obe sta rjavo žgani; Broiizo Finale H po (iatti, Pelini 19X0, 130, 148. tav. Ito; Leonardi 1979, 175. tav. I, n. 99 in tav. 2). Fragment s poševnimi kanelnraini na največjem obsegu je znan tudi i/ jamskega najdišča Pečina pod Steno (Grotta tlel le Galleric), ki je datirana v mlajšo bronasto dobo (Bronzo Recente 2: Cardarelli 1983, 98, |{)8, tip 177, lav. 19; 27 A: 1,6),
Cups
3 he fabric of cups is generally small or fine grained, and their surface well smoothed or burnished. The only completely preserved object, among all the poteny finds, is a small, grey burnt cup wilh handle of triangular cross-section which is flattened and enlarged in llie lower part (PI. 19: I). A similar cup was found al Jelarji iCastcllicrc degli Elleri; Loii/a 1981, PI. 5: 9). Cardarelli dates such cups to the long period from Bmnzo Medio lo Bronzo Finale (Caidareilt 1983,92-102).
A number of cups wilh extruding handles and oblique channels on the largest diameter (e.g PI 29: 3) were found at the cemetery of Limska tiradina, western I stria. They are dated to phase I of t he cemetery (I a and lb 11th and 101 h centuries BC; Mihovi lic 1972. 43-47. e.g., Kig 5; e.g., PI 29: 1; 30: I, both fragments are brown burnt: Bronzo Finale 11 after Gatti, Petitli 1980. 130. 148. PI. I la: Leonardi 1979, 175. PI, [,n,99 and PI. 2). A fragment with oblique channels on the largest diameter is also known from I lie cave site, Grotla delle Galleric, dated to Bronzo Recente 2 (Cardarelli 1983, 108. p|, 27 A: l,6andibid. 98,tav. 19. type 177).
Beside the cup on PI 28: 23 another two frag-
49
Drobni-: najdbe
Poleg skodelice na t. 28:23 sla Se dva fragmenta lahko pogojno uvjičena v to skupino (' 28: 24 je iahko tudi skleda; t 44: /.i). Fragment ustja na i. 28: 24 in skodelica, pripada skodelicam s klekom v spodnjem delu (dotóla carénala), ki so na kraških in drugih najdiščih severnega Jadrana eden najznačilnejših elementov od konca srednje do vključno pozne bronaste dobe (Cardareni 1983, 98, si, 19, lipi -46 49). Po profilu in sestavi keramike najbolj ustreza najdbi s kaštelirja pri Njivicah (Moretti 197K. fig, 3:11), Oblikovne primerjave pa so mogoče tudi z najdbo iz jame Pečina pod Steno (Orolta delte CJallerte; Gil I i, Montagnari Kokelj 1993, lig, 6: 3) in bolj oddaljenih najdišč, kol so Potile S. Quirino (Gerdol, Slacul 1978. lig. 3: 4), Castions di Strada (Vini 1983. 110 s; C&ssola Guida, Vitri 1988. 226 s. lav. IV: 3. 6), Braida Roggia v Pozzuolu iz plasti 3 lil, kot element sta rej se laze mlajše brona sle dobe (Hmitzo Recenle antícó't C as so la Guida, Uorgna 1994, 18!, lig, 45: 139), in Sv. Puh pri Nov [gradil z enako dalaeijo (Cardarelli 1983. 108. lav. 27 B: 7, 9).
Drugi je zelo slabo ohranjen Ihi guie ril z vodoravnim žlebom pod robom ustja in okrasom na oslenju (/. 44: 15). V jami Pečina pod Steno fGrottadelle Gal leric) so takšne fljeokrašcneskodeliceneolitske(Gilli, Montagnari Kokelj 1993. 152, lig. 19: 119 120; morda tudi kos iz jame Orehova Pejea. Gilli, Montagnari Kokelj 1992. lig. 32: 291). Omenjena najdba je iz. sonde C, kjer so zaščitna izkopavanja v neposredni bližini leta 1991 potrdila neolitsko fazo na serminskem najdišču (Snoj 1992, 92-93, t. 1-^,8).
Med skodelice sla uvrščena se dva fragmenta usttj (i. 28:21 22).
menls could be conditionally listed into this group (PI. 28: 24. can be fowl; PL 44: ¡5). A fragment of rim (PI. 28: 24) and a cup belong to cariualed cups (ciotpla ¿arenata) which arc one of the mosl eharactcristie types of vessels of Caput Adriae from the end o (Bronzo Medio lo the end atBronzo Finale (Cardarelli 1983, 9s, l ig. 19. types 46-49). In terms of profile and fabric, the rim besi matches litids from the hillfort ai Nivize (Moretli 1978. Fig. 3: 11). Shape comparisons are also possible with finds from Grotta delIc Gallerie (Gilli, Montagnari Kokelj 1993. Fig. 6: 3 > and from some more distant sites such as Ponle S. Quirino (Gcrdol, Stacul 1978, f ig. 3: 4),Castions di Strada (Vitri 1983, 110 f.: t assolaGaida. Vitri 1988, 226 f„ PI. IV: 3, i>), Braida Roggia at Pozzuolo ( m ¡he layer 3 III where it was defined as element afBronzo Recenteantico\ CassolaGuida. Borgna 1994, 181, Fig, 45: 139) and Sv. Dull by Novigrad (dated Iu the same period: Cardarelli 1983, 108, PI. 27 ii: 7,9).
A second fragment of rim, which is badly preserved, has horizontal grooves under ihe edge of the rim and decorated walls (PL 44: 15), Similar, but undecorated cups were found in the cave sue Ciratta delle Gallerie and were dated to the Neolithic period (Ciiili, Montagnari Kokelj 1993, 152, I ig. 19: 119 {20; perhaps also a fragment from the cave site, i iron a dei Ciclami, Gilli, Montagnari Kokelj 1992, Fig. 32: 291). Indeed, our rim was found in trench C, in the area where later rescue excavations confirmed a Neolithic phase ai the site of Scrmin (Snoj 1992, 92-93, PI. 1-4, 8).
I he eups group include also the fragments: PI. 28: 21-22.
Di .1.1 POSOD Ustja
Večine ustij m bilo mogoče zanesljivo pripisati nobenemu tipu posode. Prevladujejo močno iz vi liana ustja z zelo oddaljenim zunanjim robom od prehoda v vrat, ustje samo pa je podaljšano v zožen vrat. Premer vari ira ud nekaj centimetrov do zelo velikih, največkrat pa ga sploh ni bilo mogoče določiti,
Zelo majhna kosa (/. 27: !3 14) naj verjetneje pripadata upu loncev, ki imajo ravno zgornjo ploskev ustja in visok vrat, Na kraških in furlanskih naselbinskih najdiščih so značilen element pozne bronaste in najstarejše stopnje železne dobe (Riduzo Finale in eid del ferro 1). Tako v t 'astellazzu (11 Carso Goriziano 19j69,24, lav. 7: I 2), Pozzuolu (aren t in Caslelliere dei Ciastiei; Pozzuolo 1981. 74 75. lig. 14: 2. 4 6; Relazioni 1982. 53, ta v. 6: 7; Adam et al. 1983 1984. 170 171, lig. 19: 6; 21: 1), Devinu (Maselli Scolti, Paronuzzi 1983. 159,
50
Parts of Vessels Rims
The majority of rims could not lie reliably ascribed to any type of vessel. Strongly intuming rims with very extended external edges from the transition ¡o the neck predominated, and the rim itself is extended into the narrowed neck. The diameter varies from some centimetres lo very large, but for ¡he mosl part it was impossible to determine.
A very small piece (PI. 27: 13-14) probably belongs to a lype of pot having a tlat upper surface of the ran and high neck. On karst and Friuli settlement sites they arc a characteristic element of the Bronzo Finak and Prima eta del ferro. They are known from Castcllazzo (II Carso Goriziano 1989, 24. PL 7: 1-2). Pozzuolo (area ( and Caste!liere dei Ciastiei: Poz/uolo 1981, 74-75. Fig. 14: 2, 4-6; Relazioni 1982. 53. PI. 6: 7; Adam etál. 1983-1984, 170-17!, Fig. 19: 21: I),
smiu kikrs
t.HI: 1 -3, 5, 8 9), N jivicah (Moretti 1978,25, fig. i: 4), na gradišču pri Kalinari (Cuttinara; Maselli Scotti 198], 138, 143, tav. 1 :20) in na Marko vcu nad Kopnim (Lon/a 1975-1977, tav. 5: I).
V i$ti ali So nekoliko mlajši čas hi po primerjavi / najdbami i/ Sari Pola {M Carso Goriziano 1989, 108, lav. 27: 2) in Devina (Maselli Scotti, Paronuzzi 1983, < M: 9} uvrstila še ustje na /. 27:8,
Fragmenta ustij i/ sonde H (/. 39. 13.IS) sla primerljiva tako t raydbami iz Njivic (Moreni 1978.25. fig. i: 5) kot s tistimi iz naselbine v Dovintt i/ ¿godnje železne dobe (Masclli Scotti, Paionuizi 1983,153, 159, t. II: lo - ni podatkov o sestavi keramike).
Posodam z močno izvihanim ustjem pripadajo Se kosi t. 3: 3 6; 27: 2 S. JO-f 1.19,22 23; 28; I- 2,4 7Ji; 39; S. 10 i5 16,21- 22; 40: 6; 44: 3,10-12.
Ilruga vrsta ustij so usta. ki imajo zgornji del le nekoliko izvihan ali povsem raven in so pokončna ali rahlo nagnjena navzven; t. 28: 3.9 10,13-20: 29 14; 41): 2 J, 7 9; 44: 16 17.
¡Trije primerki so tleli posod z navznoter nagnjenim ustjem: 1 29: 10 i2.
Duino (Maselli Scotti, P,ironuzzi 1983, 159, PI. Ill: I-3. 5. 8-9), Nivize (Moretti 1978, 25, Fig.1: 4). at Caste I Mere della Caltinara (Maselli Scotti 1981. 138. t43. Pi. I: 201, and at Mai kovec above Kopcr (Lonza 1975-1977. PI, 5: I),
A further rim (Pi. 27: 8) could be classified to the same or somewhat more recent time, by comparison with finds from Sail Polo (II Carso Goriziano 1989, 10X. PI. 27: 2) and Dujiw (Maselli Scotti, Paronuzzi 1983. PI 11:9).
Fragments of rims from trench li (PL 39: I3,l<S) are comparable both with linds from Nivize (Moretti 1978, 25. fig. i 5) Eind with (Inds from the settlement in Duino, dated lo the lime of Prima eth. del ferro (Maselli Scotti, Paronuzzi 1983, 153. 159. PI. 11: I f. - there is no data 011 the composition of the day).
Pieces PL 3; 3-6; 27: 2% 10-11,}9,22-23; 28: ¡-2.4-7. It; 39 $,¡0.15-16.22-23; 40: 6: 44: 3.10-12 also belong to vessels with strongly everted rims.
Other types of rim are those which have an upper pari only slightly everted or completely straight or are vertical or slightly inclined outward: PI. 28: 3.910.13-20; 29: 14; 40: 2.5.7-9; 44: ¡6-17.
Three examples are parts of vessels with inwardly turning rims Pi. 29: 10 J2.
Osti in j a okras
Zastopani so štirje načini okraševanja:
-	prilepljen,
-	modeliran,
-	vrezan ali žlebJjen,
-	vtisnjen okras.
Prilepljen okras rebra S prilepljenim kolanjastini rebrom (uporablja se tudi izraz razčlenjeno rebro) so bile, sodeč po debelini in nagnjenosti ostenij, okrašene posode različnih oblik i 11 velikosti (f. 3: 12; 28: 12; 30: I -7; 32: 15; 44: 17; 45: I .!}, vendar vse iz zelo grobo- ali grohozriiate keramike.
Druga vrsta prilepljenih reber so gladka rebra, zastopani pa sta dve različni vrsti, 111 sicer gladka masivna visoka rebra z odebelil v ijo ali zavojem (/. 30 i H ¡9) in nizka, ozka rebra na tankem ostenju (f. 39: i4. Na: 40; 12 14).
Modeliran okras banke Prilepljene ali modelirane bunkeso lahko samo-sloj en okras {(. 30: 20,22 23). ali pa nastopajo v kombinaciji z vrezi oz. koncentričnimi krogi (/ 30: 16.21).
Walls - decoration
Four methods of decoration arc represented:
-	attached.
-	moulded.
-	eul or grooved,
-	impressed.
Attached decoration - ribs Judging from the thickness and inclination of the walls, vessels of various shapes and sizes were decorated with attached articulated ribs (Pi. 3: 12; 2S: 12; 30:1-7; 32. 15. 44: 17. 45. 1-3), but all from very coarse or coarse fabric,
Other types of attached ribs are smooth, and two dilFererit types are represented: smooth massive high rtbs w ith thickenings or twists (PI. 30: 113,19) and low, narrow ribs on thin walls (PL 39: 20: 40: 12-14).
Moulded decoration - pmluberance.i Attached or moulded protuberances may be independent decoration (PL 30: 20,22-23), or appear in combination with ¡ne i s ions or concentric circles (PL 30: 16,21).
51
ííminsi. s ají lin
Vivzan ali ilebljen okras
Vsi fragmcnii ostcnij, na kale rib je delno ohranjen okras vzporednih žlebov in takih v obliki koncentričnih krogov (¡. 3; 13; 30; 12 17; 34: ¡2: 45: 5), so iz drobnozmalc keramike. Lnako velja za najdbe j; Vrezanim okrasom (t 30: ¡0 fl; 34; 11).
Posodje. okrašeno z bunkami in žlebovi (ali vrezi), je na bližnjem področju vezano predvsem 11:1 kraške in istrske višinske naselbine in je datirano \ srednjo in mlajčiobronasto'ilobo (Njivice: Mor1 iti 197H. 23. t. 9: 8: Rovinjsko Se I o m Sv. Duh pri Novigradu: Cardarelli 19X3. 104. I OS, t. 24 A: 5. 9; 28: 2; Šlorjc: Guštin 1979, l. 7:4). Šievilue primerjave med surminsko drobnozmato keramiko, okrašeno z ravnimi vrezi ali žlebovi icr koncentričnimi krogi ali polkrogi, pa so možne tudi r. grobiščem iz G radi ne nad Limskim kanalom, kjer so takšne najdbe zastopane samo v grobovih slarejše stopnje I laze, t, j. 1 I. si. pr. Kr. (Mihovilic 1972.44 45. t. II: L 18: I; 24: 1; 35: S)
Vtisnjen okras
Narejen je bil lahko ludi s pomočjo metlice ali glavnika: r. 32: i; 34: 14.15: -40: 7-9.16.18-19; 41: 9-¡0; 44; 5 -6.
Incised or grooved decoralidH
All fragments of walls on which there is partially preserved decoration of parallel grooves and those in the shape of concentric circles (Pi. 3: /3: 30: /2-17; 34: 12: 45: J), arc small grained. The same applies to linds with incised decoration {PL 30: 10-ii; 34: II).
Vessels decorated with protuberances and grooves (or incisions) are connected mainly to Karst and Istrian hi lifo rt settlements and dated to Bronzö Xiediii ai id Branzu Ri'ce>ite (N i v i ze: M tn et l i 1978, 23. PI. 9: S: Rovinjsko Sclo and Sv, Dull by Novigrad: Cardarelli 1983, 104, 108, PI. 24 A: 5, 9; 28: 2; Storje: {.iuilin 1979, PI. 7: 9). Numerous examples among Sermtn small grained pottery are decorated with straighi incisions or grooves and concentric circles or semi-circles, and there arc also many from graves from I imska Grad ina, where stich linds appear only in graves of the earliest siage of phase I. i.e., the 1 Ith century BC (Mihovilie ?972, 44-45, PI. II: ä, 18: 1; 24: 1, 35: 8),
Impressed decoration
It could also be made with (lie aid of a whisk or COmb: PI. 32: 1:34; 14, IS; 40. 7-9.16, IS-19; 41; 9-10; 44: 5-6,
DRŽAJI IN ROČAJI
Štirje držaji so bili najdeni samo v izkopu A in
so iz drobno- oziroma zelo groboznate keramike it. 31:
1-4; 45,- 6).
Med ročaji so prisotne tri oblike:
-	tunel asi i (t. 31: 8-9; 45: 7),
-	I rakast i (/. 3i: f>-7; 45; 8-9},
-	dvokraki ročaj (i. 29. 4).
I unelasii ročaji so značilnost mlajše laze mlajše in starejše faze pozne bronaste dobe (Hromo Retente 2 [■'¡nah* i), kar potrjuj oto najdišča iz Purlanije (Po/-zuoio: Adam et «i, 1983 1984. 172. lig. 21:2: C assola (iuida, Borgna, 1994, lig. 50: 166, Ponte S. Qurino: (¡crdol. Stacul 1978. lig. 6: 8), Tržaškega in Goriškega Krasa {Tabor: Lonza 1970 1972. lig. 6: 5: Repen tabor: ! onza 1973 1974. lig. 6: 15; Njivice: Moreni 1978. fig. 6: 7.13: Šlorje: Giiälirt 1979, t. 9: 1.4.6), Posočja (GradiSče nad Ajdovščino: Svoljšak 1988 1989, i, 3: 11: Most na Soči: prav tam. t, 6: 4; Kovačeva jama pri Kobiču: Hrcssan 1988 1989, t. 4: 1) in Notranjske (Križna gora pri Ložu: Urlcb 1974, 63, i. 33: 6,10. /a ročaje glej še Moretti 1979).
Dvokraki ročaj (/, 29 4) je delno primerljiv z ročajem iz Kašlela pri Bujah v Istri, kjer je najdišče datirano od pozne bronaste dobe do železne dobe (Cardarelli 1983. 112. lav, 32 13: 17),
52
Grips and handles
Four grips were found in extension A and are from small or even coarse grained pottery [/'/. 31 i-4; 45; 6).
t tan ti I es i ne hale three shapes:
-	»tunnel« shaped (Pi. 31: 8-9: 45. 7).
-	ribbon shaped fPL 31. 6-7; 45: 8-9)t
-	two-pronged (PI 29: 4).
»Tunnel« shaped handles are typical for Stonzo Recente 2 and F i »ah' t. which is con finned by sites from Friuli (Pozziiolö: AdanuW. 1983-1984. 172. Fig. 21:2: Cassola Guida, Borgna, 1994. Pig. 50: 166; Ponte S. Qurino: Gcrdol, Si acut 1978, Fig. (v 8). from the Tries! and Gori/ia Karsl (Tabor: Lonza 1970-1972, l ig. 6: 5; Monrupino: Lonza 1473-1974, Fig. 6: 15: Nivi/e: Moretti 1978. Fig. ft: 7,13; Šlorje: Guštin 1979. Pi. 9: 1,4,6), Posočje (Gradišče above Ajdovščina: Svoljšak 1988-1989, Pi. 3: ¡I; Most na Soci: ibid. Pf. 6: 4; Kovačeva jama near RobiČ; Bivssan 1988-1989, PI. 4: I) and Notranjska (Križna gora near Lož: lirleh 1974, ()3, PI 33: 6,10. For handles see Moretti 1979).
A two-pronged handle {Pi 29: 4) is partially comparable with a handle from Kaäiel by Buje in Islria. fhe site is dated from iiroirzti i'inaic lo I'.tii del ferro (Cardarelli 1983. 112. PI. 32 H: 17).
Smiuj Finim
l)sJA IN NtJfili
Vs:i dna su ravna s peto ali brez nje. Zanimiv fragment iz zelo grobo/mate keramike na tabli ¿2,' 15 je povsem raven, na robu zaobljen ter okrašen s prilepljenim kolanjastim rebrom. Podoben je ravnemu dnu velike posode z Brinje ve gore (Oman 19X1, t. 54: 7).
Dno z delom ostema, verjetno skodelica (/. 41: 12), izstopa zaradi svoje sesiave. Keramika je grobo-/rnaiii in zelo bogata / železovimi oksidi oz, celimi zrni žele/a, je poro/na ni izredno drobljiva.
Dno z nizko nogo \/ zelo grobu zrnate keramike a. 45: 12) je menda zanimivo primerjali s fragmentom, ki je bil najden v času zaščitnih izkopavanj V letih 1990/ 1991 in je bil uvrščen v čas prehoda srednjega v mlajši neolitik (Snoj 1992,96. t. 3: 5).
Basi-s and fuet
All the bases are flat, with or without a heel. An interesting fragment from very coarse clay (PI. 32: !5) is completely 11 at, rounded on tile edge aild decorated with attached articulated ribs It is similar to the fiat base of a large vessel from Brinjevagora (Oman 19X1, PI. 54: 7).
A base with part of the wall, probably a Cup (PI. 41: 12), stands out because of the composition. The el avis coarse grained and very rich in iron oxide, or whole
grains of iron, il is crumbled and very fragile,
A base with a low leg from very coarse grained day (PI. 45: 13) is perhaps interesting to compart with a fragment which was found at the tune of rescue excavations in 1990,1991 and was classified to the period of transition between the middle and late Neolithic I Snoj 1992,9fi, PI. 3: 5).
Sklep
l/KOl» a: STAVBA j PLASTI 2 IN 4
V izkopu Ajc bil odkril južni del vkopane stavbe, katere j ugo vzhodni in jugozahodni zid sla bila ohranjena v dolžino do 2.5 m s i rent i legami kamnitih blokov. V notranjosti stavbe so v preperini v režah med kamni narav ne podlage (plast 2) ležali fragmenti keramike, ki pa so žal izgubljeni (si, 12) Po mnenju izkopavaleev izvirajo i/ časa pred nastankom zidov. Večina ostale prazgodovinske keramike je bila najdena v 3, režnju odkopa, z izjemo 15 kosov iz k v. 7 (i. 3:1 15), na katere so naleteli že v 2. režnju odkopa. Kosi i/ 2. režnja časovno in tipološko niso ločljivi od primerkov iz 3, režnja. Vsa prazgodovinska keramika iz 2. in3. režnja je očitno sodila v enotno plast 4, ki se je tvorila še za časa življenja stavbe in neposredno ob n jenem propadu.
Zaradi zelo majhnih in slabo ohranjenih fragmentov keramike je bilo le redke mogoče natančno časovno uvrstili. Medzelogrobozrnato in grobozrnato keramika, ki je v plasti 4 zelo številna, so redke določljive najdbe predvsem iz časa mlajše o/, pozne bronaste dobe in pozne bronaste dobe oz. zgodnje železne dobe. Med drobnozmato keramiko, ki pred-stavlja 46 najdb in je enako kot prejšnji dve skupini časovno opredeljiva / zelo majhnim številom kosov, jih je večina i/ časa od srednje do vkl jučno pozne bronaste dobe Med časov no določljivimi najdbami prevladujejo skodelice in ustja različnih posod ter okras na ostenju Po največji zastopanosti najdb v omenjenem obdobju (Razpr. 13) menim,daje tudi stavba živela \ tem časovnem razponu. Poleg keramike zanesljivo sodi v hišni inventar l ud i rože v maslo kolesce (t. 2 6),
Conclusions
Extknsion A: Bun ding, Layfr 2 and 4
The southern pari of the semi-subterranean huild-tng was discovered in extension A, whose southeast and southwest walls were preserved to a I en gilt of 2.5 m, with three courses of stone blocks. Fragments of pottery. which have unfortunately been lost (Fig. 12/. lay in fissures in the natural bedrock (layer 21. According to lhe oxen valors, they originate from the time prior to the construction of the wall. The majority of other pre-histork; pottery was found in the 3rd arbitrary layer of the es lens ion, with the exception of 1 ? pieces from quad. 7 [PI. 3. 1-151 which were discovered in the 2nd arbitrary layer. Fragments from the 2nd arbitrary layer are not chronologically or typologieally disi inguishable from those from the 3rd aibitnuy layer. All prehistoric pottery from the 2nd and 3rd arbitrary layers clearly belongs lo a single layer 4, which was I armed during the use of the building and immediately after its abandonment,
Because of the very small and badly preserved fragments of pottery, it was rarely possible to dale them W illi precision Among very coarse grained and coarse grained poller/, which was very numerous in layer 4. the occasionally definable finds were main I > from the period of Bronzo Rccemv or Finale and Btvnzo Finale or Prima clct tic! Jerro. Among small grained pottery, representing 46n ,h of finds, datable only by a few fragment s. such as the two previous groups, the majority is dated from Bramo Af&lio to the end of Brorao Finale. Cups and rims of various vessels as well as decorated wall fragments predominate among datable finds. As the majority of the finds belong to this period (Table
53
PtinllM- MAjfili!
V obdobje med propadom stavbe na koncu bronaste dobe m ivorjeiijem p I asi i 5 v 2. St. pr. Kr. sodijo redki kosi keramike. Takšna najdba je zagotovo rdeče žgan pitaš (i. 26: 10) /. analogijo na svetolucijski nckropoli iz stopnje Sv. Lucija II b I prehod iz 6, v 5. st. pr. Kr. Odlomek grške rdeče figuralne keramike je datiran v pozno 5. aLi v 4. st, pr. Kr. H. 25: 5: glej str. 100). V vmesno obdobje lahko uvrstimo nekatere kovinske predmete: obesek v obliki košarice iz 5. do 4. st. pr. Kr. (t. I: II). obesek v obliki Škornja i/ st. in z začetka 4. st. pr. Kr. (t. 25: 2) ter morila še del ccrtoških fibuli*. 1:1 39; 1) Ostale do ločljive k ov i nsk c najd be iz izkopa A (fibule vrste Picugi in sorodne, ovratnica, spirala; r. /. 4 5,8.12: 34: 1) sodijo verjetno že v rimskodobno plast 5 (2. in 1. st. pr. Kr,).
13), we can assume that the building was in use at the same little,
A few pieces of pollery belong to the period between the abandonment ofihe building at the end of the Bronze Age and the formation of layer 5 in the 2nd century BC. A red burnt pilhos (PI 26 10) with an analogy in the Santa Lucia cemetery from the St, Lucia II b I phase, that is the transition of the 6th and 5th centuries BC, is certainly such a find- A fragment of C ¡reek red figural pottery is dated to the late 5th or 4th century BC (Pi 25: 5: see p. 100). Some metal objcels can be placed to an intermediate period: a bask el-shaped pendant from ihe 5th lo the 4th century BC (Pi. J //).t boot-shaped pcndanl front the 5th or Ihe beginning of the 4lh ccntury lit' (/'/ 25: 7) and perhaps also some of Certosa fibulae (PI, I: 1-3: 39; I). Other identifiable metal finds from extension A (fibula of Picugi or related type, torque, spiral. PI. I: 4-5.8J2; 14 I) proh-ably belong to Rdniati layer5 (2nd and 1 st centuries BC),
Sonda B
Izkopana površina v sondi I) je bila majhna, zato se dobljenih struktur ni dalo interpretirati.
Delež zelo grobo- in finozmate keramike je zanemarljiv, /a sondo B je značilna zelo trda in kompaktna keramika ter velik delež močno zasigaitilt kosov.
Delež grobo- iu drobnozmate keramike je enak.
Trench B
The excavated area in trench i J was small, so the structitiies cannot lie interpreted.
The share of very coarse and fine grained pottery is negl ¡gable, Very hard and compact pottery and a large proportion of heavily sintered pieces arc characteristic of trench B.
Razpr. I J: časovna uvrstitev keramičnih najdb v posameznih sondah.
Table t.i; The chronological classification of pijttcry finds in individual trenches,
Undef. U ndcfi ncd; NeoL Neolithic; Ea rl y HA =1 :ar ]y Bronze Age; M i d. HA M iddle B ronze Age; I ate i i A Late B ion ta Age (Brottzi) Recentc), Pinal HA Final Bronze Age (Brmzo Finali'): Beg. IA Beginning of the Iron Age; 1 arly IA Early Iron Age
m
Izkop A
Extension A
seslava Fabric	nettol. UndeJ	neoL. Ncol.	star./sred, Hil Early/ Mid. BA	sred ftd Mid. BA	sredVmlaj. Bd MidJLafe HA	mlaj. ltd Late HA	ailiij./pnz. lid ¡Mie/ Final HA	poz. lid Final RA	poz, Lkt1 zg, jfel. d. Final BAf Beg. IA	razvila žel .A Early IA
zelo gr. li'iy coarse grained	IX	-	l	-	\	-	-		1	
grobu/. Coarse gruinvd	31	•	-	-	-	-	2	-	2	•
dmbnpE Small grained	42	-	■	]	14	1	5	1	7	1
Gdoxt. Fine groined	a	-	-	-	1	-	-			*
skupaj Total	m	-	i	1	16		7	1	1(1	1
54
Smai i FlJJlis
sil nit; i B
Tremh H
sestava Fabric	nedal. Umlef,	neol. fíeol.	star./s red. lid Early*/ Mid. Il l	sred Bd Mid. lit	sícd/miaj, Bd Mid./Late HA	mlaj. Bd Late H A	tnluj./poz. Hd. Lute/ Final HA	poz. Bd Fimd HA	pnz. Ud 1 /g. ícl, d. Final HA/ Beg. IA	razvit» M.d Early 1A
zelo ur 1 Wy coarte grained	4	-	-		1	-	-	-	-	-
üfiihiz. ('parse pained	26	-	-	-	■	2	1	-	I	
drobnoz. Small grained	21	-	■	-	-	)	"	2	2	
flliozr, Fim grained	2	-	-	-	-	*	1	*	*	
skupaj mi	53	-	-	-	i	3	2	2	3	1
Sonda C Trench (.'
sestava Fabric	ncdol. Uttdef.	rteaJ. Neol.	star,/sred, Bd Early/ Mid. DA	sred. Bd Mid. BA	sred ./mlaj, Bd Mid./Liie HA	mlaj. Bd Late HA	mlaj./pez. t)d. Late/ Final BA	p t>Z. Bd Final BA	poz. I)d! y.g. žel. d. Final BA/ Beg IA	razvita id.d, Early IA
Zelo ¡ir Very coarse grained	-		-	-	-				-	-
giutm. Coarsegrained	10		-	-	-				-	-
ilrnbiiuz. Small grained	IS	1	■	-	■	1	1	1	-	-
litinzr, Fine grained	*	-	-	*	*	*	*	*	-	*
skupaj Total	28	2		-	-	1	1	1		
Določljive najdbe med grobozrnato keramiko so i/ mlajše in pozne bronaste dobe, med drobuozrnato keramiko pa so številnejše i/, obdobja od po/ne bronaste do vključno razvile železne dobe. Maj pogost eje določljiv <ip posode je lonee.
the proportion of coarse and small grained pottery is the same. Identifiable finds among the coarse grained pollery are from Bronzo Recente anil Finnic, among small grained pottery more numerous are dated from Bronzo Finale to Evoluta erd del ferro. A pot is the most common form of vessel that can he identified.
Sonda C
V sondi so bile odkrite le posamične arheološke najdbe. Vrsta in sestav a keramike sta zelo podobna tisti iz izkopa A, Samo pet kosov jc bilo mogoče datirati, in Sicer tri drobno/male fragmente v čas med mlajšo in
Trench C
Only individual finds were found in the trench. The type and fabric of pottery is very similar 10 that from extension A. Only 5 pieces could be dated: three small grained fragments to the period ofBivnzo Recente
55
DRODHE NAJDBI!
pozno bfonasto dobo ter dva kosa v ncolitik. Zaščitna, izkopavanja v letih 1990 in 199! v neposredni bližini sonde C so pot rdi lii ne o lusko fazo na najdišču (si. 1 8: 3rS-6; Snoj 1992).
or Finak' and two pieces to the Neolithic. Rescue excavations ill 199(1 and 1991 in the immediate vicinity of trench C etui tinned a Neolithic phase at the site (Fig. IS: Sndj 1992k
SI. 18: Sermin, izkopavanja 1990-1991: I 3, 7-S. Hi-1.1 sonda 90 A; 4 i> sonda 90 H; 9.14 sonda 91 U. Izbor prazgodovin ske keramike. M. 1:3.
Fig. 18: Sennin, 1990 and 1991 excavations: 1-3,7-8. 10 13, trench 90 A: 4 fi. trench 9(1 B; 9. 14, trench 91 II, Characteristic prehistoric pottery. Scalc 1:3.
56
smai i |-in[>s
Helenistična in	Hellenistic and
RIMSKA KERAMIKA	ROMAN POTTERY
Amfore
Jana
Večina odlomkov amlbr ju težaki v nasutju 5 v izkopu A, v manjših količinah pa so bili najdeni tudi \ drugih sondah. Težko je bilo ugotoviti, katera dna, ustja ali ročaji pripadajo istemu tipu, kaj Selc isti posodi. Primerjava z uveljavljenimi tipologijami je problematična, sli j te temeljijo vedno na obliki eeie amfore in na kombinaciji posamičnih značilnosti. Po oblikah uslij in deloma tudi po ročajih sem amfore lahko opredelila kol grSko-iialskc, Lamhoglia 2 (dalje Lamb. 2). Dressel fi ¡1. Dressel 2 -4 (dalje Dr. 6 H, Ur. 2 4) in poznorodoški tip. Nekatere uvrstitve so bolj in drugo manj zanesljive.
Amphorae
H ok v vi
The majority of amphora fragments were found in deposit 5 in extension A, and they were also found to a lesser extent in other trenches, li was difficult to establish which bases, rims, or handles belonged to the same type, much less the same vessel, Comparisons to the established typologies arc problematic, as they are based on complete amphora forms and combinations of individual characteristics. I was able to classify the amphorae according to the lorms of the rims and partly also Ihe handles, i.e. as (neeo-llalie, Lainboglia 2 (further Lamb. 2). Dressel 6 li. Dresscl 2-4 (further Dr. 6 li. Dr. 2-4). and late Rhodian. Certain classifications arc nHire dependable, others less so.
Vrsti- amfor
Bolje ohranjena primerka fi. 42: 9; 58: U sodita med mlajSc grško-italske am tore, .'številni odlomki imajo podoben štrleč rob ustja trikotnega preseka, zato jih verjetno lahko uvrstimo v isti tip (t, 15: ¡6: 1 2,4. 26: 1 3; 33 4, 37: I 4: 42: 8: 45: 16:57: 12 16. 58: 2- 4).
Grško-i tal ske amfore so se konec 4. oziroma na začetku .1. st, pr Kr. razvile iz lokalnih amfor, ki jih poznala Sicilija inMagnd Graccta (Mcrsch 1986). V 3. in 2. st. pr. Kr. so bile razširjene po vsem Sredozemlju Izdelovali so jih v več središčih: starejše grško-ilalske amfore zanesl jivo na Siciliji, mlajSo obliko, v časti med 2. m 3. plinsko vojno, pa tlidi >e \ Kampanji in l.truriji (Will 1982: Wilt I9K7 h. 177 179: Manacorda 1986; Tchernia 1986,42 ss; limpcivur, I lesnard 1987, 25 30; l lesnard ei al 1989,60 ss).
(I rško-italske amfore so pogoste na Jadranu (Ki rigin 1994). Lokalne jadranske delavnice niso bile odkrile. Ml a j 3e griko-italske am fore a I i prehodno obliko k L a m h 2 so verjetno delali v Apuliji (Desy, De Pa epe
The Ampiiorae Types
The beiter preserved examplcs (P!, 42:9:58. I ) can be classified among laier Greco-tta1$c amphorae. The nnmerous fraginent.»have a similar evened pan of tlie rim witha triangular seei ion, and thus thcy can ¡irob-ably be assigned lo thesame iypc(/V 15. !(>: 1-2, 4:26: 1-3:33:4: 37: 1-4; 42: fi: 45:16; 57: 12-1 f>: $8: 2-4),
The Greco-lialie amphorae developed tu thc end of the 4til eentury, or al llie bcgínning of the 3 ni eeiitury BC, frOntlocalüinphoraetypessuchasareknown from Sicily and Magna Graccia (Mftrsch 1986). 1 bey wcre disinhuted throughoui the cntirc Mediterrancan in (lie 3rd tind 2nd eenturies BC. Severa! centers were i n volved; thc earlieT Greco-(talic amphorae were delinitely produced in Sicily, and the laier forms, Irom the period he tween the seeond and third Punic Wars, ai so carne frnm Campagnia and Etniria (Wi 11 1982:\V¡I1 1987$, 177-179; Mtmacorda 1986; Fe hernia 1986, 42 IT.; limpcrcur, I lesnard 1987.25-30; I Icsuaid el al. 1989.60 tí,).
GreCa-ttatib amphorae wcre common in the
57
DROHKI NAJIiHF
1990,218 -219). O proizvodnji na srednjem in severnem Jadranu bi se dalo sklepali po Številnih primerkih, ki so bili najdeni v grobovih iz Adrije (Atriij) in Spine, po napisu na pokrovčku iz Atrija (Hadria) [De Lnca de Marco 1979. 577 580, 5X5 58¡6; Mangani 1082. 105; lebernta 1986, 55 56: C ipriano, Carre 198,9, 90 91} ier po podobnosti z amfbrarai Lamb, 2 (Bruno 1986 a, 45).
Največ odlomkov i/ Sermina pripada amforam Lamb, 2 r/ 16:3,5-11; 17 21; 22: i:26: ■t 7; 33: 5 8; 37: 5 12; iS: i 4; 45: 17: 52: I 2; 56: 10 11:58: 5 6) Amfbrc Lamb. 2 so .se razvile i/ grsko-italskih na jadranskem prostoru v tretji četrtini 2. si, pr. Kr, Prehodna oblika med obema vrstama je bila najdena v ru-Ševiuski plasti v Koriulu (('ipriano, Carre 1989, 68; Grace 1961, si. 31 desno). Najstarejše zanesljivo datirane am lore Lamb. 2 se pojavijo v ruSev inski plasti iz zadnje Četrtine 2. si. pr. Kr. v Atenah (('ipriano, Carre 1989, 82: Will 1965, 11} Najbolj so bile razširjene v Padski nižini, na obeh straneh jadranske obale in v vzhodnem Sredozemlju, Več delavnic je bi I o odkriti h v Pieenn, ena pa je bila najdena tudi na skrajnem severnem koncu Jadrana, pri izvira I imava (pregledi: Wei ll' 1986, 103 106; Cipriano, Carre ¡98$, 80 85, l>7 99; Volpe 1990, 226 227; Cipriano 1992, 40 41), Proizvodnja na vzhodni jadranski obali ni na otok i h jo tudi zelo verjetna (Cambi 1989,321 322; Cambi 1991).
Am lore Lamb. 2 se razvijejo v obliko Dr. 6 A v drugi polovici 1. st. pr. Kr, Prehod med obema vrstama predstavljajo am lore i / potopa fremiti, ki je datiran v 3, desetletje pr. K t (Carre 1985,209 ss; Cipriano, Carre 1989,82 84; Zaeearia 1989,479-484; Bezeczky 1994, 22 34; Volpe 1989). Nekatera ustja iz Serminn bi lahko pripadala tako najmlajšim am ¡'uram Lamb. 2 kot tudi am for a m Dr. 6 A, Ločitev samo na podlagi odlomkov ustij ni lahka, Prav tako ni jasnih razlik v značilnostih keramike (Carre 1985, 211; WerlT 1986, 105)
Nekaj primerkov iz Se rim na verjel no sodi med am fore za olje, Dr. 6 B ll. 22: 4 7; 52; 3 4). Oblika je zaživela okoli sredine ali \ drugi polovici L st. pr, Kr. in je trajala se v 2. st. po K.r. ZagOloVO so jih izdelovali v Istri, morda pa se na drugih področjih severne Italije. Razširjene so bile predvsem na jadranskem prostoru, v severni Italiji, v vzhodnih Alpah in ob jnutami poli v Panoniji (Carre I9K5. 219 225; Zacearia 1989, 481 483; Bezeczky 1987,6 21; Bezeczky 1994,35 105), Pri fragmentarnem gradivu je včasih težko ločili oblike usiij Dr. 6 A od Dr. 6 B, vendar naj bi bila jasna razlika v značilnostih keramike (Carre 1985, 210 211, 219; Pesa ven to Mattioli 1987. 154. si 10 13).
Neka] ustij je kroglasto odebel jenih oziroma
različno profili ranih (!, 22: S 10; 38: 6). Oblik am for ne moremo določiti, lahko pa bi ustja sodila k različnim vrstam jadranskih kroglastih a m t or (Palazzo 1989,548 553; Cipriano, Carre 19*9, 68 74. 77 80: Cipriano 1991, 164-167; Toniblo 1991,21- 23).
Adriatic Sea (Kirigin 1994). Local Adriatic workshops ha\ e nol been discovered. 1 ,atcrGreco-Italic amphorae, or the form preceding Lamb, 2. were probably made in Apulia (Desy. De Paepe 1990,218-219). Production in the central and northern Adriatic can be concluded from the numerous examples found in graves at Adria(,4iW«) and Spina, and from an inscription on a lid from Atria [UudrioMDe I uca de Marco 1979, 577-580, 585-586; Mangani 1982, 105; Tehernia 1986. 55-56; Cipriano, Carre 1989, 90-91), as well as because of similarities with Lamb. 2 amphorae (Bruno 1986 a. 45 J,
The greatest number of fragments from Scnnin belong lo Lamb. 2 amphorae ($ 16:3,5-11; 1'i, 17-21: 22: I: 26: 4-7: 33: 5-8; 37: 5-/2; i.V 1-4; 45: 17; 52; 1-2: 56: ¡0-11; 58: 5-6). The Lamb. 2 type amphorae developed from the Greco-Italic amphorae in the Adriatic region in the third quarter of the 2nd century BC. A transitional form between the two types was found in a level of destruction at Corinth (Cipriano,arre 1989, 68; Grace 1961, Fig. 31, right), The earliest reliably dated Lamb. 2 amphorae appear in the destruction levels from the last quarter of ihc 2nd century BC at Athens (Cipriano, Carre 1989.82: Will 1965,11). They were most widely distributed in the Po River lowlands, on both Adriatic coasts, and in the eastern Mediterranean. Several workshops were discovered in Piccnum, and one was also found at the far northern end of the Adriatic, ai ihc source of the Timavo River (cf. WcrfT 1986, 103106; Cipriano. Carre 1989, 80-85. 97-99; Volpc 1990, 226-227: Cipriano 1992,40-41). Production on the east em Adciaiie coast and the islands is also very probable (Cambi 1989, 321-322: Cambi 1991).
The I amh. 2 amphorae developed iiito the I )r 6 A form in the second half of Ihc 3 si century BC. The transition between both types is represented by amphorae from a shipwreck at the Trehiiti Islands, dated to the third decade 8C (Carre 1985, 209 ll'; Cipriano, C'ane 1989,8284; Zaccaria 1989,479-484: Bezeczky 1994,22-34; Volpe 1989), Several rims from Scnnin could well belong lo the latest Lamb. 2 amphorae or the Dr. 6 A amphorae Distinguishing between them merely on die basis of rim fragments is not easy. The differences in the fabrics are similarly unclear (Carre 1985,211; WerlV 1986, 105).
Some of the examples from Semi in were probably amphorae lor oil, type Dr. 6 H (/'/. 22: 4-7; 52; 3--f). The form was created around the middle or in ihc second half of the 1st century BC. and extended all I fie way lo the 2nd century AD. 1 hey were certainly produced in I stria, and perhaps also elsewhere in northern Italy. They were distributed primarily in the Adriatic region, in northern Italy, the eastern Alpine region, and along the Amber Route in Pannonia (Carre 1985, 219225; Zaccaria 1989. 481-483; Bezeczky 1987, 6-2!; Bezeczky 1994, 35-105) 11 is occasional!^ difficult to distinguish the rim forms of Df. 6 A and Dr. 6 B in fragmentary material, although the difference should be clear
58
SM-\I [ flMIh
Vzori za amfore Dr. 2 4 a. 52: 6 j so se razvijali lia Oloku Kosu ud .1 st. pr. Kr. dalje (Empereur, Hcsnard 1987, 22 23). V Apuliji in Kalabriji seje proizvodnja oblike Dr. 2 4 začela Se zgodaj v I. st. pr. Kr. (Hcsnard 1980. 143-144; Tehemia 1986, 129; Cipriano, Carre 1989, 70 74). Sredi 1. st, pr. Kr. je oblika Dr. 2 4 v Italiji postopno nadomestila tip lïr. 1. Prevzele sojo tudi stc\ i lue delavnice drugod v rimskem imperiju in jo izdelovale so do 2. st. po Kr. | Panel la 1981, 58 ss, t. 13 14; Tchernii 1986, 127 129, 135 137). Na Jadranu so amfore Dr. 2-4 prisotne le v manjših količinah. Deloma so uvožene, deloma pa moramo računali na jadranski in -seven io i ud s k i i zv or ( 11 es i la rd 1980. 144 145:0'arre 1985,226 22X; Cipriano, Carre 1989,91 92: Bezcczky 1994. 16 19j.
Am lore za vino rodoškega tipa so izdelovali od poznega 4 st. pr. Kr do 2. st po Kr. V dolgem ohdobju se je oblika spremin jala. Vrhovi ročajev so postali v 1. si. pr. Kr. koničasti in so segali do višine ustja poznorodoška oblika ¡Riley 1979. 122 124,147 148; Empereur, Hcsnard 1987.1H 20). Tak&ni »rogati ročaji« (t. 52:5) so značilni za več različic amforrnedavgustej-skini obdobjem in 2. si, po Kr Pri amforah Cumuiodu-num I84sia bila Rodos in njegov teritorij najpomembnejše območje proizvodnje ( Peacock 1977. 266 270; Peacock, Williams 19X6, 102 104, vrsta 9; Desbal, Picon 19X6.640,648; Empereur, Picon 1986, 112 116; Empereur, Picon 1989, 224 226). Obliko Dr. 43/ Knossos 4 5 so verjetno izdelovali na Kreti (Panella 1986, 619 620). Grško vino so v sorazmerno majhnih količinah stalno uvažali v Italijo in drugam na zahod fiche rn i a 1986, 101) 107: Panel la 1986; IV shut, Picon 1986, 645). Od poznega I. st. pr. Kr dalje se amfore z rogatimi ročaji redno pojavljajo na Številnih najdiščih v Sredozemlju in se Sirijo v srednje Podouav je, Porenje in v Britanijo (Peacock 1977, si-4; Panel la 1986, si. 17; Hezcczky 1987. 27; Hczeezky 1994, 19 22). V severni Italiji, kjer najdemo roduâke amfore že konec 3. st. in v 2, Sl. pr. Kr, so po/norodoške ohlikc od I st. pr. Kr. do 2. si. po Kr. prisotne, a maloštevilne (Baldacci 1972. 104 U)7, 114. 125. 129 131; Cîpriano, Carre 19X7, 4X5), Možna je tudi lokalni proizvodnja (lbn iolo 1991, 27 28; Pesavento Matlioli 1992,43 44).
in the fabric (Carre 19X5. 210-211, 2)9; Pesavento Maltioll 1987, 154. Fig. 10-13),
Some runs had roundcil thickenings or varied profiles (Pi. 22: <V 10: JX: 6). The amphora form cannot be determined, but such rims could belong to various types of Adriatic globular am phonic (Palazzo 1989.548553. Cipriano, Carre 19X9.6X-74.77-XII;Cipriano 1991, 164-167; Toniolo 1991,21-23).
The models for amphorae of type Dr. 2-4 (PI 52: 6) developed on the island of Kos from the 3rd century BC onwards (Linpereur, 11 e sua id 19X7.22-23), The production of the Dr. 2-4 forms began in Apulia and Calabria as early as the I si century BC (Hcsnard 1980, 143-144; Iehernia 19)46,129; Cipriano, Carre 1989,7074). In the mid 1 st century BC, the Dr, 2-4 types gradually replaced Dr. I in Italy. They were also taken over by numerous workshops elsewhere in I he Roman Empire. and were produced until the 2nd century AD j Pane I la 1981, 58 IT.. PI. 13-14: Tchernia 1986, 127129. 135-137), Dr 2-4 amphorae are present in the Adriatic only in small quantities. Some were imported, and Adriatic and northern Italian sources must be assumed lor others (I lesnard 19X0, 144-145; l arre 1985,226-22X; Cipriano, Carre 1989.91-92: Bc-/cczky 1994, 16-19).
Rhodian type amphorae for wine were produced I'rom the late 4th century HC to the 2nd eenlury AD. The form was modified throughout iis lengthy period of existence. In the 1st century BC, the lips of the handles became conical, and extended lo the height of the rim, and these were called the late Rhodian type (Riley ll>79. 122-124. 147-148; limpcreur, Hcsnard 1987, 18-211). Such »horned handles« (PI 52: ■>) were characteristic for several different amphorae between the Augustan period and the 2nd century AD. Rhodes and iis territory was the most important area of production for the ('amuloduuuin 184 amphorae {Peacock 1977, 266-271); Peacock, Williams J9R6.102-104, type9;Desbai, Picon 1986. 640, 648: l inpereur. Picon 1986, 112, 116; fmpereur. Picon 1989, 224-226) The form Dr. 43 / Knossos 4-5 was probably produced on Crete (Panella 19X6. 619-620}, Greek wine was constantly exported in relatively small quantities to Italy and elsewhere in the west (Tchernia 1986.100-107; Panella 1986; Desbal, Picon 1986,645). From the laic I st century lit onwards, amphorae with horned handles regularly appear ai numerous sites in the Mediterranean, and spread throughout the central Danube basin, the Rhine basin, and to Britain (Peacock 1977, Fig. 4: Panella 1986, Fig. 17; Hezeezky 1987, 27; liczeczky 1994, 19-22). In northern Italy, where Rhodian amphorae are found from the end of the 3rd century and in the 2nd century BC, late Rhodian forms from the 1st cent. HC to the 2nd cent, AD are present but not numerous (BaIdaeci 1972, Itl4-107, 114, 125. 129-131; Cipriano. Carre 1987,4851. I oca I production is also possible t Toniolo 1991,27-28: Pesavento Muttioli 1992, 43-44).
59
Dm HIM MAH>111
TIPOLOGIJA USTIJ AMFOR
V Scrminu so bila ustja najpomembnejši element pn analizi motno fragmentarnega gradiva. V želji po večji preglednosti in lažji primerjavi z a m fb rami z drugih najdišč sem izdelala zelo podrobno tipologijo, Pri opredelitvi skupin sem se oprla na obliko in mere ustij. V mnogih primerih se tli dalo povsem preseči subjektivnosti in meje med sosednjimi skupinami so pogosto nejasne. Nedoslednostim sem se skušala izogniti tako, da v zakl jučkih in v statistiki v glavnem nisem uporabila podrobne tipologije ustij, ampak združene tipe. ki jih je lažje smiselno interpretirali.
Tin Typology of Amphora Rims
Rims were the most important element in the analysis of highly fragmentary material from Serniin. In a search for greater precision and easier comparison witb amphorae from other sites. 1 have constructed a very detailed typology. Groups were defined on the basis of the form and dimensions of the runs. In many eases it was not possible to ignore entirely subjective criteria, and the boundaries between adjacent groups are frequently indistinct. 1 attempted to avoid inconsistencies by not using llie detailed typologies of the rims in the conclusion and in the statistics, but rather united groups of types, which could be logically interpreted more easily.
oltl ik i t isti j gr3k<mtalskju am tor in lami!. 2 - stanje raziskav
Priamforah sla bili važni oblika trupa in prostornina. Oblika ustja je bila drugotnega pomena in zato lahko odvisna samo od stila delavnice ali celo od posameznega lončarja. Podobni elementi se pojavljajo na različnih vrstah amfor, a m fore istega lipa pa se včasih razlikujejo v podrobnostih (Lamboglia 1955, 245; Sanmarti Grego 19X5, 133. 152; Will 1987 a, 21 22; Te hernia 19X6. 309 312).
Oblika ust i i grSko-italskih amfor se je počasi spreminjala, Na splošno velja, da so zgodnja štrleča in sploščeiia ustja sčasoma postajala vedno bolj po ve še na (Will 19X2; Empereur, Hcsnard 1987,28-30; I lesnard 1990, 5tl). Usmeritev razvoja ustij grško-ita I ski h amfor je dobro Vidna v slraligralijah naselbin, kol npr. v Albiritimiliju in Tindariju. Takšen oblikovni razvoj teče sko/i več stoletij in se nadaljuje tudi pri naslednicah grško-ilalskihamfor, pri Dr. I A, l H in I l' ter pri Lamb. 2 (Lamboglia 1952. I ft I 165, si 20 21; i amhoglia 1955, 251 261. si. 7-16; Tcherma 1986. 309 320). V nekaterih delavnicah srednje Italije je dokazana kontinuiteta proizvodnje med grško-ifalskimi amforami in Or. 1 A. Zaradi tekočega prehoda je tipološka meja med ustji starejših in mlajših amfor umetna in za ločevanje še ni splošno sprejetega merila (Tchernia 1986, 309 312; Hcsnard 1990, 50 51),
Posebej nezanesljivo je opredeljevanje pri močno fragmentarnem gradivu. Antoinette I lesnard je postav ila za merilo razmerje med višino roba ustja in največjo debelino. C e je bilo razmerje manjše od I. potem je gradivo uvrstila \ griko-italski tip. Kadar pa je bilo razmerje večje od I, je šlo za amfore Dr. I A. Ustja, nižja kot 5.5 cm, pripadajo skupini Dr. i A, višja pa lir 1 H (1 lesnard, Lemoinc 1981, 252. op, 33). Enak postopek je uporabil Sanmarti Grego na najdišču Pena
Tin rim forms of Gri;co-1talk and Lamb, 2 amphorae: the current state
of research
In amphorae, the form of the body and the volume were important, 'flic rim form was of secondary importance, and thus could depend merely on the style of the workshop or even an individual potter. Similar elements appear on different types of amphorae, while amphorae of the same type occasionally differ in details (Lamboglia 1955,245; San man i Grego 1985, 133, 152; Will I9H7 a, 21-22; Tehemia 1986, 309-312).
The rim forms of Greco-Italic amphorae slowly changed It can be generally stated that with time I he early everted and flattened rims began to curve downward (Will 19K2; Lnipereur. I lesnard 19K7, 28-30; Hesnard 1990, 50). The developmental direction of the Greco-Italic amphorae rims is quite visible in the stratigraphy of.settlements, such ¡is at Albintimilium and l in-dan Such a development of forms extended throughout several centuries, and Continued further with the successors to the Greco-Italic amphorae, Dr. I A. I II and I Caswell as Lamb.2(Lamboglia 1952. 161-165, Fig. 20-21; lamboglia 1955, 251-161, Fig. 7-16; Tchernia 1986, 309-320). A continuity of production between the Greco-Italic amphorae and the Dr. I A type has been proven for several central Italian workshops. Thus, because of this mobile transition, a typological boundary between the rims of the earlier and later amphorae is artificial, and an acceptable distinguishing criterion does not exist ( fehernia 1986, 309-312; Hesnard 1990, 50-51).
The classification of highly fragmentary material is particularly unreliable. Antoinette Hesnard established a criterion of the ratio between the liciglu of the edge of the rim and the greatest thickness. If the ratio was less than 1, she classified the material to the (ireeo-llalic type I lowever, if the ralio was more than
60
Smmi Kimjs
Redonda (Numaneija), ko jo ločeval grško-italske a m fore od Ur. I A (Sanmarli Grego I9SŠJ, 133 ss, predvsem I 3X 140). Dve zakl jučeni ecloti z gTško-i lahki mi a m forum i iz Ampuriasa kažeta, da je bilo razmerje med višino in debelino pri skupku iz druge polovice 3. st. pr. Kr. manjše od 0,5. pri skupku iz prve polovice 2, si, pr. Kr. pa je imelo vrednosti med 0.5 in I (Sanmarli (irego 19X5, 151 t S3, si. 2g, 29). Na isti način je Fabienne Gateau obdelovala amfore s treh najdišč južne Galije, i'ri tem je poprav ila ločnico, tako da imajo grško-italske amfore razmerje O,M do 1,1 i ,2; amforam Dr. I A pa pripada razmerje 1,4 in več. V prehod med obema tipoma sodijo ustja z razmerjem 1,3 (Gaieau 1990, 169). Primerjava med objavljenim slikovnim gradivom in merskimi rezultati kaže. da sla S an m a rt i Gregi) iu (iaieau uporabila različne mere na ustjih amfor in zato reznltali nisi) primerljivi. Sanmarli Grego je upošteval višino roba ustja od vrha do točke najv ečje Si ri ne ustja, Gateau pa je meri I a višino od vrha do mesta, kjer se rob ustja prislanja na steno vratu.
Za opisovanje ustij, ne pa kot merilo ločevanja med tipi, je Lamboglia uporabil kot med vodoravnieo in visečim zunanjim robom Listja. Majhnemu kom (okoli 30") iz 3, st. pr, Kr. sledijo v plasteh Alhintimiliju. kijih datira med Ifitl do 1511 pr. Kr.. ustja, katerih nagib je že okoli 45". V plasteh, datiranih v drugo polovico 2. st. pr. Kr _ se še ohranjajo ustja z nagibom okoli 45", toda istočasno postajajo vse bolj pomembna ustja, nagnjena za bil" do KO" od vodorav nice. Razvoj privede do navpičnih ustij tipov l)<~. I B ni Lamb. 2, ki p rev kidajo v I. st, pr. Kr. (Lamboglia 1955, 251 261). Ttidi pri ločevanju amfor Dr, I A in B so se, poleg raz lične višine
USlja, pokazale pomembne razlike \ kotu od votfornvnice
(Devos 1986, 202 203; Metzler 1991, 78 87). sioekii je ustja amfor iz Manchinga razdelil na tista, ki imajo kol med \ isečtm zunanjim robom ustja tn notranjo steno vratu okoli 45", in v drugo skupino, kjer je kol okoli 25" in manj. Obe skupini je uvrstil v Dr. I A (Stikkli 1979, 120 122). Na previdnost pri t i po loške m opredeljevanju fragmentarno ohranjenega gradiva je opozorila Elizabeth Lyding Will pri ponovni obdelavi amfor iz Manchinga, N jeni rezultati so drugačni od StScklijevih in kažejo, da se pri grsko-ilalskih tunforah in pri Dr. I A ne smemo opreti samo na tipologijo ustja in njegove merske značilnosti (Will 19X7 a: prim. Will 19X7 b. si. I\ 2fiss) fudi razvoj tipov lir, I A, Bin C ni enosmeren in je potrebno upoštevati različna oblikovna merila (Tchernia 1986, 312 32(J).
/uradi povezav med grško-italskmii amlorami in Lamb. 2 bi morda lahko prevzeli t/ zahodnega Sredozemlja nekatera zgoraj opisana merila za ločevanje amfor, Del ustij amfor l amb, 2 je še blizu grško-iuuskim. druga so bolj pokončne oblike in so podobna ¿e am I o ram Dr. 6 A (Baldaccl 1967 1968, 16, L L Haldacei 1972, 111. 12fi 129; Fonlana 1991. 183 185). Razvoju ustij Lamb. 2 ni mogoče dobro slediti (Gane,
I, it was considered a Dr. 1 A lype amphora. Rims shorter than 5.5 cm belonged to group Dr. I A, and those higher to Dr. I Jitllesnard, l.emoine 19X1,252. n. 33). A similar approach was used by Sanmarli Grego at the site of Pena Redonda (Numantia), for distinguishing Greco-tbalie amphorae from Dr, I A (Sanmarli Grego 1985. 133 If,, esp. 138-140). Two closed units from Amptlrias with Ureco-Italic amphorae indicate that the ratio between the height and the thickness in a group from the second hull' of the 3rd century IK.' was less than 0,5, while for a group from the first half of the 2nd century BC ii measured between 0.5 and 1 f San man i Grego 1985, 151-15,3. Fig. 28, 29). Fabienne Gateau published amphorae from three sites in sou then: Gallia in the same manner, but she corrected ihc demarcation line, so thai Greco-Italic amphorae had ratios from 0.9 to 1.1/1.2, while Dr. I A had ratios of 1.4 and greater. Rims with ratios of 1.3 represent a transition between the types (Gateau 1990, 1 (i9)i An examination of the published illustrative material and the measurement results shows that Sanmarli Grego and Gateau had Liscd different measurements of the amphora rims and tlitis the results cannot be compared Sanmarli G rego established the height ol the edge of the amphora Irom the top to the point of the greatest width of the rim, while Gnleau measured ihebetghl from the top to the point to
where ihe edge of the rim leant against the wall of the
neck,
For describing lite rims, and not as a measurement to distinguish between types, Lamboglia used the angle between a horizontal and the hanging exterior edge of the nm. I lc traced a shallow angle (circa 30") in the Albintimilium strata from the 3rd ccnt, li< , and dated rims with an angle of circa 45" to between 180 and 150 IK'. In strata dated lo the second half of the 2nd century, rims wiih an angle ofcirca 45" were si ill preserved, along v\ tlh the simultaneous appearance of ihc increasingly important rims angled a I 61) lo SO degrees from the horizontal. This development led to the perpendicular rims of the Dr. 1 Band Lamb. 2 types, predominant in the 1st cent. BC (Lamboglia 1955. 25L2M) Differences in the angle from the horizontal have also proven important iu distinguishing Dr. 1 A and it amphorae, in addition to the varied heights of the rims (Devos 19K6. 202-203; Metzler 1991. 78-87). Stiiekli classified the amphorae from Manching into those thai hav e ¡in angle oft ire a 45" be i wee it the hanging exterior edge til the rim and the interior wall ol the neck, and those where the angle is circa 25" and less Both groups were classified as Dr. 1 A (Stiiekli 1979, 1211-122), Flizabcth Lyding Will drew attention in the republication of the amphorae from Manching lo the need for caution in the typological classification of fragmcntarily preserved material. Her results differed from St tick I is. indicating that for Greco-Italic and Dr. 1 A amphorae we should not depend merely on the typology of rims and the measure-
61
dimnim kainiu
Cipriano 1985, 9: Cipriano, Carre 1989, 82),«áj imajo ambire iz nekaterih potopov, npr. Sa Nati Pcrduda, Filicudi 11 in Rab, zelo ra/liena ustja (loersler. Pascual 197(3, 2K9 ss. si. 11; Kapitacn, Albore Livadit! 1985,94. si. 101; Daulova - Rusevljan 1975, i. I, 2). Potopa z enotno starejšo obliko ustja sla Vela Svitnja in Suplan -Lasiovo, z mlajšo pa Staniči - Čeli na in Tremiti (Cambi 1989, 312 318; Radié i990, 120 121; Volpc 1989, si. 2). Okvirno verjetno lahko predvidevamo razvoj od trikotnih ustij proti irakustim, ni pa jasno, koliko so razlike posledice različnega časa in koliko različnih delavnic (Cipriano, Carre 19X9, 82).
Mi: lit:
Mere ustij sem analizirala zato, tla bi videla, v katerem delu predvidenega lipo loškega razvoja ležijo posamični primerki in skupine amfor. Želela sem ugotovili, aH v Serminu oblike tekoče prehajajo druga v drugo ali pa obstajajo večje prekinitve.
Na ustjih amfor, ki imajo trikotno odebel.ien ali trakast rob. sem merila tri vrednosti (si. I')).
1.	višino roba ustja, metjeno od vrha do točke oa j več je razširitve (Sanmarti Grego 1985, 133 ss);'1
2.	debelino roba ustja, merjeno na mestu največje razširitve;
3.	kol med vodom vnieo in zunanjo padajočo steno roba ust ja. Določevanje kola je bilo včasih nezanesljivo.
zato dobljene vrednosti veljajo ž možnimi odstopanji 5° dO 10".
SI. i')i Poimenovanja in merjene vrednosti na robu u.sija amfore: I višina, 2 debelina. 3 kot med vodoravnico iti zunanjo stetio. 4 vodoravniea, 5 zunanja stena, 6 osnova. Fig. IV; The definition and measurement of amplióme rim edges: 1 height, 2 thickness, 3 the angle between the horizontal and the interior wall, 4 horizontal. 5 the interior wall, 6 Ihe base.
1 Lahko hi merila tudi razdaljo od vrha do točke, kjer se rob ustja stika / vratom amfore, Zaradi mzličnih oblik osnove n j ha listju |i;i i—: 111 raje upoštevala ^ išino "d vrha do največje razširitve, Reztiltnti dobljeni ženim nji dnigim postopkom se deloma razlikujejo.
mem characteristics (Will 19X7 a; cf. Will 19X7 b. Fig. IX-28 IT.). The development of the Dr. I A. li. and C types did not occur ill a single direction, and it is necessary to take into account various formal criteria ( Tebemia 1986, 312-320).
It could perhaps be possible, because of the connections between (ireco-halie and l amb, 2 amphorae, to take over some of ¡he above described criteria for distinguishing amphorae from the western Mediterranean. Some of the rims of Lamb. 2 amphorae are quite Close to those of the Greco-Italic forms, while others have a more upright form and are similar to the Dr. 6 A amphorae(Haldaeei 19o7- 1968. 16,PI, I; Baldacci l<>72. Ill, I2X-I29; Fontana 1991, 183-1X5). I he development of Lamb. 2 rims cannot be traced well (Carre, Cipriano 19X5, 9; Cipriano, Carre 1989, X2>, as the amphorae from several shipwrecks, such as Sa Nau Perdudfl, l ilieudi I i, and Rah. have extremely varied rims (f'oersler, Pascual 1970. 2X9 ff„ Fig. 11; Kapitaen, Albore Livadie 1985, 94, Fig. 101; Dautova-RLisevljan 1975, Pi, 1,2). Shipwrecks with uniformly earlier rim forms are Vela Svitnja and Saplun-Ltisiovo, and younger ones include Stan¡¿i-Celina and fremiti (Cambi 1989, 312-31X; Kadic 1990, 120-121: Volpc 1989, Fig. 2). In general terms, we can probably envisage a development from triangular rims to handed ones, but it is not clear to what extent these differences were conditioned chronologically and how. much by different workshops (Cipriano, Carre 1989, X2).
Measure- mi=n rs
The rim measurements were analyzed in order to see in what section of the hypothesized typological developmental scheme individual examples and groups of amphorae belonged. I wished to establish whether the forms ai Serin in hat! smooth transitions from one to another type, or whether major diseotitinui lies existed.
fhree values on the rims ol amphorae with triangularly thickened or banded edges were measured (Fig- IV):
1.	the height of the edge of Ihe rim, measured from the top io the point of the greatest width (Sanmarti (irego 1985. 133 IT.);*
2.	(he thickness of the edge of Itte rim. measured al (he site of the greatest width;
3.	the angle beiween the horizontal and the exterior sloping wall of the edge of the rim. Determination
" 11 would also he possible to measure from the tup u> the point where the edge of the rim connects wiih the neck til ihe amphora. Given ihe varied Eöfttts of the rim edges. I rather used the height from the top to tin: greatest widening I he resulis achieved using one and tlie other approach differ somcwhni.
		
1	r 5	1 1
62
Smaii Finds
3EF1MIN
■ Q ■ ö * i» ■ * O
* 'j ö ■ iiü C .v m (■ ^ ii « 1 I • • • I — —	o
A Art A" fc * *
rt # A m
A A A
A A A. >%
Q O O O nft 0 ob o o o o	od
ö	O O
0	O O
Q O cp O O
.V/ 20: Scrmin Mere ustij a m for, tipov A l do A 15. Na vodoravni osi ra/merja med vi&iiui in äirino roba. ustja, na navpični osi kot med vodoravnico in zunanjo steno. > A 1T A 2-5T 1A6--S, A1) 15.
Fig, 20: Scrmin. Amphorae rim measurements, types A 1 lo A 15. On the horizontal axis, the ratio between the height and the width of the amphora rim edge, on the vertical axis, the angle between the horizontal axis and the interior wall. • A 1, A 2 5, ■ A 6 K, A 9-15.

■
Izračunala sem razmerje med viSino in debelino roba ustja. Razmere in kol opišeta osnovne značilnosti usija, Dnigih mer nisem upoštevala, ker so bolj ali manj odvisne od višine, širine in kola (npr. dolžina zunanje stene roba ustja ali celotna višina roba ustja). lJrav tako nisem analizirala premerov ustij, čeprav so pomemben element pri tipologiji atnfor. Premeri so bili večinoma rekonstruirani in niso toliko zanesljivi, da bi dovoljevali mersko analizo.
Na.v/. „VI so na vodoravni osi označena razmerja med višino in debelino roba ustja, na navpični osi pa koli med vodoravnieo in zunanjo steno roba. Slika
kart i rani h Vrednosti kaže izrazilo povezanost: kol narašča in istočasno raste višina ustja na račun debeline. Razlika med ustji, ki ležijo na skrajnem levem in na skrajnem desnem koneu slike, je zelo očitna. Jasen pa je tudi lekoč prehod med obema skrajnostma. Nikjer ne moremo potegniti ene in ločiti dveh ali več skupin.
of the angle was occasionally unreliable, and thus there is a possible deviation of 5 to 10 degrees, I calculated the ratio between the height and the thickness of the edge of the rim, The ratio and the angle describe the basic characteristics of the rim. Other measurements were not taken into account,as (hey are more or less dependent on the height, width, and angle (e g., the lengdi of the exterior wall of the edge of the rim or ihe total height of the edge of the rim). Similarly, 1 did not analyze the rim diameier, although this is an important element in amphora typology. I he diameters were mostly reconstructed and wore insufficiently reliable to
permit measurement analysis.
Figure20shows the raiio between the height and the thickness of the edge of the rim on the horizontal a\is, and the angle of the exterior wall of the edge on the vertical axis, The figure of the documented values indicates a definite connection: the angle increases and at the same time the height of the rim increases al ihe expense of the thickness The differences between the rims on the far left and the far right of the figure are very evident. A smooth transition between the two extremes is also clear. There is no place a line can he drawn to distinguish two or more groups.
Oblike
1'stja amfor sem razdelila na 22 oblik (si. 2f) /ti ustja A I do A I? je značilna trikoma oblika roba oziroma se vidi. da so se raz.vila iz trikotne zasnove. Med njimi so lahko velike razlike. Prt določitvi skupin sem si pomagala z merami in razmerji (si 20). Po-
FORMS
I lie amphora rims were classified into 22 forms {Fig. 21). Triangular shapes of the edge are characteristic lor runs a i to a 15. or rather it can be seen thai they evolved from a triangular basis, Major differences ate possible between than. I was assisted in distinguishing
63
Ukouni najdbi
SMAI !. l lM*
inembna je bih tudi spodnja osnova roba ustja, ki je ravna, poševna ali vbokla. Upoštevala som Širino in oblikovanost vrha ustja ter izgled ustja v celoti. Oprla sem se tod i na splošne smernice razvoja uslij grško-itaiskih afijfbr, amfor Lamb. 2 in Dr. I A, 1 B b I 1 Tipi od A I do A 15 so razvrščeni tako, da kot med zunanjo steno roba ustja in vodoravnico narašča in da narašča tudi razmerje med višino in širino roba ustja, Robovi lise i j so torej vedno bolj poveSeni, ožji in višji. Na začetku tipologije so izrazito trikotni robovi, na kuncu pa popolnoma Irakasle oblike.
A I: Trikotna oblika roba Lisija. Kot od vodoravniee meri okoli 30". Razmerje med višino in širino je 0.40. Urškoj-italska amfora «. 57: I2).
A 2: Trikotna oblika roba ustja. Vrh ozek. osnova vodoravna, Kot od vodoravniee med 4!)LI in 55". Razmerje med višino in širino od 0,52 do 0.84, (irško-ilaiska amfora (t. 15: 1 4; 42:8:57: 13 14).
A 3: Trikotna oblika roba ustja. Vrh ozek. osnova poševna. Kol od vodoravniee med 40tl in 60". Razmerje med višino in širino od 0.58 do 0.96. Obe bolje ohranjeni amfor i sodila v ta tip in ga jasno določala kol mlajši grško-itaiski, značilen za čas od konca 3. st. do tretje četrtine 2. si. pr. Kr. (t. 15: 5-15: 26: 1 2: 33: 4: 37: 1: 42: 9; 45: 16; 57: 15 16: 58: it.
A 4: Trikotna oblika roba ustja. Vrh ozek, osnova vbokla. Kol od vodoravniee med 60" in 70". Razmerje med višino in širino od 0,74 do 0,80. Grško-italska amfora (t. 15: /6; 5H: 2).
A 5: Trikotna oblika roba ustja. Vrh večinoma ozek, lahko pa Je malo širši. Osnova vbokla, vendar na drug način kakor pri A 4. Kol od vodoravniee med 45" in 70". Razmerje med višino in širino od 0,68 do 0,96, Verjetno grško-italska amfora (l 15: 17; 16: 1 2,4: 26. 3: 37: 2 4; 58: 3 4),
A 6: Trikotna oblika roba ustja, Vrh ozek. lahko pa že malo širši. Osnova ravna. Kot od vodoravniee med 65' in 80". Razmerje med Višino in širino od 0.87 do 1,29 Verjetno Lamb. 2 (t, 16. 3.5- v. 33: 5: 37: 5; 45: 17).
A 7: Trikotna oblika roba ustja. Vrh širši. Osnova poševna. Kol od vodoravniee med 50" m 80", Razmerje med višino in širino od 0,85 do 1.22. Lamb. 2 (! 16: 10 H; 17: 1 6: 26:4 6: 37: 68; 56: ¡0; 5S: 5).
SI 21 Scrmirt, Tipologija ustij amfor. Keramika, M. 1:3. Fig. 21: Sermin. The typology of amphora rims. Pottery. Scalc = 1:3.
ilie groups by the measurements and ratios (Fig. 20). Another important laeior was die lower base of the edge of the rim, which could Ik straight, oblique, or eon-cave, The width and shape of the top of the rim were laken into account, as well as the appearance of the rim in entirety. I also depended on the general developmental direction of the mus of Greco-Italic, Lamb, 2. and Dr. I A. I B, and I I amphorae. The lypes from A 1 to A 15 were defined so that the angle between the exterior wall of the rini edge and the horizontal increased, and ihat the ratio between the height and the width of the rim edge also grew, The edges of the rims gradually became narrower and higher. Exceptionally triangular edges are noted at the beginning of the typology, and entirely banded forms at the end
A I Triangular form of the rim edge. The angle from the horizontal measures circa 30n. The ratio between the height and width is 0.40; Greco-italic amphora (PI. 57: i2). A 2: Triangular form of the rim edge The top is narrow, the base horizontal. The angle from the horizontal is between 40" and 55!>. The ratio between the height and width is from0.52 to 0.84. Greco-Italic amphorae {PI. 15: 1-4: 42: ,S; 57: 13-14). A 3: Triangular form of the rim edge, The lop is narrow, the base oblique. I he angle from the horizontal is between 40" and 60". The raiio between the height and width is from 0.58 to 0.90, Uoth better preserved amphorae belong to this type, and clearly define il as later Greco-italic, char-tic teristic for the period from the end of the 3rd century io the third quarter of the 2nd eenlury HC (Pi 15: 5-15; 26: 1-2: 33: 4; 37: i: 42: 9; 45: 16: 57: 15-16; 5H: I). A 4: Triangular form of the rim edge. The top ts narrow, the base concave. The angle from the horizontal is between 60" and 70". The ratio between the height and width is from 0.74 to 0.80. Greco-Italic amphorae (/'/ /5 16; 58: 2). A 5: Triangular form of the rim edge, The top is mostly narrow, and can also be somewhat wider. The base is concave, although m a different manner than type A 4. The angle is from 45" to 70". flic ialio between the height and width is from 0,68 to 0.96, Probably Greco-llalic amphorae (PI. 15: I 7: 16: 1-2. 4; 26: 3: 37: 2-4; 5S: 3-4). Ah: rr ¡angular form of the rim edge. The top is mostly narrow, and can also be somewhat wider. The base is straight. The angle is between 65" and 80". The ratio between the height and width from 0,87 to 1.29, Probably Lamb. 2 (PI, 16: 3. 5-9; 33: 5; 37:5:45; 17), A 7: Irianyular lonnol the nm edge. Wide top. Oblique base. The angle between 50" and 80". The ratio between the height and width: 0.85-1.22,
65
Dunn ti ma il tin
A S : Trikotna oM ika roba ti sija. Vrl i zao bij e n. Osnova vbokla. Kot od vodoravni« mod 55° in HO". Razmerje med višino in Širino od 1.0.1 du 1,32. Lamb. 2 (t. 17: 7 12; 18; ! -7; 37: 9). A 9: Trikotna oblika roba ustja. Vrli zaobljen. Osnova neizrazita, običajno malo vbokla. Kot od vodo-ravniee med Ml" in 75". Razmerje med višino in Širino od L48 do 1,83. Lamb. 1 (t. 18: -V N; ¡9 1; 26: 7).
A 10: Trikotna zasnova roba ustja Se vidna. Vrh širok. Kot od vodoravni« med 711" in 75°. Razmerje med višino in širino od 1,08 do 1,31. Verjetno Lamb. 2 (t. 19: 2 5). A 11 : Trikotna zasnova roba ustja še vidna. Ožja in širša različica robov ustij. Kot od vodoravni ce okoli 90" m več. Razmetje med višino in širino nad lfll. toda večinoma med 1,32 in 2,22. Verjetno Latnb. 2 (t. 19: 6 11; 37: K) 12: 38: 2). A 12: Trakast rob ustja, tako da sta notranja m zunanja stena približno vzporedni. Rob ozek, visok od 4 do 5.5 cm. Razmerje med višino in Širino nad 2,00. Vcijelno Lamb. 2 (t. 19: 12 14; 33: 8; 38: I). A 13: Trakast, visok mb ustja, tako da sta notranja in zunanja stena vzporedni. Na notranji strani ustja je stena vbokla. Kot od vodoravnice okoli 90". Razmerje med višino m širino od 1,36 do 2,00. Verjetno Lamb. 2 (t. 20. 1 S; 52. 1). A 14a: Trakast rob ustja. Bolj čokat kakor na primer pri tipih A M in A 12. Vrli je širok, Kol od vodoravnice je okoli 90°. Razmerje med višino tu širino od 1,17 do 1,82. Verjetno Lamb. 2 (t. 20: 9-12; 21: I 7; 33: N: 38: 3; 52; 2). A I4b: Enako kot A I4a, le daje zunanja siena roba ustja nekoliko zaobljena. Verjetno Lamb. 2 (t, 2!; X II; 33: 7; 38: 4; 56; II; 58: 6). A 15: Zaobljen rob ustja, ki spominja na trikotno zasnovo. Verjetno Lamb. 2 (t- 2112 13: 22 I). A 16: Kroglasto odebeljen rob ustja (I. 22: 2). A 17: Lijakasto ustje, rob ode bel jen (I. 22: 3; 38. 5). A 18: Odebeljen rob ustja. Profil skledičaste oblike. Zunanja stena je zaobljena in izbočena, notranja pa vbokla. Dr. (> It It. 22; 4 6; 52: 3). A 19; Enosiavno cilindrično ali lijakasto uslje, ki se dviga naravnost z vratu, lirez odebeli lev. Dr. 6 H (t. 22: 7; 52: 4). A 20: Kroglasto odebeljen rob ustja (i. 22: 8; 38: 6) A 21: Lijakasto razširjeno ustje, rob malo odebeljen
(I. 22: 9). A 22: Trakast rob ustja It. 22: 10).
Med oblikami A l do A 15 so nekatere bolj sorodne in verjetno predstavljajo enakovredno ali istočasno stopnjo v razvoju ustja. Oblika osnove 1er razlika med ozkim in širokim trakasiim ustjem najbrž nisla odvisni od časa (l-oerstcr. l'a se t m I 1970. 291. si. II: Dautova - Ruševlfnn 1975,1 I 2: (. arre, t ipriano 19X5.
66
Lamb, 2 (PI. 16 10-11. 17. 1-6; 26: 4-6; 37: 68: 56; 10: 58: 5).
A 8: Triangular form of the rim edge. Rounded top. ( oneavebase. The angle between 5 5® and 80". The ratio between the height and the width: from 1.03 lo I 32. Iamb 2 (PI. 17; 7-12; 18: 1-7; 37: 9).
A 9: Triangular form of the rim edge. Rounded lop. The base is not distinct, but is usually somewhat concave. The angle between 61)" and 75", The ratio between the height and width: from 1.48 to 1.83. Lamb. 2 (PI. 18: 8-14; 19: 1; 26: 7).
A 10: A triangular form of the rim edge is still visible. Wide top. The angle between 70" and 75". The ratio between the height and the width: from 1.08 lo 1.31. Probably Lamb. 2 (PI 19; 2-5).
All: A triangular form of the rim edge is still visible. The rims lops vary from narrow to wide. The angle circa 90"and more I'lie ralio between the height and the width above III, die majority between 1.32 and 2.22. Probably Lamb. 2 (Pi 19: 6-11; 37: 10-12: 38: 2).
A 12: A bailded rim edge, such lliat the interior and extenor walls are approximately parallel. The edge is narrow, from 4 to 5.5 em in height, The ratio between the height and the width above 2.00. Probably Lamb. 2 (PI. 19: 12-14: 33:8; 38: I).
A 13: A high, handed rim edge, such that the interior and exterior Walls are parallel The wall is concave t)ii the interior side of the rim. The angle from the horizontal is eirea 90" The ratio be-twecii the height and llie width from 1.36 to 2,00, Probably Lamb. 2(Pi 20; 1-8:52: I).
A 14a: A banded rim edge. More thickset than, for instance. lypes A 11 and A 12. The lop is wide. The angle circa 90". The ratio between the height and widlh from 1.17 lo 1.82. Probably Lamb. 2 (/'/. 20: 9-12^21: 1-7; i.i. 6; 38; 3; 52: 2).
A 14b: Identical to A 14a. except the exterior wall of the rim edge is somewhat rounded. Probably Lamb. 2 (PI. 21: X II: _?,;. 7; 38: 4; 56: II; 58: 6),
A 15: A rounded edge of the rim, reminiscent of the triangular scheme. Probably Lamb. 2 (PI. 21; /2-/3; 22: !).
A 16: A spherically thickened rim edge (PI. 22: 2).
A 17: A funnel-shaped rim, with a thickened edge (PI.
22:.?: 38; 5),
A 18: A thickened run edge. A dish-shaped profile. I he
exterior wall is rounded and convex, she interior wall is concave. Dr. 6 B (Pi 22: 4-6; 52; 3).
A 19: A simple cylindrical or funnel-shaped rim. which rises directly from the neck, with no thickening. Dr. 6 13 (Pi 22: 7; 52: 4).
A 20: A spherically thickened rim edge (PI. 22: 8; 38:6).
A 21: A funnel-shaped Spread rim. the edge somewhat thickened (Pi 22: 9).
A 22: A banded rim edge (/'/, 22: 10).
srni i. i:jsjii
t. I 3), Potem ko sem upoštevala samo Časovno pomembnejše prvine: tihi i ko celotnega roba ustja in nagib uslja (kol mi vodoravnice), sem lahko tipe A ! do A 15 združila v štiri skupine, v katerih se verjetno odražajo ludi stopnje razvoja, t. skupina: A t. Kot manjši od 40", Razmetje med vilino in Širino manjše od 0,50. Grško-italske
amiiire.
2,	skupina: A 2-A 5. Kot med 40" in HY\ ¡Razmerje med višino in Širino med 0,50 in 0.96, Večinoma
mlajše grško-italske anifore.
3.	skupina: A h A Kot med 50" in X0", Razmerje med višino in širino med 0.85 in 1,32, l,amh. 2,
4 skupina: A 9 A 15. Kol nad (jO11. Razmerje med višino in širino ustja nad 1,08. Lainb, 2, prehod k Dr, 6 A.
Some of the types from A 1 to A 15 are more related and probably represent equivalent or contemporaneous phases in the development of rims. The form of the base and the difference between the narrow and wide banded rims is probably not dependent on the dating (Foerster, Pascual 1970, 291, Tig. II; Dautova-RuSeyijan 1975, PL 1-2; Carre, Cipriano 1985, PL 1-3). Account was taken only of tlie chronologically more significant elements: the form of the entire rim edge and the angle of I he run (the angle from the horizontal)» I was then able to classify types A I lo A 15 into four groups, which probably also reflect the developmental phases.
Group LA !. Angle less than 40". The ratio between the height and width less than 0.50, Greco-Italic amphorae.
Group 2: A 2 - A 5. Angle between 40" and 70". The ratio between the height and width between 0.50 and 0.96, Mostly later Greco-Italic amphorae Group 3: A 6 - A X, Angle between 50" and 80s. The ratio between the height and width between 0.X5 and 1.32. Lamb. 2. Group 4: A 9 - A 15. Angle above 60". The ratio be-iwecti the height and the width of the rim over f .08. Lamb. 2, transition to Dr. b A.
Ročaji amfor
s tehtanjem ročajev amfor sem dobila približne Odnose med posameznimi oblikami (raipr. 14).
96 % vseli ročajev je i rakast i h, z ovalnim presekom okoli S cm (npr. t. 15: IS: 16: 1.3,7 itd.). Vsi so izdelani v keramiki, ki sem jo označila S I (glej spodaj sir. (i9 70), Ostali ročaji se pojav ijajn v izredno majhnih količinah: manjši ročaji z ovalnim presekom (premer okoli 3 cm), večji in manjši ročaji z okroglim presekom (premeri okoli 5 cm in okoli 3 cm), dvojni ročaji, rogati ročaji, ročaji z močno vzdolžno narebrenostjo.
Posamične ročaje bi težko pripisali določenim oblikam ustij. Količina ročajev z ovalnim presekom in primeri, ko so bili ohranjeni skupaj z ustji, kažejo, da so pripadali tudi najštevilnejšim amfbratn: grSko-italskim, I amh. 2 in Dr. 6 B. Grško-italskemu tipu pripadajo t ud i ročaji z ovalnim presekom in / značilno jamico lla spodnjem pritrdišču (t. 42: '■>). Za dvojne ročaje 11. 52: 6) in rogati ročaj (t. 52: 5) je opredelitev k Dr. 2 4 oziroma k poznorodoškim amforam jasna. Problematični Ostajajo ozki trak asi i ročaji z ovalnim presekom, ročaji / okroglim presekom in ročaj z vzdolžno narebrenostjo (t. 56. 12), Ker jih je tako tna to. so morda pripadali amforam. katerih ustja so bila najdena le posamič (A 20, 21. 22) ali pa ustja teh amfor sploh niso ohranjena.
Amphora Handles
The approximate relations between the individual forms were acquired by weighing the amphora handles (Table 14).
Ninety-six percent of all the handles were banded, with an oval cross-section of circa 5 cm (e.g., PI. 15: IS; 16: 1,3.7, etc.). Almost all of them w ere produced in a fabric that I have designated as S 1 (see below, pp, 69-70). I'hc remaining handles appear in exceptionally small amounts: small handles with an oval section (ca. 3 cm diameter), large and small handles w ith a circular seel ion (ca. 5 and 3 em diameter, respectively), bifid handles, homed handles, handles with emphasized longitudinal ribhing.
It would be diflteult to attribute tndiv idual handles to distinct run forms. The quantity of handles with oval sections and the examples that were preserved together with the rim indicate thai they also belonged lo the most numerous amphora types: Greco-Italic, Lamb. 2, and I >«. ii B. Handles with an oval section and with a characteristic small hollow at the lower point of attachment also belong lo the Greco-Italic lype (PI. 42: 9). The classification of bifid handles (PI. 52: rt) and horned handles (PI. 52: 5) to Dr. 2-4 or to I he late Khodian amphorae, respectively, is clear The problematic classifications that remain include narrow handed handles with oval sections, handles with circular sections, and
67
[1|IHI|>M MAJIMil
Razpr. 14: Sermin. Te Ja ročajev amfor različnih oblik po posameznih kerLimičFiih skupinah^
Table 14: Sennin. The weight ofainphora I m nt! I es of various form in individual fabric groups.
handles with lengthwise ribbing (PI. 56: 12). As there are so few of them, ihey perhaps belonged lo amphorae whose rims have only been found sporadically (A 20. 21.22), or the rims of these amphorae were perhaps not preserved a I all.
ročaji amfor Amphora hattdles	značilnosti keramike ! Fabric		
	S !	S3	drugo i Other
ovalen presek Oval cross-sec t ion	47020 g	-	60 g
majhen ovalen presek Small oval eross-seetion	550 g	-	-
okrogel presek ('ircular crois-sečtibn	220 g	-	-
majhen okrogel presek Small eirenlar cross-sectioit	3H0g	-	-
Dr, 2-4	230 g	i 40 g	-
drugo i Other	110 g	-	330 g
Dna amkor
Dna amfor sem razdelila na enajst oblik: DA I: visoka, polna, koničasta noga, i. 23: I, DA 2: visoka, polna, koničasta noga, poudarjen rob vrha, I. 23: 2.
DA visoka, polna noga. vrh ravno odrezan, t. 23: 3. DA 4: visoka, polna noga, vrh odebeljen, i. 23: 4. DA 5: visoka, polna noga. vrh gumbasto odebeljen, /,
38: 7.
DA 6: nizka, polna, koničasta noga. i. 23: 8. DA 7: majhen, poln gumb, /. 23: 5; 38: 8, 52: 7, DA S: velik, poln gumb, /. 38: tU, DA 9: Sirse. votlo dno, r. 23. 6. DA 10; majhen, votel gumb, t. 23: 7; 38: V, DA 11: visoka, votla konica, f. 26. V
Vsa dna se pojav ljajo samo v keramiki S I {glej str. 69-70). Dna sem preštela in primerjala količino posameznih oblik (raspn 15). Pojavljajo se v dveh velikih skupinah. Čokata koničasta dna (DA 6) zajemajo 42 % vseh. Visoka koničasta dna (DA 11 obsegajo 19 % celote. DA2, DA 3, DA4 in DA i so verjetno le različice konic DA L Skupaj z DA 1 tvorijo -12 "r> količine.
Č okata i DA 6) in Visoka koničasta dna, z vsemi različicami (DA i 5). pripadajo verjetno najbolj številnim vrstam amfor na Sermmu. Težko bi se odločili, katere od teh konic sodijo k grško-ilalskim amforam in katere k Lamb. 2. Pri obeh skupinah se pojavljajo višji ali nižji koničasti zaključki <Mersch 19X6. si. 2 b: Will 1982. 349; Will I9«7 b, si. IX 5 ss: Haldaeei 1972. si. III.13,14,1 H; Cipriano, Carre 1989, SI, si. 12, Carre,
6K
Amphora Basks
[lie amphora bases were classified into eleven
forms:
DA I: A liigli, solid, conical base, Pi 23: i.
DA 2: A high, solid, conical base, emphasized edge of
the tip. Pi 23:2. DA 3: A high, solid base, with a straight tip, PI. 23:.?. DA 4: A high, solid base, with a thickened tip. PL 23: 4. DA 5: A high, solid base, the tip thickened hke a button. PI. 38: 7. DA 6: A low, solid, conical base. PI. 23: 8. DA 7: A small, solid button, PL 23: 5: 3S: 52: 7. DA K: A large, solid button, PL f<V. II). DA 9; A wide, hollow base. PI. 23: 6. DA I tl: A small, hollow button, PL 23; 7: 3,s <>. DA 11: A high, hollow cone. PI. 26: V.
All of the bases appear only in fabric S I (sec pp. 69-70), 1 have enumerated the bases and compared Lhc quantities of individual forms (¡able 15). I hey appeared in two large groups Thickset conical bases (3§A 6) account for 42% of the total. Tall conical bases (DA I) encompass 19%. The DA 2. DA 3. DA 4. and DA 5 types arc probably only variants of DA 1. Together with DA I. Ihey make up another 42% of the total quantity. Squat (DA 6) and tall conical bases in all variants (DA I -5) belong lo what is probably the most numerous type of amphorae at Sermin. It would be difficult lo determine which of these bases belonged lo GrecO-ltalic amphorae and which lo Lamb. 2. Both tall and short conical bases appear in both groups (Mersch
SMAI i Fimr
Cipriano 1985, 9 10, l. 1: 2.3; 2: 3; 3: 3; Daulova -RuSevljan 1975, t. 1.2: Carttbi 1989, si. 3-5. 11, 13. 15. 20). Nekateri odlomki zelo visokih konic (DA I) pa bi lahko sodili celo k vrsti I Jr. 6 A (Carre ] 985.210). Vollo. cilindrično dno DA 11 verjetno sodi k grSko-italskim amforam (Will 1982. 342 343. 345: Sober 1979, si. 22: 4-5; 23: 2-6; Liou 1982, 453, si. 17: 4). Nekateri gumbasti zaključki a, 23 5: 38: 7,8.10) hi morda lahko pripadati brindizijskim ali sorodnim amforam ¡Bezeez-ky, osebno).
Razpr. 15; Scrmin, Števila konk arnfor različnih ohlik in njihovi deleft v odstotkih.
Table 15: termin. The number of amphora hases nt" various form and their proportion in percentage.
Značilnosti keramike am for
S prostim očesom sem določila tri osnovne skupine keramike, ki nastopajo pri pogostih amforah: s i, S 2 in S 3. Keramika nekaterih oblik amfor, ki so bile najdene posamič, se razlikuje od osnovnih skupin in je opisana pri primerkih v katalogu. S 1: Keramika je mehka (razi jo noht) do trda (razi jo železno rezilo). PovrSina je gladka, pogosto mazašla. vendar ne vedno. Barva je svetla: bela. zelenkasta, siva, bledo rjava, bledo rumena, bledo rdeče rju\ a, rožnata, živo oranžna (prevladujejo Munsell 5VR 6/4, 7/6; 7.5 V R 8/3, 8 4 do 7/6; 10YR 8/3, 8/ 4 do 7/4; 2.5Y 8/2 do 8 3. 7/3; 5Y 8/2 do 8/3, 7/4. 5/2). Primesi ni, oziroma so zelo redke. Pojavljajo se koščki zdrobljene keramike, včasih tudi drobni svetli ali temni delci (st, 22. 22). S 2; Mehka keramika, oranžne barve(5YR 7. 8 do 6 8). Hrapava površina. Goste primesi bleščeče črne, sive in bele barve (si 24),
1986, Fig, 2 b; Will 1982, 349; Will 1987 h, Fig. IX-5 IT; Baldacci 1972. Fig. 10. 13-14. 18; Cipriano, Carte 1989. 81, Fig. 12; Carre, Cipriano 1985, 9-10, PL I; 2,3; 2: 3; 3: 3: Daulova-Rusevljan 1975, PI 1,2;Cambi 1989, Fig. 3-5. II. 13, 15, 20). Some fragments with very high conical bases (DA I) could even he classified to the Dr. 6 A type (Carre 1985, 210). The hollow, cylindrical base of DA 11 probably can be assigned to the Greco-Italic amphorae (Will 1982,342-343,345; Sober 1979, Fig, 22: 4-5:23: 2-3: Liou 1982,453, Fig, 17:4). Certain button-like endings (/Y 38: 7.8.10)could perhaps belong to Brindisi or associated amphora types (Bezeczky, pers. comm.).
Tiif Fabrics
I distinguished with the naked eye three basic groups of pottery fabric that are frequently present in the amphorae: S 1, S 2. and S 3. The fabric of some forms of individual amphora finds differs from the basic groups and is described In the catalogue entries. S I: The pottery is soft (can be scratched with a fingernail) to hard (can be scratched with an iron file). The surface is smooth, and otien slipped, although not always. The color is pale: white, greenish, grey, pale brown, pale yellow, pale red-brown, pinkish, orange (primarily Mnnsell 5YR 6/4. 7/6; 7.5YR. 8/3, 8/4 to 7/6; 10YR 8/3,8/4 to 7/4; 2.5V 8/2 to 8/ 3, 7/3; 5Y 8/2 to 8/3, 7/4, 5/2). There were only very rare Inclusions. Fragments of crushed pottery appeared, sometimes also tiny pale or dark pieces (?i& 22. 23).
S 2: Soft pottery, orange in eotor (Munsell SYR 7/8 to 6/8), A rough surface. Frequent shiny black, grey, and white inclusions (Fig. 24). S 3: Hard pottery, orange in color {IVIunsell 5YR 6/6). A coarse surface, of a paler brown color l I0YR 8/ 4), Frequent dark, shiny inclusions (Fig. 25k
St. 22. Sermin. Keramična skupina SI. T .¡.i 4 Foto S. Klemene.
Fig. 22: Sermin, Fabric group S 1. Pi, .Li.1 4. Photo S. Klemene.
69
konice am for ¿mphora hasex	Sicvilo Number
DA 1	26 18.8 %
DA 2	14 10,1 %
DA 3	14 10.1 %
DA 4	2 1.4 %
DA 5	2 1.4 %
DA 6	58 42.0 %
DA 7	5 3,6 %
DA 8	4 2.9 %
DA 9	5 3.6 %
DA 10	4 2,9 %
DA 11	4 2.9 %
Skupaj / Total	138 100 %
QpOWW SMUKI
S 3: Trda keramika, oranžne barve ( 5 Y R 6/6). Groba površina, svetlejše bledo rjave barve ( IOYR K/4). Goste temne, bleščeče primesi (si. 25). Keramična skupiiia S 1 je prisotna pri skoraj 99 % ustij in ročajev ter pri vseh oblikah dna in pokrovčkov /a atnlbre (ruzpr. 14, 16). Torej prevladuje pri grško-italskih amforah, Lamb. 2, Dr, (S H in pri ustjih, ki jih ne moremo zanesljivo pri pisat i znanim tipom amfbr(A Ki 17. 20 22) Pri obliki Dr. 2 -I se pojavlja pri dveh od treh primerkov. Sledimo jo lahko torej vid t i po I oš k o najstarejšega ustja grško-italske amfore A 1 do najmlajših oblik (Dr. 2-4),
Keramikaamfor l amb. 2. Dr. 6 A in 6 B z drugih najdišč je podobna skupini S 1 s Sermina (i arre ¡985. 210 211,219: Brano 1986 b. 253: Ciprumo, Carre 1989, 81 ). Te vrste amfbr so izdelovali na severno- in sreduje-jadranskem prostora, Torej ni nič čudnega, da je keramika S I v povezavi / značilnimi oblikami Lainb, 2 najštevilnejša na Serminu,
(irško-iialske amfore iz Sermina imajo zelo podobno keramiko kot amfore Lamb. 2, Podobnost z amforami Lamb. 2 so ugotovil i tudi pri keramiki grško-italskih a m for iz fantove (Bruno 1986 a, 45 46). Poleg sorodne keramike se na Sermina m drugod kaže tudi tekoč razvoj oblik od grško-italskih amfor do Lamb. 2
SI. 24; Sennin, Keramična skupi na S 2, 15: 5. Pete S, Klemene,
Fig. 24; Scrmin. Fabric group S 2, P! 15:5. Photo S, Klemene. 70
SI 23: Scrmin. Keramična skupina S t. T. 56: II. Poto S. Klemene.
Fig 23: Sermin. Fabric group S 1. Pl. 56: II. Photo S. Klemene.
I lie pottery fabric group S I was present in almost 99% of the rims and handles, as well as in all forms of amphora bases and lids (Tables 14. 16). It was thus dominant in Greco-Italic, Lamb. 2, and Dr, (> H amphorae, as well as in rims thai cannot he reliably attributed to a known amphora type (A 16-17, A 20-22). It appears in two out of three examples of the Dr. 2-4 forms. It ean Ilius be traced from the typologically earliest rims of Greco-Italic amphorae (A I) to the kuesi forms (I)r, 2-4).
The fabric of Lamb. 2, Dr. 6 A. and h H amphorae from other siies is similar lo group S 1 front Serin in (Carre 1985,210-211,219; Bruno l9Xbb, 253; Cipriano. Carre 1989. 81). These types of amphorae were produced in the northern and central Adriatic region, Thus ii is not strange that fabric S I, related to the characteristic forms of Lamb. 2, was the most common ai Senniti.
The Greco-Italic amphorae from Serutin have a fabric very similar to the Lamb. 2 amphorae. Similarities with Lamb. 2 amphorae have also been established for the fabric of Greeo-lialie amphorae from Mantua (Bruno 198b a. 45-46), hi addition lo similar fabrics, a smooth transition i^ shown at Serin in and elsewhere 111 the development of forms from the Greco-Italic amphorae to type Lamb. 2 (see below, pp. 72-73). These are
the reasons for supposing lhal intense production of i ireco-ltalic amphorae in fabric groups I took place in the central or even northern Adriatic region, which later continued directly with the manufacture of Lamb. 2 amphorae, This hypothesis has been tested with chemical and mineralogieal analyses of amphora samples (see below, pp. 83 IT.).
Other fabric types are found only sporadically (Tables 14. 16). S 2 and S 3 most probably did not origi-

Sl. 25: Sennin, Keramična skupina S .1 / 58: 5. Koto S. Klemene.
Fig. 25 Serrnin, Faillie group S 3. Fl 5Si: 5. Pholo S. Klemene.
Shi a 11 Kim*
(glej spodaj sir. 72 73). To so razlogi, na katerih temel ji domneva, daje na srednje- ali celo seventojadranskem prostoru obstajala močmi proizvodnja grSko-italskih ainlbT v keramični skupini S 1, kije kasneje neposredno nadaljevala / izdelavo amfor Lamb, 2. Domnevo smo preverili s kemičnimi in mineraloškimi analizami vzorcev keramike amfor (glej spodaj str. S 3 s s).
Drage vrste keramike najdemo le posamič(nizpr. 14, M). S 2 in S 3 po vsej verjetnosti ne izvirata i/, jadranskega prostora Po opisih bi se lahko skladali z izdelki i/ zahodne Italije (Tehernia. Zevi 1972. 39 40, t. 2: 3 6; Hesnard et ai 1989,38 ss). Tudi malenkostna prisotnost v Serminu hi govorila za oddaljen izvor. Keramika S 2 se pojavi pri grško-italski amfori (i, 15: 5). S 3 najdemo pri ustju a 7 ti. 58: 5i kar verjetno kaže na amloro vrste Dr. I A, ter na ročaju amforc Dr. 2 4 (katalog, str, 191), Posamični pojav i zahodnoitalskih keramičnih skupin segajo ione j od najzgodnejšega do najmlajšega obdobja na Serminu. Keramika poz noro-doške amfore it. 52: 5) ima drugačno strukturo in je verjetno vzhodu os redozemskeea izvora (glej zgoraj str.
59).
Kronologija amfor v Srrminu
S pomočjo si 20. 26 m rasp k 17 lahko ugotavljamo kronologijo in količino dotoka am Tor na Sermin: SI 2tl, na kalen so prikazane mere posameznih ustij iz Scrmina, dokazuje tekoč oblikovni »razvoj« usti j grško-iialskih amfor v obliko Lamb. 2. Na .v/. 20 je za vsako posamezno ustje A I do A 15 označena tudi pripadnost eni oil Slirih skupin, ki jih družijo močne
nate in ihe Adnalie arca. From descriptions. tlicy eould WCll corre spond lo prodnels Irom Weslern Italy ( lehci ■ nía, Zcvi 1972, 39-40, Pl. 2: 3-6; Mesnard et al. 1989, 38 IT.). The scarce representation ai Sermin would also indícate a distant origin, Fabric S 2 appears in (ireeo-Italic amphorae (Pl, 15 5). Fabric K 3 can he found in rim A 7 (Pl 58: 5). wliich probably indicates amphora type Dr. I A, and in lite handle ofamphora Dr. 2-4 Icala-logue, pp, 191), The isolated appearanccs of westem Italig pottery groups thuscxlcnd from thecarliesl to tlie latcst pcriodsat Sermin. The iahrie ofthe late Rbodian amphorae (Pl. 52: 5) has a dífferent strueture and was probably of casiern Mediterránea^ origin (sec above, PP- 59).
Raxpr ¡6: Sermin. Ohranjenost obodov ustij amfor po keramičnih skupinah.
Table, Id Sermin.Theprcservationofainphoninms h v fahrie.
Tin.Chronology of mi: Amphorae
FROM Sí RMIN
fhc chronology and quantitative circulation of the amphorae at Scrimn can be established w ith the help of Fig. 20, Pig. 26, and Table 17.
Fig. 20. wiili i lie measurements of individual rims at Sermin, shows the regular formal »development« oiThe rims of (.ireeo-Italic amphorae niio the Lamb. 2 form. Each indiv idual rim of A I lo A 15 is also as-
71
Amfor a		Značilnosti keramike / Fabric			
Amphora		S 1	S 2	S3	drugo! 0tfter
Gr.-it JGr.-It.	A 1-5	N95	25	-	-
1 ,anib. 2	A 16-15	2120	-	-	-
Dr. 1 A	A 7	-	-	15	-
-	A 16	15	-	*	-
-	A 17	3(1	-	-	-
Dr, ft H	A 18-19	1 111	-	-	-
-	A 20	30	-	-	-
-	A 21	15	-	-	-
-	A 22	10	-	-	-
Dr. 2-4			+	-	-
poznorod. Late Rhodiaa		-	-	-	♦
skupaj / Tota/		3225 98.8%	25 0.8%	15 0.4%	*
* prisotnost oblike, ki nima ohranjenega ti sija I tonus lacking preserved rims
Dur HIM MAjOftr
oblikovne sorodnosti. Ker se je opredelitev opirala lutli na mere, so skupine na grafikonu dokaj dobro ločene. Razen izjeme (A I). ki izstopa na skrajncin levem koncu si. 20. ima cela vrsta ustij (A 2 do A 5) mere, ki naj bi bile značilne /a mlajše grško-italskc am tore: razmerje med višino in širino med 0.50 in I ter kot okoli 45" (Sanmarti Grego 1085.151; Lamboglia 1955,251 261; drugače Will 1987 a, si, I) Na sredini slike ležijo trikotna ustja amfor Lamb. 2 (A (S do A K), na desnem koncu pa so trakasia Listja Lamb. 2 ali že prehodne oblike k tipu Dr. t) A (A 9 do A 1 5). Lahko lorej domnevamo, da se je močan dotok amfor v Sermin začel v času mlajših grško-italskib amtbr (konce 3, in piye tri četrtine 2, st pr. Kr). Osamljeno ustje (oblika A I) na levem robu slike bi govorilo celo za posamičen zgodnejši pojav. Dotok amfor seje nadaljeval skozi vse obdobje oblike I ,amb, 2, torej do zgodnjeavgustejskega časa.
Količinska razmerja med ustji posameznih vrst amfor sem dobila z merjenjem odstotka ohranjenosti oboda posameznih usty (Onon 1980, l(>4 167; Orion 1993, 172 173).T Na Serminu pripada 28 % amfor grško-i ta I sk cm it tipu, 65 % tipu 1 ,amh 2.3 % pa sodijo k vrsti !>, 6 B irozpr i 7. si. 26).
r.iUipii robovi tisti j, še zcJo podobni oblikam na grSko-i ta I ski h amfbrah, so na amforah Lamb. 2 gotovo nastal) zgodaj, Ni pa jasno, kdaj so se razvile druge različice in kako dolgo so se v/poredno ohranjale (Fontana 1991, 183 185; glej zgoraj). Morda niti niso časovni znak. ampak samo stil različnih delavnic. Sermin m primemo najdiščema reševanje teb vprašanj, Tukaj srečamo ustja amfor Lamb, 2 v Številnih različicah: od zanesljivo sliirih oblik (A 6) ler vseh mogočih prehodov med trikotnimi in trakastimi robovi do oblik, ki zagotovo sodijo v najmlajši čas Lamb. 2 oziroma so morda že pripadale Dr. 6 A (npr. A 14b). Po raznolikosti
ztto
I ixxi c
D
S 1*10 | iram
^ 50P 0
□ A'J-15
n^fc-it.
p *
lLiuj'.i* Oil a
SI, 26: Se rini h. Vrste amfor. Vofitzpr. 17.
Fig. 26: Sermin. Types of amphorae. From Tabic 17.
VeČina določljivih ustij atniiir ima ohranjenih o J tu ".> do Hl 'i-.i oboda. Vrednosti sem zaokroževala na 5 %. Rezultate sem «dhiiila po tipih m jih primerjala. Na razpredelnicah pomeni količin« 100 torej eel ohtid ustja ene posode, oziroma tolik« odlomkov, da bi tahko sestavili en obod.
signed on figure 20 io one of four groups defined by strong similarities of form. As the classifications also depended on measurements, the groups are laii ly well distinguished on the graph, Other than an exception (A I), which stands out on the far left end of figure 20. entire types of rims (A 2 to A 5) have measurements that would be characteristic tor the later Greco-Italic amphorae: a ratio between the height and w idth between 0.50 and t, and an angle of circa 45" (Sanmurtt Grego 1985, 151: Lamhoglia 1955, 251-261: for a differenl opinion. Will 1987 a. Fig, I). The center of the figure is occupied by the triangular rims of I amb. 2 amphorae (A 6 to A 8). and at the riglu end are the banded rims of Lamb. 2 as well as the transitional forms to the Dr. it A type (A 9 to A 15), We can thus hypothesize thai a major influx of amphorae at Sermin began in the period of the later Greco-Italic amphorae (the end of the 3rd cent, and the first ihree quarters of I he 2nd cent. BC). An isolated i im (form A 1) on the left edge of the graph would indicate the occasional earlier appearance. The mtlujc of amphorae continued throughout all periods of the I amb. 2 form, thus to the early Augustan period
The quantitative ratios between the rims of individual amphora types were acquired by measuring the pe rcc n I age o f the preser ved c i rc u m fere nces of individual rims (Orton 1980, 164-167;Orton 1993, 172-173) At Sermin, 28% of the ampltoTae belong to the Greco-Italic type, 65% to the Lamb. 2 type, and 3% to the Or. 6 type (Table 17. Fig. 26).
Triangular edges of rims, very similar to the forms of Greco-Italic amphorae, appeared early on Lamb. 2 amphorae. It is not clear when other variants evolved, and how long there was parallel preservation (Fontana 1991, 183-185; sec above). Perhaps I bey are not even a chronological indicator, but rather merely reflect the styles of various workshops. Sermin is. how ever, not a suitable site for sob ing such questions. Numerous variants of Lamb, 2 amphora rims ¡ire found here, from reliably earlier forms | A (>), and all possible transitional forms between triangular and banded edges, to forms that certainly belong to the latest period of Lamb, 2 and perhaps even already Dr. 6 A ¡e.g. A 14b). From the variety of'rims, it could he possible to conclude that the i amb, 2 amphorae appeared at Sermin throughout tnosl of their period of production, and thai they did not come from only one workshop. It is very probable that there was an entire series of workshops.
The period after the decline of the Lamb, 2 type amphorae is poorly displayed at Sermin. The rim lypes
Ihe majority o!'Ihe classifiable amphorae rims have 10% to 30% of the eireurnlerenee preserved. The values were rounded oil at 5%. The results were sorted by iv|)l- and compared. The quantity of 11)11 on ihe tables would thus represent the entire circumference or the rim of one vessel, or rather the number of fragments required to compose one rim.
:
72
Sumi Ftsns
Ru-pi: 17: Scrfin. Ohranjenost obodov ustij a ni for in njihovi deleži v odstotkih. Takte /7Sennin. The preservation of amphora rims and their percentages.
A info in		Osrednje	področje	l/kop A. sonda A		Jarek ob Rižani	Ves Sermin	
1 Amphora		Cen tml area		Extension	4. trench A	The Rizumt ditch	Alt Si	•nil i n
tir.-if : Cr ft	A 1	25	5.5 %	-		-	25	0.8 %
Or.-it.! 0'*:-/(.	A 2-5	375	82,4 %	520	19.4 %	-	X95	27.4%
Lamb. 2	A 6-8	20	4.4%	7K0	29,1 %	-	815	25.0 %
Lamb. 2	A 9-15	20	4,4 %	1205	45%	40 53,3 %	1300	39,8 %
Dr. I A	A 7	15	3.3 %	-		-	15	0.5 %
-	A 16	-		15	0,6 %	-	15	0.5 %
-	A 17	-		30	1,1 %	-	30	0,9%
Dr. 6 B	A 1X-J 9	-		75	2,8%	35 46,7 %	110	3,4%
-	A 20	-		30	1.1%		30	0.9%
-	A 21	-		15	0,6%	-	15	0,5 %
-	A 22	-		10	0.4%	-	10	0.3%
Dr. 2-4		-		-		**		
poznorod.1 l ate Rhod		-		-		*	*	
Skupaj 1 Total		455	100 %	2680	100 %	75 ¡00%	3260	¡00 %
* prisotnost oblike, ki nima ohranjenega ustja ■ fonns lacking preserved rails
ustij bi si upala sklepali, da se amlitre I .amb, 2 pojavljajo v Semiiiiu v večini časa svoje proizvodnje in da ne i/vi rajo iz ene same delavnice. Celo zelo verjetno je, da /.w celo vrsto delavnic.
i Jbdobje po zatonu amfor l.amb, 2 je v Semunu slabše izraženo. Med ustji A 9 15 so morda tudi taka, ki so sodila k amforam l)r. 6 A. Zanesljiva je najdba amfor Dr. fi I). ki so se verjetno pojavile že v pred-avgustejskem času. Med najmlajše oblike hi verjetno lahko Šteli ntdi odlomke ročajev Dr. 2 4 in poznorodoški tip amlore.
Zanim i va j e pri merj ava amfor h Serm i na / am forami i/ iornač ¡m Piranu. V manj S i sondi v Fornačah so bili i/kopa n i trije/ido vi rimske g; t objekta. Med temelj "je bilo debelo nasut je / množico odlomkov amfor in droge keramike (t. 59 65: Slokin 1992 a; I lorval 1995. 2N ss). Od .19 odlomkov ustij aifiiforjih 34 pripada obliki Lamb, 2 <N7 %) Po senninski tipologiji (rnzpr 18) najdemo v fornačah vse trikotne različice ustij (t. 59: 2 /2, 60; I 7; A 6, A 7. A K; IS kosov) ter skoraj vse 'rakaste različice (t. 60: 8 13: h!: I S: A 9. A 10. A I I. A 12. A 13. A ]4a; 15 kosov). Samo eno ustje je po merskih značilnost i h podobno ustjem A 3 u. 59 1: Horvat 1995, si. 4: 2). Vendar oblika vratu, ki je tudi ohranjen, približuje tudi to amforo vrsti Lnmlv 2. Nekatera med trakaslimi ustji so blizu oblikam Dr. fi A. V Fornačah je bilo najden di tudi 5 odlomkov amfor drugačnih oblik, ki pa so bile verjetno sočasne s
A 9 - A 15 may perhaps contain examples belong to Dr. 6 A amphorae, The finds are dependable of Dr. 6 U amphorae, which probably appeared as early as the pre-Augustan period, It would also probably be possible io include fragments of Dr. 2-4 bifid handles and the late Rhodian amphora types among the very latest forms.
It is interesting io compare the amphorae from Sermin to the amphorae from FontaCe near Piran, Three
walls ol a Roman s true lure were excavated in a small treneh at Fomucc. There was a (luck till between ibc foundations with numerous amphorae fragments and other pottery (/. 59-65: Stokm 1992 a; Horvat 1995,28 ss). Of the 39 amphora rim fragments. 34 belonged to the Lamb. 2 type («7%). The Fornaee linds (Table 18) contained all the triangular rim variants of the Sermin typology ft. 59: 2-12; 60: 1-7; A fi, A 7, AX; IS fragments). and almost all handed variants rr 60: 8-13; 01 1-8: A9, A 10, A 11, A 12,A 13. A 14a: 15 fragments). Only one rim was similar in measurement characteristics to the A 3 rim type u 59: I : I lorvat 1995. Fig. 4: 2), although the form ol the neck, which was also preserv ed, would be close to the I amb. 2 amphora type. Some of the banded rims are close to the I>r. 6 A forms, l ive fragments of other amphora forms were also found at KornaCe, I hev were probably contemporary with the dominant I amb. 2 amphorae: the Dr. 2-4 type, amphorae w ith simple unomphasized rims, rounded thickened rims, and profiled runs (t. 61: 9-12: 62: 5). All the
73
DlOWfe S'AJflHT
SI. 27: Fomače. More ustij amtdr, tipov A 2 do A 15. Na vodoravni ost razmerja med višino in Širino niha ustja, na navpični osi kot med vodo ravnico in zunanjo steno. A 2-5, ■ A 6-S. A
Fig. 27: Fomače. Measurtrnerits of amphorae rims, typcs A 2 to A 15 On tho horizontal axis, the rotio hetween the heiglit and the \vidili of the rim edge, on tlie vertical axis, the ¡mgle between the horizontal axis and t lic interior waJl. A 2-5, ■ A (>- K, A 9 15.
	FORNACE	O	t> o	o o	0	o
		■ O mm aim	OfB>	o	0	
		■ ■ » ■ □ p ■	m 0			
		■ ft M				
	£					
						
o;yn	po	UD	ifiO
prevladujočimi amforami Lamb, 2: Dr. 2-4, preprosto, nepoudarjeno uslje, kroglasto odebeljeno ustje m profil i ran o ustje (t. 61: 0 12: 62: 5). Vse amfore imajo keramične značilnosti, ki sem jih v Serminu poimenovala S I, Trikotna in trakasta ustja nmforsmo izmerili in vrednosti karlirali (si 27). Razlika z gradivom iz Se m ima je oči t na. Skupek v Fornačah je nastal kasneje, v času že popolnoma izoblikovanih amfor Lamb. 2. Zdi pase tudi. da v 1'ornafah ni najmlajših senmuskih oblik Ostalo drobno gradivo iz. skupka, predvsem keramika s črnim premazom, potrjuje dataeijo v konce 2. st. in na začetek I. si. pr. Kr. (Horvat 1995, 2fi 36).
amphorae have the fabric that I have called S I at Sermin. The triangular and banded amphora rims were measured and the values were placed on a graph (Fig 27). I Efferen ces from ihe Sermin material are evident The group at FornaCe was created later, in the period of the developed formation of Lamb. 2 amphorae. It also seems that the latest forms from Sennin were not present at Fern ace. The remaining material, primarily pottery with a black slip, confirms a dating at the end Ot the 2nd century and I he beginning of the Isl century BC (Horvat 1995, 2836).
RdZpr, 18: lomače. Ohranjenost obodov in število odlomkov Listi j amfor. Table Iff Fonnače. The preservation of aniphora rims and the number of fragments.
Amfora	ohran jenost ustja		število kosov	
Amphora	Preserva tinn oft i ms		Number ojfragments	
A 2-5	100	11.4%	I 2,6 %	
A 6-8	425	48, 3 %	IH	46.2 %
A 9-15	300	34.1 %	15	38,5%
Drugo i Other	55	6.3%	5	12.8 %
Skupaj / Total	880	¡00 %	39	100 %
74
SMM I I-IHOS
STRAHGRAI-SKA M CiA AMFGR
Osrednje območje: sondo M I). S VI) A B, S 9 I C J (raspr. 17. si 28):
Na velikem prosto™, ki so ga odprle sonde, je bilo najdenih sorazmerno malo am for 114,2 % vseh, ki imajo določeno lego). VeČina sodi v grSko-italski tip, wnfore Lamb. 2 so redke.
The Stratigraphic Position of the Amphorae
Central sett inn. trenches B-D, s 90 a-b, s 91 c-j ( Table 17, Fig. 2,v):
The large area covered by the trenches resulted i ii relatively few amphorae {14.2" n of all those with specific position). The majority were of'the Greco-Italic type, while Lamb, 2 amphorae were rare.
Irktip A in sonda -f (razpr. 17, si, 2K): V izkopu A in so nth A je bilo najdenih 83,5 % vsch amfor i/ Scrmina. Vecma je bila odkrita v i/ravnal-nem nasutju 5, Griko-italskih amf'or jehilo 19%, Lamb. 2 zajemajo 74 % vsch uslij lji iimfore Pr, b B .1 %,
Nasutje 5 in prazgodovinska pJast 4 sta bila i/kopana \ treh reinjih. Reznji niso sledili arheoloskim plastem, ampak sojih nakljuino presckali, Glavnina
	2DOO
	I8W
E □	IrXW
55,	H(W
	tjog
	1000
I	800
1	<au
■s	
	■liKl
	2(M1
	«1
		■ grit
		□ tjnib. 3
		■ Dr. <> (i
		□ Jfu^iitMltr
L.I	_	l
u&rcdnjf t enimi am
l.'k'.'p A. M' 11.1.1 a i'alaixhi a, itvncli A
jiuvh Ritain
I k- liiijpu Ita.-h
SI. 28: Scrmin. Vrateamfornaposameznih območjih Strmina. Po razpr. 17
i2li: Sermiri. Types of amphorae a I individual sections of Semi in. From Table 11.
LOOO	
	■ jr.-K
mm	□ 1 sink 2
800	P ft-, i. El
'.'»>	□ ■llUfoOlhCT
MO	
Mil	
Mm	
WO	
:no	
IIHI	
(1	■O
I
J. re>eiij liyi't
2 rc&t^j bycr
L nrfcaij Li)vr
Si. 29: Sermin, Vrsie ¡imfor v posameznih rečnjih i/kopa A. Po razpr. /V
29: Sermin. I ypes of ¿tnphorae ni i[uIi\'|{IijliI arbiiraty layers of extension A From Table IV.
Extension A and trench 1 (Table i 7. Tig. 2$), Extension A and trench A contained 83,5% of all amphorae found at Serin in Most were discovered in the levelling ft 11 (layer) 5. Nineteen percent were tireco-Italic amphorae, while 74% of all rims were Lamb, 2, and 3% were Dr. fi B amphorae.
['ill 5 and layer 4 were excavated in three arbitrary horizontal layers. These arbitrary layers did not correspond to the archaeological layers, but they cut through them. Most of the amphorae came from the upper two arbitrary layers (Table 19. Fig. 29). Few amphorae were found m the third, lower arbitrary layer The third arbitrary layer mainly contained prehistoric pottery, which belonged to layer 4, Layer 5 with the amphorae appeared uniform, and we wished to see whether tnis was actually the case.
The lower arbitrary layer had a predominance of Greco-Italic amphorae and »earlier« forms of Lamb. 2 rims ( A <i-8). A signilicatii part of the Lamb. 2 amphorae indicate a later period than the central section described above. On the other hand, thfl, composition appears earlier than in the middle arbitrary layer (Table 19. Fig. 29-30).
i
jim
■I
J ¿40
Lriiiih. 2
n A W!
QA'l IJ
en
3 tiBWSj tnsr	2. K-žiMl] la™	1. iivvm Lnui
l/k^tp A. homlu A / ExJtoiiDn A. inieli A
SI. 30: Scrmm, Razmerje med irikptno (A 6 8) in trakasto obliko (A 9 15) ustij amfor Lambi 2 v posameznih rcinjih i/kopa A, Po razpr. 19.
Fig, 30: Strmin, The proportions between triangular (A <• SI mid handed l A 9 15) forms of Lamb. 2 amphora rims in individual arbitrary layers of extension A. from Table IV.
i
75
Dm him naj du i
amfor izvira iz /gornji h <Jvdi režnje v (razpr. IV, si. 29). V trcttern, spodnjem režnju je h i to malo amfor. V njem je prevladovala prazgodovinska keramiko, ki pa je že sodila v naslednjo plast 4. Plast z amforami (5) je izgledala enotna. Zanimalo nas je, če je bila v resnici enotna,
V	spodnjem režnju prevladujejo grško-ilalskc a m fore in »starejše« oblike ustij Lamb, 2 (A ft K). Močan delež amfor Lamb. 2 kaže na mlajši čas kot osrednje območje. Po drugI strani pa izgleda sestava starejša kot v srednjem režnju (razpr. i*), .si. 2V Jfl),
V	srednjem režnju je razporeditev % grško-italskih amfor, 74% Lamb. 2,ined katerimi prevladajo (rakaste oblike ustij A 9-15, ter 3 % Dr. (> B in oblike A 17 (razpr, 19, st. 29 3 O).
7. gornji reženj i ma naj manj gršlco-tialskih amfor {9 %). Amfor Lamb, 2 je znova veliko (77 %), z vsemi oblikami ustij, le da (rakasta usija A 9 15 še bol.j prevladajo kol v srednjem režnju. Amfore Ur. fi so v tem režnja dobro opazne s 7 % Pomembna pa je tudi skupina oblik, ki jih nismo mogli točno uvrstiti v znane tipologije (7 %; razpr 19, si 2V 30).
Po primerjavi režnje v vidimo torej zanimivo usmeritev (nizpr. 19. si. 2V 30). Deleži grško-italskih amfor 1er amfor Lamb. 2 s trikotnimi ustji A b-K so najvišji v spodnjem režnju iu nato padajo proti vrhu plasti. Pri amforah Lamb. 2 z bolj trakaslimi ustji A 9 15 pa je usmeritev obratna. Deleži ustij rastejo od spodnjega režnja proti /gornjemu. Če vzamemo ustja A 6 do A 15 kol celoto, torej vse različice Lamb. 2 skupaj, potem prevlada smer naraščanja od spodnjega režnja proti zgornjemu. linako usmeritev opazimo iLidi pri skupini ustij A 16 22. Pojavi jo sc v sredn jem režnju iti jih je več v zgornjem režnju,
Gornja analiza je pokazala težnjo po kopičenju starejšega gradiva na dnu na su tj a in mlajšega na vrhu.
The middle arbitrary layer contained 23% Cireeo-lialic amphorae, 74'!« I .amh, 2, among which the banded forms of rims A 9-15 predominated, and 3% Dr, 6 U and form A 17 (Table 19. Fig. 29-30).
The upper arbitrary layer contained the least Greco-Italic amphorae (9%), Lamb; 2 amphorae were again numerous (77%). with all rim forms, only the banded rim types A 9-15 were more dominant than in the middle arbitrary layer. Dr. 6 B amphorae were well represented wiih 7% in ihis layer. A group ol forms thai could not be exactly assigned to the known typology was also significant {7%; Table 19. Fig. 29-30).
interesting comparisons ean be made between ihe arbitrary layers (Table 19. Fig 29-30) The proportions of Greco-Italic amphorae and Lamb. 2 amphorae with triangular rim types A fi-8 are greatest in the lower arbitrary i aver and decrease towards the top of the layer. The opposite was true for Lamb, 2 amphorae with more banded rim types A 9-1 5. I lie proportion ol the rims rose from the lower arbitrary layer to the upper one. If the rim types A 6 to A 15 are considered as a unil, then ail the variants ol Lamb. 2 would together show a predominant trait of increase from Ihc lower arbitrary layer lo the upper. A similar situation can be perceived for the A lii-22 rim group. They appear in the middle arbitrary layer, and increase in the upper arbitrary layer.
flic above analysis has shown a tendency for accumulation of earlier material at the base of the fill 5 and later material at ihc top This would prove Ihal amphorae were deposited at the same spot throughout a lengthy period, but it is unclear whether this look place regularly or in several phases. A certain mixing must have occurred during deposit ion, through settling in the soil, or later, during the excavation, as GrecoTlalie amphorae also appear iu the upper arbitrary layer, tale Lamb. 2 in (he lower arbitrary layer, and Dr. 6 B in ihc
Razpr. 19: Semiin. Ohranjenost obodov lisi (j amfor in njihovi deleži v odstotkih v treh režnjih izkopa A in v celotnem izkopu A. Table 19 Semiin. The preservation ofamphor.i rims and ihcir percentages in each layer of extension A and all together.
Amfora		3. reženj		2	reženj	t,	reženj	Ves izkop A	
Amphora		3rd arbitrary layer		2nd at	hitrary layer	1st arbitrary laver		All extension A	
Gr.-ti, / C■*:-//.	A 2-5	45	37.5 %	300	23.3%	75	9.3 %	470	/9.8%
Lamb. 2	A fi-K	55	45.,S %	395	30.6%	195	24,2 %	670	28.3 %
Lamb, 2	A 9-15	20	16,7%	555	43,0%	425	52,8 %	1080	45,6 %
-	A 16	-		-		15	1.9 %	15	0.6 %
-	A 17	-		20	1.6%	-		20	0,8 %
Dr. 6 B	A 18-19	-		20	1.6%	55	6.8%	75	3, 2 %
-	A 20	-		-		15	1.9%	15	0.6%
-	A 21	-		-		15	1.9%	IS	0.6 %
-	A 22			Z		10	1,2%	10	0,4%
Skupaj final		120	too %	1290	100%	805	100 %	2370	100 %
Smai i l isiiis
16 bi dokazovalo, da soamfore na istem mestu odlagali dalj Se obdobje, ni pa jasno, ali se je to dogajalo enakomerno ali v več fazah Pri nas i panju, legi v zemlji ali kasneje pri izkopavanju je moralo pnli do določenega meSanja, saj se pojavljajo grško-Ualske amfore tudi v zgornjem režnju, mlade Lamb. 2 v spodnjem režnju. Dr, 6 B pa v srednjem režnju. Obdobje nasipanja je omejeno na eni strani / močno prisotnostjo mlajših grško-iliilskih amfor, na drugi strani pa s prvimi začetki amfor Dr. 6 li. Torej obsega čas od prve polovice ali sredine 2. st. pr. Kr do druge polovice I si, pr. Ki. Na vsak način zajema vse obdobje proizvodnje amfor Lamb. 2.
Nasutjc v izkopu A je drugačno in mlajše kakor gradivo z osrednjega področja, Po drugi strani pa je starejše od amfor, ki so bile najdene \ jarku ob Rižani.
Jarek oh RHani (razpr, I 7. si. 2H);
Področje lik ob Rižani kaže popolnoma drugačno sliko kot osrednje področ je ali izkop A. Dve ustji sodita v sklop Lamb, 2 Dr. 6 A in dve ustji k amforam Dr, 6 B. Prisotna pa sta tudi ročaja amfor Dr. 2 4 in amfore poznorodoSkega tipa, Očitno gre samo za mlajše oblike, ki so značilne za severnojadranski prostor v drugi polovici I. st. pr. Kr. in \ I. st. po Kr.
middle arbitrary layer. The period of deposition is bounded on the one hand hy a Strong presence of late Greco-Italic amphorae, and oil the other by the tirsi beginnings ol amphorae Dr. 6 B. This thus encompasses a period from the til's! hall or middle ol the 2nd century BC to the second half of the 1st century RC„ In any case, this covers all periods of production of the Lamb, 2 amphorae. The fill 5 in extension A is different and later
than the material from the central section, On the other hand, it is dated earlier than the amphorae found in the ditch beside the Rizana
The Din-h beside the Rižarta ( Tu hie i 7, Fig, 28);
The area immediately along I he Ri£ana shows a completely different picture than the central section or extension A, Two rims belonged I o the 1 ¡imh. 2 1 Dr. 6 A complex, and two rims to Dr. fi îï amphorae. Ampho-rae handles Dr, 2-4 were also present, as well as late R hod i an type amphorae. Evidently only later forms were found, characteristic lor the northern Adriatic region in the second half of the lsi century BCand in the 1st centiiry AD.
Pokrovčki za am fore	Amphora Lids
Jan a Horvat
And ore so bile običajno zaprte s čepom, ki je ležal globoko \ vratu posode, Cepi raznih oblik so bili narejeni iz keramike, nežgane gline, lesa. plute ali iz drugih snovi (Benoît 1952, 275 282; Beltriin Lions 1970, 70 87; Vegas 197.1. 148 151; Zemei 1977. 89 97: Peacock, Williams 1986.49 51 ; Koehlcr 1986,52 56). Kaže, da sc na nekatere oblike am l'or vežejo določene vrste čepov. Pri grško-italskih amforah so običajno dvodelni: plutovinast zamašek so zalili z navadno malto ali malto, narejeno z vulkanskim pepelom (pozzotana). Nji zgornjo, stijeno |ilnst je bil pogosto vtisnjen žiy / imenom ali z geometrijskimi znaki. Pri amforah Dr. 1 in Lamb. 2 so uporabljali isti način ali pa jc pluto nadomestil keramičen pokrovček, prav takt) zatesnjen / malto (Peacock, Williams 1986, 50 51; Empereur* Hesnard 1987, 30, 32, 33).
V Sermiiui se pojavljajo samo keramični pokrovčki, ki so bih izdelani na tri načine: na lončarskem vrete-nu, v kalupu in kol ploščice. Izrezane iz stene druge a m fore ali podobne velike posode. Vse iri vrsle so bile zelo razširjene v rimskem svetu in so jih uporabljali predvsem za zapiranje amfor (tipologije: Benoît 1952. 279 281: Bell r&n LI oris 1970.82 87; Vegas 1973,148 151; Chine!li 1991, 243 246).
Amphorae were usually closed with a stopper placed deeply in the neck of the vessel. The variously formed stoppers were made ofpoltay, uiiltred clay, wood, cork, or other material (Benoit 1952, 275-282; Beliian Lloris 1970, 70-87; Vegas 1973. 148-151: Zcmer 1977, 89-97; Peacock, Williams 1986,49-51; Koehlcr 1986,52-5(i). It seems that some forms of amphorae were related to certain lypcs of stoppers. Those in Greco-Italic amphorae were usually created from two elements: the cork hung was coated with simple mortar or mortar made from volcanic ash (pozzolana). t he upper, hardened surface often had a stamped mark with a name or a geometric symbol. The same process was used for Dr. I and Lamb. 2 amphorae. The cork was sometimes replaced by a pottery lid, similarly packed with mortar (Peacock, Williams 1986, 50-51; Einpereur, Hcsnard 1987,30, 32.33).
Oniy pottery lids were found at Scnnin, They
were produced in three manners: on poller's wheels, in
moulds, and as disks cut from the sides of other amphorae or similar large v essels. All llircc lypcs were widely distributed in the Roman world, and Kiev were primarily Used lo plug amphorae (typologies: Benoit 1952, 279-281; Bcltran l.loris 1970, 82-87; Vegas 1973. 148151; Chinelli 1991,243-246).
77
DHDIIM NAJDB!
Kazen osnovne tipologije ni veliko znanega o keramičnih pokrovčkih Študije so se v glavnem posvečale le pečatom na čepih i/ vulkanskega pepela. Ugotovljeno je bilo, da so imena oseb, ki se pojavljajo na čepih, druga kot lista. ki jih poznamo z žigov ainfor. /elo verjetno gre za ljudi, ki so bi fi povezani s pomorsko trgovino za lastnike ladij uli ttgovcc (Hesnard, Gian-frotla 1989). Tudi na keramičnih pokrovčkih, ki so bili ¡»lelani v kalupu, pogosto najdemo geometrijske znake, upodobitve ah napise. Ki jasno, ali jih lahko razlagamo na podoben način kol žtge na čepih t/ vulkanskega pepela Domnevajo, da naj hi znaki, ki so podobni črkam, posnemali čitljive napise i i, »psevdonapisi« (Kenner 1958, 85-86, si. 28; Kcnner 1961, 105, si. 58; Benoil 1952,280-281; Chinelli 1991, 244-245},
Pokrovčke iz Sermina in Fornač (Stokin 1992 a)
sem razdelila v tri skupine po načinu izdelave ter v deset tipov po obliki (PA I 10), Vodilo pri razlikovanju oblik je bila višina vbokline na spodnji strani pokrovčka (si. 3 D.
Î. Pokrovčki so bili narejeni na lončarskem vre len ti. katerega s!ed so rebra m valovita površina. Spodn ja stran pokrovčka je običajno vbokla. Šele potem, ko je pokrovček že odstranil z vretena, je lončar gumb dokončno izoblikoval. S potegi prstov, ki so včasih zelo dobro vid ni. je dobil gumb nesimetrično, izrazito grobo obliko, podobno peclju. Pogosti in značilni pa so I udi globoki vtisi lončarjevih prstov ob vznožju gumba, Praviloma nimajo drugega okrasa. Izjema je le pokrovček t. 23: 13. na katerem je morda ohranjena s leti reliefnega okrasa (si. 31 j
PA I: Visoka streh asta oblika, Spodnja vbok I i na seže
v gunih. Gumb je nesimetričen. PA 2: Rob pok rova je zavihan navzgor. Spodnja vbokli-na je takt) močna, da se ¡¡a v gumb. Gumb je nesimetričen, lahko okrašen tudi s stranskim vtisom. PA à: Strehasla oblika pokrova, vendar vboklina ne sega več tako visoko v gumb kol pri PA 1 oziroma sploh ne sega več v gumh. Nesimetričen gumb,
običajno okrašen / enim ali več stranskimi \ tisi. PA 4: Obod pokrova je sploSSefl, Pokrov je vbokel samo rta sredini in vboklina običajno ne sega v gumb, i iumb je nesimetričen, pogosto okrašen z enim ali več vtisi prstov, PA 5: Masiven pokrovček, široke stoičaste oblike. Gumb ne izstopa in je nakazan le z globokimi vtisi prstov, Na dnu pokrovčka vboklina. PA 6: Dno pokrova je skoraj ravno, Ostanki vbokline se kažejo samo kol neravna površina, Gumb je nesimetričen in okrašen z vtisi prstov, PA 7 : VI as i ven pok rovče k, š i rok e si ožča ste ob I i k e. Dno je ravno alt skoraj ravno. Gumb ne izstopa, pač pa je nakazan / več globokimi vtisi prstov,
Not much is known about pottery amphorae lids Other than the basic typologies. Studies have mainly heen
dedicated merely to the stamps on the stoppers of volcanic ash, li has been established that the names of the individuals that appear on the stoppers are different lhan those known from the amphorae stamps. These were probably people connected to maritime commerce such as boa I owners or in ere hauls (Hesnard, i iianfrotla 1989), The pottery litis produced in moulds also li'L'-iiucntty bear geometric marks, images, or inscriptions. It is not clear, if I hey can be explained in a mannei similar to the stamp marks on ihe stoppers of volcanic ash. it is considered that the symbols similar h> letters wore imitations of legible inscriptions the so-called »pseudo-inscriptions« (Ken ner 1958,85-86, 1-ig. 28; Kenner 1961.105. FIg, 58; Benoil 1952.280-281; Chindli 1991, 244-245).
The hds from Sermin and Fomaio (Stokin 1992 a) Itave been divided into ihree gmups according lo the mannerofproduction^ and into ten types according to form (PA I -10) The leading feature in distinguishing Ihe form was die height of the concavity on the lower side of the lid.
I. The lids were produced on a poller's wheel, traces of which are ribs and wavy surfaces. Ihe underside of the lid was usually concave. Alter Ihe potter had already removed the lid from the wheel, he finished forming the button. Using the lingers, prints of which are occasionally well visible, the button acquired an asymmetric, exceptionally rough I'onn. similar lo a stalk. Deep impressions of the poller's lingers at the base of the button tire also frequent and characteristic. As a rule, there is no olher decoration (Fig. 31). The only exception is one hd (PI. 23: /3). w here traces of relief decoration have perhaps been preserved, PA I: A la 11 roef-shaped form. The concavity underneath extends into the button. The button is asymmetrical.
PA 2: The edge of the lid is turned up The concavity underneath is so extensive that ii extends into the button. The button is asymmetrical, and may be decorated with exterior finger impressions.
PA 3; A moi-shaped lid. although the concavity titles not extend as high into ihe button as in PA 1, or does not extend at all into the button. The button is asymmetrical, usually decorated with one or more exterior impressions, PA 4: The rim of the litl is flattened. I he lid is concave only in the center and ihe concav ity usually docs not extend into ihe ballon. The button is asymmetrical, often dccorated with one or more linger impressions. PA 5: A massive lit!, wilh a wide conical shape. The button does not stand out, and is evidenl only through the deep linger impressions. There ts a concavity on the base of the lid
78
SMAI I
Mogoče je bil izdelati ročno, brez pomoči vretena ali kalupa.
2. Glina ju bila položena na ravno površino, ki je biia pogosto lesena, saj so se v nekaterih primerih ohranili odtisi letnic na spodnji strani pokrovčka. Okrogla ploščica je hila ohlikovana s pomočjo kalupa. Le-
PA 6: The base of the lid is almost flat. The remains of a concavity are evident only as an irregular stir-face. The button is asymmetrical and decorated with finger impressions.
PA 7: A massive lid, with a wide conical shape. The base is llal or almost flat. The button does not e.vlrnde, bul is evident from the several deep lul-
PA 1

i'A 2
3
I'A í
PA 4.1
f T-
PA 4.2
PA S.l
r
PA 5.2
I'A 6.1
PA (p.:
I'A 7
C
PA S.l
; j
m

PA 8.:
PA 1

J>
■SV. .i J Tipul ogija pokrovčkov /.¡\ a m fore. I'A I 4, PA 6, PA 8 Semi in; PA i, PA 7 Fomače, PA 9 Fazana (poGnirs 1910 b, 85, s L II). Keramika, M. 1:3.
The typology of amphora lids PA i 4, PA ft, PA H Sennin; PA PA 7 Fomače; PA 9 F'a/ana (from tiiars 141« b. Si 5. Fig. II). I'ottcry. Scale =1:3,
79
Hl.....M MlUHI
tega so pritisnili samo / zgornje strani. bil pa je i urejen i/ enega kosa za cel ¡pokrovček ali pa je bil samo polovičen in so ga na vsakem pokrovčku uporabili dvakrat. Na vrhu pokrovčka je bil majhen gumb okrogle ali pravokotne oblike, Zgornja površina je bila gladka, lahko pa tudi okrašena z bunčicami. rebri, reliefnimi znaki ali napisi, tiumh in reliefni okras sta biLa običajno izoblikovana že v kalupu (si 31). PA Spodnja stran pokrova je lahko valovita ali pa /e popolnoma ravna. Na popolnoma ravni strani so ohranjeni odtisi lesene plošče. V posameznih primerih je bila površina prekrita s slojem gline, ki jc bi! moČrtO mešan z drobnim peskom': PA Pokrovček enako narejen kot PA 8, tudi okrašen z reliefom. le da nima gumba.
PA II). Okrogle ploščice, izrezane iz ostenj amfbrali drugih velikih posod, so po velikosti in debelini zelo podobne pokrovčkom za amfore. Verjetno so jih tudi uporabljali v podobne namene (si. 32).
Količinska razmerja med posameznimi vrstami pokrovčkov za amfore sem določila s štet jeni celih pokrovčkov in odlomkov. Dobljeni rezultati dajo le približno količino, vendar je takšen postopek pri pokrovčkih vseeno bolj primeren kot merjenje odstotkov ohranjenosti obodov. Pokrovčki, narejeni na lončarskem vre-tenu (PA I do PA 6), zajemajo tri četrtine \ seh (49 kosov; ruzpr. 20), Ostalo odpade na pokrovčke, delane s pomočjo kalupa t PA 8), in izrezane ploščice t PA tO). Oblik PA 5,7 in 9 ni v Serminu. Vse vrste pokrovčkov so narejene v keramiki S I.
V jarku ob Rižani ni bilo pokrovčkov, na osrednjem področju pa sia bila najdena samo dva določljiva, ki pripadata oblikama PA I m PA 2 4 Vsi ostali pokrovčki izvirajo iz izkopa A in soilde A, i/ nasutja 5 (razpr. 2i), V ruzpr. 21 smo združili pokrovčke PA I 4, ker so si zelo sorodni po obliki. V spodnjem režnju nasutja 5 ni bilo pokrovčkov, razen treh ploščic oblike PA 10. V zgornjih dveh režnjih pa so bile vrste razporejene na podoben način: 70 do 75 % oblike PA 1 6 in 10 oziroma 12,5 % oblike PA S. To morda nakazuje, da
SI 32: Sermin. izkop A, k v. 6. Keramika. M 1: J. Fig. 32: Semtiin, extension A. quad. Potiery. Scale 1:3.
80
ger impressions. It could possibly have been made by hand, without the wheel or a mould.
2.	t lay was placed on a flat surface, which was frequently wooden, as annual rings have been preserved on the underside of the lid in several eases, The circular disc was formed in a mould. 1 he latter was pressed only from the upper side, the mould was cither made in one piece for the whole lid or a half mould used twice for each lid. There was a small circular or reel angular button on the top of the lid I he upper surface was smooth, and could also have been decorated with extrusions, ribs, relief marks, or inscriptions. The button and relief decoration were usually already formed In ihe mould (Fig. 31).
PA 8: The underside of the lid can be wavy or entirely flat. Impressions of wooden slabs are often preserved on the entirely flat side. In indi\ idual cases the surface was covered with a layer of clay, mixed with fine sand. PA 9: A I id,similar to I'A 8, also with relief decora t ion, only without a button.
3.	Circular discs, cut from the walls of amphorae or other large vessels, are very similar to amphora lids In terms of size and thickness. They were probably also used for a similar purpose (Fig. 22).
I he quantitative proportions between individual types of amphora lids were established by counting all the lids and Ihe fragments. I he results offer only approximate quantities, nonetheless such an approach to the lids was still more suitable than measuring the percentages of preserved rims, I ids produced on the wheel (PA 1 to PA 6.) represented three quarters of Ihe total (49 specimens: Table 20). The remainder of lids were produced with a mould (PA 8) or were cut discs (PA 10). Forms PA 5. 7, and 9 were not present at Sermin, All lid types were produced in fabric S I.
No lids were found irli the ditch beside the Riiana, and only two classifiable ones were noted from the central section (forms PA I and I'A 2-4). All remaining lids came from extension A and trench A, from deposit 5 (Table 21). I.id types PA 1-4 have been united in Table 21, as they are very similar in form I here were no lids in the lower arh iirary layer of deposit 5, other than three discs of form PA 10. I'lte upper two arbitrary layers contained 70-75% of forms PA I -6. and 10-12% of PA 8. This ^ould perhaps indicate that the lids made on the wheel (PA 1-6) and those from moulds (PA 8) were at least partly contemporary. The simple maimer of producing discs cut from ihe walls of vessels (PA 10) and their distribution by arbitrary layers could well indicate their lengthy use.
It can be concluded from ihe situation at Sermin and the finds from the graves at Adria that lids made on
Sm m t FlhiïS
so bili pokrovčki delani na vreieno (PA I 6) in lish s kulupom (PA 8) določeno obdobje vzporedno v uporabi. Preprost način izdelal e ploščic, izrezanih i/ sten posod (PA 10), in razpored i lev po režnjib bi lahko govorila za njihovo dolgotrajno uporabo.
Razpr. It): Sermin. fi-iL-v-i I o in deleži različnih oblik pokrovčkov za a m Tore.
Tabli' 21) Sermin. The number and percentage of various amphora I i il forms.
Po stanju v Serrtiinu in po najdbah v grobovih v Adrjji lahko sklepamo, ila so pokrovčke, delane na vretenu m tiste izrezane i/ sieu posod, uporabljali že za zapiranje grško-ilalskih amlor (M a ugani 1si. 44 a: Unnomi, Peieito. Tamassia 1993, si. 42: 88 93).
V Naroui je bila pod forumom odkrita skupina um for vrste Lamb. 2. |jolegjc bilo tudi veliko pokrov čkov. Med objavljenimi prevladuje ploščati tip / gumbom. Zgornja površina je gladka ali pa okrašena z različnimi reliefnimi znaki, V enem primeru gre verjetno za okroglo ploščico brez gumba. Pojavljajo se I ud i pokrovčki, narejeni na lončarsko vreteno, ki imajo preprost gumb ali pa lak, ki je okrašen z odtisi prstov (PatscH 1908, 88 -94, si. 5 7). V Saloni je v sk lopi h iz 2. in 1. si. pr. Kr, razmerje med pokrovčki, delan i mi na kolo, in ploščatimi 4 : I (Gonzcnbach 1975, 190). V bližini foruma v Puli so bile odkrite še zaprte amfore i.amb. 2. Po objavi kaže, daje šlo za ploščate pokrovčke, zalite z g i psom (Gnirs 191(1 a, 184 186, si. 14). V Fornačah, k jer so bile najdene amfore I.amb 2, je bilo razmerje med pokrovčki, izdelanimi na vretenu ti. 62; 64 1-14), m tistimi, ki so bili narejeni s pomočjo kalupa (t. 64: 15; 65). približno 48 : 23 (približno 2:1).
Najdišča Narona, l-oi nače in verjetno I ud i Serruin (izkop A. razpr. 2!) govorijo /a to, da so bili v obdobju amtbr Lamb. 2 v uporabi tako pokrovčki, narejeni na
the wheel and those cut from vessel walls were also
used lor closing (ireeo-Italic amphorae {Mauguui 1982, Fig, 44a; Bonomi, Pereito. lamassta 1993, Fig. 42: 8893).
A group of amphorae of the Lamb. 2 type were discovered underneath the forum at Narona, and there were also numerous lids. Die flat type with a button predominated among the published lid examples, flic upper surface was smooth or decorated with various relief marks. One example was probably a circular disc without a button. I ids made on the wheel also appear,
either with a simple button or decorated with finger impressions {Patsch lip. 88-94. Fig, 5-7), At Salona in the complex from the 2nd and I st centuries BC , the ratio between the lids made on the wheel and the Hal discs was 4 : I (Gonzenbach 1975. 190), Still closed
amphorae of type I amb 2 were discovered near I he
Forum in Pula. It appears from the publication that these were disc-shaped lids coaled with plaster (Gnirs 1910 a. 184-186, Fig, 14). Ai Fornaie, where Lamb. 1 amphorae were found, the ratio between lids made on the wheel (PI, 63; 64: 1-14) and those made m a mould (7*7. 64: 15; 65) was approximately 48 :23 (circa 2:1),
The tiiids at the siles of Narona, Fornace and probably also Sermin (extension A, Table 21) indicate that wheel-made lids as well as flat lids with a button were utilized in the lifespan of Lamb. 2 amphorae. I( is unclear whether both types were in parallel use throughout a leiigihv period or whether the groups ai these three sites were in fact created in a period of transition from type to type.
The published material indicates that in the Adriatic and southeastern Alpine region at least from the early Augustan period onwards 11 at litis made in moulds were predominant. In the Tremiti shipwreck, dated to Ihe early Augustan period, flat plugs were used to stopper amphorae of a transitional type between Lamb. 2 and l>r. 6 A (Volpe 1989, 557, Fig. 2: 7). The tint form was entirely predominant at Salona in the lale 1st century BC (Gonzenbach 1975.190). The Augustan settlement material Ironi Nauportus, Ljubljana, and Pa via di Udine con lained only Hat or disc-like lids, made
in moulds or CUt 1 rom (he wal I s ol large vessels (I lin \ al
1940. Pi. 1: 12; 2: 12,13; 7: 8; 11:1; 20: 13; 25: 6; 20: 22: Vicic 1993. PI. 18: 1-12: Vtcic 1994. PI. 7: 4-6: 13: 15-18; 20: 1 -3;Clunelli 1991 >245). Only Hat forms are found among the published examples from Magdalens-berg (Kenner 1958. 85-86. Fig. 28: Kenncr 1961, 105, Fig, 58; Eggcr 1961, 181 IT., l ig. 99: 45-54; 101): 55.56: Selletienegger, Selundler-Kaudelka 1477, 5(i, l ig. 5: 54,55; 9: 14; 12: 24,25; Zahehlicky-SehetVenegger 1986. 153, Fig. (i: 9-10), Inscriptions of the Laceanii were found on two Of them (Fgger 1958, 151-152, Fig. 57: 28: Eggcr 1961, 182. l ig 99: 49). Laceanii stamps appear on Dr, 6 B amphorae from the late Augustan period onwards (Mater-Maull 1992. 38-40; Bezcczky
81
Pokrovček Ud	Število kosov Number of pieces	
PA 1	3	
PA 2	6	
PA 2 1	6	76.6 %
PA 3	5	
PA 4	23	
PA 6	ft	
PA 8	7	10,9 %
PA 10	«	12,5%
Skupaj / Tutiil	64	¡00 %
J'A i -h delan ha vretenu. PA s s kalupom, PA m izrezan i/ stene velike posode.
I*A I-(i made ou the wheel. l'A 8 in a mould. l'A IU cut from the wall of a I urge vessel.
DfilHSM S ,\11 JUl:
Ruzi>r. 2i; Scrmin. Število in deleži različnih oblik pokrovčkov \ treh težnjih izkopa A ter skupaj v celem izkopu A in .sondi A. Table21 Sermin. Thenumbefandpercuntage ofvariousamphora lid fbrms in the three layeraofexiiaifcion A. and inextension A and treneh A logcther.
Pokrovček Lid	Izkop A Extension A			Izkop A, sonda A Extension A, irench A
	3. reženj 3rd arbitrary layer	2. reženj 2mi arbitrary layer	1. reženj ist arbitrary layer	
PA 1-4	•	24 61) %	10 62.5%	41 54.7%
PA 6	-	4 10%	1 12.5 %	6 7.9%
PA 8	-	4 10%	2 12,5 %	1 9,2%
PA 10	3 100 %	-	2 12.5 %	8 10.5 %
Ncdol. / Untief.	-	8 20 %	H-	14 18,4%
S k tipaj / Total	3 100 %	40 100%	16 100 %	76 ¡00%
i'A l fi delan na vretenu. PA 8 s kalupom, PA 10 izrezan i/ stene velike posode. PA I -6 matic on the whecl, PA 6 in a mould, PA ¡o cut from the wall ti t a (arge vcsscl.
lončarsko vretenci, kol tudi ploščati pokrovčki z gumbom. Ni jasnö, ali sta bili obe vrsti \ z poredno v uporabi dlje časa ali pa so sklopi s ich ireli najdišč nastali prav v obdobju zamenjave lipov.
Objavljeno gradivo kaže, da na jadranskem in v/hodnoalpskem področju vsaj od /godnjeavgustej-skega obdobja dalje prevladujejo ploščati pokrovčki, izdelani s pomočjo kalupa, V potopu Trem iti, ki je datiran v zgodnjcavgustejsko obdobje, so ploščati čepi zapirali amforc prehodnega tipa med I amb, 2 in Dr, 6 A <Volpe 1989, 557, si. 2: 7). V Saloni seje v poznem 1. st, pr. Kr, popolnoma uveljavila plošeaia oblika iOonzenbaeh 1975, 190), Med avgustejskodobntm naselbinskim gradivom iz Navporta, Ljubljane in Pavie di Udine so bili le ploščati pokrovčki, delani v kalupu ali izrezani iz sten velikih posod (Horvat 1990, t. t 12: 2 12,13; 7: K; I I: I; 20: 13; 25: r>;2(>:22; Vičič 1993, t. IX; II) 12; Vičič 1994, t. 7: 4 6; 13: 15 ¡8; 20: I 3: Chinelli 1991.245). Samo ploščato obliko najdemo tudi nied objavljenimi primerki s Šlalcnskega vrba (Kenner 1958. 85 86, si. 28; Kenner 1961. 105, si. 58; Lgger 1961,181 ss. si. 99:45 54; 100: 55 56; Sehetlcncggcr. Schindler - Kaudclka 1977, 56. si 5: 54,55: 9; 14: 12: 24,25; Zabehltcky - SehelTenegger, 1986, 153, si. 6: 9,10). Na dveh sla bila najdena napisa iz družine Lekanijev(Egger 1958, 151-152,si. 57:28: Egger 1961. 182, si. 99:49), Žigi l.ekanijev se pojavljajo na a m lora h Dr. 6 H od poznoavgustejskega časa dalje (Maier - Maidl 1992, 38 40; iJezcczky 1994, 54 55). Tako bi lahko ploeale čepe z gumbom i / Kenn i na povezali tudi / amforami Dr. 6 U Ploščati čepi brez ¡jümbov so bili najdeni v FornaČah ter v ostankih lončarske delavnice Lekanija Basa v Fažani (Cimrs 191 (J b. 81. 85 86, si.
10, l()a, II).
1994.54-55). Thus tbe llat stbp)>ers \vith a button Irom Sennin could also be relaled td Dr. 6 B arnpliurae, Fiat stoppers without a button were found ai Fomače and in the remains of the pottery Workshop dfLaecanius Bassus at Fazana ((inirs 1910 b, 81, 85-86. Fig. 10, 10a, II).
82
S h a 11 Fl^us
Kemične in minera loš ke	T h e C j i em ica l a n d
RAZISKAVE KERAMIKE AM I-OR	MlNERALOGICAL ANALYSES OF
the Amphorae Nina Zupančič, Meta Boh:
Uvod
Ob najdbah keramike vseh obdobij se postavljajo vprašanja, kakšna je bila izvorna surovina, kje so jo pridobivali ter kakšna je bila tehnologi ¡a žganja. Z
določitvijo kemijske in mineralne sestave keramike in gline lahko na ia vprašanja dokaj uspešno odgovorimo.
/ analizo vsebnosti različnih glavnih in s lednih prvin lahko opredelimo tako izvorni material kot tudi njegovo provinienco. Gline, pa tudi dodatki, ki so jih dodajali bodisi kot laiila ali pustila, imajo različno mineraloško sestavo Mineraloška sestava gline je v neposredni povezavi z značajem kamnine. \/ katere je glina nastala. Ob preperevanfu izvornih kamnin se
nekateri primarni minerali (glinenci.amfibol i, pirokseni) spremenijo v sekundarne, torej takšne, ki so obstojni pn normalnem tlaku in temperaturi. Tako se glinene i na primer spremenijo v glinene minerale (kaolinit, illit. montmorillonit). p irok.se m m a mil bo h pa se limonitizi-rajo in kloritizirajo. Nekateri primarni minerali so bolj obstojni in se ob preperevanju ne spremenijo. Taka sla na primer kremen ut muskovit.
Zaradi preperevanja se lahko zvišajo ali znižajo tudi vsebnosti nekaterih kemijskih prvin. Vendar pa je kl jub temu izvorno kamnino, iz katere je glina nastala, mu/no opredelili Razlike \ kemični sestavi, ki je odvisna od mineraloške sestave prvotne kamnine, so namreč dovolj značilne.
Tehnologija izdelave sodobne keramike je takšna, da se primernost gline /a obdelovanje in iganje lahko izbolj&uje z dodatki, ki znižujejo tališče ali zmanjšujejo plastičnost gline. Takšne tchnoloSkc postopke so ver jetno vsaj deloma uporabljali tudi pri izdelavi arheološke keramike t Nell'. Hishop, Savre 1Nell, Hishop. Savre 1989), talila <glmerici I in pustila (kremen, drobci keramike, karbonati, vulkanski pepel) lahko zabrišejo prv otno kemično sestavo gline na dva načina. Materiali, ki sami po sebi ne v sebujejo visokih koncentracij določenih prvin (kremen, karbonat), znižujejo vsebnosti ostalih prvin, vendar pa razmerij med prvinami, ki so za določanje izvornega materiala bistvene, ne porušijo Tisti materiali, ki vsebujejo visoke koncentracije nekaterih prvin (drobci keramike, vulkanski pepel), ia razmerja porušijo in s tem zmanjšajo ali oncmogtrfijo določitev izvornega materiala. Med žganjem gline * keramiko, se prvine sicer prerazporedijo iz prvotnih mineralov v novo nastale, celotna k etnična sestav a pa ostane ne spre-
Introduction
The discovery of pottery from any period automatically leads to questions concerning the raw material used, its acquisition, and the firing technique. Such questions can fairly often be successfully answered through determination of the chemical and mineral composition of flic pottery and the clay.
Through an analysis of the values of various primary and trace elements, u is possible to classify the original raw source material as well as its provenience. Clays, as well as the substances added as fluxes or tempering agents, have varied minera logic a I compositions. 1 he minera logical composition of a clay is directly related to the characteristics of the roek from which the clay w as formed. During weathering of primary rocks, some primary minerals (feldspars, amphiboles, pyroxenes) are changed into secondary minerals, that is minerals which are stable under conditions of normal pressure and temperature. The feldspars. I'or example, change to clay minerals (kaolinile. illite, montmoritlo-nite). amphiboles and pyroxenes undergo limonitisation and chloritisation. Some primary minerals arc more resistant and do not change during weathering. Such examples are quartz and muscoviic.
The content of chemical elements may increase or decrease due lo weathering, hut the source rock material from which the clay developed can still be identified. Differences in the chemical composition of the clay, which depend on the mineral composition ol the source rock, are distinct enough.
The technology of modem ceramics production permits an improvement of clay quality for treatment and firing by the addition of agents which decrease the melting point or plasticity. Such technological procedures were at least partly used also in the production of ancient ceramics (Ne IT, Bishop. Say re 1988; NelT. Bishop, Sayre 1989).
Fluxes (f eld spars) and tcm pering age nts (quartz, pottery fragments, carbonates, volcanic ash) can overprint the original chemical composition of clay in two manners. Materials that do not contain high concentrations of certain trace elements (quartz, carbonates) reduce the values of the remaining elements, although the ratios among I he elements essential tor distinguishing the source material remain con statu. Materials containing high concentrations of certain other elements (pot-
Dm ¡li si sai m ti
menjena (Schubert 1986; Mommsen, K re user, Weber 19KK: Neff, Bishop. Say re 198«; Storey 1988),
MineraloSka analiza keramike pomaga določiti izvorni material, bistvena pa je /a določitev temperature žganja, Prvotni minerali gline in dodatkov pri točno določenih temperaturah razpadejo, iz njih pa nastanejo novi minerali. Kateri minerali nastanejo, ni odvisno le od temperature zganja, temveč tudi od mineralne sestave izvornega materiala ter stopnje njegove homogen i zacije in zrnavosti. Delno lahko sklepamo na temperaturo žganja Že iz barve keramike. Ta je namreč odvisna tako od lastnosti izvornega materiala kot tudi od temperature žganja (Kreimeyer 1985; Kreimeyer 1987).
tery fragments, volcanic ash) disturb these ratios, and thus reduce or nullify the possibilities of distinguishing the source material. When firing pottery, the trace elements become displaced from the original elay into newly created ceram le minera Is. w hile the entire chemical composition remains unchanged |Schubert 1986; Mommsen, Kreuscr. Weber I98N; NéfT, Bishop, Say re 1988; Storey 1988).
The minora logical analysis of pottery can aid in determining the source material, and particularly the firing temperature. The original clay minerals and inclusions decompose and change their structures into ceramic minerals at exactly determined temperatures, flic mineral composition of pottery is thus dependent not merely oil the firing temperature, but also oil the mineral composition of the source material, as well as the degree of its homogcuization and the grain size. The tiring temperature eau to some extent be concluded on the basis of the pottery color, although the color further depends on the qualities of the source material [Kreimeyer 1985; Kreimeyer 19871.
Metode preiskav keramike v
ARHEOLOGIJI
Za določitev mineralne in kemijske sestave keramike obstajajo številne metode, ki se med seboj ločijo tako po uspešnosti kot tudi ceni in dostopnosti. Večinoma je za nedvoumne določitve tako izvornega materiala kol tudi temperature in pogojev žganja potrebno kombinirati več metod. Instrumentalne metode lahko uspeSno dopolnjujejo preprosti preizkusi, kot je na primer določanje prisotnosti kalcita s hladno 10% Hfl.
Kadar obdelujemo veliko količino vzorcev ali pa je število merjenih spremenljivk veliko, k laiji in objekti vnejši interpretaciji pomaga uporaba različnih multivariantnih statističnih metod, /.a ločevanje oziroma razvrščanje vzorcev v različne skupine so najbolj učinkovite različne oblike clustcrskc analize (Momniscn. Kreuser, Weber 1988; Rice. Satfer 1982), za ugotavljaj nje povezave med posameznimi spremenljivkami pa izračuni ko relacijskih koeficientov.
The Methodology of Pottery Analysis in Archaeology
Numerous methods exist for determining the mineral and chemical composition of pottery, which can be distinguished by success rates, as well as price and accessibility. It is mostly necessary to combine several methods for certain determination of the source material as well as the temperature and conditions of tiring. Instrumental methods can successfully be supple men led by simple tcsls, such as determining the presence of ealcite wilh a Cold 10% solution ofHCI,
When analysing a large quantity of samples or if the number of measured variables is large, an easier and more objective interpretation can be achieved through the use of different multi variant statistical methods. Various forms of cluster analyses are most effective for distinguishing or classifying samples into various groups (Mommsen, Kreuser, Weber l<>8H; Rice. Sailer 1982). while calculations of the correlation coefficients arc best for establishing the connections between individual variables.
Metode določanja minhrai.ni; sestavi
Metoda rentgenske d i frakcije temelji na uklonu rentgenskih žarkov na atomih v mrežnih ravninah, ki gradijo kristalno reSctko minerala. Uklonslci vzorec
Till' MI'THOPi or 1)1 TI KMINtNfj 11II' MINERAL
COMPOSITION
I lie X-ray pow der diffraction method is based on the di (Traction of X-rays on the atoms in the crystal planes that form the crystal laitiee of a mineral. The
84
s ma m Finds
posameznega minerala je temeljila fizikalna lastnost in si u/i tako za hitro identifikacijo minerala kot tudi za določitev strukture minerala. I/ uklonskega vzorca mineralne zmesi lahko razberemo mineralno sestavo in količino posameznih mineralov v preiskovanem materialu, Meja detekcije vsebnosti nekega minerala pri tej melodije «d I do 5 %, enoznačno pa je mogoče v v posameznem vzoren določili največ 15 različnih mineralov. Metoda je uspešno uporabljana pri raziskavah različnih arheoloških vzorcev, predvsem pa keramike (Wan-sard 1990; Maggeti, Galeiti 1986; Stout, Hurst 1985).
Za analizo z metodo rentgenske d i frakcije potrebujemo 3 do 5 g homogenega vzorca, uprašenega na velikost delcev 45 |uti. Za analizo uporabljeni praško v -iii v zorec se med preiskavo ne uniči in je primeren tudi za druge analize Vzorci preiskovane keramike morajo biti dobro očiščeni. Glineni material, ki se drži keramike, ima svojo mineralno sestavo; predvsem minerale, kol so illit. monlmorillonit in kloni. Prav na osnovi prisotnosti ali odsotnosti teh mineralov določamo temperaturo žganja keramike. Ce so laki minerali vneseni kol nečistoča, to lahko bistveno vpliva na prenizko določene temperature žganja,
Z diferencialno termično analizo (DTA) ugotavljamo, ali pride pn segrevanju materiala do reakcije, Določamo icmperaturo in tip reakcije (endolermna ali eksolcrmna). Pri keramiki lahko s to metodo določimo temperaturo žganja, kajti material ostane do temperature, pri kateri ie bil žgan, inerten (Bertolani, Gualtieri, Eiavid 1992; Schomburg 1991). Vzporedno z DTA običajno izvajamo I udi termično gravimetrijo (TG), s katero opazujemo spremembo mase pri segrevanju materiala, /.a analizo polrebujemo nekaj g homogenega, upraše-nega vzorca.
Z opazovanjem zbruska keramike v presevni svetlobi lahko določimo pri nižje žgani in bolj grobo-zrnaii keramiki nekatere! mineralne faze, fosile, dodane drobec pustil, značilnosti glinenih in neplastičnih v ključ-kov ter sirukUiro keramike, Vsi li podatki pomagajo pri določitvi predvsem izvornega materiala, deloma pa tudi temperature žganja (Vtaggelli, Galeiti 1986; Bezcezkv 1994; Whitbread 1986; Middleton. Frcestone, Leese 1985; Schubert 1986).
/a izdelav o zbruska košček keramike 11 2 cm1) zbrusimo in prilepimo na objektno siekelee. /. brusilnim prahom vedno nižje zrn a vos t i ga stanjšamo do lake debeline,da sv etloba lahko prehaja skozi mineralna zrna. Ce površino tudi spol i ramo, lahko zbrusek opazujemo v odsevni svetlobi ali pa določamo kemijsko sestavo izbranih mineralov z mikrosondo,
S polarizneijskun mikroskopom V odsevni pola-rizirant svetlobi določamo, katerim mineralom pripadajo zrna mikroskopske velikosti na osnovi njihove odsevne sposobnosti. Predvsem pa lahko na podlagi oblik zrn določimo, kateri minerali ali drugi materiali so bili keramiki dodani že pred žganjem, kaj se je z njimi doga-
di (fraction paiiem of each mineral represents the basic physical property that identifies the mineral and helps determine its Structure. It is possible to identify minerals and their quantities in a given composition from the powder diffraction pattern. The limit for determination of a single mineral is between 1 and 5%, bill il is very difficult to identify more than 15 different minerals in the same sample. The method has been successfully used in analyzing varied arehcological material, particularly pottery (Wansard 1990; Maggetti. Galetti 1986; Stout, Hurst 1985).
For X-ray powder diffraction analysis, 3 lo 5 gr, of a homogenous, powdered sample with a particle size of less than 45 pm is needed. This method is nondestructive, and the sample can be further used for other analyses, flic pottery samples should be thoroughly cleaned before powdering. The clay material attached to the pottery samples has its own mineral composition, with minerals like illite. montmorillonile and chlorite. The presence of these minerals indicates low firing temperatures. If such minerals arc imported as inipui i ties, this could cause determination of a lower than actual firing temperature*
The presence of reactions during heating is established with differential thermal analysis (DTA). The temperature and type of reaction lendotliermie or exothermic) are determined. It is easy to determine the firing temperature of poitery with this method, because llie material remains inert up to the firing temperature (Bertolani, Gualtieri, David 1992; Schomburg 1991). Thermal gravimctry (!'G) is usually carried out together with I) I A. I U distinguishes changes ui the mass of Unhealed material. Only a few grams of homogenized, powdered material is needed for both analyses.
The observation of thin sections of pottery under transmitted light is useful for a eonrse grained pollen- fired at a low er temperature. Certain mineral phases, fossils, inclusions (tempering agents), the clay characteristics, and non-plastic additives, as well as the te\ ture of the potteiy. can be determined by this method. All these data help to determine the source material and. to some extent, the firing temperature (Maggetti, Galetti 1986; Bezeczky 1994; Whilbread 198b; Middlekm, I reestone, Leese 1985; Schubert 1986),
For th ill-section analysis, the surface of a I -2 em piece of pottery is removed and glued onto glass. The sample is then ground until il is reduced sufficiently so that light shines through the mineral grains. If the surface is then polished, the sample can also be observed in re 1 lee icd light, and the chemical composition of certain minerals can be analyzed with tin electron nucroprobe.
It can be established, on the basis of the reflective capabilities ol polarized light in a polarized microscope, lo what mineral a grain of microscopic size belongs. i he advantage of Ihis method is that il can be determined from the grain shape what minerals or other
85
OKUSIM! SAllHir
jalo med žganjem in kaleri minerali so na sla I i med žganjem kot produkt reakcije vhodnih ktimponenet. Določimo lahko tudi površinski delež por ler njihove naknadne zapolnitve. Košček keramike (1 2 cm2) za izdelavo oh rusa /brusimo, da dobimo ravno površino, ki jo nato spoliramo.
materia! had been added to the pottery before tiring, what changes occurred during firing, and which new minerals had been formed I'rom the primary components by tiring. The surface porosity and secondary filling of the pores can be established by microscopic analysis. The pottery fragment for analysis (1-2 cm ) lias a thin slice removed with a flat surface, and <1 is then polished.
Ml-TO DE DOLOČANJA KEMIČNI'! SESTAVI
Obstaja precej različnih metod za določanje kemijske sestave vzorcev. Med njimi so najpogosteje uporabljane rentgenska fluorescenca (X.RF). metoda induktivno vezane plazme (10 P), metoda ne v [ionske aktivacijc (IMAA) in elektronska mikrosonda. Pri vseh metodah določimo prisotnost in količino kemijskih pr\ in na podlagi spektralnih firt, ki so posledica vzbujanja alo-movna različne načine (rentgenski žarki, tok nevtronov, aigonska plazma,žarek elektronov).
Prednost rentgenske fluorescence je v tem, daje lahko nedestruktivna, možno pa je analizirati tudi uprašene vzorec. Pomanjkljivost metode je, da lahko analiziramo le prvine, ležje od Na (atomsko Število 111
Metoda ICP omogoča določitev vsebnosti vseli glavnih prvin, meje detekeije pa so zadovoljive tudi za večino slednih prvin. Za analizo potrebujemo nekaj gramov uprašenega homogenega vzorca. Analiziramo lahko le raztopino, ne pa trdnega vzorca. Vzorec moramo zato pred uvajanjem v plazmo ra/klopiir Bistvena pomanjkljivost metode je, da za nekatere prvine raz klop ni popoln, zato so analizirane vrednosti prenizke.
Nevtronska aktivacijajc izredno občutljiva metoda, s katero lahko določamo tudi z.elo nizke vsebnosti glavnih in slednih prvin. Analiziramo lahko trdne in upraäcnc vzorce. Za analizo potrebujemo okrog I 00 mg
vzorni.
Z elektronsko mi k rosondo točkovno analiziramo koncentracijo glavnih prvi ti v izbranih zrnih. Vzorec, ki ga analiziramo, je polil an zbrusek ali obrus.
Tehnologija žganja keramike je lahko različna ne samo glede na pripravi) gline in temperaturo žganja, temveč tudi glede na to. ali so pri žganju \ lad a le oksida-cijskcali redukcijske razmere. / Mossbauerjevo analizo tudi v arheoloških vzorcih lahko določimo, kakšna je bila količina kisika med žganjem fCancedo¿tal. 1985; Lazzarini et al 19 NO).
Tin Methods oi: determining the
chemical composition
Many methods exist lor determining the chemical composition, The most widely used ones include; X-ray fluorescence (XRF), inductively coupled plasma analysis (li'P), induced neutron activation analysis (TNAA), and electron micrpprobe. The presence and quantity of chemical elements are determined in till of these methods from the spectrum lines, which result from the excitation of atoms by various means (X-rays, neutron flux, argon plasma, electron flux).
One advantage of XR I- is that the method can he non-desinieiive, hut powdered samples can he analyzed as well. A disadvantage is that only elements heavier than Na (atomic no. 111 are possible to analyze,
The determination limits of ICP are sufficiently good for all the major elements and the majority of trace elements. A few grains of a powdered homogenous sample is required. Only a solution, and not a solid sample can be analyzed. I he sample has lo be digested before introducing ii into ihe plasma. A major disadvantage of this method is that digestion is not total for some elements, and the resulting analyzed values are too low.
IN A A is a very precise method lor determining very low an 10mils of major and trace elements. Abolit 101) mg of solid or powdered material is needed for analysis.
I he concentration of major elements in .selected grains is determined with electron microprobe point analysis of a polished surface.
I he technology of tiring pottery differs in clay preparation and firing temperature, as well as in ihe oxidation or reduction conditions during firing. Miiss-bauer analysis can determine the oxygen concentration in the kiln ((iancedo ei til. 19X5; Layz.arini eldl 1980).
8ft
Smaii Kinds
Raziskave keramike a m for i/ Sermina
Cilji raziskave
S kemičnimi in mineraloškimi raziskavami smo želeli ugotoviti:
1.	izvorno področje gline, i/, katere so bile nurejene grSko-italskc a ni tore iz Senu i na,
2.	le m pe rat uro /ga nj a,
3.	al i o bst aj ajo bistvene razi i ke v sestavi keram ike riied grško-i tajskimi amforami in amforami Lamb. 2 iz Scrmina.
Fmf. Analysis of ti if: Amphorae from Sfrmin
The aims of the analysis
Chemical and m intra logical analyses were performed u> establish:
1.	i lie source of the elay used to produce the Greco-Italic amphorae from Sermin,
2.	the tiring temperature,
3.	and whether any significant differences exist in the pottery composition of the Greco-italic amphorae and ihe t.arnb. 2 amphorae from Sermin.
Izhor v/ntia v
1/bral i smo X vzorcev / ustij grško-i tal s k ih amfor, 6 vzorcev z u^iij amfor Famb. 2 ler 3 v zorce s pokrovčkov za amlore, Vzeli smo primerke, ki so se na pogled razlikovali po barvi, trdoti ter vrsti in količini primesi. Upoštevali smo vse bistvene oblikovne različice ustij, ki so lahko odraz razvoja kakor tudi značilnosl posameznih delavnic,
Mlajše grško-ilalske a m tore:
-	oblika A 2: / 15:2 (inv. št, 171F 42: X (inv ši. R 1H9). 57: 13 (inv, St. R 291). 57: 14 (inv, St. R 152);
-	oblika A 3: t. 42; 9 (inv. št, r 357);
-	oblika A 4: /. /5; 16 (inv. St. R 2(i0);
-	oblika A 5: /. 16: ! (inv. št. R 245); i$8: 3 (inv. št, R 290).
Titi SAMPLINtr MliTHODOl.CHjY
Eight samples were selected from the rims of Greco-Italic amphorae, 6 samples from the rims of Lamb, 2 amphorae, and 3 samples from amphorae lids. Lxamptes were chosen that appeared to have distinctions in color, hardness, and the types and quantities of inclusions. We also took into account all ihe significant formal variations in the rims, as this could reflect chronological development t\s well as the characteristics of individual workshops,
Late Greco-Italic amphorae:
-	form A 2: PI. 15: 2 (inv. no. 171). 42: 8 ¡inv. no. R
189), 57: 13 (inv. no. R 291), 57; 14 (inv. no. R 352);
-	form A 3: I'l. 42: 9 (inv, no. K 357);
-	form A 4: PL 15: 16 (inv, no R 260);
-	form A 5; Pf 16 I (inv. no. R 245): 58: ,f (inv. no. R 29(1),
Am fore Lamb. 2:
-	oblika A 6: /. 16: 3 (inv. Si. R 195); -oblika A 7: t. 26:4 (iny.s!, R 113); -oblika AS: l. /7: K (inv. Št. R69); -oblika A 9: I. IS: /3 (inv. št. R 117); -oblika A II:/. 37: 11 (inv. šl. R 17);
-	oblika A 14a: t. 33: 6 (inv. št. 4).
! ,amb. 2 amphorae:
-	form A 6: PL 16: 3 (inv. no. R 195);
-	form A 7: I'L 26:4 (inv. no. R 113);
-	form A 8: PL 17:8 (inv. no. R 69);
-	form A 9: PI. IN: 13 (inv. no. R 117):
-	form All: PL 37: II I inv. no. R 17);
-	form A I4a: PL 33: 6 (inv. no, 4).
Pokrovčki /a amlore, delani na lončarsko vreteno:
- oblika PA 2: t. 23: 12 (inv, št. R 122);
-oblika PA 4: t. 24: 13 (inv. Si. R 40),38: II (inv, št, [i 4).
Wheel-made amphora lids;
-	form PA 2: I'l 23: 12 (inv no. R 122);
-	lonii PA 4: /V. 24: /.Tfinv. no. R 40); 38: II (inv, no. R 4).
Metoda
Vsebnost K glavnih (Tli Al, i e. Mg, Ca. Na. K in P) in 22 sled ni h prvin (Ag, As. Ha, Cd, Co, Cr, Cu, La> Mn. M h. Ni. Pb. Sb, Sc. Sn. Sr. Tli. V, W, /n. Zr in Y) so določili v laboratoriju ACME v Vancouvru \ Kanadi / induktivno vezano plazmo (ICP). 0.25 g vzorca so
ANAFV I K Al. METHODOLOGY
The contents of K major elements (Ti, Al, l e. Mg, t a. Na, K. and p) and 22 irace elements (Ag, Vs, Ha, Cd, Co, Cr. Cu, La. Mn. Nb, Ni. Ph. Sb. Sc. Sn, Sr, Tli, V, W, /n. /r, and Y) were determined by using the ICP technique at the ACME laboratories in Vancouver,
87
QfetHlNI »Air H Ii
razklopili v 10 ml HCIO,- UNO. - MCI - HF pri 200"C ter razredčili z. tO ml Vode. Tak razklpp je deten za magnetit, kronjit ter Al in Mn okside.
Mineraloške sestavo vzorcev smo določili /. rentgensko difrakcijo. Difraktogrami so hi I i posneti z rentgensko napravo Philips na Oddelku za geologijo. Pogoji snemanja se bili Cuu, Ni filter, moč 40 k V. napetost 20 rnA, hitrost snemanja 2(1 x/min, območje snemanja 20 70 - .10", občutljivost I \ 10', 2 x 10' in 4 x 10* cps. Hitrost papirja je bila 20 mm. min. detektorje bil piiopOticionalni števec, uporabljen je bil monokro-mator.
Prisotnost kalcita smo dodatno preverili z reakcijo z 10% hladno HCI, ker zaradi majhne količine afi prekrivanja identifikacijskih linij (pikov) ni bilo možno vedno nedvoumno potrditi njegove prisotnosti le i/ rentgenograma.
Canada. A .25 g sample was dissolved in 10 ml of HC:lOj/HNO,/HCl/HF at 200"C, and was diluted with 10 ml of water, This solution is partial for magnetite, chromile, and oxides of AI and Mn,
fbe miuetalogieal composition of the samples was determined by using X-ray diffraction. The X-ray spectrograms were taken with the Philips powder dilfraelometer at (he Geology Department, University of Ljubljana, The conditions were as follows: Cuk irradiation, Nt filter, voltage 40kV. amperage 20 mA, speed 20 x/min, range 20 7(1-10", sensitivity I i 10', 2.v 10\ and 4 10' cps. The paper speed was 20 mm/min, the detector was a proportional counter, and a mono-ehrometer was used,
1 he presence ol calcite was additionally controlled by reaction with 10% cold HCI. because of small quantities or overlapping lines (peaks) it was uoi always possible to confirm ils presence merely from the X-ray diffraction pattern,
Rezultati kemiCni raziskave
Kemijsko sestavo vzorcev podajamo V razpredelnici 22, osnovne statistike v razpredelnici 2.f.
Iz korelaetjske matrike (rnzpr. 24) ;c razvidno, da so med seboj močno povezani predvsem Ti. Al. Mg. Cr, La. Nb, Ni in V. kar kaže na prisotnost piroksenov in amfiholov. Visoka pozitivna korelaeija med C'a in Sr
je značilna tako za karbonate kot tudi za plagioklaze, Ker navedeni prvini nista izrazito koreltram z Ha, kar bi potrjevali i vsebnost plagioklazov, in \lg,knt bi kazalo na dolomit, menimo, da je prevladujoči mineral, v katerega sla vezana Ca m Sr. kalcit. Visoki pozitivni korela-cijski koeficienti med Al. Na in K so posledica prisotnosti glinenih mineralov in gliucuccv.
l aka mineralna sestava kalcit, glineni minerali, glinenei. bioiit, amfiboli in pirokseni je značilna za Hišne kamnine, ki so lahko razvite bolj ali manj karbonatno. Karbonatni tliš je zelo razširjen ob Jadranu. V okolici Sermina je razvit v pasu, ki se vleče iz Italije preko Vipavske doline in slovenskega Pri morja v Istro (SFR Jugoslavija geološka karta I : 500000, 1970; Ognibcn). V ta pas sodi tudi območje Lokavca, ki je eden od možnih centrov proizvodnje amlor (Cipriano, Carre 1989).
Kemična sestava vzorcev je dokaj enotna, Nobena od prvin ne kaže izrazil i h odstopanj, zato menimo, daje izvorni material izhajal iz. generalno istega področja, Manjše raziikc kažejo, da material ic ni bil popolnoma homogen. Vzrok je lahko \ različnih lokacijah glinokopov, heterogenosti materiala znotraj enega glinokopa ah pa nekoliko različni pripravi gline za žganje (dodajanje različne količine kremena, karbonatov, stare keramike različnega izvora).
Tin; results ok chemical analysis
The chemical composition of the samples is given on Tabic 22. and the basic statistics on 1"able 2?.
The eorrclation matrix (Table 24) exhibits a high correlation primarily between Ti, A I, Mg, Cr, La, Nb, Ni. and V, indicating the presence of pyroxenes and amphibolcs. The high positive correlation between Ca and Sr ¡s characteristic for carbonates as well as pi agio-clascs. As the cited elements are not expressly correlated to Ba, which would confirm the presence ol'pla-giocktses, nor to Mg. whieli would indicate dolomite, wc have concluded that the predominant mineral is eal-ciie. The high positive correlation coefficient for A I. Ma, and K. result from the presence of clay minerals and feldspars.
Such a mineral composition - calcilc, clay minerals, feldspars, hiolite, amphibolcs, and pyroxenes, is typical for marl-type rocks, which may contain variable amounts of carbonates, ( arhonate marl is found ill a very broad area near the Adriatic Sea. Ii is located in the vicinity of Sermiu in a hell extending from Italy through the Vtpava valley and lite Slovenian coastal region to Istria (SFR Yugoslavia Geological Map I: 500,000, 1970; < Jguiben). The region ofl ocava/. which is one of the major centers of amphora production, is also located in this same belt (Cipriano, Carre 1989).
fbe chemical composition of the samples is somewhat uniform. None of the elements exhibit any distinct deviations, and thus we consider that the source material came from a generally similar area. Minor differences indicate thai the material was not entirely homogenous. This may have been caused by various sties having been used lor clay removal, the heterogeneous
m
Smau Finim
Híizf/i: 22; Vsebrtosli glavnih (%) in sledniii < ppm ) prvin v vzorcih k em mike i/ termina.
Tíihli- 22' 'Hie couleras of the major (%} and trace (ppm) elements (rom the poitcry samples from Serimn.
Sample		TIO.		ALO,		Fe.O,		MgO		CaO				Na.O		K,0		PA				
01)4			0.50	15.09		5.98		3.18			8.00			0 94		2.65		0.538				
R1104			0.50	14.92		5.68		4.16			10.87			1.02		2.42		0.371				
tiii			0.50	14.11		6.49		3.30			8.67			0.75		2.33		0.948				
1*040			0.55	14.77		5.32		4.36			11.79				.11	2.45		<1.188				
R m			0.50	13.26		6.05		3.30			12.52			0.94		1.37		1,084				
RI 1.1			0.42	13.36		6.11		1.92			7.51			1 .(HI		2.36		1,368				
R117			0.52	14.75		6.02		3.37			5.29				.17	2.46		0.687				
RI 22			0.43	13.56		6.46		3.35			K.X4			0.80		2.22		0,935				
17l			0.55	14,55		6.06		3.70			10.51			0.98		2.16		1.750				
R189			0.40	12,52		6.12		2.74			9.47			0.73		2.22		1.448				
(ti 95			0.40	12.24		5.01		2.K0			10.81			0.73		2.29		0.724				
R245			0,45	12.5H		5.65		23)2			12.55			0,39		1.77		1.1)77				
R260			(147	13.39		6.29		2.52			10.81			0.55		2.31		1.66!				
R29ô			0 40	11,77		4.62		2.79			11.22			0.66		1.99		0.62N				
It 29 i			0.52	14,HI		5.91		4,00			12.12			0.75		2.04		0.357				
R352			0.42	11.79		4.59		2.K8			12.84			0.57		1.69		0.406				
R357			0.45	12.86		4.90		.1,	2		ft,18			0,93		1.89		0.247				
Sample		Ai?		As		H J		Cd		Co				Cr		Cu		La		Mn		Nh
(KM			1.10	17.(1		672		(1,90				14			116	34		28		! 134		12
ROM			0 25	11.0		474		1.70				16			111	37		27		1027		12
R0I7			0.40	23.0		911)		1,	0		22				109	44		26		2767		11
RlVtO			0,25	3.5		456		1.20				11			101	23		27		58J		12
R(>69			0.30	8.0		669		0.60				13			113	39		25		1044		II
lil 13			0.40	23.0		1092		0,40				18			78	44		26		2429		10
R1 ! 7			0.2S	12.0		751		0,90				17			96	43		29		1310		13
R122			0.30	17.0		6ft4		0.90				19			108	51		24		1705		11
171			0.90	14.0		789		0.40				17			112	100		30		2059		12
RIft9			11.25	19.0		1050		0,40				17			74	34		25		2562		9
fel 95			0.25	10.0		695		0.60				1!			94	36		23		1024		8
R245			0.40	17.0		738		1.50				14			96	48		23		1425		9
R260			0.30	15.0		765		1.50				15			105	3X		25		1526		11
R290			0.25	3.5		823		1.50				12			103	34		24		80ft		9
R291			0 25	11.0		489		1.00.				14			112	46		25		8K7		12
R352			0 30	9,0		902		0.90				13			90	66		24		667		X
R357			0.25	9.(1		524		1 (Kl				13			95	39		25		855		9
SilTlipic	Ni		l'h		-Sh	Kc	Sn		Sr			Tli			V		W		Zn		¿V	Y
004	100		26		3.5	13	1.5		333				7		8N		3,0		62		17	12
RlHM	101		26		SO	12	1,5		367				7		78		6.0		96		24	12
RUH	124		27		3.5	12	1.5		441}				7		86		4.0		76		IS	10
RÛ40	113		lí		4.0	12	2.0		297				ft		87		4 0		100		57	16
R069	89		17		3.5	14	2.0		425				9		84		1.5		64		47	15
RII3	74		22		3.5	12	2.0		254				Ml		74		1,5		K9		30	13
Rl 17	84		31		3.5	12	1.5		21ft				9		76		7.0		98		21	l2
R ! 22	98		2ft		3.5	13	2.0		346				8		68		2,ft		97		35	12
171	ios		25		3,5	12	1.5		416				8		97		1.5		104		20	12
R1KO	70		26		3.5	12	1.5		290				7		58		1.5		87		30	13
R195	75		27		3,5	10	3.0		309				6		65		1,5		ft9		16	10
R245	91		3(1		3.5	! 1	1.5		378				6		56		5.0		ft]		23	II
R260	t)_í		26		4.0	11	I.S		345				6		74		4.0		90		21	II
R290	86		92		6,(1	II)	3.0		406				6		60		5.0		86		17	13
R21))	92		22		i,o	12	3.0		41H				7		81		4.0		111		27	12
R352	91		2.1		3.5	11	1.5		416				7		70		4.0		83		24	13
R357	76		24		3.5	II	1.5		300				6		68		4,0		84		15	II
ft9
DROBNT NAJDBI'
Raz/it: 23. Razpon vrednosti (min nujmanjScj max največje), povprečjef*), standardna napaka ¡s:) nt devtacija (s) 17 vzorcev keramike iz Semiina Glavne prvine mi podane v %, sledilo V |ipm
Table 23 Hie tange of values (min. to max.). average (*). standard variation (s-) and deviation is) of 17 pottery samples from Sennin. The major elements are in %, the trace elements in ppm.
Pleme nt	Min	Max	X		s
Ti	0,240	0.330	0.281	0.0076	0.0312
AI	6.230	7.990	7.173	0.1461	0.6022
Pe	3.210	4 540	4.001	0.1042	0.4295
Mg	1.160	2.630	1930	0.0899	0,3 70 7
Ca	3,75(0	9 IKO	7.233	0.3659	1.5086
Na	0.290	0.870	0.612	0.0382	0,1573
K	1.140	2.200	1.7Ä?	0.0657	0.2709
P	0.082	0,764	0,370	0.0521	0.2149
Ag	0.250	1.100	0.376	0.0591	0.2437
As	3.500	23.000	13.059	1.4148	5.8333
Ra	5h.(NX)	1092.000	734.294	45.3957	187.1713
Cd	0.400	1,700	0,971	0.0999	0.4120
Co	11.000	22.000	15.059	0.7249	£9890
Cr	74.000	116.000	100.765	2.9437	12.1374
Cu	23.000	! 00.000	44.471	4.1241	17.004 t
La	23 ¡>00	3 0.01 K)	25.647	0.4846	1.9982
Mn	581.000	2767.000	1400.588	165.2 35 K	681.2846
Nh	8,000	13.0(H)	10.529	0.3846	1 5858
Ni	70.000	124.000	92.059	3.5183	¡4 5063
Pb	13,000	92.000	28.529	4.1080	16.9378
Sb	3.500	8.000	4.118	0.3137	1.2934
Sc	j 0.000	14.(8)0	11 765	0,2504	1,0326
Sn	1.500	3.000	1.882	0.1391	0,5736
Sr	210.000	440. (WO	350 000	16.1571	66.6174
Th	6.000	10.000	7,294	0.2941	1.2127
V	56,000	97.000	74,706	2.8072	11.5746
W	1.500	7.000	3.500	0.4157	1.7139
7n	62,000	111.000	8S.059	3.1.336	12.9203
Zr	15.000	57.000	26.000	2.7560	11.3633
Y	10 000	16.000	12.235	0,37X9	t. 5624
Predpostavko o i! veli nekol iko različnih skupinah keramike smo preverili s k-mean clustcrsko analizo. Izvedli smo jo tako z. vsemi analiziranimi prvinami kot tudi samo s prvinami, ki imajo večje razpone vrednosti ali kažejo na prisotnost določenih mineralov v izvornem materialu ( i i, Al. Pe, Mg, t a, Na, K, Ba, Cr. Mn, Ni. Se. Sr. V in Y). Razdelitev vzorcev keramike v dve skupini je bila v obeh primerih enaka, zato navajamo le
rezultate analize z manj prvinami.
K razdelitvi vzorcev v dve skupini so največ prispevale prvine Ti, Al, Mg in V, ki so edine, za katere je analiza variance med skupinami pokazala večjo spremenljivost kot znotraj posamezne skupine (razpr, 25). Za keramiko prve skupine so značilne visoke vsebnosti Ti, Al, Pe. Mg. Na, K, Cr, Ni, Sc, Sr, V in V ter nizke Ca, Ba in Mn. V prvi skupini je bila v glini vetjetno nekoliko viija vsebnost piroksenov, amfibolov, sij ud in glinenih mineralov ter nekoliko nižja vsebnost kalcita. V drugi skupini je razmerje obratno t si. 33) Glede na visoko vsebnost Ca za obe skupini velja, da vsebujeta precej kalcita, V skupino z manj kalcita i A) so uvrščeni vzorci 4. R4,!i 17, R 40. K 69, R 117. K
nature of the material within a single clay source, or somewhat different preparation of the clay prior to Iking (the addition of varied quantities of quartz, carbonates, or ok! pottery from various sources).
A hypothesis about two somewhat different groups of pottery was icsted with k-mcan cluster analysis. The statistics included all the analyzed elements, and also those elements with the greatest value range or those that show ihe presence of certain minerals in the source material (Ti, A I, Pe, Mg, Ca, Na, K. Ba, Cr, Mn, Ni, Sc. Sr, V, and Y). The division of the pottery samples into two groups was identical in both cases, thus only the results of the analysis with fewer elements are presented.
[lie classification of the samples into two groups was primarily due to Ti, Al, Mg, and V, as these were the only elements where the analysis of variance between I he groups showed greater variability than within individual groups (Table 25). The first group of pottery is characterized hy high levels of Ti, A I. Pe. Mg, Na. K.. Cr, Ni, Sc, Sr, V. and Y. and low levels of Ca, Da, and Mn This would indicate a somewhat greater presence
90
SUA. I Finds
ss
£ S 3 S
« £ P,S £ £	$
c: ^ rt a i	r-
(/5 — — — — r-j o	o
cJ? p § ri rj J.	't
.O «+ « m (—■ r . ktl r--	w. c»v f« ri o ^t © ©
JJ « 6 ri c i/i M J 1 O* O.
Cu i-l w "t - n-1 -t ri C	3
Matrika korelacijskill kuefieientiw. Table 24: The correlation coefficient malriK,
£ -t i rl O f- ! -f i SC -C © A i-f f| x fi p ** r; ri r? pn cj
C n r. if, -r » t r- » -f vS -t & i O — rn rM r-: o ri o r^ o, ™
■ i' 4	i r	>" - i' i
^ t( O" M w - M " » ^ 1 ® " f" _ r*i f i ® *T T *"-< t r - — — O "
a n v, <fi *-< s o 5 w w ri r-- ai C^i «h»s ri p rj — n p	—;	f^f *■•» —
Q N h	C £
U " fi ej i -i O ^ fi	© -/"i — X- —	= O ©
■ 1 i	' r
r, — — ^^ o ^ i^i H	" ^	t^ -a t
Jj O r^ ii ^ ''i " ^	"T O '—| O	9 —; r»*i
I B Ifi W fi O t y-. O- f<	■
i ^ r-, r»i f.| "t r-". t+, 'ft	© ■
r ■ i" » » "	»'
i /•« i fl ^— 5 ff- ff- -T —	rn s?0 »»"i	**'"• ©
CD t -t n s- r- n -- t 7	- o rj rj «-*;	f--t —
<■ i" 1" " 1 1 1 •	■ • 1 1	. . n
•t & i O ri r- h- «-l 't M ir. X	rl " i	f- 'fi sC
< if, rt ot r» - £ Vr © p f rrJ	t —1 r 1 s r-i	— rn -p
- ■ 5 -r St.	^ so
«r r*i P iN —; rt n M « — M f*^	C> ri	'■"! r \ —
CL '■<•'■ r « « «0 f 1 s ri « ri	iCg-Siit^
f J V, i r-, 1 — -r — f- i i O ^ -	n o n O "f	O O -
r i" 1 ' ' i 1" < f	■ 1	► ' •
•■j* & '■■ii <C — f'l -» -C -fJ v	r* i ^ 'i	O
O N C "1 O f 1 f 1 f rj O — _	tf-i O rJ ~	r-ji —■ r 1
n f4 ri X' -t ■» o — *t r- 5 T r 1 oc .pj	r-j w, c ^	— ^
.f r i — — M — — t O * — ff Qt	^ t sC « O —
1« i-i .c w< at o arm- rj »	O h x g-	m —1 x-
[j w, c -- -f ci fji, n - -r -r m - O ri -	^ i q q q ^ f'!
Mi r I TT ri oh. r 1 p- (-- o — ti ^ ^ ^ — r""i	—- T T —	ff -£ r
- n 4 - -t c -t c- fi — -x c w ri *r	p ri c: «-■	^
"	' t 1* r	' J J 1 r "
r". i r", CA X M a M ^ M o c c s o r 0"- -C	T w, -t t-	r-l ■<> r-j
U. o —. — «r, f) i - fj N - "r r; * 'n ™	^ Q T ^	O - -
j T i M N »*! -c: '»00 vi ^ r- Vi T fi M rt r-	« F- sfi f- ■*— f- 3* 5
<. 1 r. ^ rr jp ¿r-, ~ if p rr, p f- O O-- wi -r t» u%	f J — HS t - f j fl	p
p	y			3	Wi Ti		—	Vt rr, —	—	V,	o	c	3		t r*		'C PC JZ -r.
p	<		Uj	ea	/		/l a. < <	rs a	"3 u	Co	Cr	3 U	73 U		
of pyroxenes, anipliiboles, mica, and clay minerals, and a somewhat lesser presence of calcitc in tlic source clay of the first group. The situation was reversed in the second group (Fig. 33) The high Ca content in both groups indicates a high calcitc content in the source material. The group with less caleite (A) includes samples 4, R 4, R 17, R 40, R 69, R 117, R 122, 171, and R 291, while the group with more caleite (B) includes R 113, R 189, R 195, R 245, R 260, R 352, and R 357.
The same results as in the k-mean cluster analysis were achieved with normal cluster analysis, using the Ward method for joining samples and Euclidean distance for measuring the similarity. The results are presented on Figure 34.
The classification into two groups was also verified by the proportions among individual elements in the samples. Both groups can be distinguished exceptionally well on the differential diagrams AUtVCaO, K O/AU)*, MgO/AI.A, MgO/CaO, VefiJAUO* and Ba/ TiQ: (Fig, 35). The diagrams show that sample R 122 (despite its classification with k-mcan cluster analysis) is always classified in group B, and that samples R 69 and R 17 also behave atypically in some cases, Piirticularly for sample R 69, this may be explained as resulting from a somewhat different source material or preparation of the clay prior to firing, as is also indi-eatetl by the absence of microscopically visible inclusions in its ceramic matrix.
;7 v, ri -t i—* r4 t"J x> t / „ „ tr, r-i IT, O « — O — C
91
DROHKR -JAJimi
0.5

-i--1-1-1--1-r-
---1-—i-t-1""
1
Ti Al Fe Mg Ca Na K B» Cr Mn Ni Se Si V Y
,S7. .'.i,- Diagram standardiziranih povprečij za cluster A in cluster H vzorcev keramike iz Scmiinn Fig, 33: Ploi o I' standard i sed means ibr elustcr A and clustcr ii ofSennin |wrttery samples.
»
122. R 171 tn R 291. v skupino z več kalcita (B) pa R 11.1. Ii 189, R 195. ii 245. R 260, R 290. R 352 in R
357.
Enake rezultate kol k-mcaučluslerska analiza je dala tudi običajna c hi ste rs k a analiza, če smo za metodo združevanja vzorcev uporabili Wardovo metodo, za mero podobnosti med njimi pa evklidsko razdaljo. Rezultati so prikazani na st, 3-J.
Ločevanje obeh skupin smo preverili tudi z razmerji med posameznimi prvinami v vzorcih. Izredno dobra se obe skupini ločila na digramih AlXVCaO, KjOMIiOj, MgO/AhOj, MgO/CaO, i e.O./Al.O, tn Hai Ti O j (st. 35). Iz diagramov je razvidno, da se vzorec R 122, ne glede na klasifikacijo s k-mean clustcrskn analizo, vedno uvršča v skupino B ter da se tudi vzorca Ii 69 in R 17 v nekaierih primerih obnašata netipično. Predvsem za vzorec Ii 69 zato velja, da verjetno izhaja iz nekoliko d m ga enega izvornega materiala ah pa je bila priprava gline pred žganjem drugačna. Drugo domnevo podpira predvsem to, daje to edini vzorec, ki ne vsebuje makroskopsko vidnih vključkov.
Rtizi» 23 Analiza varianco za k-iiii::iT! cllistersku analizo. S
varianca, df stofinje prostosti, 1 vrednost F-lesla. Tuble 25 Ariatj&is ot variance for k-inean cluster unaljs is. varianci, df degrees of freedom, F F lest value.
	-r-- tielween Wiil		in	
	sJ dr	S7	dr	F
Ti	10.63 1	5.36	15	29.74
Al	11.34 1	4.65	15	36.51
Fe	3.85 !	12,14	15	4,75
Mg	9.5(i 1	ii.43	15	22.31
Ca	0.32 i	15.67	15	0.30
Na	5.78 1	10,21	15	8.49
K.	1.10 1	14.89	15	l.JI
Bfl	3.44 1	12.55	15	4.11
Cr	8.10 1	7.89	15	15,40
Mn	0.00 1	15.99	15	0.00
Ni	7.26 1	H.73	15	12.47
Se	8.28 1	7.71	15	16.12
Sr	0.55 I	15.44	15	0.53
V	9.30 1	6.69	15	20.82
Y	0.80 1	15.19	15	0.79
92
v.lai i Kinds
0	2	4	6	8 10 12 14	16 18
S'l. 34 Drevesnidiagram /a uluslerskct analizo vzorcev keramike v/ Sennmii Fig- jJ Tree diagram for cluster analysis nt" H urini ti pptlcry simples.
004 R 122 R 117 R 017 17] R 004 R 291 R 041) R 069 R 113 R 189 R 195 R 357 R 245 R 260 R 290 R 352
R v/.u ut ati m ¡ n i: u a ¡ < iS k í ■ raziskave
Rezultati mineraloSke analize so podani v razpre* da ¡niči 26.
Rezultati mineraloške analizo se zelo dobro ujemajo z rezultati kemičnih preiskav. Vsi vzorci skupine lJ in vzorec R 122. za katere je značilna višja vsebnost kalcita v izvornem materialu, imajo tudi v keramiki še vedno kalcit, V/urei skupine A glede na renlgenograme kalcita ne vsebujejo, Čeprav z 10 % hladno I It I skoraj vsi reagirajo.
Znotraj obeh skupin smo vzorce razvrstili tudi po icmperaturi žganja. Določitev temperatur teme (j i predvsem na količini prisotnega diopsula ter tli i ta. Rezultati so navedeni od vzorcev, žganih pri najvišjih temperaturah (nad 950°C), do vzorcev, žganih pri najnižjih temperaturah f750"C).
Pojav diopsida kaže na temperature Žganja nad 950"C (Sehomburg 1991; Grtmanist'í. al. 1980; Wansard 1990; líezeczky 1994; Maggetli. (¡aletti l9K6;Maggetu 198(i). Z rentgensko difrakcijo smo prisotnost lega minerala nesporno dokazali v vzorcih 4, k 4, R 40, R 69, 171 in R 291 (si. 36). Za te vzorce velja, daje bila temperatura žganja gotovo najmanj 950"C. Malo diopsida smo zasledili v vzorcih ii It7, R 245, R 260 in R 290, vprašljiva paje njegova prisotnost v vzorcih R 122 in R 352, Vzorci, ki vsebujejo veliko diopsida, so i timeno-heige obarvani. Visoka vsebnost karbonatov \ glini namreč pnvZTOČi, da se l e veže s Ca v silikate (p i rok sen i, gchlenit), namesto v hematit. ki daje rdečo barvo(Kjeimeycr 1985; Krcimcyer 1987). Dejansko so vzorci R 4. R 69, R17I.R4(1, R 291 svetle barve. Barva vzorcev R 122, R 195, R 352 in R 357 je bolj oranžna.
MlNERAUXÜCAL data
The results ot" inhieralogical analysis are presented on Table 26.
The results of the mineralógica I analyses agree very well with the chemical data. All samples from group B. and sample R 122, chemically characterized by a high ealcite content in the source material, Mill have calcite
present in the lired pottery, Samples from yroilp A do not show a ealcitc presence according to the powder diffraction patterns, but almost all of them react to a 10% solution of cold HCI,
Samples were arranged within both groups according to the firing temperatures, the iatter determined primarily on the quantity of (.hops i de or 11 lite present. The results range from samples lired at the highest temperatures (above 950,lC) ¡o samples fired at the lowest temperatures (750 Q.
The presence of diopside indicates a firing tempe ra tu re of over 950"C (Schomburg 1991; Grimanis a at. 1980; Wansard (990; Bezeczky 1994; Maggetti. < ialettt 1986; Maggetti 1986). The X-ray diffraction patterns definitely show the presence of diopside for samples 4. R 4, R 40, R 69, 171, and R 291 (Fig. 36). This indicates that the firing temperature was ut leasl l)5(l"{ _ f races of diopside were noted tor samples R 117. R 245. R 2fid. and R 290. u lule its presence in samples R 122 and R 352 is questionable, The samples containing high proportions of diopside are yellow-beige. A high carbonate content in the source clay results in the formation of Fe-Ca silicates (pyroxenes, gehlcnile), rather then hematite, which gives a reddish color to pottery (Kreimeyer 1985; Kreimeyer 19*7). Samples R 4,
93
Drobni najdge
AIjOJ
□ □
□ □
-L
» *
J—i I -i-J_i_j_j_I—
4 Í t 1 d i« ii 12 13 14 c.jio
MfO
□ u n
*
..........I . N ■ I i J_l -
IÎ	13	14	1Ï
MAh
I'M»,
M,»,
K jO
A t,O,
Me<»
4 S 6 7 k 10 11 I] 13 14

|t;i
• □ ° □
□ u n

. i_11 ,-i-
OJt
TiO,
St. 3$w Dilcrenci&cijski element/element diagram vzorcev keramike i/ šcnnin;!. ( ¡lavni oksidi v %, Ba v ppm. skupina A, • skupina B.
Fig. 33: DiiTercmiaJ ekmem/efenicnt diagrams for Semi in pottery samples. Major oxides in %, Ba in ppm. i I group A, * group B.
94
-
:
I




:
K mau. K i Mus
Raj;/»: 26. Mineralna sestava vzorcev keramike \/ Sennina Količina mineralov v vzorcih upada od I naprej. * - mineral je prisoten v sledovih, " mineral je prisoten v majhni količini, prisotnost minerala je vprašljiva. q - kremen, pl - plagidklaz, m
-	ono k laz, ee - kalcit, di - dinpsid, h/m - hcmatit/maghemit, m/i - muskovit/illit, le - Fe hidroksidi, a - akermanit, g - gehlcmt, hed
-	hedenbergit, z /čolni, hi - biout, s - serpentin i t, anh - anhidrit, d/a - dolomit/ankerit; act - akt molit, chl - kloru, h v - halloysh. Table 26: rhe mineralfcompositipn ofthe pottery sampJes from Sermin. Tke quantiiy ti f the mmcrals in tlie siunple deelines from I omwards, + the mineral is present in iraees, ** the mineral is present in small quamtties, 1 thc jiresenee ofthe mineral ss q uesii oiuihie. t] - (jnan/, p I - ptagioclase, or - orilmelase, ee - calcite, di - diopside, h/m - liematiie/maghemi tc, m/i - museovite^ Ulite, Fe - Fe hydrtixides, a - ¡lekemiaTiue, ¡i - (tchlcnite, hed - hisdsnbeigitc, / - zeohies, bi - himne, s - serpenlmiie, ¡inh -fljlhidrite, d/a - (iolimiue/ankeriie, uei - aetinulite, ehl ■ ehlorite, hy - hidloyslte.
	1	P"	or	ce	di	h/m	m/i	l7e	a	g	hed		bt	s	anh	d/a	act	chl	hy
004	1	2	4		3	5	+	*				*							
K004	1	2			3	4		+			*		*						
R017	1	2	*	*	#	4	3					*							
U040	3	2	*		1	*	*	*				*		*	41				
R069	1	3	*		-l	5		5				4							
RI13	I	f	*	2		♦	3			f									*
R117	I	2	*	*	4	3	5		1		5	*							
RI22	1	2	+	3	#	*	♦	*	7			+	*						
171	1	3	*		2	*					*	4		*		i			
K189	l	3	*	2		*						*							
R195	1	3	*	2		4	*		7	7	*					*			
R245	1	4	*	2	3	*	*										+		
R260	1	2	♦	♦	*	3	**		'7	*		+							
R290	I	3	4	2	J*	*	*						*						
R29I	l	3	4		-1	5	*		7	7	*	*	*						
R352	I	3	*	2	*	*	*			4			*						
R357	l	T	*	3		4	*		7			*						»	
Vzrok za odsotnost diopsida je verjetno tako v nekoliko nižji temperaturi žganja kot tudi v nehomogenem in bolj dchelozniaiem kalcitu v izvornem materialu. Izvorni material je vseboval več fosilnih ostankov ali pa je nastal i/ apnenega peščenjaka in ne iz laporja. V leni primeru namesto diposida nastajata gehelenh in ackcrmanit (Krcimever 1985; Kreimeyer 1987). ki smo ju v omenjenih vzorcih določili tudi z rentgenom (si, 37j.
Na temperaturo žganja nad SSO^C kaže tudi odsotnost ali majhna količina i I lila v vzorcih. Tako mineralno sestavo smo določili \ vzorcih 4, R 4. R 40. R 69, R 122, I 71 in R 291 iz. skupine A ter R 245, R 352 in R 357 iz skupine II. Kalcit, ki razpade pri približno 900H1 (Schomburg 1991: Grimanisi* al. 1980; Wansard 1990; Uezeezky 1994; Maggctti, Galetti 1986), je prisoten v vzorcih R 195. R 245, R 352 in R 357 Možno je, da so bili ti vzorci žgani pri temperaturi med 850 iu 900'C ali poje kalcit nastal sekundarno.
Na nekoliko drugačno tehnologijo izdelave pri vzorcih R 122. R 195 in R 352 kaže tudi to, da imajo edini nizko vsebnost illiia m visoko kremena, Kremen
R 69, K 171, R 4t), and K 291 have palc colors, Sam ples R 122, R 195, K 352, and R 357 \verc more oranje. The absenee of diopside eoukl be dne to somewhat low er liring temperature s, or mm-ho möge noti s and more
coarscly graiued calcite in the source material. I lic
source material could liave contained a higher propor-lionof fossil rem a ins, or it could havebccn formed from ealcarenite I lune sandstonc) rather than from m ari. In such c a se s. geh I en i te and ackcrmanitc are formed instead oTdiopside [Krcimever 1985; Kreimeyer 1987). I'he pre sence of bolh t lies e mineral s was conti mied Ihrough X-ray dilfraetion an a I ys i s (I'ig. 37).
A liring temperatureover 850'f is indicatcd by an absenee or minimal quanlity of illite in the samplcs. Such a mineral compositum was observed for samplcs 4, R 4. R 69, R 122. 171. R 40, and R 291 from group A. and R 245, R 352. and R 357 from group Ii. Calcite. whieh is not stuhle al tempe ra tu res o ver 900ilC (Schomburg 1991; Grimanisrtä/. 1980. Wansard 1990; Uezeezky 1994; Maggetti, Ca I et I i 1986), was presen I in samplcs R 195. R 245, R 352 and li 357. It is pos-
95
Dkwwi saidw
SI 36: Rentgenski difraktogram vzorca keramike li 40 (t. 24: i 31 /g:m pri temperaturi višji «d 950oC1 k:ir dokazuje prisoim»! dlopsida (Dj, Osiali prisotni minerali ,<o plagioklazi il!), kremen tyi in orloklaz (Or).
% 36. X-ray pattern of pottery sample R 40 (PI. 24:13) tired al li temperature higher ihan^Sd'C The temperature is established by the presence of diopside (lit. Other minerals are plagioclnses (P), quartz -(Ok and o rt hoe I ase idr).
SI. 37. Rentgenski J t Ira k lug mm vzorca keramike li 351! ft. > 7: ¡4/ žgan pri tempera tliri nekoliko nižji od 95(I''C, kar dokazuje majhna količina diopsictfl 111) in prisotnost iilila/muskoviia (I M) in kaleila (C). Izvorni material je bi! nehomogen, vseboval je delce holj debelo/malega kalcita, na kar kaže prisotnost gehlenita (O). Ostali minerali se plagioklazi (I'|. kremen ((J). K glineriec (F) m hemalit (H)
Fig 37: X-ray pattern of pottery sample R .152 fPI 57: !4) fired at a temperature slightly lower llian 9 Sfr^C, established by the Inw content ofjjliopside [ D) und presence of illite/nraseovite (1 M) and culeiie (C). The presence orgehlcniteiO) shows that the source material was non-homogenous wilh grains of coarse grained enleile. Other mineruls ;ire phigioelases (I'), quartz (Qj, k feldspar (F), and hematite (H)
96
Smai.i Kinds
*	a	a f	si
SI. .iiV. Rcntgcn^ii ilifrakiograin vzorca kcraniikc R 117 /1. 18: 13) igtm s lemperatumeni pbniodju med 75(1 in K5tK, kar dokuzujcpri(,)soiJiosi hematita.(l I) iritiokuliko veija vsobnost iliiia/muskovitnil M}.Osialj priîoini n niera h septagioktaïî il'), kremen (O), talcii (C), hedenhcrgit (Hd) m "ÎBckcmnanii (A).
f-'ig. 38: \-r:iy pu Item ol pottery sample R 157 (Pl. 18: 13) lired in ibe température range 750 - H50°C, çstabiished by llie présence o l'hématite (11) :ind slighily higher eontefll <Jf illite/mii.sCoviic ( I-MOther minefflls are plugiotlases tl'l. (¡nadz ((J), catcite(C), hedenbergite(Hd),and '.'açkonnanite (A)
SI. 39: Reiltgenski dilraktognm) wurea keramike II 113 (l 26: 4) î.k»» pri temporal un pnd 750' C, kar Lkikn/,uje visoka kolicma tllita/muskoviwll-M) Oswli minerai! sopkigiokhizi(P), kromen (Q), kalcil(C). hçmntit(11). Vgehlcnit (Ci) m 'haloysit(Hy). Fig. 39; X-ray paitem of pottéry sample li 1.13 (Pi, 26 4) lira! lu a lempcraturc lowcr than 750"C, csiablishcd by ibe jj.igh content ofillit&moscovite | |-M). Othcr minerais are plagioehises {I*), quartz (Q), cakitcfC), '.'hématite i111. ?gehlenite (C) and 7haloyÉw(Hy).
u 1
Drobne kajl/ih:
je bil morda dodan kol pustilo in ne izvira iz, gline. Za vzorce R 40. li R 245. R 29!, 4. R 4. R 357 in 171 velja, daje poleg nizke vsebnosti i Hita razmeroma nizka tLidi vsebnost kremena. Del kremena seje verjetno vezal v novo nastale piroksene. V vzorcih R 260. R 17, R 113, R117, R 189 in R 290 do take reakcije zaradi nižje temperature žganja ni prišlo in zato vsebujejo več kremena*
Temperature žganja mod 750" in 850*0 so značilne za vzorca R 17 in R 117 iz skupine A in R 189 in R 2b(J iz skupine H. lil it je v vseh prisoten v nekoliko večji količini kot v ostalih vzorcih, vendar pa vsebujejo tudi hemalii (si. 38), ki začne nastajati nad 750"C (Sehomhorg ! 991; (.i ri man i ser al. 1980; Wunsard 1990: Hezcczky 1994; Maggetti, Galetti 19X0). Barva teh vzorcev je zato oranžna (Kreimeyer 1985. Kreimeyer I9M7).
Pri temperaturi pod 750 C je bil žgan edino vzorec R 113. ki vsebuje zelo veliko illiia. kalcita in nič nedvoumno dokazljivega heinatitaali ge h len i ta (si. 39).
siblc thai these samples had been fired at a temperature between 850° and 900"C, or that the caldte was formed secondarily.
A slightly different clay preparation technique is also indicated by low illite and relatively high quartz content in samples R 122. R 195, and R 152 Quartz could have been added as a temper and would not necessarily have originated from the clay. Samples R 40. R 69, R 245, R 291,4, R 4, R 357, and 171 show low illite content and also minimal quartz, which probably was involved in the formation of pyroxenes. Formation of the latter did not lake place in samples R 260, R \ 7. R 113, R 117, R 189, and R 290 because of a lower firing temperature, resulting in a higher quartz content.
Firing temperatures ranging between 750" and 850'C are characteristic for samples R17 and 117 from group A, and R 189 and R 260 from group H, They all contain higher quantifies of illite than the other samples, but also exhibit the prescrrce of hematitc (Fig. 38). which is formed at temperatures over 75<)"( MSchomburg 199]; Grimanis ul 1980; Wansard 1990; Hezeczky 1994; Maggetli. Ualetti 1986). The hematite presence causes an orange color ill the samples (Kreimeyer 1985 ; Kteitucycr 1987).
Only sample R 113 was fired at a temperature under 750'C, It contains high quantities of illite and ealeite with no detectable hematite or gehlcnite^g. 39).
Zaključki
Kemične in mineraloške analize preiskane keramike so pokazale, daje bil izvorni material grSko-italskih amfor in amfor Lamb. 2 najverjetneje glina, ki je nastala iz kamnin karbonatnega Iliša. l ake kamnine so pogoste vzdolž obal Jadranskega morja. V okolici Sennina leži jo v pasu, ki se vleče iz osrednje I sire, preko slovenskega Pri mori a v Vipavsko dolino. Rezultat potrjuje domneve o jadranski proizvodnji mlajših grško-iialskih amfor iz Sennina ter o tekočem razvoju grško-iialskih amfor v amfore i.amb. 2, ki smo jih postavili na podlagi arheoloških raziskav. Iz tega sledi, da se je na Jadranu vsaj /e v sredini 2. si. pr, Kr. močno razvila proizvodnja amfor, ki je spremljala vzpon vinogradništva.
Manjše razlike v kemični in mineraloški sestavi kažejo, da material iz Sermina ni bil popolnoma homogen. S statističnimi metodami smo vzorce razdelili v dve skupim, ki se med seboj ločita po vsebnosti kalcita. Nekoliko rti/lična mineralna sestava izvornega materiala je lahko posledica nehomogenosti znotraj glinokopa ali pa je material prihajal iz različnih glinokopov znotraj zgoraj omenjenega področja. Možno je, daje bila tudi priprava gline pred žganjem nekoliko različna, Ker so tudi oblike usti j zelo različne, gre verjetno za gradivo iz več delavnic.
V kemični skupini A. z manj kalcita, sla dva
98
C( JNCLUSIONS
The chemical and mincralogical analyses of the pottery have shown that (he source material of the i ireco-Italic amphorae and Lamb. 2 amphorae from Sermin was most probably a clay formed from carbonate marl rocks, such as are common along the eastern Adriatic coast. Carbonate marl is found in Ihe Sermin vicinity in a band extending from nearby 1stria, through the Slovenian coastal region, and into the Vipava valley. The results confirm hypotheses about the Adriatic production of the later Grecn-Italic amphorae from Scmiin, as well as the fluid development of the Greco-Italic amphorae into amphorae of the Lamb. 2 typo, as I tad been sug-gesied on the basis of archaeological research. It follows from this that the production of amphorae in the Adriatic, which accompanied Ihe rise o| viniculture. developed intensely a I least as early as the mid 2nd ccnlury BC.
Minor differences in the chemical and mineral compost lion show that the material from Sermin was not entirely homogenous, flie samples were divided using statistical methods into two groups distinguished by different calcite contents The somewhat different minora logical composition of the source material could be a result ofnon-homogeneity within a clay deposit or the material could have come from various siies withm the above mentioned region. The preparation of the clay
i Kinijs
vzorca mlajših grsko-italskih amfor (/, 15: 2; 57,- 13; in v. St. 171, R 291), en primerek starejših amfor Lamb. 2 (/ 17. 8. inv. 5t. R 69) icr trt mlajšo amforc Lnmh, 2 (I. 18: 13; _Li 6; 37: II; iljv. št. R 1 !7, 4, R 17). Sem so uvrščeni tudi vsi trije pokrovčki zn amforc (t, 23: 12; 24: 13:38: II: inv, št. R 122, R 40, R 4).
V	skupino B, z več kalcita, sodi šest ustij, ki srni)
jih pripisali mlajšim grško-italskim amforam (r. 15: 16: 16; I; 42: 8, 9: 57: 14: 58: 3; inv. SI, R 260, R 245, R 189, R .157, R 352, R 29(1), ter primerka starejših amfor Lamb, 2 (r i6:3: 26: 4: inv. SL R 195, R 113),
V	skupim A so torej predstavniki starejših in mlajših lipov ¿mi I ur ter pokrovčki, skupina B pase /tli nekoliko bolj povezana v. grSko-italskimi amtiirami ter starejšimi amforami Lamb, 2, Razlike v arheološki tipologiji meti skupinama A in I i so neizrazite ter verjetno bolj posledica majhnega Števila vzorcev kot realnega stanja. Skupini torej kažeta manjše razlike v izvornem materialu, nobena pa ni vezana na po^¿iuiez.no časovno stopnjo ali na eno dckt\ilico.
Glede na mineralno sestavo so bili vzore i žgani v Štirih različnih temperaturnih območjih: okoli 750 "C. 75CC-850C, 850'C-900"C in nad 950"C. Pod 750 C je bil žgan samo eu kos Lamb. 2 (kemična skupina H: /. 26: 4: inv. št. R 113). Med 750'tj in 850°C sla bili žgani dve grško-iliitski atnfori (skupina B: / 15: 16. 42: S; inv. .it. R 261). R 189) ter dve amfori Lamb. 2 (skupina A: i. IS; 13: 57: ¡1: inv. it. R 117,R17). V temperaturi 850"C do 900"C' so bile ¿gane tri grško-ilalske amfore (skupina B: r. 16: I; 42: 9: 57: 14: inv.il, R 245. R 357, R 352). amlora Lamb. 2 (skupina B: / 16 3: inv, 51. R 195) in pokrovček (skupina A: / 23: i2: inv št. R 122). V temperaturi nad 950"C sta bili žgani dve grško-ilalski amfori (r. 15: 2: 57: 13: inv. št. 171. K 291), dve antlori Lamb. 2{i. I7: S; 33: 6: inv. Št. R 69,4) in dva pokrovčka (r. 24: 13; 3S: 11; inv. Si. R 40, li 4).
Ugotovljene razlike med temperaturami žganja so majhne. Možno je, da so posledica običajnega nihanja temperature v peči. Zalo je razumljivo, da ni neposredne povezave med temperaturami žganja in arheološko tipologijo keramike ter razdelitvijo keramike v dva tipa glede na mineralno sestavo.
Boljšo povezavo arheološke interpretacije z inineraloSko in kemično bi omogočila obdelava večjega števila vzorcev keramike, /a dokončno potrditev lokalnega izvornega materiala bi bilo potrebno analizirati tudi glino iz okolice Lo kavča oziroma S emu na. Dodatne podalkeo tehnologiji žganju bi lahko pridobili z žganjem le gline ter s preiskavo poliranih zbrtiskov keramike z metodami optične mikroskopije, elektronske mikrosonde m DTA,
prior to tiring could also have been somewhat different. As the forms of the runs are also highly varied, it is probable that this material was produced in several workshops.
(¡roup A, which has less ealeiie, consists of two examples of late Greco-Italic amphorae (PI 15 J; 57: 13, in v. nOS, 171, R 291). one example oi an early Lamb. 2 amphora (Pi 17: 8; inv, no. R 69), and three later Lamb, 2 amphorae (/'/ is. ¡3\ 33: 37: II, inv. ttos, R 117,4, R 171- All three amphora litis have also been
assigned to this group {PI. 23: ¡2: 24: 13: 38: II; R 122, R 40. R 4).
Group B, with more calcile. Contains six rims attributed to the later Greco-Italic amphorae {PI. 15: 16.16:1: 42:8.9: 57: 14.58; 3: inv. nos. R 260, R 245. R IX'i, li 357, R 352, R 2911), and examples of the earlier amphorae ofthc 1 amh, 2 lype i PI 16: ,f; 26 4. inv nos. R 195, R 113),
Group A thus contains representatives of earlier and later lypcs of amphorae, as well as lids, while group B seems somehow more related to the Greco-Itaiic amphorne and the earlier amphorae of the Lamb. 2 type. The differences in archaeological typology between groups A and B arc not distinctive, and are probably more the result of the small number of samples than a reflection of some actual state. The groups thus exhibit minor differences in the source material, but none related to individual ehro no logical phases or to a single production workshop
The mineral composition shows that the samples were tired in four different temperature ranges: ca. 750"t\ 750" - 850"C. 850' - 9<XK\ and over 950"C. The only example to have been fired below 7S0"C was a Lamb. 2 amphora fragment (chemical analysis group B: PI. 26: V; itiv no. R 113). fhe temperature firing range of 750" - 850'C included two Greco-11 ¡die amphorae (group B: PI. 15: 16: 42: S\ inv. nos. R 260. R 1X9), and two Lamb. 2 amphome (group A;/'/ 18: 13: 37: II: inv. nos. R 117_ R 17). Firipg temperatures of J450" - 400 V were noted for three Greco-Italic amphorae (group B; I'l 16: I; 42: 9; 57: 14. inv. nos, R 245, R 357, R 352 ), a Lamb. 2 amphora (group H; Pi. 16. 3: R 195), and a lid (group A; PI. 23: 12: inv. no. R 122), Temperatures above 950'C were used to fire two Greco-Italic amphnrae (PI. 15: 2.57: /.f; inv. nos 171, R 291). two Lamb, 2 amphorae (PI. ¡7:8; .Li: 6: inv. nos. R 69.4), and two lids (PI. 24: 13; 38: II: inv. nos. R 40, R 4).
The established differences in tiring temperatures are relatively minor, and ihcy could have resulted from the nonnal oscillation of temperatures in pottery kilns. It is therefore understandable that no direct connections exist between the firing temperature and the archaeological typology of the pottery, or the classification of the pottery into two types based on the mineral composition.
A belter connection of archaeological mlerpre-
99
dhuhm majimi
tations with mineral and chemical analyses would enable i lie treatment of a greater number of pottery samples, h would also be necessary to analyze the clay f rom the vicinity of Loeavaz and Sennin for a final de-terminalion ol ihc local source material, Addiiional data about the firing technology could easily he acquired by firing samples from these clay deposits, and through analyzing polished cross-sec t ions of pottery with the methods o (optica I microscopy, electron mi crop robe, and 131A [differential thermal analysis |,
Fina namizna in navadna	Fine Table Ware and
KERAMIKA	COARSE POTTERY
Jana Horvat
Izkop A in sonda A (t. 1-38)
Odlomek i. 25: J sodi med grško rrfečchguralmo keramiko, atíiko alijužnoiialsko, i/ poznega 5. ali 4. st. pr. Kr. (določil J. W. Hayes; Morel 1987. 113; Gamba 1986). D nor. 25; 9 je verjetno del posode vrste Gnathia iz južne Italije ali Visa (določil H Djurič). Keramiko Gnathia so izdelovali \ južm Italiji od sredine 4 do konca 3. st. pr. Kr., na Visu seje v 2, st. pr Kr, razvila lokalna proizvodnja (Kirigin 1983, 83 84) Podataciji in st ra t igralski legi v spodnjem režnju sklepam, da sla ia dva odlomka po v sej verjetnosti ležala še v predrimski plasti 4. Ostala uvožena keramika iz spodnjega režnja
je najbrž pripadala rimski plasti 5 (t. 25 6 s.10 ¡5).
Z zahodno Grčijo ali K orni lom 4. st. pr. Kr. naj hi hi I povezan slikani ski los it 4: !. i; v/ 40; določil f. W. I layes), ki je bil verjetno najden že v rimski plasti 5.
Med keramiko s črnim premazom je dobro zastopana zvrsi. ki sem jo poimenovala lJ 12 (glej sir. 166). Zanjo sta značilna mehko s vello jedro in črn, ncbleščcč in sorazmerno slabo ohranjen premaz. V tej zvrsti je bilo izdelano dno skodelice z vtisnjeno petlistno rozeto (t 4: i). Roacta je podobna tistim iz delavnice malih žigov iz Rima ali okolice (piva polovica 3. si. pr Kr,: Morel 1969, 72 73, 113 117, si. 5) oziroma rozetam s keramike, delane \ rjminiju in Adriji '»d sredine 3 dalje in v 2 si. pr Kr (Morel 1987, 115 (19, op. 34, si 16; Tamassia 1993,55, si. 22: 7:23:2; flonomi, Percito, Tamassta 1993, si. 28: 22.25:33: 56.57). V keramiki I' 12 nastopata tudi skledi z izvihanun ustjem Lainb. 36 i i. 3: 16.17). Morda gre pri i 3 17 obliko Morel 1315, k i j c značilna za pro i z voi injo v ti l mri j t i ti \ I 'atls k i nižini v 3. in 2. sL pr, Kr. (Morel 1981,104 105). Sklede z izvihanim ustjem se \ severni Italiji redkeje pojav Ijajo Se v L st. pr. Kr, (Frontini 1985, K, 17. oblika 36). V
Extknsion A and Trench A (Pi.. I-3X)
The fragment on I't. 25:5 belongs to (¡reck red-figured potiery, eilher Attic or southern Italic, from the late 5th or 4th century BC (classified by J. W. Ihiyes; Morel 1987, 113: Gamba 1986). The base on PI. 25: 9 is probably pari of a Gnathian type vessel from southern Italy or Vis (classified by 13. Djurid). Gnaihian pot-lory was produced in southern Italy from the mid 4ill Century to the mid 3rd cent BC, and local production developed tin the ¡slant! of Vis in the 2nd cenltiry BC (Kingin 1983, 83-84). from the dating and the strati-graphic position m the lower arbitrary layer, I have concluded that these two fragments most probably were originally located in the pre-Roman layer 4. The remaining imported pottery from the lower arbitrary layer probably belonged to the Roman layer 5 (PI, 25: 6-8,10-¡5).
A painted skyphos would most likely he related Io western Gtcccc or Corinth in Ihc 4th century 13C (PI. 4 13 Fig 40; classified by J. W. Ilayes), and ii was probably found in the Roman layer 5,
The black-slip pottery is well represented by a fabric thai I have termed P 12 (see pp 166). This is characterized hy a soli pale nucleus and has a black, matie. and relatively poorly preserved coaling, 1 his I ii line included the base of a cup with an impressed fivc-toafed rosctle (/V, 4; I). The ruscllc is similar to those produced a I the so-called small stamp workshop {»atelier ties petites cstarnpillesH) in Rome or the vicinity (the first half of the 3rd century BC; Morel 1969, 7273, 113-117, Fig. 5). or rather io roseites on pottery produced in Rimini and Adria from the mid 3rd century onwards and in the 2nd century B( (Morel I9H7, 11 5119. n. 34. Fig. 16; Tamassia 1993, 55, Fig. 22 7; 23: 2;
100
SUM I VINIJS
SI. 41 > Dno slikanega skifosa, t. J 13. FntoS. Klemene. Fig. 40; The base of ;i painted skyphos. PL 4; 13. Photo S, Klemene.
skupini P 12 najdemo še preprosto po I k rožno skodelico (i. 25: 6; si. 41 i, tudi dolgotrajno obliko (Morel 1981, 243 245. oblika 2980; Horvat 1995.36). Po primerjavah sodeč, bi keramiko P 12 morda lahko povezali z eno ali več severno jadranski mi delavnicami v 3. in 2. si. pr. Kr.
Med 48 odlomki keramike s črnim premazom (razpr, 27) jih ima kar 28 oblike in značilnosti P I do P 6 (glej str. 165-166). Jedro posod je iz mehke, prečiščene keramike, različnih odtenkov svetlo oranžne in raza barve. C'rn premaz, ki včasih potegne tudi na rdeče, je zelo ud. dobro ohranjen, sijajen ali nebiešeeč. P 1 in deloma tudi različice P 2 6 so zelo podobne porozneijiu izdelku s Šialcnskcga vrba, Ta je bil delan v severni Italiji, predvsem v njenem \ /hodnem območju, po vzoru arutinske keramike s črnim premazom (Schindler 1967, 40 41; Schindler 1986, 354 355; Magetti, Galctii 1986; More I 1987, 122 ss: Žuccolo 1985, 30 31). P 20 in l1 24 sta morda samo rdečkasti ali lisasti različici skupine P 1 6.
V keramiki, podobni sevemoitalski s črnim premazom, so i/delam odlomki dveh skifosov (t. 4: 12; 33: 2; si. 41) in vrč (L 34 /rt;. Gre za slare oblike, ki izginjajo v poznorepublikanskem času. Skifosi so V Adriji pogosti Se v 2. st. pr. Kr. (Morcl 1981.303 314: Dallemulle. Marzola 1977. 25, si. 8; 36,37; Tamassia 1993, 58).
Konični škode 1 i s poudarjenim robom ustja n. 3: 18; 34: 17) lahko uvrstimo med oblike Morel 2652 2654. ki so značilne za keramiko s črnim premazom, izdelano v Eirurjjj in v Padski nižini. Po značilnostih keramike P I ju lahko povežemo predvsem s severno-italsko proizvodnjo. Skodela 34: 17 (kakor tudi odlomki brez znanih najdišč ni h okoliščin t. 53: 1.3 4: si, 41) je /aradi mehkega, zaobljenega profila blizu oblikam i/ 2. st. pr. Kr. Različice iz I. st. pr. Kr. so bolj Oglate (Morel 1981.202 203: Morel 1987. 125; Kroni mi 1985. 15).
Dve skodeli s poudarjenim robom ustja (t. 3:19: 25: 7) sla bili narejeni iz keramike z rdečim premazom.
SI. 4 L Odlomld fine keramike s temnimi premazi. Od leve proti desni, od spodaj navzgor: kljunasti i/ti vek vrta (skupina P U,r j .i 7). ustje skodele [skupina P 1, r. j j. J), dob (skupina E1 14, i. 4. S), dno skifosii (skupina P 2. j 33: J t. ustje skodele (skupina P 12b. t. 25 6) in dno (t. 34:20). Foto S. Klemene. Fig. -jI: Fragments of fine pottery w ith dark slips. Prom left to right. and bonom te lop: a beaked j tie. mouth (fabric P 11, PI. 5.1 7). the rim of a boul (fabric P I. PL 53: />. a base (fabric P 14. PI. 4: S), ihe liLise of a skvphos (fabric P 2. Pi ,13. 2), the rim of a bowl (fabric P 12b. Pi 25; 6). and a base [PL 34: 20). Photo S. Klemene.
Roaomi, Peretto, Tamassia 1993, fig. 28: 22.25: 33: 56-57), Shallow bowls of t he Lamb, 36 type with evened rims also participate in P 12 pottery (PI 3:16-17). The vessel shown on PI. 3: 17 could perhaps be classified to form Morel 1315, which is characteristic for production in I Iruria and the Po River Valley ill the 3rd and 2nd centuries BC (Morel 1981, 104-105). Dishes with evened rims appear rarely in northern Italy as late as the Isl century I«" (Front in i 1985, 16-17. form 36). Tile P I 2 group also includes a simple hemispherical small bowl (PI. 25: 6: Fig. 4!). also it long-lasting form (Morel 1981.243-245. form 2980; Ilorvat 1995, 36), Judging from the analogies, fabric P 12 can be related to one or more northern Adriatic production centers in the 3rd and 2nd centuries BC.
There are 48 fragments of black-slip pottery {Table 27). and 28 of (hem have the forms and traits of fabrics P I to P 6 (sec pp. 165-166). The nucleus of the vessel is of soft, refined pottery in un ions shades of pale orange and pink The black slip, which occasionally also tends to a red east, is very hard, well preserved, and either shiny or matte, P 1 and partly also variants P 2-6 are very similar to the porous fabric from Magdalens-bcrg. This was produced in northern Italy, particularly in the eastern regions, following the prototype of Arrcti-ne black-slip pottery 1 Schindler 1967,40-41; Schindler 1986,354-355: Magellr, Galetli 1986: Morel 1987, 122 11': ZuccolQ 1985, 30-31). P 20 and P 24 are perhaps merely reddish or spotted variants of fabrics I1 1-6.
The fragments of two skyphoi {Pi. 4 /2: 33: 2; Fig 41) and a jug (/7 34: 16) were produced in a fabric similar to the northern lialie type with a black slip. This
101
DktXwé NAJIMII
Rnb listja / 25: 7jc dokaj blizu najmlajšim skodelam i/ keramike s črnini premazom in enakim oblikam \ zgodnji teri sigilati (More! 2553 2654, Cotisp. 8.1; Schmdler, Schcflfeneggcr l1)??, t, 6 a), torej veijetno sodi na sam prehod med obema načinoma izdelave.
ČaSa 2 ilverna vodoravnima ročajema (i. 34: IS) ter vrč (t, .i: 20-21/ sta izdelana v keramiki s temno sivim premazom P 13 oziroma P 14 (st. 41) Keramika je podobna neokrašemm posodam, ki so jih delali na Vjsii in v srednji Dalmaciji (Hruste 1 [J90; Hrnsie 1993, 82 83, t. I: 4,6 9|. Na Visu so bile najdene v sklopu gradiva iz 2. in !. st. pr. Kr. (podatek B, Djurič).*
Drugih zvrsti keramike s črnimi ali rdečkastimi premazi nisem mogla podrobneje Opredeliti (P K H. P 15 16, P I H; glej str. 166-167).
Megarske skodelice efeško-jonske \ rste ti. 5: K ')> so dokaj pogoste na najdiščih ob severni jadranski obali (si. 53; Maselli Seotti I9N4, 4() 51). Delavnice so ležale v Mali Aziji, skodelice so datirane v 2. st. pr. Kr in na začetek i. si. pr Kr1. Od sredine 2. St. pr. Kr. SO bile razširjene po vsem Sredozemlju {Laumonier ¡977. 3
' Oblika čaše i/ Scrmina ni običajna ah viSko keramiko (B. Djurič).
102
was an eariy shape that became obsolete in the late Republican period, Skyphoi were common ai Adria in the 2nd century BC (Morel 1981, 303-314; Dallemulle. Marzo I a 1977, 25, Fig. 8: 3Í.-37; Ta mass i a 1993, 58).
Conical bowls with emphasized rim edges (/'/, .i'. ¡X; 34: 17) can he classified to Morel forms 26522654, characteristic for black-slip pottery produced in Etniria and in the Po River valley. The characteristics of the P I fabric lype allow it be related primarily to northern Italian manufacture. The bowl shown on I'l. 34: /7 (as well as other unstratified fragments, PI, 53: 1.3-4: Fig. 41) is closer, with its gentle and rounded profile, to the forms of the 2nd century BC. The 1st century L3( vari an is arc more angular (Morel 1981,202203; Morel 1987, 125;Kroniini 1985. 15).
Two bowls Willi emphasized rim edges {PI, 3: 19: 25: 7) had a red slip. The rim edge on PL 25: 7 was io some extent close to the youngest bowls made of black-slip pottery and bad an identical form to the early terra sigil lata (Morel2653-2654;Consp. S.I; Seliindlcr, Schefienegger 1977, PI, 6a), and thus can probably be
Raspr. 27: Serniin. Številna odlomkov htiljše namizne keramike s temnim premazom po ¡/kopnih področjih. Table 27: Serniin. The number of fragments of quality table ware with a dark s(ip accord ing in excavated area.
Značilnosti keramike		Osrednje	Izkop A,	Jarek ob Rizan i	Nedoločeno
Fabric		področje	sonda A		
Izvor	Tip	Central aren	Extension,'/,	The Kjžana ditch	Unst ratified
Provenience	Type		trench A		
	P 1	1	12	3	10
	? 2	1	6	-	1
S Italija	P 3	-	6	-	2
N. Italy	P 4	•	3	1	-
	P 5	4	-		t
	PG	-	1	-	-
Grčija /Greece	P 7	-	1	-	-
	P 8	2	-	-	-
7	P 9	-	1	1	-
	P 10	2	-	-	-
	P 11	-	1	-	l
S Italija/A' Italy	? 12	1	H	-	1
Dalmacija?	i' 13	-	2	■	-
Da lina lia?	P 14	1	4	-	1
o	P 15	-	1	-	-
	P 16	1	-	-	-
Gnathia?	P 17	-	1	-	-
0	P IK	-	2	-	i
SMAI i FlNtiS
4, 7; Siebert 19X0. 65 66. 70: Kossutz 1990, 134; Guldagcr liilde 1993).
V izkopu A najdemo 17 kosov sevemoitalske sigílate B, ter 13 odlomkov dvoročajnih skodelic Sarius (razpr. 28), V sigilad B je izdelana skodelica / visečim robom ustja a S: t). Cousp. H.2. oziroma 13.3., ki jo lahko datiramo v snednjeavgustejsko obdobje, saj je vodilna oblika horizonta Dangstetten Oberaden. Mali
ročaj it. 5: 5) pripada po I krožni skodelici (,'onsp 38. ki je avgustejska do zgodnjeiiberijska. Tudi štirje žigi (t. S: 2 4, 35: 3) i pravokotnem okviru kažejo na avgušlejsko obdobje: MAE/PATI S, (G)EMELL/TTVSt .LLI/MDLCL.. (??). Žig MAI! PATISje bil najden tudi na Dcvinu pri Bratislavi (Kolnlk 1991, 73, si. 2: 4). Verjel no ga lahko povežemo z žigom MAI PATES, ki je znan samo iz okolice Bo I ogne (Mazzeo Saracino 1983. 47X 480). Sigilatni vrč (t. 35: 13) sodi v obliko Consp K. 15. Robov dveh krožnikov (t, 5: 6 7) ne moremo uvrstiti v tipologijo sevemoitalske sigi late.
DvojrOčajnc skodelice Sarius (t. 5: it) /6; 35: 4 5.10) so izdelovali v severni Italiji od zgodnje-avgustejskega časa dalje, segajo pa vsaj So do zgodnje-liberi jskega obdobja (Goudinctui 1968,533 s; Schindler
-	Kaudelka 1980, f>() ss. Mazzeo Saracino 19X5. 190 191; Vičič 1993, 157; ViČiČ 1994,33- 35),
Vsa keramika tankih sten, razen enega kosu, je oksidaci|sko žgana in ne premaza na, HI 5 (razar. 2'J: glej str. 108). Skupini H I in H 2 predstavljata dve različno trdi keramiki, brez očitnih primesi. Ta zvrst prevladuje med keramiko tankih sten v republikanskem in v avgustejskem Času (Marabiui Moevs 1973. 30.99; Schindler - Kaudelka 1075, 30 31. 163 I 66. izdelek A; I'as ano 1995), 12 odlomkov (/. 6 4 ¡3. 35: 7; si 42). ki nimajo ohranjenih ustij in so bili verjetno neo-kraSeni, lahko uvrstimo med visoke vretenaste kozarce Marabiui I 3. Te najstarejše oblike keramike tankih sten sc pojavijo v Utruriji v drugi četrtini 2. si, pr, Kr, Izven Etru rije jih srečamo na področjih, ki so jih osvojili Rimljani, od tretje četrtine 2. si, dalje. Trajajo do /god nj ea v g u s t ej skega obdobja (Vegas 1990, 94 95; Marabini Moevs 1973,49 59; López Mullor 1989,94 103.) Kozarec /. 35: 8 lahko primerjamo z. visokimi kozarci, ki so značilni za avgustejsko obdobje. Na Šta-ienskem vrhu so datirani v zgodnje- in srednje-avgustej-ski čas (Marabini Moevs 1973, 69 71), oblika 8; Schindler Kaudelka 1075, 39 40, 151, 164, t, I: 2; 2: 2.5; 3; 6). Velike luske kol okras (i, 35. 6) se pojavijo na koncu republikanskega časa (Marabini Moevs 1973, 54 55). Na Štalenskem vrhu so uporabljali tako okrašene kozarce v zgodnjuavgustejskem obdobju (Schindler
-	Kaudelka 1975, 49 51), t. 4: 13), izdelovali pa so jih v Akvilej. (Maselii Scolii 1984. 53 54. i, 1: 3; sL 3: I). i; nos lavna polkrožna skodelica je stara oblika, ki se v keramiki tankih sten pojavlja že v republikanskem času (lasano 1995), množično pa sojo začeli izdelovati v avgustejskem času. Poleg neokrašene skodelice (t. 6:
classified lo a transitional point between the two manners of production.
A cup with iwo horizontal handles (PI 34: 18) and a jug (PI. 3: 20-21) were produced in a fabric with a dark grey slip, defined as P 13 orP 14 (Fig. 41/ The pottery is similar to lindeco rated vessels produced on the island of Vis and in central Dalmaiia (Hrusie 1990; Bmsie 1993, 82-83. PL I 4,6-9). They were found at Vis in the context of material from the 2nd and 1st centuries IK (data from li. Djurid)."
Other fabrics with black or reddish slips could not be more specifically classified (P B-U, P I 5-16. P 18; see pp. 166-167).
Megarian cups of the I phesian-lonian type (iPI. 5: 8-0) ;ire fairly common ai sites along ihe northern Adriatic coast {Fig. 53: Maselii Seoiti 1984, 49-51). 1 heir production sites were located in Asia Minor, and I he small bowls arc dated to the 2nd century BC arid the beginning of ihe 1st century BC. They were distributed throughout Ihe entire Mediterranean from the mid 2nd century BC(Laumonier 1977, 3-4. 7; Sieberl 1980, 6566, 71); Kossaiz 1990, 134; Guldagcr Bildc 1993).
Extension A contained 17 pieces of northern Italic sigillata B, and 13 fragments of Sari us cups (Table 28), The sigi(lata 13 examples inc)tided a cup with a pro-nounccd hanging lip (PL 5: I). Consp. 13,2 or 13.3.
which can he dated to the middle Augustan period, as the leading form of the Dangstettcn-Obcraden horizon. A small handle (Pi. 5: 5) can be classified to Ihe hemispherical cups of type Consp. 38, defined as Augustan to early Tiberian. Pour stamps in rectangular frames (Pi. 5:2-4: 35: 3) also indicate an Augustan date: MAL' PATIS, (G)EMELL TIVS, .LU/MD1, CL . (?). A stamp with MAEi/PATIS was also found at CWSvin near Bratislava (Kolnik 1991,73, lig. 2: 4). This can probably be related to a stamp with MAE/PATES, which is otherwise known only from ihe Bologna vicinity (Mazzeo Saracino 1983. 478-480). A sigillata jug (Pi. 35: 13) belongs lo the Consp. K 15 type. The rims of two plates (Pi. 5: 6-7) cannot be assigned lo the typologies of northern Malic sigillata.
Sarius cups (PL 5: 10-16:35: 4-5. ¡0) were produced in northern Italy from the early Augustan period onwards, and ihey extend all the way lo the early Tiberian period (Goudineau 1968, 533 f.; Sehindler-Kaudcika 1980,60 11' : Maz/eo Saracino 19X5,190-191; Vic it1 1993. 153; Vicic ¡994,33-35).
All thin-walled pottery, with the exception of a single fragment, was oxidized fired and unslipped, B I-3 (Tub!? 29\ see p. 168). Groups H I and U 2 represent two fabrics of different hardness without apparent inclusions. This type is predominant among thin-walled pottery in the Republican Eitid Augustan periods I Mara*
I he Idriu of the beakers from Sermin is not usual for pottery from Vis (B. Djunc, pcrs. comm.)
11)3
I JH( JU M NAJIIEII
Razpr. 2$; Scrmin. Število odlomkov tere sigílale, skodelic Sarins in i ni Aeu po izkopu i h področjih,
Tahte 2i1; Scrmin. The number of fragments of ierra sigillata. Sarins cups, and Aeu beakers hv excavated area.
Značilnosti keramike Fabric	Izkop A, sonda A Extension A, trene h A	Jarek ob Rižani The Riiana ditch	Nedoločeno Uust ratified
Aretinska sig, A Arretine sig. A	-	14	1
Se ve moiial.sk a sig, H Northern Itn lic sig B	17	20	6
Severnoitalska sig. C Northern Italic sig. C	-	1	-
Sevetnoilalska reliefna sig. Northern Italic relief sig.	-	4	-
Skod, Salius ■ SAR 1 Sarius cUp - SAR /	-	7	-
Skod, Sarius, - SAR 2 Sarius cup - SAR 2	12	12	1
Skod. Sarius - SAR 3 Sarius cup - SA R 3	1	2	-
Aco brez premaza Aco without a stip	-	1	-
Aco s premazom Aco with a s!¡p	-	1	-
Podobno sigilali Similar to sigi 1 lata	1	1	3
Keramične skupine SAR I, S AH 1 in SAR .1. glej opis na str I (iN l-abrics SAR I. S Ali 2 and S AH 3, see descripiions bn p, l M.
3) najdemo v Serminu uidi skodelico okrašeno z žlebom (t. 6: 2), ki je še posebej /.unči i na Za avgustejsko in liberijsko obdobje (Vegas l%3 1964, 66, 83, kana 3; Marabini Moevs 1973, oblika 36. 106 j 11, 159 |60; Mayet 1975, 67, 136-137, karta 6j oblika 33; López Mullor 1989, 160-162; Vičič 1993, 158 159. t. 2: 2). Na Stalenskem vrhu so skodelice z enim žlebom in i/ ncprcmazanc keramike uporabljali eelo avgustejsko obdobje, najbolj priljubljene pa so bile v pozno-avguste jskert f asu (Seis i ndler - Kaudelka 1975. M 62. 151 152.163 166, t. 7: 28).
V skupino 13 3a sem uvrstila skodelici in kozarec iz oranžne keramike s številnimi primesmi (t. rt 16, lH: 35: 9/ si 42). Gostota in sestava primesi se od primerka do primerka močno razlik ujeta. Tudi stene posod so debelejše kot pri običajni keramiki tankih sten. Morda sodijo v to skupino ludi debelejša dna malih posod iz podobne keramike (t. /J / 4). To keramiko verjetno lahko povežemo z zgodnjo kcraimkn tankih sten, ki se pojavlja v 2. si. pr. Kr, v Adriji t DaNemu I le. Marzola 1977,27 28. si. 11:41,43; 12:44; 13:41 bts; Mangan i 1982, 102; Tama ss i a 1993, si. 6: 6:9: 6; 15: 3; Bonom i.
bini Moevs 1973,36,99; Sehindlcr-Kaudelka 1975,3031163-166, fabric A; Fasano 1995). Twelve fragments (Pi, 6: 4-¡3: 35: 7, Fig, 42) lacking preserved rims and which were probably undccoratod can be classified among the high spindle-shaped beakers of type Marahini 1-3. The se earliest forms of thin-walled pottery appeared in l-.ln.ina in the second quarter of the 2nd cenlury BC. Outside of Ktmria, they cart be found from the third quarter of she 2nd century onwards in areas conquered by the Romans. They continued lo the early Augustan period (Vegas 1990, 94-95; Marabini Moevs 1973, 4959; Lopez Mullor I9K9, 94-103). The beaker on PL 35: 8 can be compared to the high beakers characteristic for the Augustan period. They were dated to the early and mid Augnstan period al Magdalensbcrg (Marahini Moevs 1973. 69-70, form 8; Schiisdlcr-Kaudelka 1975, 39-46, LSI, 164, PI, 1: 2; 2: 2,5; 3: 6). A decoration of large scales (Pi. 35: ft) appeared at Use end of the Republican period (Marahini Moevs 1973, 54-55) Beakers decorated in this manner were used at Magdalensbcrg in ihe early Auguslan period tSchindler-Kaudelka 1975, 49-5«, PI, 4: 13). and they were produced al
104
s MAI i h fins
SI. 42, Ko/area \v. keramike tankih sten; skupini i J 3a d. 35: 'J) in IJ I <i. 6: ■I). l oto S. Klemene. Fig. 42: A beaker of thin-walled pottery: fabrics i i 3a (PS. 35: VI and B I {PL 6: 4). Photo S. Klemene.
Pcretto, Tainassia 1993, s). 38: 7] 72; 39: 77 79) in v Seveglianu (Fasano 1995 jama US 2136). Ustje kozarca (i 35: 9) odstopa od klasičnih oblik keramike tankih sten in jc podobno scvernoetruščanskim kozarcem s črnim premazom, More! 7222 (Moril 1976,483 484; M orel (981,405 406).
Samo en kozarec jc bil izdelan v sivi keramiki S temnim premazom f/. 6: i). Podoben jc obliki Marabini tO iz nepremazane keramike, ki je datirana v drugo in tretjo četrtino I. st. pr. Kr (Marabini Moevs 1973. 71 73).
Kozarci in skodelice se pojav Ijajo v približnem razmerju 2 : I v korist kozarcev (razpr. 30). kar bi tudi kazalo na republikanski in zgodnjeavgustejski čas
Aquilcia (Maselli Scoui 1984, 53-54. PI. 1:3; Fig. 3: 1). The simple hemispherical cup is an ancient shape thai appeared in thin-walled pottety as early as the Republican period (Fasano I ')')5), and ii began to he mass produced in the Augustan period. In addition to an uudccorated cup I PI. 6: 3), the finds from Semi in also included a eup decorated with a horizontal groove (/V 6:2), which is particularly characteristic for ihe Augustan and Tiberian period (Vegas 1963-E964,66,83,Map3;Marabini Moevs 1973, Ibnn 36, 106-111. 159-160; Mayet 1975, 67, 136-137, Map6, form 33; Lopez Mullor 1989,160-162: Viae 1993, (58-159. PI 2: 2). At Magdalensberg, cups with one groove, made from uncoated pottery, were used throughout the Augustan period, and Mere most popular in the late Augustan period (Schindler-Kaudclka 1975, 61-62, 151-152, 163-166, PI. 7:28)
Group II3 has been defined as containing cup* and beakers of an orange fabric with numerous inclusions (PI. 6: 16,tH; 35: 9; Fig 42). The density and composition of inclusions differ greatly for each ituii-\ ¡dual example, The walls of the vessels are thicker than
Ihe usual thin-walled pottery lypes This group could also include the thick bases ofsmal I vessels of a similar fabric (PI. 13:1-4). This fabric can probably be related to early Ihin-walled pottery Ihat appears in the 2nd cent. RCat Adria (Dallcmulle, Marzola 1977.27-28. Fig, 11: 41-43: 12: 44; 13: 41 bis; Mangani 1982. 102; Tamassta 1993. 1-ig 6: 6; 9: 6; 15: 3; Honomi, Pereiki, Tamassia 1993, Fig. 38: 71-72; 39: 77-79) and in Sevegliano (Fasano 1995, deposit L'S 2136). The rim of a beaker (/'/. 35: 9) differs from the classical forms of thin-walled pottery and is similar lo northern Etruscan black-slip beakers, lype Morel 7222 (Morel 1976, 483-484; Morel 1981.405-406),
Razpr. 29: Sefrmn Število odlomkov i/ različnih skupin keramike lankih sten po izkopni h področjih. Table 2'J- Sermin The number ul fragments of various ilttn-waJled ponery fabrics in excavated areas.
Značilnosti keramike tankih sten Fabrics oj ¡bin walled pottery			Izkop A. stilt da A Extension A. ircnch A	Jarek ob Rižani The, Rižu nu ditch
		13 1	1	1
	Brez premaza	B 2	16	-
	No slip	13 3a	4	-
Oksitiacija		li 3b	-	1
Oxidation		13 4	-	1
	Premaz	B 5	-	1
	Slip	13 6a	-	1
		B 6b	-	1
	13re/ premaza	B 7a	-	2
Redukcija	No slip	B 7b	-	3
Reduction		BX	-	8
	Premaz t Slip	B 9	1	22
105
DKOttNt NAllíltl
(Schindler - Kaudelka 1975, 214-2 Ii). V izkopu A ni ohlik in tehnik. ki so sc zaCcle uveljavljati v: kerarhiki liiukih sien v puznosvgustej skem obdobjii in iih dmgafie najdemo med gradivom iz jarka oh Riiani.
Razpr. 30: Sennin. Btevjlu odlomkov kozarcev in skodelic w keramike tankih sie» po izkopnih podroijih. TabUe 30 Sennin, The number of fragments of beakers and cups of thin-walled pottery in excavated areas.
Področje Area	Kozarci Beakers	Skodelice Cups	Nedoločeno Unstrqtißeii
Izkop A, sonda A Extension A, trench ,4	19	9	
Jarek ob Rižani The Rižarta ditch	I	30	10 _1
Pomemben delež med namiznim posod jem tvori -jo izdelki iz sive keramike (v Senninu skupina C I, glej str. 169), ki je bila zelo priljubljena v venetskem prostoru. Pojavila seje sredi 4. st. pr. Kr. z oblikami, ki so jih lončarji v glavnem prevzeli iz keramike s črnim premazom. Oblike so se le počasi razvijale in proizvodnji lahko sledimo do 1. st, po Kr, Najpomembnejša najdišča in tudi izdelovalna središča so bila v Estah, Padovi, Adriji in Al lin o (Gamba, Rula Sera fini 1984: Calogcro, Lazzarini 19X4. KI 97).
Dno s k ode le iz sive keramike ima vi isn jene žige iz koncentričnih krožcev (t. 25: 12), Tako okrašeno skodelo najdemo v Estah, v grobu Casa d< Ricovero 230. Grob je sestavljen iz irch pokopov od sredine 4. do 2. si. pr. K r. Najmlajši predmeti, ti bul i. meča m Ščit na grba, segajo v Ll C 2 (Chieco Bianehi. Calza vara Capuis 19K5. 256 258, t. 163:24). Okrasje pogost tudi v Adriji, kjer se pojavi v grobu Ca' i larzoni 3. ki je datiran po keramiki s č m i m premazom in pozni obliki grško-ilalskih amfor v drugo polovico 2. st, pr. Kr (Mangani 1982. 13 s. 16, s! 7). Najdemo ga tudi v Padovi | VI aioli 1981, 44 45, l. 8: 90). AJtinu in Oderzu (La protosloria 199f>, 44, 153. si. 9: 50; 23: 147).
Kozarec z nizkim prelomom tz sive keramike (t. X' 6) se pojavlja od sredine 4, do I st. pr. Kr. (Gamba, Ruta Serafín i 1984, 52 56, si 13). S le vil ne potkrožne škode le z žlebom pod ustjem {t. 7} v glavnem lahko uvrstimo v obliko X b, ki je datirana od konca 4 do i st. pr. Kr. ali v obliko XI a, t - varianto, ki je datirana od sredine 4, do sredine 2. st. pr. Kr. (Gamba, Ruta Sera lini 1984, 34 40). Podobne po I k rožne sk odele brez žleba ü. fi: I) bi lahko sodile v obliko XI a. 2. varianto, kije datirana v 2. do I. si. pr. Kr. (Gamba, Ruta Serafín11984, 39 41).
Melnice iz sive keramike so imele na začetku, v 4. in 3. st. pr. Kr.. maiideljnasto ustje (oblika XII). ki se je poenostavilo v 3. st. pr. Kr, (oblika Xlfl), V 2, st. pr. Kr. seje razvilo letvi Casto ustje, ki seje obdržalo najdlc.
Only one beaker was produced from a grey fabric with a dark slip [PI. /). It is similar to the Marahuu form HI ofunslipped pottery, which n> dated lo the see ond and third quarters of I he I si century BC [Marabou Moevs 1973. 71-73).
Hcakers and cups appear in an approximate proportion of 2:1 in favor of beakers (Table 30), which would also indicate the Republican and early Augustan period (Sehindler-Kuudelka 1975,214-215). Extension A contained neither the forms nor (he techniques lhat began to be ptu into effect in the thin-walled pottery in the late Augustan period, which are otherwise found among the material from the ditch along the Rizana River.
A great proportion of the tabic ware vessels were gray ware products (at Sermin, fabric C I. seep. 169), which were very popular in the Venetan region. This pottery type appeared in the mid 4th century BC in forms that the potters had primarily taken over from black slip pottery. The forms evolved very slowly, and production can he traced to the 1st century AD. The most important find sites and also production centers were at Lste. Padua. Adria, and Allino (Uamha. Ruta Serafini I9K4; Calogcro, Lazzarini 1984, 81-97).
A base of a gray ware bowl has an impressed stamp of concentric circles [Pi 25: 12). A bowl decorated in this manner can be found at liste. in the grave Casa di Rico verb 230. I he grave consisted of three burials from I he mid 4th lo the 2nd centuries BC. I he latest material, in ihc form of fibulae, a sword, and a shield umbo, extends into La Tene C 2 (Chieco Biancht, CalzavaraCapuis 1985, 256-258, PI 163:24). I he decoration is also common at Adria, where it appears in the grave Ca" Gar/oni 3, which is dated by black-slip pottery and late forms of Graeco-ltalic amphorae to the second half ol the 2nd century HC (Mangani 1982, 13 f„ 16, Pig, 7). It has also been found at Padua (Maioli 1981. 44-45. PI. 8: 90). Allino and Oderzo (La protostoria 1996.44. 153, Fig. 9: 50: 23: 147).
Lowcarinftted beakers in a gray fabric (Pi 8: 0) appear from the mid4ih lothe Lsi centuries BC( Gain ba, Ruta Serafini 1984. 52-5(\ Fig. 13). Numerous hemispherical bowls with a groov e under the rim (PI, 7) enn mainly be assigned to form X b, which is dated from the end of the 4th to the I si centuries BC, but also lo form XI a, varianl I, which is dated from the end of the 4th to the mid 2nd cent BC [Gamba, Ruta Seralini 19K4, 34-40). Similar hemispherical bowls without grooves (PL I) could well belong lo form XI a. variant 2, which is dated lo the 2nd to the i si centuries HC I (iamha, Ruta Serafini 1984. 39-41).
(.¡rav ware mortars (mm tafia) at first, in I he 4th and 3rd centuries BC, had almond shaped runs (form XIIJ, which became simplified in the 3rd century BC (form XIII). Banded rims evolved in ihe 2nd century, and continued further to the beginning of the 1st century AD {Gamba, Ruta Sera lini 19&4, 46-49; banded
106
Sma¡¿ Finds
do začetka 1, si. po Kr. (Gamba, Ruta Serafín! 1984, 4f> 4'); leí vi Casto uslje: Strazzulla Rušami 1977, si. 4: Gamba 1987. si. 10: B 2: 12:2: 13:2: 15: 2.9.10: Ckkc da Villa 1979, t, 1:2 3; 1 ? 7 2; 8: 5; si. De Min. Tortioln ¡980; 211% 232, t. 6: 7(1). Odlomki t. 3.5, Verjetno pa tudi L A'; 7 in t. 35: 11, bi lahko sodili v obliko xiii. Kos / a. 2 sc približuje tel vj5a3 temu usiju, primerek /. fi: 4 paje zelo podoben najmlajši obliki, ki jc znana iz Aluna.
Med navadno prečiščeno keramiko prevladujejo vrči s širokimi1/. 10: 3 6. 10 13) in ozkim ustjem/i. 10: 7 9). Hn vrč jc zanesljivo imel bikonično obliko it. 10: V).
Med grobo rrm škodo bil o keramiko izstopajo pekači ir. 7 /0) brez premaza, / enostavno zaključenim ustjem ali z Žlebom na vrhu ustja (Schindler -Kaudelka 1986, 2X1 2*2) (IrObih loncev, okrašenih z metličenjeflti ali preprostimi žlebovi, je zel o maloe 14: H: 25: 13 14: 36: 3 4).
{ ilindrična oljenka (t. 25: <\7 je bila narejena na lončarskem kolesu in premazana s Črnim premazom, /lebi če k je v od d z diska na nosek, i rakast ročaj je odlomljen. Sodi v \ rslo sevemoilalskih lomhnrdi¡.skih oljenk. ki so bile v L st, pi Kr, razširjene predvsem na pod roe j u Lom ba rd i j e (i ■ errares i 1986,87 89).
V izkopu A in sondi A so bili torej mik riti posamezni koščki uvožene line keramike i/ 4. in 3. st. pr. Kr. I.e-1 i verjel no pripadajo starejši plasti 4, v kateri je prevladovala prazgodovinska keramika. V mlajšem nasuiju 5, ki ga datiramo v 2. in I, si. pr, Kr„ je bilo poleg amfbr veliko fine keramike scvernoituiskega izvora, pojavlja pa se tudi uvoz s srednjega Jadrana in iz vzhodnega Sredozemlja. Prazgodovinske keramike ni Najmlajši primerki iz nasulja 5 sodijo v sred nje-vgusiejsko obdobje.
rims: Strnz/ulla Rti.scoui 1977. Pig. -I; (iamba 1987, Fig. 10: B2: 12:2; 13: 2: I 5: 2.9,10; Croee da Villa 1979, Pi. I: 2-3: 3: 2: 7: 2: 8: 5: Fig. 3: De Mill,loniolo 1986. 21 I 11'., 232. I'l. 6: 70) l"hc fragments shown on PI. ft: 3J. and probably also PI. A: 7 and PI. 35: 11, could belong lo form XIII. The fragment shown on PI. <S: 2 approaches the form of banded rims, and the example On PS -1 ■ 4 is very similar lo 1 he latest form known from Altiuo.
The plain refined clay potlery is dominated by jugs with wide \l'l. 10: 3-6,10-13) and narrow mouths (PL 111: 7-9). One jug definitely had a bieomcal form (PL 10: 9).
The coarse Roman period pottery included shallow baking dishes (PI. 9: 7-10) without a slip, and with a simple rim or with a groove at the top of the rim tSchiudler-Kaudelka 1986. 2X1-282). There were very few coarse jwts, decorated with whisk marks or simple grooves (PL 14; 11: 25: 13-14: 36: 3-4).
A cylindrical oil lamp {PI. 25: H) was produced tin the wheel and coated with a black slip. A groove ted from the central disc to die nose-like extension with an opening, and the banded handle was broken off h belongs iu the group of northern Ilalie lamps that were primarily distributed in the region of Lombard^ in the 1st century BC (Ferrntesi 1986, 87-89),
Extension A and trench A contained individual pieces oT imported fine ware from the 4th and 3rd centuries ¡it riiey probably belonged lo the earlier layer 4, m which prehistoric pottery predominated. The laier lill 5. wluclt we have dated lo the 2nd and 1st centuries BC, contained, in addition to amphorae, fine potlery of a northern Italic origin, and imports are also found from the central Adriatic and the eastern Mediterranean regions, Prehistoric pottery is not present, and the latest examples from lill 5 can be classified to the mid Au-gusian period.
OSRt dnje območje: sondi B D. S 90 AHB> S 91 C-J
(r. 39 45; 57 58)
Vrč (1.43:1 41 pripada severnojadranski slikani keramiki, ki so jo verjetno izdelovali v Spini v drugi polovici 4. in v 3, si. pr, Kr, posode so bile razširjene predvsem v Spini, Adriji ter v Pičen umu, na VisU in V Isirr (Felletti Maj 1940,43 87; Fdletti Maj J958;Bocchi Ve n de ii lia t i 1967; Hocchi Vcndemiati tL>68: Poggio 1974. 15-17; Kirigin 1983. 84: Kirigin 1992).
V sondah na osrednjem področju se med 13 odlomki posod iz keramike s črnim premazom pojavlja vsaj 8 različnih skupin (rti:¡n 27). Odlomke z značilnostmi P I. P 2. P 5 in P 12 lahko povežemo z različnimi
The Central Area: Trenches BD, S 90 A-B, S 91 c-J (/>/.. 39-45; 57-5fi)
A jug (l'l. 43: I-4) can classified among northern Adriatic painted pottery, which was probably produced at Spina in the second half of the 4lli. and in tjie 3rd century bc. I lie vessels were distributed primarily In Spina. Adria, and Picenum, as well as at the island of Vis and in lslria (Felletn Maj 1941). 43-87, FelleiH Maj 1958: Hocchi Vcndemiati 1967; Hocchi Vcndemiati 1968: Poggio ILJ74. 15-17; Kirigin 1983, 84; Kirigin 1992).
The trenches iu the central area contained at least 8 different fabrics among the 13 fragments of blackslip pottery (Ttibíe27). The fragments with characlcris-
107
DKIPIIM MAJUHl
scvcrnoitalskimi proizvodnjami (glej zgoraj, sir, 100101). Zvončasti ski los (t. 43: 7) sodi najkasneje v 2. st. pr. Kr., lahko pa je tudi starejši (glej zgoraj, sli 101). Dno posode (t. 57:3) z značilnostmi P 14 morda prihaja z Visa ¡L I i i/ srednje Dalmacije (glej zgoraj, sir. 102),
Skodela z. žlebom pod ustjem It. 57: 6) v sivi keramiki je dolgotrajna oblika, od 4. do I. st. pr, Kr. (glej zgoraj sir. 106-107).
Na osrednjem področju ni bilo prave tere sigi late in keramike tankih sten. Teri si g i lat i je podoben le en odlomek dna (t. 57: 4/.
Maloštevilne najdbe uvožene line keramike i/ osredn jega področja torej lahko datiramo v 4. ali."!. st, in morda še v 2. st. in v prvo polovico I. st. pr. Kr. S tega območja zanesljivo ni avgustejskodobnih najdb.
tics of P 1, P 2. P 5. and P 12 can be related io various northern I la lie products (see above, p. 100 101) A bell-shaped skvphos {PI. 43: 7) belongs at the latest lo the 2nd century lit", although ii could also be earlier (see above, p. 101-102). The base of a vessel [Pi 57: i) with characteristics of P 14 perhaps originated from Vis or central Dalmatia (see above, p. 103).
Gray ware bowls w ith a groove under the rim (PI. 57:6) represented a long-lasting form, existing from the 4th to the 1st ccnluries LJL'lsee above, p. 106 107).
flic ccntral area did not contain true terra sigillala and thin-walled pottery. Only One fragment of a base was similar lo terra sigillala {PI. 57: 4).
The few finds of imported fine pottery in the central area can ilius be dated to the 4th or 3rd centuries, and perhaps even to the 2nd and llic fust half of the 1st centuries IK'. If is quite certain that there arc no Augustan period finds in 111 is area.
Jarf.k ob Rižani (t: 46-51; 52: 1 7)
Najdenih je bilo 7 odlomkov keramike s črnim premazom (razpr. 27). Razen v enem primeru, ko gre za dno krožnika, oblike niso bile določljive. (> kosov sodi v skupino z značilnostmi P I 6, torej v orjetno med severnoitiiEko proizvodnjo, eden pa k P 9. Za kronologijo sklopa iz jarka oh Rižani je pomembno, do kdaj so izdelovali keramiko s črnim premazom. Naj mlajši primerki v severni Italiji imajo že žig in planin p cd ¡s, torej sodijo vsaj se ^ zgodnjetiberijsko obdobje (More) 1987. 125 127).
Tcra sigi lata je neprimerno številnejša kakor keramika s črnim premazom. Največ je severnoitalskc sigi late II, ki prevladuje skupaj z drugimi severno-ilalskimi izdelki: sigilalo C, reliefno sigilato in dvoro-čajnimi skodelicami Saritis. Zelo pomemben pa je tudi delež aretinske sigilate (razpr. 28)
An'tintka sigilata; Krožnik Consp; 20.4 (t. 46: 6 7) so poj a v lj a od poznot i beri j s kega časa dalje, ve I i k o gii je sredi I. si., sega pa še v drugo polovico 1 si
Polkrožne skodelice z ovratnikom Consp. 34ft. 46. II 12) so zelo pogoste od poznuliberijskega do fiav i jskega časa, posamič jih najdemo tudi še kasneje, pri cilindrični skodelici (t. 46; 13) gre verjetno za obliki Consp. 26 ali 27. ki sta datirani v prvo polovico I. si, Consp 27 traja še v Neronov čas. Pri t. 46: 14 gre za krožnik ali skodelico z navpično steno, torej za obliko iz 1. st, Polkrožne skodelice Consp. 36.4 (t. 46; ¡5- 17) so datirane predvsem liberijski čas, posamič pa se ohranijo Se do konca I. st, T. 47: 14 pa je odlomek stene skodelice Consp. 26. 27 ali 29 Te oblike se pojavljajo predvsem v prvi polovici 1, si.
Severnoitalska sigi lata li: Odlomek t. 46; 3
Tm: Ditch beside the River Rl?ana (/v.. 46-51; 52: i-7)
Sevqtl fragments of pottery with a black slip were found here ( Tabic 27). 1-xeepl in one ease, a dish base, the forms could noi be distinguished. Si* of the fragments belonged to the fabric with characteristics of P I -o, and were thus probably northern Malic products, and one belonged to P 9. The period of production of blackslip potiery is important for the chronology of the Rizana ditch. The latest examples in northern Italy had a stamp in plan ta pedis, and they ill us belonged ai leasi to the early Tiberian period (Morel 1987, 125-127).
Terra sigillala is incomparably more numerous than black-slip pottery. The mosl common was norlh-crn Italic sigillala B, which predominated together with other northern Italic products: sigillala C. rebel sigillala. and Sarins cups. The proportion of Arreline sigillala was also highly significant (Table 2fi).
A rwtiiw sigillala: Plates ofthc type Consp. 20,4 (PL 46: 6-7) appear from the late Tiberian period on-vi aids, and tire common in I he mid 1st century, extending into thi second half of the I si century. Hemispherical cups with a pronounced flange of type Consp. 34 {Pi 46 II 12) were extremely frequent from the late Tiberian io the Flavian period, and continued individually even later, A cylindrical cup (PL 46: 13) was probably form Consp. 26 or 27. both dated lo ihe first ha If of the 1st century, although Consp. 27 extended even into the reign of Nero. The fragment shown on PI. 46: 14 would be a plate or a cup with vertical walls, meaning a form from (lie 1 si century. Hemispherical cups of type Consp. 36.4 (PI. 46: /5-/7) are dated primarily to the Tiberian period, and individual examples were preserved even lo the end of the 1 si century. The object on PI. 47:
l()8
Smai.i Kikds
predstavlja krožnik / visečim robom ustja ah skodelico (Consp. 12 nI i 14). Zaradi oblike žlebu na notranji strani ustja ga najlažje primerjamo s Consp. 12.5.2, ki soji v mlajšo raz vojno stopnjo krožnikov ier v srednje- do poznoavgustejsko obdobje. Skodelica Consp. 14,4 ti. 46: 4) v zakrnelim visečim ustjem |e srednje- do poznoavgustejska, T. 46: 5 in verjetno tudi t 46: 2 sla dela krožnikov s poševno steno in poudarjenim ustjem, verjetno Consp. 3,2. Oblika nastane že pred sredino I. si„ večina primerkov je i / druge poloviee 1. si,, segajo pa še v 2. St. V obliko Consp. 20,4 sodita dva krožnika (t. 46; 8.9). T. 46: JO je cilindrična skodelica Consp. 2 6 ali 27 (prva polovica ali sredina I. st.). Po [krožne skodelice z malo izvihamm ustjem Consp. 37.4 (t. 47: h trajajo od Tiberija do sredine 1. st., redkeje do konca i. st. Skodelica s poudarjenim ustjem //. 47: 2) sodi v obliki Consp. 27.1 ali 29. Obe sta datirani od Tiberija dalje in segata do Nerona o/iromn do Flavijcev.
V severnoilalski sigilali C je bilo izdelano le poudarjeno ustje krožnika (mv. št. K 59 3) Consp. 2.1 (zgodnjeavgustejsko obdobje) ali Consp 3 (pred sredino L St., do začetka 2. si.).
Ustje kelihafV 47: 3) in dva nedoločena odlomka ti. 47: 6 7) sodijo med se verno i ta I sko reliefno sigi lato. Odkritih je bilo več odlomkov dvoročajnih, reliefno okrašenih Skodelic Sarius 0 47: ¡2 ¡3.1? IV/ V jarku ob Rižani nastopajo v ireit različicah keramike: v trdi SAR I in v mehkih SAR 2 in SAR 3 (glej sir. 168)
T. 47: 20 je del čase Aco brez premaza, dno t. 47: 21 pa verjetno predstav Ija ostanek čase Aco / rdečim premazom. ČuSe Aco začno izdelovati v severni Italiji na prehodu med poznorepublikanikiiu in zgodnjeavgu-stejskim časom in trajajo celo avgustejsko obdobje. Različica z rdečim premazom naj bi kmalu po začelku sledila nepremazaiiim primerkom (\Iazzeo Saraeiuo 19X5, 1XX \ 89; I .avizzari Pedrazzim 19X7),
Med keramiko tankih sten iz jarka oh Rižani prevladuje redukcijsko žgana keramika, skupine H 7 9
14 is a wall fragment of a cup of types Consp. 26,27; or 29. These forms appeared mostly in the first half of the I si century AD.
Northern Italic si$Uatu H. The fragment on PL 46: 3 represents a plate with a hanging lip or a cup (Consp. 12 or 14} fho form ol the groove on the interior side of the rim can most easily he compared with Consp. i2.5.2. classified to the latest developmental phase of plates, in the middle lo laic Augustan period. The cup of type Consp, 14.4 [Pi. 46: 4) with a rudimentary hanging hp is mid lo late Augustan. The objects shown on PI. 46: .1 and probably PL 46: 2 are parls of dishes with sloping walls and bead-rims, most likely type Consp. 3,2. The form originated even before the mid I si Century, and the majority of examples are from the second half of the 1st ceimiry, extending even into the 2nd century. Two plates (PI. 46: 8-9) belonged lo lypc Consp. 20.4, PI. 46: 10 shows a cylindrical cup of Consp, 26 or 27 (lirst hal for middle of the I si century). Hemispherical cups with small everted runs Of type Consp. 37.4 {PI. 47: /) extended from the reign of I iberius lo I lie mid first century, and more rarely to the end of the 1st century, A cup with a flat rim (Pi 47: 2) belonged to type Consp 27.1 or 29. Both are dated from Tiberius onwards and extend lo I he reign of Nero or ibe Flavians.
I lie only example of northern Italic sigillata C was a bead rimmed dish (inc. no. K 59/3) of type i. onsp. 2.t (early Augustan period) or Consp. 3 (from before the mid 1st century to the beginning of the 2nd century).
A chalice rim (PL 47: J) and two undefined fragments {Pti 4~ 6 7) were made of northern Italic relief sigillata. Several fragments were discovered of relief deeoraied Sari us cups (PI 47: 12-13. 15-/9). Three dif-ierent fabrics of them are known from the ditch by ihe Riiana, the hard SAR 1 fabric and the soli SAR 2 and SAR 3 fabrics (see pp, 168),
Part of an unslipped Aco beaker is shown on PL
St. 43. Skodelici iz keramike tankih sten: skupini H -1 (t. 48: 2) in B 5 (t. 48: S). Foto S. Klemene.
Bi. 43: Cups of thin-walled poltery: fabrics R 4 (Pi. 48: 2) and H 5 (PI 4$. 3). Photo S. Klemene.
.V/. 44 I Mlomki dveh skodelic i/ keramike tankih sten, skupine It 9 (i. 48: 15: 4V; 4). l oto S. Klemene. I't, 44: Irafimcnls offivo cups of thin-walled pollery, gre tip I! 9 (PI. 4X IS: 49: J). Photo S Klemene.
109
1)1!. MIN S -V Ji ill I
(razpK 29: glej sir, 169). Največ primerkov je i/ prečiščene sive keramike s temno sivim ali črnim premazom: B 9 (t. 48: ¡3-20; 49: 1 8; st. 44). Ta vrsta keramike je dokaj podobna izdelku I: s Stalenskcga vrha. ki se prvič pojavi v poznotiberijskem Času (Schindler - KaUdelka 1975, 33). Dobro je zastopana tudi »e premaza na siva keramika s Številnimi drobnimi primesmi, ki ji dajo grobo površino: H 48: 10 12). Lahko hi ¡o primerjali z izdelkom C s Stalenskcga vrha. ki jc redek \ avgustej-skem času in zelo številen od zgodnjeiiberijskega obdobja dalje |Schindler - Knude I ka 1975, 31 32). Najdena je bila mdi siva, prečiščena keramika brez premaza: B 7a. 7b (t. 48: 6 9). Posamič nastopajo oksidacijsko žgani primerki s premazi, ki so oranžne ali rjave barve: IM, 5, 6a, 6b (t, 4X; i 2.4 5; si. 43). Oksidacijsko žgana sta ludi kozarec /vrsii H 1 a, 48:3) in odlomek iz keramike zvrsti B 3b. Zvrst B 3h je podobna izdelku B s Stalenskcga \ t ha. ki se pojavlja že v avgustejskem času, najbolj priljubljen pa je v zgodnje-tiberijskem (Schindler - Kandelka 1975, 31).
Keramika tankih Sten iz jarka ob Ri/aili se bistveno razlikuje od tiste, ki je bila odkrita v izkopu A in datirana v republikansko in zgodnje- do srednjeav gusiet-sko obdobje. Prevlada sive keramike, pogosta uporaba premaza, okraäevanje s koleščkom, barboiioom in peščemm nanosom ter prevlada skodelic po I krožne oblike, vse to kaže na 1, st, po Kr. Skupina se tudi dobro vključuje v značilnost i proizvodnje keramike tankih si en v Padski nižini in na severnem Jadranu v I. si, Serminu najbližje proizvodno središče je bilo v Akvileji iMarahi-nJ - Moevs 1973,99. II9 ss: Schindler - Kaudetka I 975. 166 s, 214 s; Greene 1979. 6 8. 75 76. 79 ss; Sena Chiesa I 985.421 426). Le kozarec B I z reliefnim ima-stim okrasom d. 48: 3) hi hi i lahko stare jši, avgustej skodobni (Schindler - Kaudelka 1975,37 411.
Med grobim kuhinjskim posod jem so prisotni pokrovi (t. 51 .i 6/ in pekač /t 49 I4j. izstopa afriška skleda (t. 49. ¡5) vrste llaycs 194 (Hayes 1972. 207).
Pet odlomkov reliefnih volutmh oljenk a 49: 10 ¡3). ki so se začele pojavljat i v poznoavgusl ej skem
Obdobju, se dobro vključuje med drugo gradivo (farka
£977,54 ss).
47; 20. and the base on I'I. 47: 21 probably represents ihe remnant of an Aco beaker with a red slip, The Aco beakers began to he produced in northern Italy a I the transition between the hue Republican and early Augustan periods, and extended throughout I he entire A u-gusian age, The variant with a red slip would most likely have followed the unslipped examples shortly after the start of production (Maz/eo Saraeino 1985, 188-189; Lavizzari Pcdrazz.ini 1987).
Reduction fired potteiy of fab rics B 7-9 predominate among the thin-walled pottery from the ditch by the Rizana River (TaNe 29: sec pp. 169). The greatest number of examples had refined gray fabric with a dark gray or black slip: H 9</V. 48: ¡3-20: 49:1-8; Fig. 44). This type ofpottery is somewhat similar to fabric L from Magdalensbcrg, which first appeared in the laic Hberian period (SchindleT-Kaudelka 1 975, 33). I Injlipped gray pottery with numerous tiny inclusions, giving it a coarse surface, was also well represented: fabric B 8 (PI. 48: 10-12). This could be compared with fabric t from Magdalensherg, which was rare in the Augustan period and very numerous from the early l ibenan period onwards (Schindlcr-Kaitdclka I97_5,31-32). A gray refined fabric without a slip Was also found: B 7a and B 7h I Pi. 4X: 6-9), Oxidized examples with orange or brown slips appear individually: B 4. .5. 6a, 6b (/'/. 48: 1-2, 4-5; ■Fit» 43) Oxidized examples also include a beaker ol fabric B I (Pi 48 3) and a fragment of fabric B 3b pottery. Fabric B 3b is similar to fabric B from Magdalensbcrg, which appeared as early as the Augustan period. but was most popular in the early fiberian period (Schindler-Kaudelka 1975. 31),
[ lie thin-walled pottery from the ditch beside the Rizana differs greatly from thai discovered in extension A and dated to the Republican and early to middle Augustan periods. Gray fabrics predominate, and the use.of slips is common, as are rouletted, barbotine, and sand decorations Hemispherical cups predominate, and all of the above would indicate dating in the I st century AD, I lie group also corresponds well io the characteristics of the production ol ih in-walled pottery in the Po Valley and the northern Adriatic in the first century, The nearest production center to Serin in was at Aquileia (Marabini-Moevs 1973,99, I 19 If , Sehmdlei-Kaudelka 1975. 166 f, 214 f.; Greene 1979. 6-8. 75-76. 79 IV.; Sena Chicsa I9N5. 421-426). Only beaker B 1 with a relief thorn decoration (PI. 48. 3) could he earlier, from Ihe Augustan period (Schindlcr-Kaudelkn 1975.37-41 J,
Examples ol 'coarse cooking ware included lids (PI. 51: j-(S)and baking dishes (PI. 49: 14). An African dish (PI. 49. IS) of the 1 J ayes 194 type stands out [ 1 hiycs 1972. 207}.
FiVc fragments of volute relief lamps (Pi. 49 10-13). which began to appear in the late Augustan period, chronologically I'u ucll among the other material (Farka 1977, 54 ffj.
110
SM*!! I" IM»
V jarku oh Rižaniise torej pojavlja fina namizna keramika, značilna /a prvo polovico I. st. Tako najdemo Se redke poznoavgusiejske oblike, pa tudi oblike, ki so jih začeli izdelovali že pred sredino I. si. Po drugi strani ni oblik, ki so se pojavite v drugi polovici 1, st. Torej lahko sklepamo, da gre za sklop, ki je naslajal v prvi polovici in sredini I. st.
Il can ihns be staled that the ditch beside the River Ri/ana primarily contained fine tabic ware characteristic for the lirsl halt oil lie Is! century. Rare late Augustan forms also appear, and forms that began to be produced prior to the mid 1st century are also represented. On I he oilier hand, nn forms are p ie.se nt thai appeared in the second half of the 1st century. It can thus be concluded that ibis was a complex that originated in the lirsl half and Ihe middle of the 1st century7.
Nedoločena lega (t. 52:8-17; 53- 56}
Med keramiko, najdeno v Sermiiiu. za katero pa i te poznamo podrobnih najdišč nih okoliščin, je nekaj primerkov, pomembnih /a kronologijo in tipologijo (razpr. 27). Vre s kljunastim i/livkom (t. 53: 7: v/ 4 i) je e trušča ns k a oblika, značilna za 4, do 3- st. pr. Kr {M orel 1981,379 ss, oblike 57001. Med scvcmoitalske proizvode s črnim premazom i f 2. si. pr Kr. verjetno sodila globoka skleda z navznoter /upognjenim ustjem (I 53: 5). MnreI 2264 (Morel 1981, 156 157), ler čaša it. 53: 6), ki verjel no pripada obliki More! 7222 ali 7224 a (Morel 1981,405 4(17). Konične skodcle s poudarjenim robom ustja ft. 53/ t 4) so sevcnioiialski izdelki 2. m i st pr, Kr V drugo polovico 2, iti na začetek I. si. pr Kr. sodi odlomek megarske skodelice efeško-jonske vrste (t, 54: J). I/republikanskega časa je tudi odlomek kozarca i/ keramike tankih sten zvrsti II 3a (t. 54: 3). Med izdelke, ki so avgustejskodobni in tudi mlajši, i/ L st. po Kr., lahko uvrstimo keramiko tankih sten ii. 54: 2,4), skodelicc Sarius (!. 54: 5 7). reliefno olj en k o //. 54: <in se\ cruoitalsko sigilato I) / žigom inplanta pedis, oblike Consp. 34.
Veliko je skodei in melnic iz sive keramike (t. 54: i! i5; 55: i 10). Med letvičasiimi usijt melnic (t, 55 1.3 4) je t. 55: 3 zelo podoben razvojno najmlajšim oblikam iz avgusiejskega časa in I. hi, po Kr. (( roee da Villa 1979. t. 11 2-3; 3: 2: 1: 2: 8: 5; si. 3). Med kuhin jski m posod jem izstopata pekača it. 56: S 9) ter pokrov a 56: 7; Schitidler - Kaudelka 1986,28I 285).
Unstratifihd Pottery (Pl. 52: H-!7: 53-56)
Some oi the potlery found at Serniin consists of examples important for chronology and typology, but for which the specific circumstances of discovery are unknown (Table 27). A jug with a beaked mouth {Pl. 53 7; Fig. 4I) would represent ail Ltrnsean shape, characteristic for the 4th to 3rd Centuries BC ( Morel 1981, 379 If., form 57(101, Items that could probably be considered as northern Italic products with a black slip from the 2nd century IK' include a deep bowl with an inverted rim (PI, 55: 5), Morel 2264 (Morel 1981, 156157). and a beaker (Pi. 53: 6). which probably belongs lo Morel 7222 or 7224a (Morel 1981,405-407). Conical eups with emphasized rim edges (PI. 53: i-4) are northern Italic products of the 2nd and 1st centuries BC. A fragment of a Mcgarian cup of the Fphesian- Ionian type (Pi 54: I) can be classified lo the second half of the 2nd century and the beginning of the Isl century BC. The Republican period is also represented by a fragment of a beaker ojgihin-wa I led fabric B 3a (Pl. 54: 3). the products that can be da led to the Augustan and later periods of the I si century AD include thin-walled pottery (PI. 54: 2,4), Sarins cups (Pl. 54: 5-7), a relief lamp (PI 54: 6'), and northern Italic sigillata 11 with a stamp in plunk! pedis, of form Consp 34.
rhere arc many dishes and mortars of gray pottery (PI. 54: 11-15: 55: I-10). Among the banded mortariae ri ms (PI, 55:1,3-4), the example on Pl 55: 3 was extremely similar lo the latest developmental forms from the Augustan period and the I st century AD (C'roce da Villa 1979, Pl. 1: 2-3; 3: 2; 7: 2: 8: 5; Fig. 3). The coarse kitchen ware featured baking dishes (!'/ 56: 8-9), and lids (PI, 56: 7; Schindler-Kaudelka 1986,281-285).
Preluknjane keramične kroglice
Circular Clay Wiights
Kroglice so večinoma narejene i/ prečiščene, oksidacijsko žgane keramike (H 45), Le sedem primerkov vsebuje Številne bele primesi, en kos pa primesi zdrobljene keramike, Harve so bež (24 kosov), oranžne (18 kosov), rjave (7 kosov), temno rdeče (5 kosov) in
These weights were primarily composed of re-lined, oxidation fired clay (Fig. 45). Only seven examples contain numerous white inclusions, while one fragment has inclusions of crushed pottery. The colors include beige (24 fragments), orange (18 fragments).


11
[JWHIML S/Jljlsl
sive (3 kosi). VeČina kroglic je bila najdena v zgornjih dveh režnjih izkopa A, to je v rimski plasti 5, ter v jarku ob Rižani (razpr. 31). Po legi na najdišču in po tehniki i zdela ve jih lahko postavimo v rimsko obdobje. Kroglice z luknjico so verjetno uporabljali za uteži na ribiških mrežah (Vrsalovič 1979, 327; Cunja I9K9 b, 35}.
Področje Area	Število Number
Izkop A, sonda A/ Extension A. trench A -	1, in 2, re/:cnj / 1st and 2n&arbitrary layer -	3. režcri] / 3rd qrbitrary layer • brez globi ne / Unstratified	_39 3
Osrednje področje / Central area	1
Jarek oh Rižani The Rižanu ditch	14
M cdo ločeno 1 Inst ratified	15
brown (7 fragments), dark red (5 fragments), and gray (3 fragments}, [ be majority of Weights were found in the upper two arbitrary layers of extension A, i.e. in layer 5. and in the ditch beside the Rizaua (Table 31). In terms of their location at the site anil the technique of production, they can be classified to the Roman period. Such objects were probably used as fishing-net weights (Vrsalovič 1979, 327; Cunja 19X9 h, 35).
Razpr. 31: Scnnin. Število preluknjan i h keramičnih kroglic |xj Izkopnih področji h.
Table 31, Sermin. The number of perforated ponciy spheres hv excavated area.
St. 45 Sermin, i/kop A, plasl .S. Keramične uteži, M. 1:2,
PI. 45. Sermin. extension A, layer 5, Circular clay weights, Scale 1:2,
112
ZAKLJUČEK	CONCLUSION
Prazgodovina	Preh istory
Vesna SvrtličIč
Na rezultate analize prazgodovinskih najdb iz Sermina, izkopanih v letu I987, so gotovo v veliki meri vplivale specilične okoliščine izkopavanj ( hitro iz\ edena zaščitna izkopavanja, majhne površine sond) kakor tudi dejstvo, da so najdbe zaradi kasnejših posegov na najdišču deloma ležale v sekundami legi.
Datirane keramične najdbe so skoiicentrirane v nekaterih časovnih segmentih m na različnih delih najdišča [R<ir, /J).
Majhno šle vilo najdb iz sonde C in posledično le pet datiranih kosov onemogoča zanesljivo ugotavljanje poselitve na tem predelu najdišča, Po keramičnih fragmentih obstajajo indikacije za poselitev v neolitskem časti ter v mlajši oz. pozni bronasti dobi. Gotovo m naključje, da so z izkopavanji v letih 1990 in 1991 v neposredni bližini ugotovili intenzivnejšo neolitsko poselitev (slf 18: 3.5 6; Snoj 1992; Gilli, Montagnari Kokelj 1992).
V	izkopu A, v plasti 4. ki je nastala v vkopani litši s stenami, grajenimi v suhozidni tehniki, je očitna koncentracija najdb iz srednje oz. mlajše bronaste dobe, velik delež najdb pa je uvrščen tudi v mlajšo oz. pozno bronasto dobo ler v pozno bronasto oz zgodnjo železno dobo. Stavba očitno sodi v1 ta časovni razpon.
V	sondi II sla poleg najdb, datiranih v mlajšo in pozno bronasto dobo. dobro zastopani tudi nekoliko mlajši obdobji, 10 sla pozna bronasta doha in razvita železna doba.
Kaže, da se je ležišče poselitve v prazgodovinskem času premikalo z roba pobočja scnninskega hriba (področje sond A in C) proti zahodu, \ smeri sonde It. ki ima tudi nižjo nadmorsko višino, Po količini najdb je čas razvite železne dobe oz. starejše železne dobe v srednjeevropskem Smislu (nekako med 7. in 5. si. pr. Kr,) v Serminu slabo zastopan.
Najstarejše hronasiodohne najdbe sodijo v srednjo in mlajšo bronasto dobo. tako npr. globoka skleda z izvihanim ustjem (i 29: ¡.i), skodelice s klekom (j. 2iS.' 23 24), bunke ter nekatere vrste žlebljcnega okrasa na oslen ju it. 30: 12 17,2i; 34, 12). Po kulturni pripadnosti se uvrščajo s oblikovn i spekter kaštel irske kulture Trža-
The results of Ihc analysis of the prehistoric finds from the 19X7 work al Sennin were influenced to a large extent by the circumstances of the excavations [rescue excavations with insufficient time, and the small size of the trendies), as we JI as by the fact that the prehistoric finds had frcequently been redepositd in later contexts.
The dated pottery finds arc concentrated in distinct chronological segments. Their more detailed distribution (Table 13) provides the framework for the analysis of the excavated areas.
The small quantity of finds from trench (_ contained only five datable sherds, and there is consequently insufficient information in order give :i reliable date for the settlement in this pari of the site; The pottery evidence suggests the existence of settlement in the Neolithic period and also during the late Bronze Age. It is probably not coincidental that in the excavations of 1990 and 1991 m the immediate vicinity, more extensive remains of ncoIiLhic seit lenient were rcciirdcd (Fig 18: 3.5-6; ¡Snoj 1992: Chili. Montagnari Kokclj 1992),
Layer 4 of extension A, interpreted as the sunken floor of a building, contained a concentration of finds from the middle and late Bronze Age (Bronzo Medio ¿' Recenw). whilst a large part of the finds were also attributed to the late Bronze Age t Bronzo Recente e Finale), and to the late Bronze Age and beginning of Hie early Iron Age(B>vn~o Finale e Prima eliidelferro). I lie building was presumably Occupied in these periods. In trench B, in addition to finds datable to the early and late Urnlickl C ulture, somewhat later periods are also well represented, such as the late Bronze Age and early Iron Age,
The archaeological evidence suggests that the nucleus of settlement at Sennin in the prehistoric period moved from the bottom of the hill (the area of trenches A and C) towards the west at a lower level (in the direct ion of trench B). The early Iron Age(7th-5th cent. HO appears to have been poorly represented at Sermin on the basis of the quantity of finds recovered
The earliest Bronze Age finds belong to the middle and late Bronze Age, such as a deep ho\* 1 with
113
žari n ci >■
škega Krasa in furlanskega prostora (Gabruvec 1 40 51; Viiri 1983; CAssola Guida, Viiri I £>KK> Posebej zanimivo je roževinnsro kolesce s spiralnim okrasom (t. 2:6). ki ga najsorodnejši naselbinski najdbi i/ Benečije datirata v srednjo bronasto dobo(Bcllato, Beltimani 1984, lav, ^ 6 7: Salzani 1987, 113. lig. II7), okras pa
zasledimo v islem času preti v sem na ko\ niskib {bronastih in zlatih) predmetih od Grčije do severne Evrope (Hachmunn 1957: Bouzek 1985). Vetje mri: pa je pomembna tudi podobnost S spiralnim okrasom na kamnitih ploščah iz Nezakeija, ki so datirane od 7. si, pr. Kr. dalje.
Posebnost senu ¡tiske hronastodohne naselbine je nižinska obmorska lega, prav takt) pa tudi očima odsotnost jasno razpoznavnih kamini i h obrambnih struktur, ki SO ena g lavi it h z n ae i inost i na se 1 h i n ka šle 11 rs k e k n 11 ure, pa tudi bronastodobnih istrskih naselbin (Bačič 1970, 844). Podatek, da je bila tudi bližnja bronastodobna naselbina Kaštelir nad .lelarji, utrjena s kamnitim obzidjem žc od srednje bronaste dobe dalje ¡Maselli Scoiii 1986 a, I fit)),je dodatna potrditev teze. daje imelo nižinsko serminsko naselje posebno funkcijo v času kaštelirske kulture srednje in mlajše bronaste dobe. Omeniti seveda velja tudi možni obstoj manjšega kašlelirja na vrhu ser minskega griča, ki pa ni raziskan (Marehcsclti 190.1,72.1. VII1/7).
Kaže, da se je poselitev Scrmina neprekinjeno nadaljevala v čas pozne bronaste in zgodnje Železne dobe. To obdobje vidimo npr. v latvicah (/. j. I 2; 29: 6 -8; 40: I i), ustjih z izvihamut robom in ravno zgornjo ploskvijo (t. 27: /S 14), dvokrakem ročaju (f. 29: 4), pramenastem okrasu (Cardarelli 1983, 102, 110, tav 3 I: 11,12; Maselli Scotti, 1'aronuzzi 1983, tav. II: 14, ¡5.24; VI: 5,7). Tovrstna kontinuiteta je le v redkih primerih izpričana v naselbinah od Istre do Furlanijc (za problematiko kontinuitete istrskih naselbin C Jabrovec. M i ho vi -lic 1987, 318 320)."
Dragocene podatke za obstoj prede I oval no-obrtniške dejavnosti v okviru serminske naselbine daje preliminarna objava raziskav v letih 1990 in 1991 z najdbo kalupa iz peščenjaka zn ulivanje plavutastih sekir s Imasto poudarjenim prehodom telesa v rezilni del (si, 46: Snoj 1992, t 6). Tovrstne sekire, datirane v 11. oz, 10. st. pr. Kr.. so razširjene na eni sirani od Istre preko vzhodnega dela I tirlanije do Posočja in Koroške,
na drugi pa v severni in srednji Italiji od Pada do Umhrije (Žbona - fTkmam Bavdek 1996, 59. 68. si. 3), Očitno
najdba kalupa dobro nakazuje pomen senu ¡tiske naselbine, saj dokazuje domačo proizvodnjo tega tipa plavuia-
* Temeljito o tem Cardarelli 198.1, s. v,, T. 2.1, izpričano kontinuiteto pripiše lekaStelirjem Šiurje, Tatoaf(Moniupiiia) i rt Jelarji (Hlleri); k temu Maselli Seutu 1986 a, 16» Maselli Seotti 1989, 279 s; /a Furlumjo Viiri I9K3, z:i naselbino v Po/zuolu je npr. /na i i In a prestavitev naselbine / lokacije Hmidii Roggia na lokacijo Custdlicredei Ciasliei.
au everted rim (Pi >Q; 1,1), and carbialed cups (PI. 28: 23-24), protuberances, and several types of grooved decoration on the walls (PI. 30: /2-17.21:34: 12). They can be classified in terms of a formal spectrum corresponding to ihc Caslcilieri Culiure of the Trieste Kai si and Friulian regions (Gabrovcc 1983,46-51; Vitn 1983; C&ssola Guida, Viiri 1988). A small hom wheel with a spiral dccoration is particularly interesting (PI. 2: 6), dated by similar settlement finds from the Venetian region to the middle Bronze Age I Bcjtlilo, Bcllintani 1984. PI. 6:6-7; Salzani 1987, II3. Fig. 117), whilst parallels for ihe decoration can be found primarily on metal (bronze and gold | objects from Greece to northern I Europe (Hachmaiin 1957; Bouzck 1985). The similarities with the spiral decorations on stone slabs from Ncsac-tium, dated from the 7th ccntury Hi" onwards, are also probably significant.
One peculiarity of the Bronze Age settlement at Sermin was its lowland location on the coast, as well as the apparent lack of clearly recognizable defensive Structures made of stone, which is normally one of the main characteristics ofCastellieri Culture settlements, as well as other Bronze Age Istrian settlements (Bacic 1970,844). The fact that the nearby Bronze Age sett lenient pf Kastelir above Jclaiji (Monte Castellier degli Llleri} had been fortified with a stone rampart from as early as the Middle Bronze Age onwards(Maselli Seolti 1986 a, 160) is additional confirmation of the thesis that the lowland Settlement Of Sermin had a particular function in the period of the middle and late Bronze Age C aslcilieri Culture. The possible existence of a small fortification On the summit Of Sermin - which has not been excavated - should also be mentioned (Mar-ehesetli 1903, 72, PI. VII1/7).
ll would appear thai settlement at Sermin continued without interruption in the laic Bronze Age and the early Iron Age, This period is reflected, for example, in small howls (Pi 3: 1-2; 29: f,-X; 40: II), rims with everted edges and a tlat upper surface (Pi 27: /.i 14), a two-pronged handle (PL 29: 4), and streaked decoration (Cardarelli 1983,102.110, Pi, 31:11-12; Maselli Scotti, Paronuzzi 1983, PL II 14,15,24; VI:5, 7). Such a continuity has been recorded only at a very small number of settlements from Isiria to Friuli (for problems of the continuity of the Istrian settlements see Gabrovec, Mihovilie 1987,318-320),*
Valuable data for the existence of manufacturing/ craft activities in die context of the Sermin settlement comes from the preliminary reports of the excavations
' Cardarelli ll>X3, a.v,, PI. 23, attributed.such continuity only lo the casteUieri sites of fitorje, Monruprnn, and Jehirji (Ellcri}; on ihi^, Maselli Scotti I98ii a: MjiscIIi Seotti 1989, 279 t; for I riiili, Vuri I9K3, far the settlement ill 1'iwuolti. Rir example, the minster of the hlihilalion site from Hraida Kifggiii in Castelliere dei Ciastiei was important.
114
('mil UMCtts
SI. 46: Scrmin, kalup za vlivanje plavutastih sekir, kamen, M. 1:2 (po Snoj 1992.16).
Ft a. 4f>; Scrmin, a mould for easing winged .is si; s. stone. Scale 1:2 (from Snoj 1992, PttS).
-■lih sekir in jasno določa mesto Semtina kol obmorske postojanke v stikih med obema obalama Jadrana v tem času.
Ker izhajajo seruiinskc najdbe iz nižinske obmorske (pristaniške) naselbine, jih je težko dokončno uvrstiti v določeno regionalno kulturno skupino širšega področja ( ti/mt lilritn' v železni dobi Najstarejši horizonti so namreč tako pri istrski kol pri notranjski skupini siarejše železne dobe definirani pretežno IW podlagi grobnih o/ depojskih najdb (Ciabrovee. M i hov i lic ll>K7: Ciušiin 1973 ¡h ]')79). Aimlogijenekaterih keramičnih fragnten-ti>> / najsiarejSo stopnjo grebiiča iz Umske gradi ne kot tudi tiste mlajše z naselbinskimi najdbami s Križne gore U 3: i 2: 20 3,6 8; 31: 8 9: $pa dobro nakazujejo mesto Sermina kol naselbine z očitno intenzivnimi stiki / obema skupinama.
Razvita žele/na doba je v Serminu zastopana le z redkimi najdbami (1.26: II). 39: 14, /4a; 40; 1,3). Šele objava gradiva v izkopavanj v letih 1990 in 1991 bo pokazala, če je to realen odraz skromne poselitve v tem času. Morda ni naključje, tla je za Številna grobišča notranjske skupine prav \ tem času značilna prekinitev v pokopa vanju (npr, Šinihftl Pod Kae uljem in Mačkove: CJuStiii 1979. T. 37 50: Križna gora: Urlcb lL>74: Iritovo l rleb 1980; Hrežee: Ruaro I osen et nI. Ik>77, »Keltska« itekropola s Ponikvah pri Škocjunu: Righi I9K2. z nekaj grobovi iz 10. 7. st. pr. Kr. ter glavnino grobov iz 4, 1. si, pr. Kr,>. Plodni stiki notranjskih
in 1990 and 1991. with the discovery of a sandstone mould for ousting winged axes with a sharply emphasized transition Irom the body to ihe blade (Fig. 46; Snoj 1992, PI. 6), Such axes, dated to the llth and 10th centuries BC, arc distributed both from I stria through the eastern part of Friuli to the SoCa River valley and Garintliia, and also in northern and central Italy from the Po River to Umbria (/.bona-1 rkman, Bavdck 1996, 59, 68, Fig. 3) The discovery of the mould obviously shows the significance til" the Sermin settlement, as it proves local production of this kind of winged axe, and clearly designates the site of Scrmin as a coastal station in contact with both Adriatic coasts in that period.
Since the Sermin finds come from a lowland coastal (harbour) settlement, ii is di n icult to classify them into a specific regional cultural group of the broader Caput Adriaearea in the Iron Age, The earliest levels of the Isiriati and Inner Caniiolan (Notranjska) groups ol the early Iron Age were primarily defined on the basis of grave-goods or hoards ((iabrovec, Mihovilic 1987; GuStin 1973 and 1979). The similarity between several pottery sherds from Sermin lo those from the earliest phase of the cemetery ¿it Limska Gradina, as well as later examples among the settlement finds from Kriina goia (PI. 3: 1-2; 29: 3.6-8; 31 8-9; .15: 7) implies close contact with both cultures.
The early Iron Age is represented til Sermin with few finds (PI. 26: 10 39: 14.14a: 40: 1.3). Publication of the material from the 1990 and 1991 excavations will show whether ill is is an acc urate reflection of limited settlement in this period, Perhaps it is not coincidental that the numerous cemeteries of the Inner Camiola group are characterized by an interruption of burial at this time (e.g. Smihel - Pod Kaculjemand Maikovc: G us tin 1979, Pi. 37-50; Kriina gora: Urleb 1974; Tmovo: I !rleb ] 9K0; Hre/eci Ruaro I .oseri et ai. 1977; the »Celtic« cemetery a i Ponikvc nearSkocjan: Righi 1982. with so me graves from ihe 10th-7th century BC. and most graves from the 4lll-lsl cent, BC). The close contacts of the Inner Carniolan sites with Italy arc almost entirely broken off at the end of ihe 7th ceniury Ut" (Ciabrovee 1987, 159). Perhaps Scrmin, as a coastal settlement, was an intermediary in ihese contacts, and thus its importance was reduced in response to the changes occurring in Inner Cat niola. Questions related to the possible causes of such a situation remain unsolved, along with Ihe evident prosperity ol the 1st i tan. Hoc a, and Lower Carniolan groups in 111 is period.
The period from the second half of the 5th century to the beginning of ihe 2nd century BC is represented by several fragments ofHellenistic imported pottery: Creek red-tigured ware (PL 25: 5). a painted skvphos (PI, 4: 13), a jug of northern Adriatic painted ware (PI 43 1-4), and a jug with a beaked spout (PI. 53: 7). The Ccitosa fibulae can also be assigned to the same period (PI. 1; 1-3: 3'L !). Bronze pendants in the
115
7.AM H I I k
najdišč7. Italijo se skoraj popolnoma prekinejo z zaključkom 7, si. pr. Kr. (Gabrovec 1987. 159). Morda je bil Sermin kot obalna naselbina eden od posrednikov teb stikov in je torej bilo zmanjšanja njegovega pomena povezano s spremembami na Notranjskem, Vprašanje vzrokov za lako stanje pa ostaja odprto ob očitnem razcvetu istrskih, posoŠk i h in dolenjskih skupnosti v le m času.
Obdobje od druge polovice do začetka 2. si. pr. Kr. je zastopano z nekaj kosi helenistične uvožene keramike: grška rdeče figura! na keramika fl. 25: 5). slikani skifos a 4: Ii), vrč iz severnojadranske slikane keramike (I. 4.J: I 4) ter vrč s kljunastim i/livkom (t. 53:7). V isti čas verjetno lahko uvrstimo tudi posamezne certoške fibule it l: I 3: 39: It. Bronasta obeska v obliki košarice (t. !: H) in vtsokega škornja (t. 25: 2) sta bita najpogostejša v 5. in zgodnjem 4. s t. p r. Kr.
sltape ofa basket (P! I: /I) and a boot (Pl. 25:2) vvere most common in tlte 5 tli and early 4th cen t uric s BC.
11)3
CrmcUisHHJS
Rimska doba	The Roman Period
Jana Horvat
Poselitev Sermina
Na izkopanih predelih Sermina ni bilo ostankov rimskih slavb, temveč je bila najdena le drobna rimska materialna kultura naselbinskega značaja. Zato je težko opredelili vrsio naselbine.
Na osrednjem, najvišjem delu ra\ niče, Iti je med sondamiTi in D» kjer so ležali prazgodovinski naselbinski sloji, so bili odkriti posamični liniskudohni predmeti (t. 39 5 6; 42- 8 9; 4i; 5 8; 45: 14 17; 57 58). Odnos do prazgodov iuskiii plasti ni jasen. Največ je bilo mlajših griiko-italskih amfor, pojavljajo se tudi amforeLamb 2 in posamezni kosi keramike s črnim premazom. Keramika sodi \ 2 si in v prvo polovico I st. pr. Kr. Na osrednjem področju torej ni bilo /godnjerimske naselbine, posamične najdbe kažejo le na njeno bližino ter na občasno rabo prostora.
V	i/kopu A je ležalo debelo nasut jo (plast 5), s katerim so izravnali kotanjo, kije ostala po propadu
bronaslodobne hiše. Bogato keramično gradivo i/ uasu-tja tli časovno enotno, saj sega od sredine 2, si, pr, Kr. do avgustejskega Časa, Kaže, da je nasutje nastalo v obdobju uporabe amfor Latrib, 2, to je konec 2. oziroma v prvi polovici i st. pr. Kr. Za nasutje je bilo uporabljeno tudi nekoliko starejše gradivo, ki je vsebovalo mlajše grško-italske anifore iz druge in iretje četrtine 2. si pr. Kr. Na vrhu plasti So se nabirali posamezni predmeti še do srednjeavgustejskega časa. Nasutje je ležalo izven naselbine iz 2. in 1. st..pr. Kr„ toda kaže na njeno bližino.
V	severni lialiji se pojavljajo večje količine razbitih ali celih amfor Lamb. 2 v nasut jih in deponijah: pod tem e I j i stavb, /a grad njo kanalizacije, izsu Seva n j e in izravnavo zemljišč. Uporabili so jih pri širokopo teznem urejanju prostora in Številnih novogradnjah \ poznorepublikanskem in avgustejskem času (IVsa-vento Mattioli 1992, I-4. 162: Starac, Mulijašič 1991).
V la sklop lahko postavimo sernunsko nasutje kol tudi nasutje iz Pornačff, rt.i, Stokin 1992 a). Serminsko izslnpa / opaznim deležem slarejšega gradiva i/ sredine
2 st. pr. Kr.
V	jarku ob Ri/ani je bilo odkrile veliko razbile
SETTLEMENT AI' SERMIN
No evidence for Roman structural remains was found in the course of the excavations. I he material recovered, however, suggests the existence of a setile-ment, the nature of which is not clear.
In the central, highest part of the plain, between ircnehesB and D, where the prehistoric settlement levels were I oca led. some finds of lite Roman period were recovered (Pi 59: 5-6: 42: 8-9, 43 5-8; 45: 14-17; 57-58). I'lie finds consisted mainly of fragments of late Greco-llalic amphorae, with some Lamb. 2 amphorae and the occasional sherd of black-slip poltery. The pottery can be dated to the 2nd century and the first half of the 1st ceil i Li ry BC. The archaeological e\ i de nee indicates that I Iictc w as no early Roman settlement in the central seei ion. but more probnhly i he existence of occupation in the vicinity w ith casual use of the area.
Layer 5 in extension A contained a large quantity of pottery from various periods, from the mid 2nd cetumy to the Augustan period. It is probable that ii was deposited in the period when Lamb. 2 amphorae were in use, i.e. the end of the 2nd oi the first half of the
1	si jcentury BC. Somewhat earlier material was also recovered from the layer, including fragments of late (ireco-llalic amphorae from I lie second and third quarters of ihe 2nd century BC. At the top of the layer finds up to the mid Augustan period were recovered.
Large quaniii ies of fragmentary or whole Lamb.
2	amphorae appear in fills and deposits in northern Italy; under building foundations, used for drainage, and io level land in the lule Republican and Augustan period (Pesavento Mattioli 1992, 14, Ki2; Starae, Matijaäie 1991). Layer 5 can be dated to this period, as can ihe (ill from Fnrnaic (t 59-65: Stokin 1992 a). The Sermin material differs in the high proportion of earlier material from the mid 2nd century BC.
The; ditch beside the; Riiiitia combined a large quantity of pottery from the first half of the 1st century AD The remains of walls indicate that a part of the settlement was situated here.
117
zax[ ji'ctk
keramike iz prve polovice i. st. po Kr, Ostanki zidov kažejo, da je tu ležal del naselja.
Zgodnjcrimsko naselbino torej lahko iščemo i/ven področja, ki so se ga dotaknile sonde (si. 9). Ni je hilo na samem v/no/ju griča (arheološko sterilne sonde i: I) in tudi ne na osrednjem, dvignjenem delu ravnice (sonde A D. 90 A t)t C I). Gotovo je večji del naselja uničila gradnja železniške postaje na južnem robu ravnice(Jcjcr so očividci opazili zidove in debeio kulturno plast, Del naselja, i/ prve polovice I. si. po Kr., pa se je širit Udi na severnem robu ravnice, tik oh Riiant.
Po sredini 1. st po Kr ni več rimskih najdb. Očitno je bilo naselje na zahodni ravnici opuščeno. Mlajše rimske najdbe tudi niso znane / vrha griča in prav tako ne z drugih delov vznožju.
Romanizacija severozahodne Istre v luči materialne kulture
V materialni kulturi Sermina se dobro vidijo štiri obdobja, ki no jasno opredeljiva s spremembami v keramiki ter deloma ločena s horizontalno stratigrafijo:
1.	druga m tretja Četrtina 2. st pr. Kr,
2.	konce 2. si. pr. Kr., prva polovica in sredina I. nt, pr. Kr..
3.	avgustejsko obdobje,
A. prva polovica 1. st po Kr.
The early Roman settlement lies outside of the area covered by the trenches (Fig. 9} .It was not located at the bottom of the hill (arehacologicaliy sterile trenches i:-lt, nor on the central, raised section of the plain (trenches A-D, 90 A-B, 'Jl C-J). Most of the settlement was almost certainly destroyed by the construction of the railway station on the southern edge of the plain, a;; witnesses noted walls and a Ihiek cultural layer. Part of the settlement, from the first half of the 1st century AH, extended onlo the northern edge of lhe plain, directly adjacent to the Rizana River.
There :trc no more Roman finds after the mid I st century. Apparently, the settlement on the western plain was abandoned. No later Roman finds are known from the top of the liill. nor from other areas at its foot.
The Romanization or Northwestern 1 stria with Reference to the Material Culture
hour ttisEinci periods can he identified from the finds and stratigraphy at Scrmiir I the secdnd and third quarters of the 2nd century BC,
2.	the end of the 2nd century BC, the first half and middle ofthe 1st century BC,
3.	the Augustan period,
4 the first half of the 1st century AO.
2. ST. PR. Kli.
Mlajše grško-italske amfore so v Serminu »vodilni fosil« 2. st, pr. Kr. l ip se pojavlja od konca 3. st. do tretje četrtine 2. st, pr, Kr. Serminske grSko-italske amfore so po izgledu keramike, kemični sestavi m po oblikah ustij tesno povezane / mlajšimi jadranskimi amforami Lamb.2. V nasutjti 5 v izkopu A sta oba tipa tudi ležala skupaj. Šklepanio, tla v Serminu nied grsko-italskimi amforamtin I.amb. ¿;ni hilo večjega časov nc-ga razmika. Torej lahko grško-i nilske amfore i/ Sermina datiramo v drugo in tretjo četrtino 2. st. pr. Kr.
Grško-italske amfore i/, delavnic zahodne Italije in verjetno tudi Sicilije so bile razširjene po vsem zahodnem Sredozemlju (Hesnard et ui, 1989). Po oblikah ustij in kemični sestavi keramike |e bilo Ugotovljeno, da se mlinske grško-ttalskc amfore verjetno izviraj o i/ jadranskega prostora, Raznolikost ustij kaže. da ni Slo /a enkratno pošiljko i/, ene delavnice. Delavnice lahko po vsej verjetnosti iščemo na srednjem in .severnem
118
The 2m> Clntury BC
The late Greco-Itftlie amphorae are the dating indicators ofthe 2nd century BC at Senium, The type appears from the end ofthe 3rd century to the third quarter of the 2nd century BC. In terms ofthe iabric, chemical composition, and rim shape, the (Ireco-ltalic amphorae from Sennin are closely related to the younger Adriatic Lamb. 2 amphorae. Both types were also found together in layer 5 ofex tens ion A, and it would appear that at Sennin liiere was no major chrono logical gap between lhe< ireco-Italic and l.amb. 2 amphorae. The Greeo-Italic amphorae from Sennin can probably lie dated to the second and third quarter ofthe 2nd century BC.
Greco-Italic amphorae from Ihc workshops of
western Italy, and probably Sieily, were distributed
throughout the entire western Mediterranean (ilesnard cidl. I981)} It was established on the basis of the shape ofthe rim and the chemical composition ofthe pottery that die Sennin Greco-Italic amphorae probably origi-
OlNl'l IIMONS
Jadranu, vzdolž vzhodne italijanske obale, tam, kjer je v naslednjih desetletjili potekala proizvodnja amfor Lamb. 2. To pomeni. da so posestva ob Jadranu proizvajala večje količine vina vsaj že v sredini 2. si. pr, Kr. Jadransko vino v amforah grŠko-italske vrste je prevladovalo na srednjem in severnem Jadranu, izvažali so ga ludi v mlada rimska naselja v padski nižini (Tcbemia 1986, 55 s, Cipriano, t anre 1989, 'JO l>3; De Luca De Marco 1979, 577 ss; Bruno 1986 a. 45 46). Vinogradništvo seje morda šele v obdobju amfor Lamb, 2, konec 2. in v prvi polovici Lst, pr. Kr, tako okrepilo, da je jadransko vino bhko osvojilo velika tržišča vzhodnega Sredozemlja (Tchernia 1986, 68 74; Cipriano, Carre 1989,80 85).
Grško-italske amfore so dokaj pogoste najdbe v morju ob istrski obali, na kopnem pa so izredno redke <\t. V7. seznam i; Horvat 1995, 26, sl. I). Poteg Sermma so bile odkrite samo še v dveh izredno pomembnih najdiščih, v Akvileji in v Nezakeijn.
V	Akvileji so bile najdene v rimskem mestu (Cipriano, Carre 1987. 482), Najstarejše arheološke plasti v Akvileji že vsebujejo izrazito i ud s ko gradivo ter segajo še v čas preti ustanov it v i jo kolonije, to je v konec 3 st. pr. Kr. (Maselli Scolti 1991. 24, 27; Scolti Maselli 1991,307 309; Maselli Seotti 1992).
Nezakcjj, slaro središče Hislrov na jugu istrskega polotoka, so zavzeli Rimljani v čeisu h istrskih vojn 177 pr, Kr. Posamične grSko-italske amibre in keramika s Čnrim premazom niso bile najdene v zaključenih plasteh. Torej ni ja6ii)io, ali sodijo v čas pred h istrski mi vojnami ali neposredno po njih (Mi hov i I tč 1984 1985,10 II; Mihovitič 1991).
Močan dotok grško-italskih amfor v Scrmin očitno sovpada s političnimi spremembami. Lahko hi ga povezali z novimi razmerami po ustanovitvi Akvileje(18l pi Kr.) in osvojitvi istre (177 pr Kr.). Scrmin je namreč ležal blizu Akvileje, na območju, ki jfe gotovo pri5lo po vojni s H i stri pod trajen rimski nadzor,
V	severozahodni Istri razen Strmina ne poznamo zanesljiv ih najdišč iz sredine 2. st. pr. K t,, čeprav se je verjetno tudi v tem času nadaljevalo življenje na prazgodovinskih višinskih naseljih (I lego, Rupel 1993, 59 60. 171 176.203 214; Mihovilič 1991, 161 162). Očitno so bili hsii rimski vplivi, ki so okoli sredine 2. sl. pr. Kr. pustili arheološke sledove, omejeni le na n a j p< micmbn ej ša sred i šea,
lina in kuhinjska keramika, sočasna z grško-Italskimi amturami, je v Serminu slabše opredeljiv^ iVa g men lanu i gradivo strat igralski» ni ločeno od mlajšega obdobja, V keramiki s črnim premazom se nakazuje povezava s prostorom med Riminijem in Adrijo, morda pa že tudi s področjem Akvtleje (skifosi, vrči, sklede; keramične skupine P 12 in deloma P I 6; /. i. 16 17; 4:1.12; 25; f>: JJ; 2; .14: /6; 42: 6,7), V isti čas verjetno sodi del grobe keramike tankih sten (skupina H 3a; t. a
nated in the Adriatic region. The variety of the rim forms indicates that this did not involve a single shipment from a single pottery production centre. These workshops were probably located in the central and northern Adriatic, along the eastern Italian coast, at the sites where production of Lamb. 2 amphorae occurred in the subsequent decades. The implication is that the estates along the Adriatic produced a large quantity of wine, at least as early as the mid 2nd century IK' Adriatic wine in Greco-Italic type amphorae was dominant in the central and northern Adriatic, and it was also exported to the early Roman settlements in the Po valley (Tehernia 1986, 55 t.; Cipriano, Carre 1989. 90-93; De Luea De Marco 1979, 577 tV; Uruno 1986 a. 45-46). Viniculture may have become so advanced in the period of the Lamb. 2 amphorae, at the end of the 2nd century and the first half of the 1st century BC, that Adriatic wine could Siaye supplied the major market of the eastern Mediterranean (Tchernia 1986. 68-74; Cipriano. Carre 1989, 80-85).
Greco-Italic amphorae are relatively frequent lipids in the sea along the Istrian coast, but they are particularly rare on land (Fig. 47; list I; Horvat 1995. 26, Fig, 1Other than at Sennin, they have been discovered only at two major sites, at Aquileia and Nesaclium.
A: Aquileia, they were found in the Roman city (Cipriano, Carre 1987. 482). The earliest archaeological deposits at Aquileia already contained distinctly Italic material and extend into the period prior to the founding of the colony, i.e. the cud of the 3rd century BCt Maselli Scotti 1991. 24, 27; Scotti Maselli 1991. 307-309; Maselli Scotti 1992).
Nesaclium, the ancient centre of the I listri in the south of the Istrian peninsula, was conquered by the Romans during ¡he Istrian war in 1 77 BC. (iiecu-Italic amphorae and black-slip pottery were found in mist ratified deposits, and it is therefore not clcar whether they belonged to the period be tore the Istnau war or immediately a tier it (Mihovilic 1984-19K5. 10-11; Mihovilic 1991),
the influx ol Gnceo-Italic amphorae to Sermin may coincide with political changes. It could be related lo new conditions after the foundation of Aquileia 1181 lit ) and the conquest of Isiria ¡177 BC). Scmiin is located in the vicinity of Aquileia iu a region that came under permanent Roman control after the war with the Mistri.
No definite settlement other than Serniiti is known m north western I stria from the mid 2nd ccntury Hi , although the occupation of the prehistoric hi II fort settlements probably also continued in this period (I lego. Rape I 1993, 59-60, I 71-176, 203-214; Mihovilic 1991. 161-162). It would appear thai those Roman influences which created archaeological remains during the mid 2nd century, were limited only to the most important centres.
At Sennin it was more difficult to classify die
119
ZAKI JI lil K
16,18; 13: 1 4: 35: 9) in del sive venetske keramike a.
25: 12).
UVoz iz bolj oddaljenih področij rimskega sveta je slabše zaznaven. Zanesljivo lahko trdimo .samo za eno grüko-italsko a micro, da je prišla i/ zahodne Italije (t. 15: 5).
line ware and coarse pottery, contemporary with (ircco-ltalie amphorae. The hlack-slip pottery implies contact with the area between Rimini and Adria, and perhaps also with the Aquileian region (skyphoi, jugs, bowls; the fabric groups P 12 und partly P 1-6; PL 3:16-/7:4: /, 12: 25: 6; 33 2; 34: 16; 43: 6,7). Some of the coarse thin-walled pottery (fabric B 3a; PL 6: 16,18; 13 1-4; 35: 9) and part of the grey Venelan poitery (PI. 25: 12)
were probably from (he same period.
It is difficult to identify impbrts lirom more distant areas ofthe Roman world. Only one Greco-Italic amphora I toi ii western Italy can be reliably continued (PI 15: 5).
Konec 2. st., prva poi.ovica in sri:i>ina 1. st. pr. Kfi.
V severozahodni Istri >o se razmere spremenile, S področja neposredno ob morju je znano večje štev ilo naselbin / arheološkim gradivom. k i je tesno povezano z materialno kulturo sevcnhcJtalije. Nekatere naselbine so sla le na mestu starejših prazgodovinskih: De v in (Dnino). GradiKe pri Kaiinari (Castcllierc di Cattinara), S iratnar (Stramare). Kaštelir nad Jelarji (Monte Caste-llier degli Elleri) in Sermin (Masclli Scotti 1978; Seotli Masclli 1979.349ss; MasclliScotti 1983; MasclliScotti 1986 a, 160 162; Maselli Scolli 1989.279 281). De vin. Stramai in Sermin ležijo Ob obali, liaštelir nad Jelarji in Gradišče pri Kaiinari pa sla višinski utrjeni naselji, oddaljeni od morja nekaj km. Nova naselja so zaživela oh morju, v Nabrežini (Aurisina) in Kornačah (Masclli Scolli 1986 a. 157 158; Masclli Scolti 1986 1987: Stokin 1992 a. 79). Tretja vrsta najdišč leži na območjih rimskih mest, kot sla Akvileja in Pula (Verzar - Bass 1991; Mihovitie in Malijašie \: Pula 1989,7ss). Rimske materialne dobrine prodirajo v notranjost vzhodnih Alp. Na kraškem prelazu Razdrlo jih najdemo že konce 2. in na začel ku 1 st. pr. Kr. I Horvat 1995, 36; Bavdek 1996), v osrednji Sloveniji verjetno že sredi I. si. pr. Kril lorval 1990; Horvat 1995,37 38; Vieič 1994; Sašcl Kos 1990; ŠaScI Kos 1995), Sredi 1. st. pr, Kr, zacveti naselje rimskih trgovcev na islalenskem vrhu v Noriku (Sehind-ler 1986; SchelVenegger, Sehindlcr - Kaudelka 1977; Piccottini 1991).
Glavnina nasuija 5 izSerutina in najdbe i/Fomač pri Piranu nam dobro kažejo materialno kulturo lega časa. Najdbe iz Fornač so omejene na krajše časovno obdobje kot serminsko nasutje in sodijo na konec 2. ter na začetek I. si. pr. Kr.(Stokin 1992a; Horvat 1995. 28—36).
Številne prehodne oblike med grško-italskimi am fo ram i in I muh 2 kažejo, da se je dotok a m for na Sermin enakomerno nadaljeval iz 2, v I. st, pr, Kr,
120
Ti ii. End of ti ii 2nd, and the First Half and Middle, of the 1 st Century BC
Conditions changed in norIh- western Istria. More settlements with archaeological material closely related j66 the material culture of northern Italy are known from the coastal region. Several settlements were localed on i he site of earlier prehistoric ones; Duiito, Castellicre di Cattinara. Stramare. kasielir above Jelarji (Motile Castellierdcgli 1 lleri),and Sermiti (Maselli Seotli 1978; Scotti Maselli 1979,349IV.; Masclli Scoltt 1983; Maselli Scotti 1986 a, 160-162; Maselli Scotti 1989. 279-2KI). Dili no, Stramare, and Scrmin arc adjaccnt lo the coast, while Kasielir ahove Jelatji, aiuK'astelhere di Cattinara are fortified hill-top settlements several kilometres from the sea. New settlements were founded by the coast, at Aurisiuaand l:ornace (Maselli Seotli 1986 a. 157-158; Maselli Scolli >986-1987; Stokin 1992 a, 79). A third type of site was located in the area of Roman cities such as Aquileia and Pula (Verz6r-Bass 1991; Mihovilie and Malijasie in: Pula 1989, 7 ff.). Roman goods spread into die interior ofthe eastern Alps. Roman material can be found at die Karsi pass of Razdno as early as the end of the 2nd century and ai I lie beginning of lite l>i century BC (Ilorval 1995, 36; Bavdek 1996), and probably in central Slovenia from the mid 1st century HC (Ilorval 1990; I lor vat 1995.37-38; ViSii 1994; SaSel Kos 1990; fiasel Kos 1995). I he mid ls[ century IlC saw I he rise ofthe settlement ofRntjian merchants at Magdalensberg in Noricum (Schindler 1986; Seheffenegger. Sclundler-Kaudelka 1977; Pieeotlini 199]),
The main part of layer 5 from Sermiti and the finds from 1'ontaCc near Pi ran provide an important sample ofthe material culture of ihis period. In contrasl lo Sermin, the llnds frOrti l omace are limited lo a brief chronological span, and are dated lo the end ofthe 2nd and beginning ofthe Isi century BC (Slokin 1992 a; I lorval 1995, 28-36).
[ he numerous IransitiOnal forms between t ireco-
Gwct u>i((>s>
Ámforc l.amh 2 daleč prevladujejo tako v Semiinu kot Hi d i v Komačah (si. 4ft; seznam 2; Horvat 1995,28, si. 2). V uporabi so tri vrste pokrovčku v za amfore: delani na lončarsko vreteno, delani s kalupu in izrezani iz sten velikih posod.
Med ¡finim posodjcm je najpomembnejša scvcr-noitalska keramika s črnim premazom (si. 49; seznam 3}. S primerjavami gradiva z različnih najdiSčje bilo mogoče ločili oblike s konca 2. si in začetka i si. pr. Kr. {predvsem Fot na če) od mlajših oblik, ki so značilne za sredino I. st. pr. Kr., do avguslejskega časa (predvsem Štalenski vrh). Najdišča s starejšimi oblikami ležijo v Itirianiji. Istri terna Razdrtem, mlajša keramika pa že sega v notranjost vzhodnih Alp (Horvat 1995, 29 36, si. J). V Serminu oblike obeh skupin niso stratigrafsko ločene.
Druge v rs le fine in navadne keramike so dolgotrajnejše m se ohdržijo še v avguslejsko obdobje. Pogosti so vretenasti kozarci i / keramike tankih sten, oksidacij-sko žgani, včasih okrašeni z nizi bunčief^/. 50; seznam 4). V keramiki tankih sten se posamič pojavljajo .še lončki in skodelice, Melnice in sklede i/ sivevenetske keramike so zelo Številne (si. 51, sezt 11 i»i 5). M ed o I j en-kami so najpogostejše severnoitalske cilindrične, najdemo pa še tudi druge poznorepublikanske tipe (s! 52; seznam 6). Dolgotrajnejše oblike so tudi vrči z ozkim in širokim \ ra to m iz prečiščene keramike ter nepremaza-ni pekači ni pokrovi iz gnohekeramike. Grobi kuhinjski lonci so delani na lončarskem \ retenu in pogosto okrašeni z mettičenjem.
Italska keramika je torej /e konec 2. si pr. Kr popolnoma potisnila v ozadje lončarske izdelke pred-rimskega prebivalstva v Tržaškem zalivu in tía istrski obali. Velik de! italske keramike je verjetno naslajal
blizu, v Akvilcji in njeni okolic i. V Lokavcuob Timavu je bila odkrita delavnica amfor Lamb. 2 (Maselli Scotti 1982, 83-84; Cam: 1985,215, op. 32), za Akvilejo je dokazano izdelovanje sevemohalskih cilindričnih oljen k (Di Filippo Balestrazzi 14>S8. 51 55). verjeitia je tudi proizvodnja keramike tankih sien (Maselli Scotli I9N4. 53 s), Med keramiko s črnim premazom prevladuje lista iz severne Italije (Schindler 1967, 40 41; Schindler 1986,354 355; Maggcti.Galctti 1986: Morel 1987. 124 ss; Zuccolo 1985, 30 .11), le nekaj kosov morda prihaja iz Arezza (Fomače: Stok in 1992 a, i. 2: 14; Schindler 1967,12 13;Schindler 1986.347 348; Maggetti, Gale-tti 1986: Morel 1987, 122). Prečiščena siva keramika je bila delana v venetskem prostoru (Gamba, Ruta Serafín i 1984).
Proizvodov s srednjega Jadrana je zelo malo, v Sermiilu in l omačah je bik) morda nekaj dalmatinske siv e in premazane keramike (keramični skupini P 13 in 14; i, 3; JO 21; 54; iS; I lorval 1995, si. 7; 9}.
Izdelke iz drugih delov Sredozemlja zasledimo v majhnih količinah. Na severnem Jadranu se redno pojavljajo i nega rs k c skodelice efeško-j antike vrste i/
Il:ilie and Lamb. 2 type amphorae indicate thai the influx of amphorae to Sermin continued from the 2nd to the 1st centuries BC. Lamb. 2 amphorae predominate a I both Sermin and Furnace (Fig. 48; list 2: I lorval 1995, 28, Fig. 21, Three types of amphora litis were in use: wheel* made, mould-made, and those cul from the walls of large vessels.
The most important fine ware was northern Itafic black-slip pottery (Fig. 49; list 3). Uy comparing material from various sites, it was possible to distinguish forms from the end of the 2nd century tit'and beginning of the I St century DC (mainly Fomace) from later forms typical of the mid 1st century BC to the Augustan period (mostly Magdalensbcrg). Sites with earlier forms are located in Friuli, istria, and at Ka/drlo, while the later pottery extends into the interior parts of the eastern Alps (Horvat 1995, 29-36, Fig. 3). The forms of both groups were not separated strati graphically at Sermin.
Other types of fine and coarse pottery were longer lasting and even continued into the Augustan period. Spindle-shaped beakers of thin<-walled pottery are common, with oxidized firing and occasionally decorated (Fig. 50; list 4). Small pots and cups also are also represented in thin-walled pottery. Mortars and bowls of grey Vcncian pottery are well represented (Fig. 5/; list 5).
Northern Italic cylindrical lamps were Ihe most common type, and other late Republican types are also found (Fig. 52; list 6>. Other long-las ling forms included fine-ware jugs with narrow and wide necks, and baking dishes and litis of coarse pottery. Coarse cooking pots were wheel-made and frequently decorated with brush marks.
Italic pottery ihus by the end of the 2nd century had already entirely dominated ihe pottery products of the pre-Roman population in the Bay of Trieste and on the Istrian coast. A large amount of the Italic pottery
had probably been produced nearby, in A qui leia and its environs. A production centre of Lamb. 2 amphorae was discovered ai Loeavaz on the Timavo River I Maselli Scotti I9R2, 83-84; Carre 1985, 215, n. 32), and the production of northern Italic cylindrical lamps has been demonstrated at Aquifeia(Di Filippo Balestrazzi I9K8, 51-55). and probably also thin-walled pottery I Maselli Scotti 1984,53 f), The black-slip ware is dominated by northern Italian products (Schindler 1967,40-41; Schindler 1986,354-355; Maggeti,Guletti 1986; Morel 1987, 124 fi'.; Zuccolo 1985,30-31), and only a few fragments perhaps came from Arczzo (1 ornaie: Stokin 1992 a, Pi, 2: ¡4; Schindler 1967,12-13; Schindler 1986.347-348; Maggetti, Galeiti 1986; Morel 19X7. 122). Grey lineware was produced in the Vcnctan area (Gamba, Ruta Sera tin i I9H4),
There are very few products from the central Adriatic. Some grey and slipped Dalmatian pottery may perhaps be represented at Sermin and Foma£c (fabric
121
¡Jaki m (i k
Male A/ijc (L 5; 8 9: s t. i J; seznam 7). Verjetno su v drugi polovici 2. in na začetku I. st. spremljale drugo trgovsko blago, morda grško vino I Pere/ Ballester 1991. Guldager Hi lt!e 1993). Kol posamezen tovor je prišlo ludi zahodnoitnlsko vino v amforah l)r. 1 A (t. 58: 5J in Dr, 2 4. Tako skromen uvoz (¡renskega in grškega vina so zasledili ludi na ilrugili severnojadranskih najdiščih (Bruno 1986 b, 267: Toniolo 1991, 197; Cipriano 1992,67 71; Pesa ven to Matt i ol i 1992, 163).
groups P 13 and 14 \PL 3: 20-21; 34: 18; ilorvat 1995, Fig. 7: 9).
Products from other ports of the Mediterranean can be identified to a small extent. Megarian cups of the Ephesian-lonian type from Asia Minor regularly appear in Ihe northern Adriatic (PI. 5: 8-9: Fig. 53: list 7). 1 hey probably accompanied other trade goods, perhaps Greek wine, in the second halfofihe 2nd and the beginning of the 1st century BC (Perez Ballcsier 1991; (i a Id tiger Bildc li>93). Western Italic wine also arrived as an individual cargo item in Dr. I A (PI. 58: 5) and Dr, 2-4 type amphorae. A similar importation of Tyrrhenian and (ireck wine has also been noted at other northern Adrii ilic sites (Bruno ¡986 b, 267+ kiinojo
1991,	197: Cipriano 1992, 67-71; Pcsavcnto Matiioli
1992,	163).
Deli nosh oi> 3. do I. st. pr. K.u.
V keramiki prevladujejo zelo razširjene italskc oblike, ki pa so jih izdelovali večinoma sorazmerno blizu, verjetno v Ak vile ji in njeni okolici Deli noše iz Sermina so. v nasprotju s keramiko, regionalni in
povezani / oblikovnim krogom, kije segal od vzhodne I urlanije in Posočja preko Istre in Notranjske do severne Dalmacije in l.ike (si. /6; GuSun I9K7. si 12: Righi 1983, lig. 4) Po/noccrtoška fibula vrste VII f (/ I I) je datirana od konca 4. o/i roma od 3, do konca 2. st. pr Kr, Poznocerioške fibule X, vrste s spiralnim okrasom na loku se pojavljajo še v 2. st. pr. Kr. (t i 12), Fibule lipa Picugi (/ I 4.5: 54: i) so poz.n o I atenske (konce 2. in I, si. pr, Kr.). Bronasta lordtrana ovratnica ženim ohranjenim vozlom sodi v čas od druge polovice 4. do I. st. pr, Kr. (t I: Noši so verjetilo pripadali ludi majhni bronasti gumbi t:. I: 9, ID). Kovinske najdbe i/ Sermina lahko torej uvrstimo v avtohtono nošo na področju Caput Athiae v času od 3, do 1. st. pr. Kr, Drugače se v Isiri v !. si, pr. Kr, pojavljajo poleg doinorodnih oblik fibul tudi zelo razširjeni iialski lipi, ki jih je posredovala Akvileja (Guštin 1987; Mihovi lic 1991. 162).
Personal. Ornaments from the 3rd to fill, ist CENTURY BC
Diverse Italic forms predominated in the pottery,
although most ot it was produced nearby, probably in the region of A qui lei a The personal ornaments from Sennin, in contrast to the pottery, derive from different areas, and belong to forms extending from eastern Kriidi and the SoCa valley, through I stria and Inner fam iota, to northern Dal matin and the Lika region (Fig. 16; GuStin 1987,1 ig. 12; Righi 1983, Fig. 4), A late Certosa fibula of type VII f (PI I : I) is dated to the end of Ihe 4th century, or perhaps from the 3rd century to the end of the 2nd century IK. I.ate Certosa fibulae of type X with a spiral decoration on the bow appear as late :ts the 2nd century BC (PI. I: 12). Fibulae of the Picugi type (PI. 1:4.5: 34: I) are dated lo ihe late La Tine (the end of the 2nd century and the 1st century BC). A bronze spiral torque with one preserved terminal can he dated lo the period from the second half of the 4th century lo the I si century BC(PI, I: 8), Small bronze buttons were also found (PI. I 9-10). t he metal finds from Sermtn can tlttis be related to ornaments in the Caput Adriae region in ihe period from the 3rd lo the 1st centuries BC, In addition to domestic fibula forms, widespread italic types appeared elsewhere inlstriainihe 1st century BC, introduced via Aquileia (GuStin I9H7; Mihovitit 1991, 162).
122
AVGUSTEJSKO OBDOlIfe IN PRVA POLOVICA l. ST. PO Kr.
V Serminu in na drugih najdiščiii v severozahodni Istri (npr. Simonov zaliv, Horvat 1993, 761 se nadaljuje materialna kultura, ki je tesno povezana s severovzhodno Padsko nižino. Večina fine keramike je hita uvožena od tam. Pri amlorah Dr, 6 B moramo računati v glavnem na istrsko proizvodnjo, V prvi polovici I. st. po Kr. se pojavi tudi arelmska sigilala. Drugega uvoza od daleč jc zelo malo. V Sennirtu ga opazimo v rodoški amfori za vino (t. 52: 5) in v afriški kuhinjski skledi (t. 49: 15).
SEZNAMI H KARTAM RAZŠIRJENOSTI
NA SL 47-53
Seznam 1 Razširjenost grško-ilalskih ainforna severnem Jadranu, si. 47 (najdbe izven Slovenije po literaturi; po I lorvai 1995, 38, si. I).
1.	Aijtiileia, Cipriano, Carre 1987, 482, si. 1. 5.
2.	Bisk h¡nje pri Cen >aiju. Vrsa 1 o v i č 1979, 346.
3.	Cintinera. O. e. 340.
4.	fCamporska draga. O. c. 346.
5.	Umski kanal. O, e. 346, t. 86: 5.
(i. Mala Sestrica pri Rovinju. O. e. 346, t. 86: 6.
7.	Nesaetium, severna bazilika. Mihovilie 1984 1985, t. 9: 1,4.
8.	OmiSaljski zatjev. Vrsa lov ič 1979,344,346.
9.	Picara pri Červarju. O, e, 346.
10.	Piran. Punta, Bollin - Tome 1979, 48 49, si , 4 e.
11.	Strmin.
12.	Sv. mola pri PotvčtL Vrsa lov ie 1979,345. t. 86: V
13.	Icštar pri Rovitijll. O, e 346.
Seznam?: Razširjenost amforLumb. 2 na severnem Jadranu in v jugovzhodnih Alpah, si. 4S (najdbe izven Slovenije po literaturi; dopolnjeno po I lorvat 1995, 38 -39. si. 2).
1.	Atpiileia. Cipriano. Carre 1987. 482 483, si. 1. 7.
2.	lurisinu (Nnhrežina). Maselli Seotli 1986 1987. 203,
3.	Baska Inka. MalejčiO, Orlič 1982, 163.
4.	Ctr.vlelriiimt>ndo. M. P. Guermandiel al., v: Castel-raimondo. Scavi 19SS ¡990 II (Roma 199S) 213 215.
5.	O mina ra (Katlhara) Mase! I i Scotti 1978,151, t. 2: 1; Seolti Maselli 1979, 353, si 1
SI -t7 Razš i jjennst grško-i taiskih um Tor an sl- vemem Jad rami, po seznaMu I.
Fig. iThe distri hw ion ofGieco-lia lie amphorae in the northern Adriatic, from list I.
CoNCI.LISIOSS
The Augustan Period and the First 1 Ialfofthe 1st Century AD
At Semun and other sites in north-western Istria (such as Simonov zaliv, Horvat 1993, 76) a material culture closely connected to the north-eastern Po valley could be demonstrated. The majority of the line pottery was imported from there. Dr. 6 B tyjic amphorae must be considered as islrian products. Arretine sigillata also appeared in, the first half of the Isl century. Olhcr imports from distant places were very rare. Examples from Sermin include a Rhodian amphora for wine (Pi 52: 5) and an African kitchen bowl (PI. 49: 15).
Lists Corresponding to the Distribution Maps on Figs. 47-53
List /:Thc distribution of Greco-Italic amphorae in the northern Adriatic, Fig. 47 (siies not in Slovenia are cited accordinglo the relevant literature: from Horvat 1995, 38, Fig. 1).
1.	Aquiteia. - Cipriano, Carre 1987,482, Fig. 1,5.
2.	Biskupije near Cervar. - Vrsa lo vie 1979, 346.
3.	Cintinera. Op. ciL 346,
4.	Kamporska draga. - Op. cii, 346.
5.	Lim Fiord. - Op. cit. 346. PI. 86: 5.
6.	Mala Sesfhca near Rovinj. - Op. cit. 346, PI. 86: 6.
7.	Nesactium, north basilica. - Mihovilie 1984-1985, PI. 9: 1,4,
8.	OmiSaij hay. - Vrsalovie 1979, 344. 346,
9.	Picara near Cenat . - Op, cii, 346,
123
zaki jwex
IS, Dub/iopri Baški. Dautova - KuSevljan 1970,161; Dautova - RuSevljaii 1975,90; Mnicjíie, Orli6 1982, 163.
7. Fornače. S tok in 1992 a, L 4; 4-7; 5: 3; Horvat
1995, si. 4:2 4, X. Glavi na. Dautova - Ruievljan 1975.
9.	Grad pri Šmihelu. Podatek A. Bavdek.
10.	Gurina. lab Ion k a 1992. t 99; I 4,
I I. Jadt atiovo. Dautova - Kuševljan 1970, I rt i; [ )au tova - RuScvljail I975, 92.
12.	Kijac. Matejčič, Orlic 19X2, Í f>4_
13.	Ljubljana. T. Bezeezky; Ar h vrst. 45. 1994. t. I 1.2.
14.	Lm a i >as (Lókavec), Masclli Scoltí 1980; M ase 11 i Scotti 19S2,85 X4; Caire 19X5,215; (Jipriano, Catre 1989, 81.
15.	Lopar pri Novem nnodotskem. Dautova - Riificvr I jan 197(1, 161; Dautova - RuScvljan 1975.9(1.
I (i. Magdttlensberj: (Štalenski vrh). Maitü 1990; 64; Bezeczky 1994. 13, si. ! e.f,
17.	Nesaelium. severna bazilika. Mihovi lié i 9X4 19K5.I. 9; 2 3.
18.	Omišaljski zaljev. Dautova - RuSevljan 1970, 16!: Dnu tova - RuSevljan 1975,90. Maiejčič. Orlic 19X2. 163,
19.	Osor, najdišča v morju severno od mesta; Bij ar, pod it test nim obz i dj e m. St ara luk a; i n v C) sors ken t za I i v u: it Boka, r! Maestro, zaliv Golub, zaliv Pirac, zah\ Radi boj na pol otok u K.olo, rt Osor. VI a te j č i č, t )rl i č 1982. 164,
20.	Paiazzolo dudo 'Stt-Ua. C i priano, Carre 1989,97. 2! Pernat, brodolom IT. Matejčič. Orlic 1982. 165
166, si 4; Cambi 1989,318-320.
10.	Piran, Punta. - Bolttn-Tonte 1979, 48-49, Fig. 4 e.
11,	Sermin.
12.,5'v Nikola [St Nicholas/ near Poreč. - Vrsalovič
1979.345, Pl. 86: 3. ! 3.1'eštar near Rovinj. - Op cit. 346.
List 2: The distribution of Lamb. 2 lype amphorae in the northern Adriatic and southeastern Alpine region, Fig. 4S (sites not in Slovenia are cited according lo the relevant literature; supplemented from Horvat 1995.3-39. Fig. 2).
1.	Aípdteia. - Cipriano. Carre 19X7.4X2-4X3, Kig. 1.7.
2.	Aurisina. - Maselli Scolli 19X6-19X7, 203.
3.	/Jaška harbour. - Matejčič, Orlic 1982, 163.
4 Gqstelraimundó. M. P. Guermandi et ai. in: Cash-Ira i m onda. St a vi 1988- / 990 11 (Roma 1905) 213-215.
5.	Ca/tina ra. - Masélli Scotti 197S, 151, PL 2:1; Scotti Maselli 1979, 353. Fig. I.
6.	Dubn^nearBaSka. - Dan tova-RuSevljan 1970. |61; Dautova-RuSevljan 1975.90: Matejčič, Orlié 19X2, 163.
7.	Fortun e. - Stok in 1992 a. PI 4: 4-7; 5: 3; Horvat 1995, Fig. 4: 2-4.
8.	Glavina - Dautova-RuSevljan 1975,
9.	Grad near Smihe/. - A. Bavdek, pers. com.
10.	Gurina, - Jablonka 1992, PI. 99; 1-4.
11.	Jadranovo. -Dautova-RuSevljan 1970, 161; Dauto-va-RuSev! jan 1975. 92.
12.	Kijac. - Matejčič, Orlic 19X2, 164.
13.	Ljubljana. - T. He/eczky, Art: vest. 45. 1994, Pl. 1: 1.2.
14.	Ltuavas, - Maselli Scotti 1980; MnscllíSeotli I9K2, 83-X4; Carre 19X5, 215: Cipriano, Carre 1989,81.
. Lopar neiw Novi I inodo/ski. - Dautova-RuSevljan T970, 161; Dautova-RuSevljan 1975,90. 16. Magdaletytbeig. - Maidl 1990,64: Bezeczky 1994, 13, Fig. I e,f.
\7.Nesactium. north basilica. - Mibovilič 1984-1985, PI. 9: 2-3.
! x Omisa!j bay. - Daulova-Ruáevljail 1970. 161: Dautova-RuSevljan 1975,90. Matejčič, Orlié 19X2, 163. i 9. Osor: ¡i i jar. under the town walls. Stara Inka [Old harbourj; in Osor bay: tixBoka point, Maestro point. Gohtb hay. Pi rac buy. Radibaj bay on Kolo cape, Osor point. - Matejčič, Orlic 19X2. !64.
20,	Paíazzoh delta Stella. - Cipriano, Carre 19X9. 97,
21.Pernat,	shipwreck 11, Matejčič, Orlic 19X2. 165166, l ig. 4; Cambi 19X9, 3 18-320
■Vi. -ÍX: RazSitjcnost a m l or l-amb. 2 na Si Vernem Jadranu in v jugovzhodnih Alpah. |hi seznamu 2. Fig. The díatribuimn uf Lamb. 2 amphorae in llie itorihern Adriatic and in the soutb-easlcm Alpine region, Innn list 2.
124
C«* l i sum
22.	Piran„ Pünta. Bolón - Tunic 1979. 48 49. si. 4: a,d.
23.	Pnzzuoh del Friuli. Cias i i e i. Attii Vi. A fus St. A rle 14. 1983 1984, 155.
24.	Puh. G ni rs 1910 a, 184-187; Slame, VJatijašie 1991,
25.Razdrto.	Iiavdek 1996. si. 8:4; 9; 11: 8.9.
2(i. Senj. Dan lova - kuševljan 1970, 161; podatek A. Pleterski,
27. Sennit!.
2 8. Sc11liano. Carr0,Cipriano 1985.
29. Sv. Martin pri Torn. Podale k D. Božič.
30 . 77/71«™ (Timavj. I , Masellj Scoui. Reiazioni 1, 1982, 81- 83. s!. 2: 1.
31.	Viso g!i an o (Vižovtje), jami VG 4482 in 4408, Scoui MuscIH 1979, 363.
32.	loz na otoku Krka. Daulova - RuSevljan 1970,161.
Seznam J: Razširjenost keramike s črnim premazom na .severnem Jadrana in v jugovzhodnih Alpah, si 49 (najdbe izven Slovenije po literaturi; dopolnjeno po Horvat 1995,39 40. si. 3),
1.	A111 it h ■iti Pihnila, Aqu il. Nos .32 33.1961 196 2, 13 26; Strazzulla Knscom 1977, 106. si. 1,2,4; V, Hqyak,Aquil. Nos. 51.1980.97-151; Maselli Scotli 1992,31 39
2.	-1 mislna t Ndbrežina), F. M asel I i Seotti, Atti Mem. Sne. /str. Areh. St. Patri« n. s. 24. 1976. 73 74.!, 3: a; Senlti Maselli 1979. 358 361; F, Maselli Scolti, Relazioni 1. 1982, 75: Maselli Seotti 1986 1987, 203.
3.	Cattinai$ (Katinaru). Maselli Scoui 1978.15!; Seoili Maselli 1979.353.
4.	Celje. Sindikalni dom. U. Vieič. Arh. vest. 48, 1997, t. I: 15:3; 15.20.21.
5.	Dumo (Deviit). Maselli Seotti 1983, 51.1 2: I 2; 5; 2.
6.	Fornače. Stofcin 1992 a, t. Z; I 9.11 15; Horvat 1995, si. 5; 5-14; 6; 1 7.
7.	Ganars. M. Fasano. Aijuii. Nas. 61. 1990, 153 156.
8.	Graearca. - Dcmetz 1992,6^9,649 650, si. 5, op. 37,
9.	I tnhrože i o grt idiščt pri Sit ivini. .1. Horvat, irh. tVil. 46, 1995,1, 9; 3.4,
10 Gurina. De met z 1992, 639,649 o50, si. 5, op.
37; Jahlonka 1995. 130. si. 5; 13, 11. Joannis. M J, S Irazz ul !a Ruscon i, Aijuil. Nos. 50, 1979.31 32.1.2:4 8.
SI. -/9. nje nosi kei Liinike s Črnim prema/mu na severnem Jadranu tn v jugovzhodnih Alpah. po srznumit Fig, 49: The distribution of bi¡iek-slip poitery in the northern Adriatic and soulh-easlem Alpine region, from list ,1
22.Piran.	Punta. - Boltin-Tomc 1979, 48-49, Pig. 4:
a,d.
23.	Poiztioio deiFriuli. Ciastiei. - Alit Civ. Mus. St. Arte 14. 1983-1984, 155.
24.	Pitlo - Gtiirs 1910 a. 184-187: Starae. Maisjawe
1991.
25.Razdrto.	- Bavdek 1996,Fig. 8:4; 9: 11: 8,9.
26.	Sen/. - Dautova-Rtisevljnn 1970, 161; A. Pleterski, pers, com.
27.	See in in.
28.Sevegliano. - Carre, Cipriano I9K5. 29..SV. Martin near Tar. ■ I). Bozi£. pers. com.
30.	Wnavo. - F. Maselli Scotti, Reiazioni 1. 1982, 8183, Pig. 2; I.
31.	Ksogliann, VG 4482 and 4468. - Seotli Maselli 1979, 363,
32.1 <>z tin the island<>f Krk. - Dautova-RuSevljan 1970, 161.
ListThe distribution of black-slip pottery in the northern Adriatic and southeastern Alpine region. Fig 49 (sites not in Slovenia are ciicd according to the literature; supplemented from I lorvat 1995, 39-40, Fig. 3V
1,	Atphlci«. - P. Guida, Aijuti Nos. 32-33. 1961-1962, 13-26: Sirazzulla Rusconi 1977. 106, Fig. I. 2, 4; V. Novak..-ii/ii/V, Nos. 51.1980.97-151: Maselli Scotli
1992,	31 -39,
2,	Aurisina. - P, Maselli Scotti, tttiMem. Soc. Istr. \rch. St. Patria n. s. 24. 1976, 73-74, PI. 3: a; Scotli Maselli 1979, 358-361; P. Maselli Scotti, Reiazioni I. 1982. 75; Maselli Scolti 1986-1987,203.
3,	('attinara. - Maselli Scolti 1978, 151; Scotti Maselli 1979. 3S3,
125
Zamjí/ítík
J2.Kobarid, Gradič. Podatek N, Osmuk.
13.Lavani-Kirchbiehl.	Demetz 1992. 639.649 650, sJ, 5, op. 37,
14.	Lest izza, M. Fasano, Aquil. Nos. 61, 1990. 153 156.
i 5. Ljubljana. Vičič 1993: ViCie 1994.
i 6, Ljub i jan ka na izl ivu Bistre. J. 11 orva t. A q uil. Nos. 61. 1990. t. 1:8.
17. Loca vaz (Loka m i. Soot t i M as e 11 i 1979.37!.
18 Magdalértsberg (Stalenski vrh). Sehindler 1967. Sehindler 1986.
19.	Mengeš. M. Saga d m. Arb. vest. 46. 1995,230.
20.	Nesactiumi &v\att¡a bazilika. Mihovilič i 984 1985. 11. i. 6: 1-11.
2! Novo m es lo. T, K ne/. Nava mesto t1 antiki (Novo mesto 1974) s!. 44 45.
22.	Palazzoh delh Stella nt več najdišč v okolici F, Maselli Scotti,CasleilidelFriuli7. 1988. 269.si. 2; P. Maggi, F. Frene, Aquil. Nos. 61, 1990. 126 146.
23.	/'avia di Udi ne. - M. i asa no. Aquil. Nos. 61, 1990, 105 124.
24.	Piran. Židovski kare: M. Stokin, Arheološki pregled 1988 (1990) 181 ¡83, si. 6; Trg l. maja: podatek M. Stokin; Sv. Jurij: podatek D. Snoj.
25.	Pamjan. - S lok in 1990 b, 161-162.
26.	Pozzuoiü det Friuli, Ciastiei. Ani Civ. M tis, St. Arte 14, 1983 1984.154 155.
27.	Paren!umi. Stoki n 1990 b, 161 162.
28.	Pula. Stavba za Dianinim svetiščem: V. Girardi -Jurkic. v: Archeologia e arte deli '¡siria IPula 1985) 83; V. Girardi - Jurkič, v: Arheologija i tan jet nas t Istre (Pula 1986)62; l omni: Pula, forum arheološka Is t razi vanj a (¡987 1988), Arheološki muzej Istre. Katalog 44 (Pula 1989) 10; MalijaSté 1991, 249.
29.	Razdrta. - Havdek 1996. si. 7: I 7,8 11:11:1 2.
30.	Sedegliano i ti več n aj d i Sč v okoli e i. T. Civ idili i, Aquil, Nas. 61, 1990, 149 152.
31.	Serniin.
32.	Sevegliana. Zuccolo 1985, 30 ss; Honra 1985, 79-81, t. 2; 1,3 9; M Boura, Alba regia 25, 1995, 155 163.
n. Simonov zaliv. Stoki» J990 b, 161 162.
34. Stična O.-H F rey, S. Gabrovec. Arb, vest, 20. 1969, 16. si, 2: 8; S. Gabrovec. Stična I. Katalogi m monografije 28 (Ljubljana 1994) 156. si, 135.
3 5. Stramare (Stramar). S eo 11 i M a se 11 i ! 979, 350, si. 6-9.
36, Sn ass/i'it•t! bei faglern (pri AU>g varjah). Demetz 1992, 639,649 650, si. 5, op. 37.
37,,Vi1. Martin pri Turu. Podatek [J, Božič.
38,	Teumia. A. Lippert. v: Universitdtsforscluaigen zurpi vliisti v '/.Vi hen Ali luiologie 8 (H on n 1992)285 286, t, 2: 3 4,
39.	Udi ne (Videm). M Fasano. Aquil Nas 6!, 1990, 153 156.
4.	Celje. Sindikalni dom. - B. VitittArk. vest. 48.1997. Pl. I: 15; 3: 15,20,21,
5.	Piano. - Maselli Scotti 1983, 51, Pl. 2: I 2, 5: 2.
6.	Fomače. - Stokin 1992 a, PL 2: 1-9,11-15; Horvat 1995, Fig. 5:5-14:6: 1-7.
7.	Cbmars. - M. Fasano. Aquil Nas. 61, 1990,153-156.
8.	Gracarca. - Dcmcîz i 992. 639, 649-650, Fig 5, n. 37.
9.	A mbroževo gradišče near Sla vi na. - J, 1 lorval, Arb. vest. 46, 1995. Pl. 9: 3.4.
10.	Gurina. - Demetz 1992,639,649-650. l ig. 5. n. 37; Jablonka 1995, 130. Fig. 5: 13.
I L Joantns. - M. J. Stnazzulla Rus.com,Aquil. Nos. 50,
1979.31-32. Pl. 2: 4-8. 12. Kobarid, Gradič, - N, Osmuk. ¡iers. eom. \XLavant-Kirehbichl, Demetz. 1992, 639.649-650, Fig. 5. it. 37.
14. Lest izza. M Fasano. Aquil. Nos. 6!. 1990, 153156.
\5.Ljubljana. - Vičič 1993; Vičič 1994.
16.	Ljubljanica. - J. I lorval, Aquil Nos. 61,1990, Pl. I : 8.
17.	Locavaz. - Scolii Maselli 1979, 371.
)$. Magdalensberg. - Sehindler 1967. Sehindler 1986.
19.Mengeš,	- M. Sagadin, Arb vest 46, 1995. 230.
20.Nesactium,	norih hasilica. - Mihovilič 1984-1985, 11,PL 6: Ml.
21.	Novo mesto. - !. Knez, Novo mesto v antiki (Novo mesto 1974) Fig. 44-45.
22.	Palazzolo deli o Stella and sites in the vicinity, - F, Maselli Seolli. ( astelli del Friuli 7, 1988, 2(>9, Fig 2; P. Maggi. F. Prenc, Aquil Nas. 61, 1990, 126146.
23.	Pa via t h Vdine. - M Fasano, Aquil. Nos. 61. 1990, 105-124.
24.	Piran, - Židovski kare: M. Stokin, Arheološki pregled 1988 (1990) 18 1 183, Fig. 6; Trg I, maja: M Stokin, pers. eom; Sv, Jurij: Snoj, pers. eom.
25.	Pomjan. - Stokin 1990 b. 161-162.
26.	PotzuolodeiFriuli. Ciastiei. -Atti. Civ. Mus. St. Ane 14, 1983-1984, 154-155.
27.	Pareniium, - Stokin 1990 b. 161-162.
28.	Pu la. - V, Gitardi-Jurkic, in: Areheologia e arte deli Istri a (Pula 1985) 83; V. Girardi Jurkic, in: Arheologija 1 umjetnost Istre (Pula 1986) 62: Forum: Pula. forum - arheološka ¡straživanju (/'AV7-
1988).	Arheološki muzej Istre, Katalog 44 (Pula
1989)	KI; MatijaŠič 1991, 249
29.	Razdrta, - Havdek 1996, Fig. 7: I -7,8- ti; 11 ; 1-2.
30	.Sedegliano and sites in the vicinity. - T. Ci vid un,
A (j ud. Nas. 61, 1990, 149-152.
31	Sen» in.
32.	Seveglittno. - Zueeolo 1985,30 flf.; Boura i 985,7981, Pl. 2; 1.3-9; M. Boutai Alba regia 25. 1995, 155-163.
33.	Simonov zaliv, - Stokin 1990 h. 161 -162.
126
fíjm i hsii>v>
41). J 'rhnika, I lorvat 1990, 116 1 i 7. 219 220.
41.	Znglio. 1 k-met/ 1992. 639,649 650, si. 5, op. 37.
42.	Žerunšček nad Grahovim. Podatek T. Se h eni.
Seznam 4: Visoki vretenasti kozarci i/ keramike iniikih steii(oblike Marabini 1 3) na severnem Jadranu in v jugov zhodnih Alpah, si. 50 (najdbe izven Slovenije po literaturi).
1.	Fornače. Stcfkin 1992 a. t. 1: 9; 3: 10 12; Horvat 1995, si. 7: I 3.
2.	Gurina. Jablonka 1992. t. 91: 9 13.
3.	Ljubljana, Gornji lig 30. Vič i č 1994. t. 1: 16.
4.	Magdalensberg (Stalenski vrh). Sehindlier- Kau-delka 1975, 54-55. oblika 20.
5.	Razdrto. Bavdek 1996. si. 11: 5.
6.	Serumu. ■ t. 6: 4 13; p: 7.
1. Sevegtiano. Zuccolo 1985. i. 3: 1; Buora 1985, i.
3: 3 5; Fasano 1995, X. Tržišče pri CerknicL M. Gušlin, Notranjska, Katalogi in monografije 17 (Ljubljana 1979) t. 27; 14.
9.	I'rhrdhaL lforval ! 990, t. 3: 6,13,
10,	/.cruttkček nad (¡rakovim. Podatek T. Sehein,
34.	Stična. ■ t).-!!. T rey. S. Gahrovec.. i rit. vest. 21). 1969, 16, Fig. 2: H; S. Gabrovcc, Stična 1, Katalogi in monografije 28 (Ljubljana 1994) 156, Fig. 135.
35.	Stramare, - Scolti Mase M i 1979, 350, lig. 6-9.
36.	Strassjiied near Maglent, - l)e met z 1992,6.19,649650, Fig. 5, n. 37.
37.Sv. Martin muir Tar. - D. Božič, pers, coni.
38.	Tear mu. - A. Lippert, ¡a: Univemit&tajorschiingen zitrpráhistorischen.InhiiologieS (Bonn 1992)285-286, Pl. 2:3-4.
39.	Udine. - M. Fasano, A(/iii/. Nos. 61, 1990. 153-156.
40.	Vrhnika. - Horvat 1990, 116-117,219-220.
41.	Znglio. - Demclz 1992, 63o, 649-650, Fig. 5, n. 3?.
42.	Žertt i tiče k above Grahovo. - T. Sebein. pel's, com.
i.ist 4. i I igli spindle-shaped beakers of thin walled pottery (Marabini 1-3 forms) in the northern Adriatic and in the southeastern Alpine region, Fig. 50 (finds outside Slovenia cited according to the relevant literature).
1.	Fornače. - Stok in 1992 a. PI 1: 9; 3: 10-12;] lorval 1995, Pig, 7: 1-3,
2.	Gurina. - Jablonka 1992, PI. 91:9-13,
3.	Ijubfjana, Gornji trg 30. - Vičič 1994, PL 1: 16.
4.	Magdaletisberg. - Sclmuller-Kaudelka 1975,54-55. Form 20.
5.	Razdrto. - Bavdek 1996, Fig, 11:5.
6.	Senu in. - Fi. A. 4-13; 35: 7.
7.	Sevegiiano. - Zuccoio 1985. PI 3 I. Buora 1985, PL 3; 3-5; Fasano 1995.
8.	Tržišče near Cerknica. - M. tiušlin. Notranjska, Katalogi m monografije 17(Ljubljana 1979) PL 27: 14,
9.	Vrhnika. - Horvat 1990. Pl. 3: 6,13.
10.	ŽerunŠček above Grahovo. - T. Sehcin. pers. coni.
Si. 50: Razlirjcnost visokih vretenastih kozarcev i/ keramike tankih sten (oblike Marabini 1-3) na severnem Jadranu in \ jugovzhodnih Alpah, |-n) .ser/jamu 4. Fig. 5 <L The distribution o fia 11 spindle-shaped beakers of thirc walled |wtiery {Marabini forms I 3) in the northern Adriatic and in t lie south-eastern Alps, from list
Seznam v Siva venetska keramika na severnem Jadranu in v jugovzhodnih Alpah. si. 5/ (najdbe izven Slovenije po literaturi).
1.	Atpdleia. SirazzulLi Ruseoni 1977, lil, si.4levo; G. C as sani, v: Buora 1994, 65 s.
2.	Caslelraimondo. (i. L, G ms sigi i. La cerámica grtgia, v: Casielraimpttdn, sea v i l'JSS 1990 i I
(Roma 1995) 147 ss.
3.	Dnino (Devin). Maselli Scoui 1983, 5 i 52, 59. i.
2; 3 5; 5; ¡2.
List S: (i ra y Venetan ware in the northern Adriatic and in the southeastern Alpine region. Fig. 51 (finds outside Slovenia ciled according to the relev ant literature).
1,	Aifttik'ia. - SirazzuI la Ruseoni 1977, 111, Fig. 4 left: li. Cassani. in: Buora 1994. 65 f,
2.	Casteiraimondo. - (i. L. Grassigli, La cora mica g i i g i a. ií): Cas tel ra i m on do, sea i i 1988 -1990 II j Roma 1995) 147 fí.
127
zakuuîek
St, 5!. Razširjenost sive veneukc keramiki; na severnem Jadranu in v jugovzhodnih Alpah, po seittatHU 5. Fig. The distribution üfgrey Venetan pottery to the north-em Adriatic Lind the south-eastern Alpine region, from list 5.
4.	Formtee. Slokin 1092 a, t 2: ¡0: Horvat 1995. ki. 7: 6,7.
5.	Joannis. M. J. Strazzulla Rusconi, Aqtiil. A'os. 50. 1979,27-31, t. 2: 1-3.
6.	Ljubljana, Ciomji trg 30. Viïif 1994, t. K: 2 3.
7.	Pa lazzoto detto SteI ht, P, CAsso I a C u i da. 11 ised i a -menti prernmani ne I tenitoriodi \v\\i\\c\&,AAAd 15. 1979, S1-82.
8.	Pozztiolo de! Friuli Braida delITstituto, Ciastiei.
Atti Civ. Mus St. Arte 14. 1983 1984, 151. 155. 186-187.207.209, si. 11: 4-6; 24: 3; 35: 10.
9.	Puhl. Mihovilič 1991, 160, si. 1: II.
10.	Razdrto. Bavdek 1996, si. 7: 13.
! I. S. Daniele del Friuli Zuecolo 1985,26. 12.Sevegltono. Zuceolo 1985, 25 29, t. I: I: 2: 8; Buora 1985, 82, t. 2: 14; ti. Cassani, Alba regia 25, 1995, 173-178.
13.	Sennin. T. 7.8.9: i 6: 25: i2: 35: U; 54: U 15: 55: I 10: 57: 6.
14.	Simonov zaliv. Podatek M. Slokin.
15.	Stramare (Stramar). !■. Masel Ii Scotli, v: P reis torta del Caput Adriue (Udine 1983) 220, si. 67.
16.	Velike Bukve nad Corenjitn Logatcem, M. Preith, Komunikacijski sistem \ prazgodovini in antiki na primeru Logaške kotline, Mladinski raziskovalni tabor Logatec '88 (Logatec 198S) 15
17.	Vrhnika. Horvat 1990, t. 25: 10.
Seznam 6 Republikanske oljenke na severnem Jadranu in v jugovzhodnoaipskem prostora, si, 5- (najdbe izven Slovenije po literaturi). I Aquileia ni Filippo Balestrazzi 1988; Buora 1994, 93 ss.
2.	Cen w Por ut V. Girard i - Jurkič, v : A rcheologia e arte deti (stria ( Pula 19X5) 89, st 234.
3.	Dekani. Stok in 1990 h. 162.
4.	Fortiace. S tok in 1992 a. 1. 1: 4.5; I lorvat i 995. si. 7; 5.
5.	Gttrina. Jablonka 1992, t 98:1 3.
6.	Ljubljana. Gornji trg 30. - Vičič 1994, t. 1: 11 12.
7.	Magdalensberg (Štalenski vrh) Farka 1977. 23 ss. L 7 M.
8.	Novo mesto Neobjavljeno; Narodni muzej v Ljubljani, in v. K 3S28.
9.	Palazzolo delto Stella in okolica. P. Vlaggi, F. Prenc, Atjuil Nos. 61, 1990, 135 138, t. 3.
10.	Pavki d i Udine. M. i a sa no, Quadern i Friulani d i A rcheologia 1, 1991, 105, op. 4.
11.	Ptuj -1. Miki, Arft, vest. 11 12, 1960 61, 172, t. 3: 7.
12.	Razdrto. Podatek A. Bavdek.
3.	Duino - Maselli Seotli 19K3, 51-52, 59, PI. 2: 3-5; 5: 12,
4.	Fornace. - Stokm 1992 a, PI 2: HI; llorvat 1995. Tig. 7: 6,7,
5.	.Ion/mis, - M, J. Strazzulla Rusconi, Aquit. A!os 50. 1979, 27-31. PI- 2; I -3,
6.	Ljubljana, Gurnji trg 30. - Vi£ii 1994, PL 8: 2-3.
7.	Pahtizola delto Stella, - P. Cissola (inids, Insedia-menti prcromani nel territoriodi Aquileia,/f//4t/15, 1979, XI-82.
x Pozzuolo del j'riuli - Braida deiristitnio, Ciastiei, -Atti Civ Mus. Si. Arte 14, 1983-19X4. 151. 155, 186187, 207, 209, Fig, 11: 4-6; 24: 3; 35; 10,
9.	Pula - Mihovilic 1991. 160, Fig. I II.
10.Razdrto.	- Bavdek 1996, Fig. 7: 13.
11.	S. Oaniele del Friuli. - Zueeolo 19X5, 26.
\2. Sevegliano. - Zueeolo 1985, 25-29, PI. I I; 2: 8; Buora 1985, 82. PI. 2; 14; G. Cassani; Alba regia 25. 1995, 173-178, 13.Sermin. - PI. 7,8.9: l-f>: 25: 12: 35: II: 54: 11-15;
55:1-10; 57: 6, 14.Simonovzaliv. - M. Stokin, pers. torn. 1 5. Strarna/v. - F. Maselli Seotli, in: Preistoriadel Caput Adriae (Udine 1983) 220, Fig, 67.
16,	Velike Bukve above Gorenji Legatee. - M. Frclih, Komtmikacijski sistem v prezgodovini in antiki na primeru Logaske kotline, Mladinski raziskovatni tabor Legatee '88 (Legatee 1988) 15.
17,	Vrhnika - Horvat 1990. PI. 25: 10.
List 6: Republican clay lamps in the northern Adriatic and southeastern Alpine region. Fig. 52 (finds outside Slovenia cited according to the relevant literature).
128
(,'lhNl I I ■iHISS
SI. 52: Razširjenost poznorepubtikanskih oljcnfc na severnem Jadranji in v jugovzJiodnih Alpah, po seznanili (> • ševerno-iialske ei ii ndriCnc oljen ko. druge vrste [k>vh<> repuhlikunsk ili oljenk.
l ig. 52: The disiribution ofiate R.epub1icancluy lamps inilie titirthom Adriauc and soutb-ciisieni Alpine regions. iVom lisi f>. * northem iiLilic cylindricul liiiups, othtr types tate Rcpublicon lanipa.
1Sermin. T 25: &
\4.Sevegliano. Buora 1[JN5. 79 SO, L 2. 2; 3: I; M. Buora, Aguii Nos. 62. 1991, 12 ss,
15.	Simonov zaliv. Podatek M. S loki n.
16.	Stramare (Štramar). Scotti Masclli 1979, 350, si 10.
17.	Vrhnika. Horvat 1990, t. 5: 4: 18: 5.
Seznam 7: Megarske skodelice efesku-jonske vrste na severnem Jadranu,si. 53 (najdbe izven Slovenije samo po literaturi).
1.	AquiU'ia. Strazz.ulla Rusconi I'l77, 1 HI, t. 28: 3; Masellt Scotti 1984. 50, t, I: t.
2.	AurLiina (Nahrežina). Maselli Scotti 1986 I9K7. 203,
3.	Dnino (Devin) Masclli Scotti 1984.49.
4.	Fornače, - Stokin 1992 a, si. 5: 1,3; t. 1: 1,3.
5.	Sermin. T. 5: s 'l
fi. Trnovo fihnnv). rta izviru. Maselli Scotti 1984. 49.
SI J.i RazSigen ost mcgarskill s k i n L-1 ie e t c S k i > i ti i tske \ vsi e na severnem Jadranu, po seznamu 7. Fig, 55: The distributiou of Megarian eups ofthe Rphi:sinn-loniaa lype in the northem Adnaiic, from lisi "*
1.	Aquileia. - D i Filippo Haleslraz.zi 1988; Buora 1994. 93 IT.
2.	Če)-var -Porat. - V. Gtrardi-Jurkič, in: A n he>dogia e a rte deil 'htna (Pula 1985) 89, no. 234.
3.	Dekani, - Stokin 1990 h. 162.
4.	Fornače. - Stokin 1992 a. Pl. 1: 4.5; Horvat 1995. Fig. 7: 5.
5.	G ti rit iu. - Jablonka 1992, Pl. 98; 1-3,
6.	Ljubljana. < Jomji trg 30. - Vičič 19'J4, PL 1: 11 -12.
7.	Magdaiensberg. - l arka 1977, 23 ff., Pl. 7-11.
8.	No i o mesti >. ■ Unpubl.; Nat ionalM useum, Ljubljana, inv, no. R 3828.
9.	Palazzolo tU'I to Stella and sites in the vicinity. - P. Maggi.F. Prcnc, Aquil. Nos. 61. 1990. 135-138. Pl. 3.
10.	Pavi a th Utline. - M. Fasano, Quaderni Friulani d i Amhtalogia 1,1991, 105, n. 4. .
11.	Ptuj. -1. Miki, Arh. vest. 11 -12, 1960-61, 172, PL 3: 1.
12.	Razdrto. - A. Havdck. pers. com.
13.	Strmih- - Pi. 25:8.
14.	Sevegliano. - H nora 1985, 79-80, i'l. 2: 2; 3: I; M. Buora, Aquil. Nos. 62, 1991, 12 tV.
15.	Simonov zaliv. - M. Siokiu. pers, com.
16.	Sinoma e - Scotti Masclli 1979,350, Fig. 10. 17 Vrhnika,;-Horvat 1990, Pl. 5: 4; IS: 5.
I ist 7: Megarian eups ol'the Hphesian-Ionian type in the itorthem Adriatic, Fig 55 (tinds outsidc S loven i a c i ted aecordingto the re leva nt literature).
1.	Aquileia. - Strazzulla Rusconi 1977. 110, Pl. 28: 3; Masclli Scotti 19X4, 50, Pl. I I
2.	Aurisintt, - Maselli Scotti 1986-1987, 203.
3.	Dnino. - Maselli Scotti 1984,49.
129
ZmojuCIOC
7, Vi Itaggio del Pest a lore (Ribiško >i aselje) pri Tima vu (Timavo) F, Maselli Scot t i, v: Casielli del Friuli 7. 198«, 269
Značaj zgodnjerimske
NASELBINE V Sl£RMINU
Značaj sertninskcga naselja je gotovo pogojevala že posebna geografska lega. Naselbina je leíala pa polotoku ob izlivu reke v morje, pod zaščito dominantnega griča. Lokacija sama jc ugodno pristanišče, prometne zveze po morju so odlične. Območje ob Koprskem zal i vii je prometno pomembno tudi kot kopna povezava med Italijo in Isiro. medtem ko so poti od morja v notranjost nekoliko težavnejše. Torej si moramo naselje v Scrminu v vseli obdobjih predstavljati kol pristanišče in tržišče, na katerega nastanek in razvoj je odločilno vplivala obalna plovba.
Ravnica na zahodnem vznožju Sedmina je hila obljudena izredno dolgo, od srednjega neoliiika do sredine I. st. po Kr. Zaradi omejenih arheoloških raziskav ne moremo dobiti pravega vtisa o nihnnph v intenzivnosti poselitve v tem dolgem obdobju.
V bronasti m železni dobi je bila v Istn in na Krasti prevladujoča oblika poselitve utrjeno višinsko naselje gradišče ali kašlelir. O nižinskih obmorskih postojankah, kolje bil Scrmin,je malo znanega. Krajev na imena, legende inkuiti grškega izvora, ki so enakomerno razporejeni vzdolž severovzhodne Jadranske obale, kažejo na pristanišča in etnporije, povezane z oba Ino pióvbo grSkih fcblon istov: Apsoros (Osor), Pola (Pula), Neapotis fNnvigrad), Piranom (Piran), A egida (Koper) ter Dionicdovo svotiSčc na izlivu Tima va (Sašel 1974,452; prim. Uraecesi 1979. 71 78). Po imenih sodeč hi bi I a laliko Te rgesi e in Ti mav v enetska emporij a (SašeI 1987,34 37;Crevatin 1991, (V9; Zacearía 1992, 149 150). Arheološko dokazane obalne naselbine iz bronaste in železne dobe so bile najdene poleg Sermina tudi v De vinu (Maselli Scotli 1983), Štramarju K anna-rella 1968, 224 225), Piranu (Stokin 1990 a). Puli (Mihovihe 199 L 159 ¡60) ter v Nezakciju (Mihovtlič l(iX4- 19X5). Tudi v Ak vi le j i je obstajala naselbina še pred nastankom rimskega mesta (Maselli Scotti 199], 24. 27). Razumljivo je, da kaže arheološko gradivo iz teh naselij slike z oddaljenimi čezmorskimi središči, od severnega do južnega Jadrana (Mihov ilié 1991). Torej lahko sklepamo, daje bil prazgodovinski Senu in le eno izmed pristanišč in tr/išč. ki so sc enakomerno vrstila ob zahodni istrski obali in v I ržaškem zalivu.
Žele/nodobiia istrska kultura je segala pribli-
4.	Pomace. - Stokin 1992 a. Fig. 5: 1,3; f'l 1: 1,3.
5.	Sermin. - PI. 5 r 8-9.
6.	Timavo. - Maselli Seottt 1984, 49.
7.	llllaggitt del PesQQtare near Timavo. - F. Maselli Scotli, in: Casielli del Friuli 7, 1988, 269.
The Significance of the Early Roman Settlement at sermin
The significance of the Sermin settlement was undoubtedly conditioned by its particular geographic position. The sell lenient lay on a peninsula adjacent to I he mouth of a river, with the protect km of a dominant hill. Ihe location is suitable lor a harbour, and ihc maritime connections and routes are extremely good. The region around the bay of Koper is also important as a land route between Italy and lstria, while the routes from the sea into Ihe interior are somewhat more difficult. Thus ihe settlement at Sermin in all periods should be considered in the context of a harbour and
trade centre, whose origin and development were
influenced to a great extent by coastal seafaring.
The area to the west of the lull was inhabited lor
an exceptionally long period, from the middle Neohthie
to the mid 1st century AD, The limited archaeological investigations are not able to provide a detailed impression about oscillations in ihc intensity of settlement in this lengthy period.
The predominant form of set Clemen l in the Bronze and Iron ages in Isiria and the Karsl region consisted of fortified elevated sites - hill forts or caste!-lieri, Little is known about the low-lying coastal seltle-nients, such as Sermin. Place-names, legends, and cults of Greek origin indicate the existence of harbours and emporia related to the coastal navigation of the Greek colonists: Apsoros (Osor), Pola(Pula), Ncapolis (Novi-grad), Piranon (Piran), Aegida (Koper), and the shrine of Diomcdes ai ihe mouth of the Timavo River (SaScl 1974, 452; cf. Hraccesi 1979, 71-78). Judging by the names, lergeste and Timavo could have been Venetaii emporia (ftase! 1987, 34-37; Crevatin 1991, 69; Zaccaria 1992, 149-150). ArclnieologicaMy proven coastal settlements from Ihe Bronze and Iron Ages were found, in addition to Sermin. at I>uino (Maselli Scotli 1983), Stramare (Cannarella 1968. 224-225), Piran tStokin 1990a).PulatMihoviliO 1991. 159-160),andNcsactium (Mihovilic 1984-1985), A settlemcntalso existed at the site of Aquilcia prior to the Roman colony (Maselli Scolli 1991. 24, 27). It is understandable that the archaeological material from these settlements should indicaic contacts with distant overseas centres from the northern lo the southern Adriatic (Mihnvilid 1991). It can
130
Ciivci iraoss
/1111 do R i žare, najdišču sev erno od reke pa sn uvrščena v notranjsko kulturno skupino (Gabrovcc, Mihovilič 1987. 293 294). Arheološka slika Strmina v času starejše železne dobe kaže na stike med obema skupinama, torej je naselje ležalo na mejnem področju. Po antičnih literarnih virili so ilistn leta I 78 pr. Kr. segali do Timava (Degrassi 1954, 14 17). se pravi, da so vključevali tudi celotno območje Koprskega zalivi; Severozahodno Istro so morda po sel je val i pripadniki plemena Katalov (Šašel 1974. 452). V Arjolu, okoli 2 k m južno od Strmina, je bila najdena bronasta ploščica s seznamom članov Inslrske družineMagaptini. Ploščica je tlel pravnega dokumenta privatnega značaja lerje datirana % drugo polovico I, si. pr. Kr. oziroma v prvo polovico 1. si. po Kr. (Degrassi 1966; Sta rac 199.1 1994. 29 32).
Scnniii jc verjel no predslovanski toponim s prvotnim obrazilom-imu. ki so ga Slovani spremenili v -in. Toponim i na -ona so po gos i i na severa Apeninskega in na zahodom delu Balkanskega polotoka (SašeI 1984: tudi Crevatin 1991,69.87) /a reko lii žano sla izpričani kardvepredrimski imeni: Formio i 11 Rusan us {Risan tis), Formio sicer nekateri avtorji nc enačijo z Rižano, temv eč z t)sap.sko reko(RioOspo), ki teče med Trstom in Kašte-lirjem nad Jclarji (Monte Castellier degli lilleri: Grilli 1979. 47, op. 44; Rossi 1996 (1991 ) a, 266). I ormio je venetski hidronim, ki naj bi prišel kmalu iz rabe (Plin. n. h. 3. 127; Piol. 3. 1, 23; Doria 1972, 29; Frau 1979, 119; Crevatin 1991,65; Zacearia 1992, 160). Na labuli Peutingeriani se pojavi krajevno ime QVAFRI, za katero menijo, da je pokvaijen zapis od (a)QUAF Rl(sani) j liosio 1974, 55). Anonimni geograf iz Ravenne imenuje reko Ru.sana (Anon. Rav. 4. 36; Zacearia 1992. 160). Risanus je verjel mi ilirsko ime (Doria 1972,31 32; ( revatin 1991, 65,68), Dvojno rečno ime bi lahko govorilo tudi za obstoj dveh ljudstev t porečju Ri/ane (Doria 1972,23 24: i ran 1979, 1211 121; Crevatin 1991,85-87).
Po rimski zasedbi Istre 1177 pr, K t.) naj bi ob zahodni istrski obali ležala rimska vojaška oporišča, ki so pritegnila tudi rimske trgovce in koloniste ter postala žarišča romani/aeije. Iz njih naj bi se potem razvile rimske kolonije in municipiji: Nesacliitm, Pata, P aren-lin m. Aegidu in Tagešte (Matijašič 1991, 249 250; Slarac 1993 1994. 18). Po drobnem arheološkem gradivu lahko v Sermitu) vidimo eno od takšnih zgodnjih rimskih središč, ki pa se kasneje ni razvilo, tako kol druge postojanke, v pomembnejše meslo.
Na razvoj Sem lina m njegove okolice je v zgodnjem rimske m obdobju verjel no pomembno \ pliva-lo več okoliščin, to je premikanje meje Italije ter razvoj mest Tergesta in l .gide.
Na začetku hisirskih vojn (178 pr. Kr.) je segalo rimsko območje do l imava, kjer je mejilo na 1 lisire (Degrassi 1954, 15 16). Kaže, da je po zasedbi Isire ležala meja Galije Cisalpine in hkrati akvilejskega mestnega ozemlja \/hodno od I imava, v bližini vasi
be therefore presumed that prehistoric Senflin was only one of the harbours and irade centres which were located along the western Istrian coast and in the Bay of Trieste.
The Iron Age culture of Isiria extended approxi-malely as far as the Rizana, while Sites north of this river arc classified to the Notranjska (Inner Camiolan) cultural group (Gabrovec, Mihovilie 1987. 293-294). The archaeological evidence from Sermin in the period of the early Iron Age indicates contacts between both groups, as Hie settlement was located in the border area. Classical literary sources slale that the territory of Lhe I lisiri extended in 178 BC to the Timavo River (Dcgrassi 1954. 14-17). liuis including the entire region of the Buy ofKoper. Northwestern lslria was perhaps inhabited by the Catali (Saiel 1974. 452). A bronze tablet was found at Ago I, about 2 kin south of Sermin, with a list ofmeinbcra of the 11 istrian elan ol ihe Magaplini. Thetahlei is pan of a private legal document, and ii is dated to I lie second ha! f of the 1st century BC or the first half of the I si century A1 > (I Degrassi 1966, SI arae 1993-1994, 29-32).
Sermin is probably a pre-Slavie toponym with an original ending ofwhich the Slav ic population changed to -in. loponyms w ith -ona are common in the northern A pen nine peninsula and the western part of the Balkan peninsula (SaSci 1984; Crevatin 1991, 69, 87), At least two pre-Roman names hav e been proposed for the Rizana: Formio and Ru.ianus (Risumis). Some authors do not identify the Formio with the Rizana, but rather with theOsapska rcka River (Rio Qspo), which runs between Trieste and Kasielirahove Jelarji (Monte Caste I tier degli 1 lleri)((irilh 1979,47, n. 44; Rossi 1996 (1991) a, 266). Formio is a Vetietan hydronym. whose usage would soon have declined (Pliny, n. h. 3, 127; Ptoi.,3, 1,23; Doria 1972.29; Fran 1979, 119;Crevatin 1991,65; Zacearia 1992.160). The place-name QVAI-RI appears tin the l abula Peutingeria, and is considered to be a shortened torm of(a)QUAE Rl(sani) (Bosio 1974, 55). The Anonymous (ieographcr of Ravenna called the river Rusano (Anon. Rav, 4. 36; Zaccural 1992, 160). Risanus is probably an lllyrian name (Doria l'J72, 3132; Crevatin 1991,65. 68). Multiple river names could easily indicate the existence of two cultural groups in the Rizana River basin (Doria 1972, 23-24; Frau 1979, 120-121; Crevatin 1991, 85-87).
After the Roman conquest of Isiria (177 BC), lite western Istrian coast was probably the site of Roman military strongholds, which further ¡attracted Roman merchants and colonists, and thus became centres of the Romanization process, These centres would have been the nuclei for the development of Roman colon iae and inunicipia: Ncsactium, Pola, Parentiutn, Aegida, and l ergestc (MatijaSie 1991, 249-250: Starac 1993-1994, 18). 11 is possible to conclude on the basis of the material from Sermin that this was merely one Of such early Roman centres which did not, like other such sites, develop later into a more important urban centre.
131
/_AKI JUfl-K
Prapfol (Prapotlo; Degrassi 1954, 16 17, 22 24) V Tergcstu so Kami izrinili Histre, saj sc Tergeste omenja kot karnijska vas (Degrassi 1954, 46 49). Meja Italijo je bila premaknjena na roko Fprmio verjetno oh ustanovitvi kolonije Torgcste, To se je /godilo v letih 46 ali 42/41 pr. Kr. (Plin, n. h. 3. 127; Degrassi 1954. 46, 49 53) oziroma kolonija je že obstajala leta 52 pr. Kr. (Fraschetti 1975; Sta rac 1993-1994. 22-23; o različnih dalačijah ustanovitve kolonije Tergesle Zacearia 1992, 152) Alka Slarac telo domneva, da je Cisalpina segala do RiŽane že od leta I77pr Kr. dalje (Starac 1993 I9'J4, K) 20). Meja med Italijo in I lirikom je bila
prestavljena na Kašo med leli IX do 12 pr Kr. (možno tudi 4 do 14 pO Kr,; Degrassi 1954. 54- 59),
Iz gornjega sledi, da je Sermin vsaj okoli sredine 1. st, pr. Kr, ležal iia meji med Galijo t isalpino (oziroma Italijo, verjetno od 42 pr, Ki dalje} ta lin ikoni, kar je gotovo dalo poseben pečal naselju, ki pa arheološko m jasneje določljiv. Očitno pa je celotno obmejno območje v tem času doživelo gospodarski razcvet in hitro romanizacijo. ki se vidi v razvoju lig i de (SaScI 1974, 452-453; Starac j993 1994, 29),
Mesto Egida omenja samo Plinij (n. h 3. 129). ki našteva istrska naselja: oppida ilistpfae ciyium Romanorum Aegida, Panutmui. coioniu Polti, Besedilo je nastalo v sredini L. s L po Kr., izpisano pa je bilo i/ avguslejskih virov, Rossi domneva, da je mogoče najstarejSo oinembo Egide rekonstruirati i/Cczaijevcga besedila o galskih vojnah (Caes., h. g S.24.3. Rossi 1996 (1991) b,286 288).
l£gida je imela status municipija (Degrassi 1954. 72 74; Stanič 1993 1994.24 29) oziroma status, podoben munieipalnemu (Šašel 1974, 452).
Točna lega Egide še ni dokončno znana. Že v Času humanizma predlagam lokaciji na koprski otok (Peter Pa vej Vergerij starejši) in na vznožje Sermina (Pieiro Coppo) ostajata kljub novim arheološkim najdbam še naprej enako verjetni (Cunja 1989 a, 22: Cunja 1992, 67 69).
Iz Plinijevega odlomka izhaja, daje potrebno iskati Hgidomed reko Formio in Parencijem (Šašel 1974, 448,452). Na istem prostoru omenja anonimni geograf iz Ravenne tudi latinsko ime (\tpri\, ki ga kontinuiteta v zgodovinskih virih in v samem imenu enači s K oprani. Grško ime Aegida in latinsko Capris pomenita isto kozje" ter sla lahko oba le prevod nekega starejšega imena (Šašel 1974.452; Crevatm 1991.61 62; Starac I <>93 1994.23; nasprotno Labud izvaja ime i/ grškega kupivs merjasec, l.abud 1995.911). Na koprskem otoku so bili odkriti le zelo skromni /godnjerimski sledovi (Šašel 1974, 446: Župančič 1989 a; Cunja 1989 a. 22; Cunja 1989 b. 24 27; Cunja 1996,39 41 i. Prav i razcvet je Koper doživel šele v poz no rimske m obdobju, ko so se na oiok umikali okoličani in ubežniki s panonskega področja (Šašel 1974, 453 454; Cunjo 1989 a. 22 ss; Cunja 1996).
Several circumstances probably influenced the development of Sermin and iis environs in the early Roman period, such as the shift of the border with Italy and the evolution of the cities ol lergesle and Aegida.
At the beginning of the llistriati Wars (178 11C), the area of Roman dominion extended to the Timavo liiver, bordering Otl Hislrian territory (Degrassi 1954, 15-16) 11 seems that after die occupation of Istria, the borders of Cisalpine Gallia and simultaneously the Aquiletan urban area were located west of the Timavo, near the village of Prapotto (Degrassi 1954,16-17,2224) J he Carni had supplanted the llisiri in Tergeste, as l'ergesle was mentioned as a (."umian village (Degrassi 1954, 46-49). The Italian border was probably transferred lo the formio River along with the establishment of I he colony of Tergeste. Ill i s occurred in 46 or 42/41 BC (Pliny, 11. h. 3, 127; Degrassi 1954, 46. 49-53), or the colony could have already existed in 52 BC (I ra-sehelti 1975; Slarac 1993-1994. 22-23; for the various dates suggested for llie foundation of the colony of Tergeste. see Zaccaria 1992, 152), Alka Slarac even considered that Cisalpina had extended to the Rizami River from as early as 177 BC (Starac 1993-1994, 1020). The border between I (alia and Illyricum was transferred lo the Ra5a river he I ween 18 ami ]? BC (or perhaps between 4 to 14 AD; Degrassi 1954,54-59).
It follows from the above that Sermin, at least around the mid I si century I3C, was located on the border between Gallia Cisalpina (or Italy, probably from 42 lie onwards).and lllyiicum, which would have given a certain character to the settlement, but this cannot be clearly proven arehacologically. It is apparent that the entire border region went through a period of economic prosperity and rapid Romanizalion, as can he seen in the development of Aegida (Saiel 1974.452-453: Slarac 1993-1994» 29).
The town of Aegida is mentioned only by Pliny (n. h. 3, 129), who listed Istrian settlements: oppida HistritiL' civtitm Romunnnmt Aegida, Parentiutn. colonio Pido. I'he text originated in the mid I si eentiuy AD. and was copied from Augustan sources. Rossi considers il possible to reconstruct (lie earliest mention of Aegida from Caesar's text on the Gallic Wars (Caesar, b, g. 8.24,3; Rossi 1996 {19911 b, 286-288).
Aegida was cither a munieipmm (I )egrassi ] l)54, 72-74; Starac 1993-1994, 24-29) or had a similar status (Sasel 1974.452).
The exact position of Aegida is still not entirely certain. 11 was proposed as early as the 16th century dial a possible location could he on the island of Koper I Pier Paolo Veiger io the Elder) or beside Sertnin (Pielio { oppo). Both possibilities remain equally likely despite new archaeological finds (Cunja 1989 a. 22; Cunja 1992, 67-69).
it is apparent from Pliny thai Aegida should he sought between the Formio River and Parctilinm (Sasel 1974. 448. 45 21. The Anonymous Geographer from
132
(\v«i LHWJS
Degrassi jt,1 raje iskal Lgido pod Serminom, kjer so e/nli, \ nasprotju s Koprom, zanesljivi rimski naselbinski ostanki t Degrassi 1933, 4 6,14 44; Degra-ssi 1955, 131; Tahttla Imperii Romani, Tiieste (Iergcsle), Roma, I % 1, 21). Nove raziskave v Scrminu, ki so dokazale kontinuitetoposelitve fz prazgodovine, pomembno trgovski* naselje v 2, in I, st. pr. Kr, ter upad v 1. si, po Kr.. so bile Labod o osnova za ponovno lokacijo Lgide v Seoniri (1 .ahtid 1995, 55, 91, 110 115). Zračna razdalja med scrminsfcim polotokom in koprskim otokom znaša slabil 2 ktn, tako da bi prišla v poštev tudi proslavitev naselbine s kopnega na otok ob hkraincm prenosu imena.
Po premiku meje z Rjžanc na liašo v avgtis-lejskem obdobju se je verjetno ra/šililo tudi mestno ozemlje Tetgesta proti jugu. do Mirne. Domnevajo, da se iigida potem upravno ni več mogla razvijati kol samostojno mesto in je bila priključena Tergesiti (Degrassi 1954, 72 74; Šašei 1974,452 453;2aeearia 1992. 16! 162; drugače Kraselietli 1975,331 332, op. 35; Sta rac 1993 J 9l)4. 24 -29). Tudi cesta, ki jo povezovala Tergcste z Istro je bila verjetno speljana daleč proč (Bosio 1991, 221 235; ŠaSel v ANSI 971. N a se 1 j e . 11 vida C'uprt a- ježi ve k i v se rtC i ferges ta tli) pozne antike (Saše! 1974. 452-453). Spremenjene gospodarske in prometne razmere so v I. si po Kr najbrž povzročile tudi /aton naselja v Scrminu, pa naj v njem vidimo EgidO ali ne, Hkrati pa so se zelo pomnožili podeželski zaselki in vile, ki jili najdemo po vsem gričevnatem zaledja Koprskega zaliva, kjer so ugodne kmetijske površine (Sašel 1974. 447 44N, sj. 1; Labiid 1995,33 ss. 109 ss; Župančič 1995),
Ravenna also noted the Latin name Capris lor the same area. TltO C ireek name Acgida and the Latin Capris, have the same meaning - »Of the Goats« - and both could well merely represent a translation of some earlier name (Sasel 1974,452; Crevalin 1991, 61-62; Slarac 19931994, 23; in contrast, Labud suggests that the name is derived from the i ¡reek kapros - boar. Labud 1995, 90). Very litile archaeological evidence h;is been found tor early Roman occupation on the island of Koper (Saicl 1974. 446; Zupaitcic 1989 a: Cunja 1989 a. 22; Cunja 1989 h. 24-27; Cunja 1996,39-41) It appears that Koper realized true prosperity only in the late Roman period, when nearby inhabitants and fugitives from the Panno-nian region withdrew to this island (SaSel 1974, 453454; Cunja 1989 a, 22 AT.; Cunja 1996),
Degrassi considered the site of Acgida to be at Sermin, where, in contrast to Koper, there was definite e\ idcncc for Roman settlement (Degrassi 1993.4-6,1444; Degrassi 1955,131; Tabula Imperii Romani, Trieste (Tergestt'l, Stoma 1961, 21). The latest research at Nernnri - which lias resulted in evidence tor continuity of occupation from prehistory, an important trade settlement in the 2nd and 1st centuries BC, and n decline in (he 1st century Al> - was Labial's basis lor locating the site of Acgida at Scnnin (Lahud 1995, 55, «8-91, IIO-II5) The distance in u straight line between the Sermin peninsula and the island of Koper is barely 2 km, and in the ease of a population displacement from the mainland to the island, the name could also simultaneously have been transferred.
Alter the shift of die border from the RiEana to the Rasa in the Augustan period, the urban territory of Teryeste probably also extended further towards the south, to the Mima River. It has been suggested that Aegida could then no longer develop as an independent
town and was incorporated into Tergeslan turritoiry
tDegrassi 1954, 72-74; SaSel 1974. 452-453: Zaccaria 1992. 1 ¿1-162; otherwise Fraschctti 1975, 331-332. n, 35; Stanic 1993-1994.24-29], The road which connected Tergcste to I stria was probably also located at some distance away (Bosio 1991, 221-235; SaScl in ANSI 97), The settlement of Aegida-Caprae lived in the shadow of Teigeste until the late classical period (Sascl 1974, 452-453). Economic and transportation conditions in the I st century AD most probably also caused the decline of the settlement at Sermin, whether or not u is considered to have been the site of Acgida. At the same time there was a large increase in the number of provincial hamlets and estates, such as can be found throughout the entire hilly hinterland of Koper Bay, where land suitable lor small scale agricultural production was readily available (Sasel 1974. 447-44N. Fig. 1; Labud 1995. 33 If., 109 IV ; Aipanuie 1995).
133
DODATEK
P ALEOVEGETACIJ SKE RAZMERE V KOPRSKEM PRIMORJU
Metka
Obrobje M t: d i terana je bilo zaradi ugodnih klimatskih razmer iti širnih vodnih poli že od nekdaj idealno naselitveno področje. Prebiva le i Mediierana so se lahko selili in tudi naseljeval) na večje razdalje, a so se morali cesto bojevati za novo pridobljene posesti Trgovsko usmerjeni so ustanavljali emporije. a so živeli vee od trgovine kol od halunaInega gospodarstva in niso zagrešili večjih opustošenj v okolju.
Stahn naseljenci pa so morali sredstva za življenje pridobivati v svojem okolju, /.a pridelavo živeža, predvsem žit in sadežev, so potrebovali ustrezna zemljišča, Prav tako so morali za tedaj že običajne črede domači h ž i va 1 i za ovce, koze in govedo osk rbet i pree e j šnj e površine pašnikov.
(>bmeditcranske dežele so že od začetka holo-cenaporaščah pr edvsem hrastovi in manj bukovi gozdovi (Boitema 1974). Tamkajšnjim prebivalcem ni bilo treba sioriti drugega kot požgali večji ali manjši gozd, ovce in koze pa so poskrbele, da gozd ni več zrastel in končno je nastala puščava Požgali so drog gozd za nove pašnike. Na opuščene površine pa se je čez čas naselilo kserofiino (malo in aromatično, za ovce neužitno rastlinje, Zrasla je makija in v njenem varstvu seje znova naseljevalo prejšnje gozdno drevje hrast. Črni gaber, mali gaber, jesen itn. DanaSnja vegetacija, pokrajina in podnebje Mediierana so posledica taksnega kolobarjenja, ki seje tU ponavljalo skozi tisočletja.
rudi Koprsko pri morje je del Mediierana, Nasprotno pa zaledje (Kras) po »naravni«, pa I i no loško ugotovljeni pretekli vegetaciji ni prav nič suhmcdilcrauski. Taksne ugotovitve so rezultat pelodne analize vzorcev iz strojne vrtine v Škocjanskem za loku in še dveh vrlin V ■ t v Kopru m V-6 v Sečovljah. 1 udi oh vznožju griča Sermin je bila na zamočvirjenem travniku, med cesto in železnico, narejena 3,10 m globoka ročna vrtina. Žal pa je bilo v icm sedimentu kvantitativnopremalo peloda, da bi lahko izdelali pelodni diagram. Vendar pa se pelodna slika skoraj popolnoma ujema s pelodno sliko
ADDENDUM
The Palaeovegetational Conditions in the Coastal Region or; Koper
cljliberg
The Mediterranean coast has always been an ideal location for settlement because of favorable climatic conditions and wide sea routes. T he inhabitants of the Mediterranean migrated and also colonized at great distances, and they often had to battle for their newly acquired possessions. Those inclined to trade established emporia and lived more from merchant activities than from the natural economy, and did not perpetrate major destruction in the vicinity.
The permanent inhabitants had to acquire the subsistence from their immediate environments. Suitable land was needed for the production of provisions, primarily cereals and fruits, fairly large areas of grazing land were also required for the herds of domestic animals (sheep, goals, and cattle).
From the beginning of the I lolocene, thectrcum-Mediterranean lands were covered primarily with oak forests, and to a lesser extent, beech forests (Bottema 1974}, The inhabitants of this period could easily bum down the occasional large or small woods, as sheep and goats prevented forest lo grow hack. It resulted in a barren landscape. Further woods were burnt tor new grazing lands The deserted areas were colonized through lime by xcrophilous, thorny, and aromatic, for sheep inedible plants A scrub maquis vegetation appeared,
and in its protection, former forest Ireeii like oak. hop hornbeam, eastern hornbeam and manna ash. settled down again. The recent vegetation, regions, and climate of ilie Mediterranean are the result of such cycles that have ivoceurred through millennia.
flic coastal region of Koper is also part of the Mediterranean. In contrast, the hinterland (the Karst region I was not even sub- Medi lerranean in terms of the »natural«, palynologically established former vegetation. Such a statement is based on pollen analyses of samples from machine drilling in the Skocjan Hay, as well as the further two cores, V-3 at Koper and V-6 at Seeovlje. The 3.10 meter of sediment was also (.trilled
135
Dill lAli h.
zgornjega dela pelodnega diagrama iz Škocjanskega zalo k a. Zato za nazomcjši prikaz razvoja ičcgctacije predstavljamo poenostavljeni pel od ni diagram 6 m globoke vrtine v Škocjanskem zaloku pri Kopni (Culi-berg 199?), saj pelodna analiza vedno zajema vegetacijo tako bližnjega kot Širšega območja. Pelodni diagram predstavlja spremembe gozdne vegetacije bližnje okolice m vegetaci je na Krasu skozi vsaj 7000 let dolgo obdobje. Pri radlokai bonske datacijc pa omogočajo zanesljivo kronološko orientacijo.
I. Vrlina v Škocjanskem zaloku pri Kopru
Kratek opis pelodnega diagrama (SL 54):
(iozdna vegetacija se začenja približno pred 7(MK) do 6000 leti z bukovo-jelovim gozdom (Fagus.Ahies). ki pa je v upadanju (odsek A).
Kmalu se začneta uveljavljati hrast (Quercus) in gaber (Carpinus), kljLib temu je bukev se vedno dobro zastopana (odsek li).
Leska (Corvtus) skupaj z gabrom močno prevlada na račun hrasta in bukve. V času 4725 120 let pred sedanjostjo se prvič pojavi pelod vinske irte (I nis) in žit (ccrealia). To kaže na začetke poljedelstva. Čas: eneolitik (odsek C).
Bukev se skupaj z gabrom spet močno uveljavi. Pelodna krivulja hrasta nenavadno močno niha. To je bil čas med leti 4725 in 3480+140 pred sedanjostjo (odsek D).
i j lavno gozdno drevo ostaja se vedno bukev, pridružita pa seji tudi leska in črni gaber(Ost/ya). [itdi peloda trte in žil je nekoliko več Pojavita se že tudi kostanj (Caslanea) in oreh (Juglans). ("as: bronasta doba {odsek L J.
M rasi skupaj / gabrom močno prevlada predvsem na račun bukve in leske. Procesi v gozdu se umirijo. V diagram vstopi oljka (Oleu), Kostanj in oreh ostajata, vse večje peloda oljke in žil. Čas: rimska doba (odsek F).
Rahlo naraščata krivulji |clke in bukve, krivulje ostalih drevesnih predstavnikov pa so v upadanju, najmočneje krivulja hrasta. Oljka se vedno bolj Siri, kostanj in oreh se vztrajata, naraščajoči krivulji žil in zeliščne vegetacije pa nakazujeta, da je vse več poljedelstva in da se širijo pašniki. Cas: srednji vek, 990±901et pred sedanjostjo (odsek <i).
Hrast, čmi gaber in bukev spet začasno napredujejo, Oljka nazaduje in tudi žitnega peloda je manj. Vi si tke vrednosti zeliščnega peloda nakazujejo povečanje travnate površine {odsek 11).
Bukev in hrast nazaduje I a. jelka se močneje raz_šm. ("'as: novi vek, do približno pred 500 Icii (odsek I).
136
along ihe base of Sermin hill in a marshy grassland between the road and the railway. Unfortunately she sediments contained too small quantity of pollen to allow a pollen diagram lit be drawn. However die pollen diagram almost en i ire I y corresponds lo the one shown tn the upper section of the pollen diagram from the Skocjan Bay. Thus as evidence of the development of vegetation, the simplified pollen diagram of the 6 meter deep core from the Skocjan Bay near Koper (Culiherg 1995) is presented, as pollen analyses always take into account the vegetation of the near vicinity as well as a broader region. The pollen diagram presents ihe changes of forest vegetation in the immediate vicinity and the changes of vegetation in the Karst region throughout a period of 7000 years. Three radiocarbon da lings enable a reliable chronological oriental ion,
1, The Core fmm Skocjan Ha y near Koper A brief description of the pollen diagram (Fig. 54): l oresl vegetation began appropriately 7000-600(1 years ago with beech and fir (Fagtts-Abies) I ores Is. which were in the process of decreasing (zone A J.
Oak (Quercus) and hornbeam (Carpinus) began to increase, although beech was still well represented {zone B).
Hazel {Coir I as) together with hornbeam soon prevailed over oak and beech. The dating of 4725± 120 years before the present marks the lirsl appearance of pollen of grape vine (litis) and various cereals (cereal ia). I his indicates the beginnings oi agriculture. The period can be identified I: neolithic (zone C).
Beech, together with hornbeam, again strongly increased. The pollen curve of oak oscillates surprisingly. This was the period between 4725 and 3480+140 years before the present (zone D),
The main forest tree still remained beech, joined by hazel and hop hornbeam (Osrrya), The pollen record of grape vine and cereals also increased. Chestnut (Cas-tanea) and walnut (Juglans) also appeared. Period: ihe Bronze Age (zone li)
Oak, together with hornbeam dominated strongly, mostly at the expense of beech and hazel The forest processes slowed down significantly. Olive (Oleu) entered ihe diagram. Chestnut and walnut remained with
constant values, while pollen of olive and cereals was increased. This won hi correspond lo the Roman period (zone F).
The curves of fir and beech slightly increase, while the curvcs of the oilier irees dee line, especially the curve of oak. Olive trees still spread, while chestnut and walnut retained their position, and the rising curvcs of cereals and herbs indicate that agriculture was advancing and pasture land was increasing. Period: the Middle Ages, 990*90 years before the present (zone G).
Oak, hornbeam, and beech again temporarily made progress. Olive declined and less cereal pollen is
Aüoi Ntn rM
137
DuliAltK
2. Vrtina V-3 ob izlivu Rižane (Sercelj 1984) jç segla do globine 40 m. Spodnjih 20 m sedimenta je hi I rečni prod, od globine 20 m navzgor pa je morski sédiment z lupiniçami Školjk in polžev. Pelodna vsebina ni posehno bogata. Gozdna vegetacija se začne z dominacijo bukve Jelke je bilo zelo malo. Poleg bukve je bil vsaj v začetku Se mešani hrastov gozd, kasneje pa le Se hrast ter leska.
V gtdbini K) m se prvič pojavi pelod oljke in Me. Pelod ol jke se neprekinjeno pojavlja do vrha profila. To pomeni, daje sed imeni iz globine 10 m verjetno iz rimske dobe.
j. V vrlini na sečo i vljskik si >1 i na h ( Šerce 1 j 14X1) je že v globini 36,5 m pelod mezotilmh drevesnih vrst: bukve, lipe, hrasta, javorja in leske. Starost radio-karbonsko dal ¡ranega vzorca organskega materiala iz globine 2(i,5 m (9160+120 let pred sedanjostjo) pove, daje bila morska gladina v začetku holocena 30 m nižja od danaSnje.
Proti povrSju, do globine 3,S m, je iz pelodne vsebine razvidno, da so na fjobočjih severne Istre rastli gozdovi mešanega hrastovega gozda QueiCetum mivlum (hrast, lipa, brest, gaber). V bolj odročnih in manj prizadetih predelih so rasdi Je jelovo-bukuvj gozdovi {Abicti-Fagetum}. Malo višje pelodne vrednosti leske in gabra v globini 11,6 m lahko razlagamo / razvojem živinoreje, lahko še v eneolitiku ali že v halštatskcm
obdobju. Pelodno analizirani del prollla se namreč konča
v globini 3,80 m, Popelodnl vsebini pa lahko sklepamo, da i a sédiment verjetno ne seže niti v rimsko dobo, kaju med pelodom namreč ni ne pe I uda žil ml i oljke.
also present. The high values of herb pollen indicates ail increase ill grasslands (zone H).
lieech and oak declined, while fir spread strongly. Period: the modern period up to approximately 500 years ago (zone I).
2,	Core along the mouth of the RiSana River This core (Sercelj I9H4) reached a depth of 40
meters. The lower 20 meters of sediment consisted of fluvial pebbles, and Irom the depth of 20 meters to the lop the sea sediment with shells of molluscs, file pollen concentrations arc not particularly rich, The loresi vegetal ion began with a domination of beech, while very few firs 01;cured. At least in the beginning, mixed oak forests were present iti addition to beech, but later only oak and hazel.
The pollen of olive trees and grape vine lirsi appears at the depth of 10 meters. Olive pollen appears continuously to the top of the profile and suggests thai the sediment at depth often meters is probably from ibe Roman period.
3.	The Core in the Salbjlats oJ'Sedovlje Pollen from this core (Sercelj I OS 1) at the depth
of 36.5 m belongs to the mcsophilic tree types: beech, linden, oak, maple, and hazel. The radiocarbon dating of organic material from the depth of 26.5 meters (9160i 120 years before the present) indicates that iti the beginning of the 1 toloecne the sea level was approximately 30 meters lower than at present.
flic pollen content, analysed from the depth of 3.8 towards the surface, suggests that on the slopes of northern Islria grew a mixed oak forest, or Quercetwn mixtion (oak, linden, elm, hornbeam). I'ir-bceeh forests (Abieti-Fagetum) also grew hi more distant sections. Slightly higher pollen values of hazel and hornbeam ni the depth of 11,6 meters can be explained by the development of fanning, possibly in the l.neoliihie or as late as the I lallstatt period. I he pan of the profile analysed for pollen namely ended at the depth of 3.8 meters. According io the pollen content it is obvious thai ihis sediment probably does not belong to the Roman period. as neither cereal nor olive pollen is present.
Zaključki
Pelodne analize profilov i/ treh vrtin v Koprščmi dokazujejo, da holocenska vegetacija v tem območju vse do novejših časov ni doživela večjih pretresov V obmorskih predelih so morda rasle nekatere submedt-teranske rastline, ki so jih prinesli grški ah umski priseljenci, Toda v zaledju so uspeval) navadni srednjeevropski gozdovi: izmenično bukovo-jelovi ali mcSani h ras lov i gozdovi.
138
Conclusions
The pollen analyses of profiles from the three cores in the Koper region demonstrate thai Ihe Holocenc vegetation in this area experienced no major changes up I o ihe modem period. Certain sub-Mediterranean plants, introduced by Greek or Roman immigrants, may have grown in the coastal regions. The hinterland, however, witnessed the successful growth of the common central European forests, with alternating beech-fir or mixed oak forests.
ABOFUDUM
Raziskovalni projekt; »European PalašSJclrmate and Man: The evaluation ofland surfaces clcared from forests in the Mcditerrancan region during thc time of the Roman Empire«, ki gaje vodit f-renzel (1994), je vključeval večino mediteranskih dežel. O pa len vegetacijskih in paleoklimalskih spremembah, ki so nastale kot posledica deforestaeije, so razpravljali botaniki in arheologi. Obsežna krčenja gozdov so znana že od neplitika dalje. Hughes (1994) je po rimskih virih zbral veliko podatkov o gospodarjenju t gozdovi. V rimski državi v katero je spadala večina mediteranskih dežel, so bili gozdovi državna last in poti nadzorom gozdarjev, ki so odrejali in dajali dovoljenje za posek. Posebno strog režim je veljal za »verske« gozdove: za vsako posekano drevo so morali posaditi novo. Imeli so celo gozdne drevesnice Za storjeno škodo v gozdovih pa so bile predpisane visoke kazni. Celo paša na gozdnih posekah je bila omejena. Zato se v pel od ni sliki v tem času vegetacija ni bistveno spremenila, razen tega. da se je v obmorskih delih obogatila s kulturnimi rastlinami. Tudi srednjeveški in novoveški prebivalci niso bistveno poslabšali vegetacijskih razmer.
Šele pred 400 ali 300 leti so se s pretirano sečnjo in potem s pretirano velikim številom ovac in še posebno zaradi transhumance začele naglo slabšati vegetacijske razmere ob morju in na Krasu. Zlasti na Krasu je prišlo do tako močne degradacije, da je nastala prava kamnita puščava. Take razmere so tudi bistveno poslabšale podnebje, ki je sicer za te kraje padavinsko ugodno. Dobiva namreč več kot 10(1 mm padav in mesečno skozi vso rastno sezono. Zato današnja regeneracija oziroma reforcstaeijn. ki jo je pred 150 leti začel J, Rcssel s sajenjem črnega bora, dobro napreduje in se Že spontano nadaljuje.
The research project »European Paiaeoclimate and Man: The evaluation of land surfaces cleared from forests in the Mediterranean region during the time of the Roman Empire«, which was led by I J. Frenzel (1994), included most of the Mediterranean lands. Botanists and archaeologists discussed the palaeovegetational and palaeoclimatic changes that appeared as the result of deforestation. The extensive clearings of forests have been known since the Neolithic. A lot of information about forest economy has been collected by J. D. 1 lughes ■( 1994) from Roman sources. In the Roman state, to which most of the Mediterranean lands belonged, the fore sis were slate owned and were supervised by foresters. who gave permission to cut specific trees. Particularly strici conditions applied lo »sacred« forests: each tree cut down had to be replaced with a new one. Entire forestry plantations existed as well, i"¿.pensive fines were prescribed for damaging woods. The pasture in forest clearings was restricted. Thus the pollen diagrams lor tli is period show no particular change of vegetation, except that the coastal region was enriched by cultivated plants. Even the mediaeval and later inhabitants did not fundamentally atleci in the vegetalionai conditions.
Only some 400 or 30(1 years ago the vegetalive conditions along the coast and especially in the Karst region became worse, because of exaggerated felling, grazing and particulary of transhumanee. In the Karst [he degradation leaded lo the creation of a stone desert, Such conditions essentially worsened the climate, which is usually quite suitable in terms of rainfall. The region m fact receives more than 100 mm of precipitation monthly throughout the entire growing season. So. the prcsetit regeneration, or rather reforestation, begun 150 years ago by J, Ressel with his planting of Austrian pines, is quite successful and is spontaneously continued on lis own,
139
Amobnuum
mcznim grobovom in zelo nezanesljivim podatkom o stavbnih ostankih. Najdišča smo razvrstili v tri najbolj izrazita obdobja: prazgodovinsko in rimski* dobo ter v poz no aii lično in bizantinsko obdobje skupaj ("v S si.) Poselitev smo kartirali za vsako časovno obdobje posebej (sL 57). Srednjeveško pose! i lev ilustriramo s karto iz leta 1571 (si. 58),
Pomembno vlogo pri identifikaciji arheoloških oslankov in interpretaciji poselitvenega sistema imata ohranjenost in način gradnje stavb. Rimski gradbeni ostanki so bolje ohranjeni {globoki in trnsn ni temelji, trdni tlaki, kvalitetni strešniki, opeka in malta), zato S® rimskoilobna poselile v kaže kot prevladujoča. Prazgodovinska najdišča so združena na eno karto, ker j i h je zaradi slabe raziskanosti malo. lioljc raziskana najdišča (npr. Jclarji) pa kažejo dolgo kontinuiteto, ki jo analogno lahko pričakujemo tudi na mnogih drugih najdiščih. Torej skupna slika ni nujno zavajajoča. Zaradi naštetih omejitev lahko vzoreb arheološke poselitve okolice Sermina razumemo le kot delno sliko, ki jo bo možno nadgraditi / novimi arheološkimi raziskavami
Prazgodovinska poselitev (s! 55) y. najstarejšo plcisloccnsko lokaci jo je izpričana v Ločki jami pri Črnem kani (št. 80), najbrž pa je bila gostola arbeološk i h najdišč i tem času večja in je veijctno primerljiva s t islo
logical remains were included in the map: settlement remains, hillforls, fortifications, eaves, extensive undefined structural remains ol Roman origin, and large quantities of settlement pottery. Chance finds and solitary graves were not included, nor were highly unreliable data about occupation remains The sites were divided into the three following periods; the Prehistoric, the Roman period, and the late Roman and Byzantine periods {5th-8th centuries) I he settlements have been mapped separately for each period (Figs, 55-57). Medieval settlement is illustrated with a map from 1571 (Fig. 58).
Significant factors in the identification of archaeological remains and the interpretation of the settlement system are the degTec of preservation and manner of construction Roman structural remains lend to be better preserved {deep and massive foundations, hard paving, and good quality, building material), because of which settlement in the Roman period appears predominant. The prehistoric siies are shown together on one map because oft lie limited amount ol investigation thai lias been carried out, and hence the resulting small amount of known examples. Sites which have been investigated lo some degree (such as Jclaiji) indicate a long period of continuous occupation, which, by analogy, might also be expected at many other sites, Thus the overall
v t * t v

SI Kana tržaškega zaliva; t m ovarii n Francesco C'nmocio, tsititirio. Ve ne/i a 1571 (po:E I ago. C. Ross it, DeSiriptio Hislriae. Trieste 1981. H2, |3K).
I ig. 58: Map of Trieste hay ^Giovanni Frnnccsco Camoci 0, koiario, Vcnezia 1571 (from: I.I ago. (.', liossit. DescripHo Histiiae, Trieste 1981. 82, Pt, 38),
143
dinjmik
na Tržaškem Krasu (Cannarella 1984, 13) Neolitski sledovi so bili odkrili se v SenMinu (Sttoj 1992) in Piranu (Snoj, Novšak 1992), vendar zaenkrat brez zanesljivih naselbinskih ostankov.
Do večjih posegov človeka v prostor je verjetno prišlo v bronasti dobi. To kažejo višinska gradišča na Jelarjih (št. 39), K o rt i na (št, 56) ter obmorska najdišča odkrita v Senninu (št. 79) in v Piranu (Stokin 1990 a), blizu obravnavanega območja.
Velike poselitvene spremembe nastopijo po Ustanovitvi kolonije Akvileje( 18! pr. Kr.} in histrških vojnah (178/177 pr. K.r.). ko pride pod rimski nadzor velik del Istre (Slame 1993 1994, 18), V čas ob koncu 2. in v 1. st. pr. Kr. lahko uvrstimo arheološka najdišča iz Sermina, Fomač (Stokin 1992 a) in Pirana (Stokin 1991) a). Posamezna gradišča so bila vseskozi poseljena, od prazgodovine do riuiskuga obdobja: Jelarji (Št 39), Sv. Marko (št. 48). Socerb (št. 66), Korlina (št. 56). Tinjan (št. 74), Pomjan [št. 60. 62). Kljub slabi raziskanosti prazgodovinskih gradišč je kontinuiteta lahko primerljiva z Nezakeijem v južni Istri (Mihovilič 1984 1985, 11). Najdišči Piran in Sermtn dokazujeta kontinuirano poselitev na obali. Najdišči potrjujeta hipotezo, da so vsa zgodovinsko pomembna naselja Istre imela tudi predrimsko histrsko fazo(Suie 1976. 16), Nadaljevanje življenja na prazgodovinskih lokacijah in gradiščih tudi v rimskem času kaže na to, da različne politične in ekonomske spremembe niso v celoti ali takoj spremenile ustaljenih naselitvenih sistemov,
V rimski dobi se sistem poselitve prostorsko spremeni (si. 56). kar kažejo najdišča iz 1. st. po Kr. ob obali okoli Ankarana in Kopra (šl I. 2, 3, 4, 44, 79) in v nižinskem svetu (Št, 5, 6, 8, 9, 10, 11, 13, 14, 17. 26, 39, 51. 64, 73). Večina novonastalih naselbinskih sklopov je bila locirana v nižinskem delu priobalnega pasti, v neposredni bližini vodnih virov, na prisojnih legah, na rodovitnih Hišnih ravnicah, ki verjetno niso bile poraščene z gozdom. Kmetijstvo naj bi se, sodeč po obilnejšem pojavljanju peloda žit. začelo močneje razvijati šele v rimski dobi (Cnliberg 1995, 204), Lokacije najdišč lahko povežemo tudi z ugodno mik roki i mo, ekonomsko izrabo prostora in ugodnimi komunikacijami. Naselbine (št. 6, 17. 51, 52, (>4), ki so ležale v bližini reke Rižane, morda kažejo na to. daje bila v tem Času delno plovna (Župančič 1989 b, 18) iil je predstavljala ugodno komunikacijo ?. obmorsko naselbino, kije ležala pod Sermmom. Postopni razvoj rimske poselitve je bil odvisen od političnih sprememb, intenzivnejši proces poselitve pa lahko povežemo tudi z nastankom v drugi polovici I. st. pr. Kr. ustanovljenih kolonij Tergesta (Degrassi 1954, 50) in Parenliunta (Degrassi 1954, 71—72). V avgustejskem obdobju verjetno pride do gostejše poselitve notranjosti, kar nakazujejo posamezne arheološke lokal iieie (šl. 26, 63).
Rimske arhitekturne ostanke lahko okvirno interpretiramo kol večje obmorske komplekse (Šl I, 3.
picture is not necessarily deceptive. The cited I ¡nutations
mean that ihe sampling of archaeological settlement in the Serm.ii vicinity should be understood as merely a partial image which will be supplemented by new arcliaeo logical research.
Prehistoric occupation (Fig. 55) at the earliest Pleistocene site is rcpresentd by Loika Cave near ('mi Kill (no, 80), Quite possibly the density of archaeological sites in this period was actually greater, and I he area can probably be compared to that of the Trieste Karst region (Cannarella 1984, 13). Neolilhic remains are known from Sermin (Snoj 1992) and Pi ran (Snoj, Novsak 1992), although without reliable seltlenienet remains.
Greater activity probably occurred in the Bronze Age. This is indicated by the hillforts at Jelajji (no. 39), and Koi tina (no. 5fi). and llie coastal siies discovered at Sermin (no. 79) and Piran ¿Stokin 1990 a),
Major changes in settlement pattern occurred al ter the establishment of the colony of Aquileia (181 BO, and the I listrian Wars (178/177 BC), when a large part of Istria came under Roman control (Starac 19931994, 18). Archaeological finds from Sermin, Fomate (Stokin 1992 a) and Pi ran (Stokin 1990 a) can be attributed to the end of the 2nd century to wilhin the I si century BC. "flic occupation of individual hill foi ls continued without interruption from the prchisioric to Ihe Roman period: JelaT|i (no, .39), Sv. Marko (no. 48], Socerb (no. 66), Kortitia (no. 56), Tinjan (no. 74). Pomjan (nos. 60. 62), Despite the lack of research into prehistoric hill forts, the continuity could be compared io that at Nesactium in southern Istria (MihoviliC 19841985. 11). The settlements of Sermin and Piran on the coast demonstrate a continuity of settlement from prehistory to ihe Roman period. These sites confirm the hypothesis that all the historically important settlements of Istria also had a pre-Roman I lislrian phase (Suic 1976, 16). 'flie continuity of occupation at prehistoric sites and hill forts even in the Roman period indicates that the various political and economic changes did not necessarily modify the previously established settlement systems.
In the Roman period, the settlement system was modi lied spatially (Fig. 56), as is indicated by siie^ of ihe I si century AD along Ihe cpast near Ankaran and KoperOios. 1,2, 3. 4,44, 79), and in the lowland areas (nos. 5, 6. 8. 9, II). II, 13, 14, 17. 26. 30, 51, 64, 7.1), Most ill the newly created settlement complexes were located in the lowland area of the coastal belt, in the immediate vicinity of freshwater springs or at south-facing sites On fertile tlysch plains, which were probably not overgrown with forests, Cultivation would certainly have begun lo develop more strongly al that tunc, judging by the abundant appcarancc of cereal pollen as late as Ihe Roman period (Culiberg 1995, 204). The location of sites can also be related to favourable micro-
144
adotniiim
44, 79) ali celo velike vile (št. 2, 3,4, 6), manjše zaselke (št. 26) ali podeželske vile (št. S, II, 17,53, 73).
V pozni antiki in bizantinskem času pride do izrazito intenzivne poselitve naravno zaščitenih točk, kot sla koprski otok (Cunja 1989 b, 3 47) in Piran (Stokin IlJ90 a; Snoj, Novšak 1992, 265). Slika podeželja pa ostaja zaenkrat nejasno, ker nimamo zadostnih materialnih ostankov \/ tega obdobja (st. 57).
Srednjeveška poselitev zaledja je verjetno nadaljevala antično poselitveno Iradieijo, kar je razvidno, na primer, iz karte izleta 1 571 (si. 58). Kontinuiteia poselitve je mogoče primerl jiva s nsio v srednji in južni Istri (Matijaši: 19X5,200—201), vendar hi bile potrebne tudi toponomastične in druge raziskave.
ct i m at es, econom ie ex p loitation of an a rea. and ad v a 11 ta-geous communication routes. 1 he settlements located in the vicinity of the Uižana (nos. 6, 17, 51, 52, 64) would perhaps indicate that ii was then partly navigable (Župančič 1989 bT IX). and would have represented a functional route to the coastal settlements located below Senilni. I he gradual development of Roman settlements was dependent on political changes, and Ihe more intensive process of colonization can also be related to the formation in the second hall of the I si century BC of (lie established colonies of Tergcste (Iiegrassi 11->>41 50) and Parentium (Degrassi 1954, 71-72), The Augustan period probably witnessed a more intensive set (element of the interior, as can be seen from individual archaeological si les (nos. 26.63).
Roman structural remains can generally be interpreted as ma jor coastal complexes (nos. 1, 3.44, 79), or even large mansions (nos. 2. 3, 4,6), and small hamlets (no. 26), or villacirusticne(nos. 5. II. 17. 53, 73).
The late Roman and Byzantine periods saw the intensive settlement of naturally protected sites, such as the island of Koper (Cunja 1989 b. 3-47) and Piran (Stokin 1990 a; Snoj, Novšak 1992,265). The situation ill Ihe rural hinlcrland remains unclear, as there are insufficient data from this period (Fig. 57).
In many eases the medieval settlement of the hinterland probably continued the Roman settlement tradition, as is apparent Oil a medieval map from 1571 (Fig, 5S), I he continuity of settlement is possibly comparable with that of central and southern Istria (Mattjašič 19X5, 200-201), although toponymic and other research will be necessary I o prove ibis.
Seznam najdišč
List of sites
Seznam vsebuje na prvem mestu ledinsko ime. na drugem ime kraja, sledi šifra arheološkega območja pO ANSI. Nato je mi kratko označena vrsta arheoloških oslartkov, sledita datacija in osnovna literatura.
3.
Jernejev a dra^a, Valdoltra (IV/3), Naselbina s pristani Si cm Rimska doba.
i it.: N Logar, M. Župančič, liir. ¡¡¡nun. 24. 19X2. Hotel Adria, Ankaran [1V73). Stavbni ostanki vile. Rimska doba.
Lit.: Bolitn - Tome 1979. 52. Ortopedska bolnišnica, Ankaran (IV/3). Rimska doba.
65,
The list contains Ii ist the name of the actual site, followed by the location, and the archaeological regional code as defined in ANSI. The type of archaeological remains arc then briefly no led. a.s is the dating, followed by any relevant literature and/or the location of the documentation.
Abbreviations for Institutions; I'M Koper Regional Museum, Koper MZVNKD Piran Regional Office for the Protection of the Natural and Cultural Heritage. Piran.
I Jernejev a druga, Valdoltra (IV/J). A settlement with a harbor, Reman period.
Lit: N. Logar, M. Župančič, Vor. upom 24, 19K2, 165
2.	t lote 1 Adria, Ankaran (1 V/3). Structural remains of h villa, Roman period.
Lit : Holt in-Tome 1979, 52.
3.	<Jflhopedie i 1 inie, Ankaran (IV/3) lit m um period.
145
popatt-k
Lit.: ti. It Carli, Antic/iitii tli Cupodistria (Vciiezia
! 743) 143.
4.	Intern Lstiina hotiiišn ica, Ankaran (IV/3). Stavbni ostanki.
Rimska doba. I it.: ANSI 144.
5.	Spagnotctto, Ankaran (IV/3). Stavbni Stanki r vodovodom, kimska doba.
Lit.: A, Pustili. An hcografo Triexliilo ser. 3. vol. 7, I 'J 14. 159.
6.	I' i ir imo, Ati k iirii! i (1 V/3). Stavbni ostanki, mozaik. Rimska doba.
PM Koper; MZVNfCD Piran.
7.	liabiii, neposredna bližina vasi (IV/4), kimska doba.
PM Koper,
8.	Babudcr, Bcnold (IV/3). Stavbni ostanki. Rimska doba.
Lit.: Lati ud 1995, .19 40. 0. Pare. St. 370 k. o.. Bertoki (IV/3). Stavbni ostanki. Rimska doba. M/VNKD Piran. 10, Ai ¡01. Beitoki <tV$) Stavbi ostanki. Rimska doba. Lit: Labud 1995.56, i l. Prade, Bemkl (1 V/3). Stavbni ostanki. Rimska doba.
Lit.; ANSI 1975: Labud 1995, 5(i.
12.	Mtirliče, Bczovica (IIL/1). Stavbni ostanki. Rimska doha.
t it : M. Župančič, Vttv sporn. 24, I'>82, 165.
13.	ftaifcabianca, Bonini (IV/3). Stavbni ostanki.
kimska doba.
l it.: Zaccaria, Župančič 1993, l57;Labud 1995.3«
14.	Ccrej, Bonini (IV/3),
Slav lini Ostanki kimska doba. Lil.: ANSI 144.
15.	Bržanka,,Vertiii (IV/4). Stavbni ostanki. Rimska doba.
I'M Koper
16.	Sv. Nazarij, Cimiter (IV/4).
Portiiikaeijski sistem, po/noantienn grtkbiščo s srednjeveško cerkvijo!,
kimska in po/tiii rim.ska doba. zgodnji srednji v ek. Lit.: Benussi 1927 1928. 262: PM Koper.
17.	Grablja. Čcžarji (IV/3); S i a vbn i ostanki, kimska doba, L si. po Kr. Lit.: Labod PJ9x 41 Ai.
18.	Male njive, i entur (IV/3). Vojaška utrdbu iu zakladnc najdbe. Pozna rimska doba.
Lit,: ANSI 144 145.
19.	Kaliee, Črni kal (lll/t).
Lit.: ii, li. Curli, Antic-Mid dt CapoiiistrUi (Vcnu/ia 1743) 143. 4. Internal Clinic, Aiikaran (IV/3), Architectural remains. Roman period. Litj ANSI 144. ^ Spagnoletto, Ankaran (1 V/3), Structural remains with a drain. Roman period.
lit.: A. Puschi, Archeogra/o Triesttno ser, 3, vol. 7. 11>I 4. 15'J.
6.	Purisshno. Ankaran (IV/3). Hntkling remains, mosaic. Roman period.
PM Kopcr: MZVhlKD ['¡run,
7.	Babiii, immediate vicinity ot'ihe village (iv/4). Roman period.
PM Ko|icr.
8.	Hahuder. Bcrtoki (JV/J). Architectural remains.
It email period.
Lit.: Labud PW. ,V)-4<i
9.	l.ni no. 370 k. o„ Bcrtoki (IV/3). Architectural remains. Roman period.
MZVNKD Pi ran.
10.	Arjol, Bcrtoki (1V/3). Arthitectural remains, Roman period.
Lit.: Labud 1995, 56. II Prade, Bertoki (I V/3), Architectural remains, Roman period.
Lit.: ANSI 1975: Labud 1995, 50.
12.	MuriSCe, Bezovica (HI/1). Architectural remains. Roman period.
Lit.: M. ZiipaiiiiC. 1,11 xpont. 24, I9K2. 165.
13.	Barbabianca. Unnini (IV/3), Architectural remains. Roman period.
Lit.: /ucearia, ¿upaneie 1993. 1^7; I si hud 1995,38.
14.	Cerej, lionini iIV'3). Ace h i beet lira I rem ;uns. Roman period.
Lit.: ANSI 144.
15.	Ill/.ink a, Vertiti (IV/4). Architectural rem a ins. Roman period.
PM Super. If>. Sv Nazarij. Cimrter (I W4),
T 'ortiIleal ion system, late Roman cemetery with a mediaeval ehurclt.
Roman and late Roman, early mediaeval periods. Lit,: Benussi 1927-1928.262: PM Kopcr. 17. (iruhlja. Ce/arji tlV.'l). Architectural remains. Roman period, 1st century AD. Lu : I .a hud 1995. 41-43-(K. Male tljiee. ( enlnr (IV/3), Military fortress and hoards, Late Roman period, Lit : ANSI 144-145. 19 Kaliec, ("rni kill (IIPI ).
146
20
21
22,
23.
24
2?.
26.
27.
2H.
30.
31.
32.
33.
34
35.
Audi MU:M
Stavbni ostanki. Rimska dobu, Lil.: ANSI l'i75. I21J. PriSlimi, Loka (Itl/l). GrabiSče_
Zgodnji srednji vek. PM Koper.
Gradišče, Mozart 111/1).
Gradišče nad vasjo in stavbni ostanki.
Prazgodovina m rimska doba,
PM K t) per.
KasUsiec (Itl/l).
Skeletno grobišče.
Rimska doba,
PM Koper.
Gradišče, Marija Snežna (HI/H).
Gradišče
Prazgodovina.
PM Koper.
Jama v Ladrici o/. Jama v Valali (lll/H).
Prazgodovina.
I'M Koper.
Uobalova jama o/, lama velikih Podkovnjakov (lll/H).
Prazgodovino.
I'M Koper.
Dekani (IV/1).
Stavbni objekti.
Rimska doba, 1 si, po Kr.
Lit: M ?,up;iTiiii, v: Dt kani v preteklosti in danes
(Koper 1979) 15-17; Labud (995,49.
Fajti (IV/3).
Stavbni ostanki.
Rimska doba,
I it,; Peracea 1%K, 45.
Dekan ski hrib, Šantin (IV/1).
Prazgodovina.
Lit.: ANSI 142.
Osapska Jama oz.. Jama grad i I V/1), Posamične najdbe in novei. Rimska doba, Lit,: ANSI 142. i iregoriOi, Sv, Anion (IV/1) Stavbni ostanki. Rimska doba,
Lit: Labud ] 9515. 61. Nad baredi, C i ¡i/on (IV/K). Stavbni ostanki. Rimska doba.
I .it,; li. Boltin-Tome. Var. sppm. 23, 1981,301.
Pri Orehu, Gažon 11 V'X).
Gradbeni ostanki. grobi SfieV
Rimska doba,
PM Koper.
GradiSčc na Lačni (1 H/1). GradiSfe.
Prazgodovina in rimska doba. PM Koper. Hrib VrlulU'I)
Pni Zgodovinska otvidje m rimske najdbe.
Prazgodovina in rimska doba.
MZVNKD Piran.
Hrib Kovk (Ill/I).
GnidiSče.
Prazgodovina,
Architectural remains. Roman ¡icriod. Lil.: ANSI 1975, 129.
20.	Pri Stimi, Loka (III 1). Cemetery.
Early mediaeval period. P M Koper.
21.	Gradišče, Moai (Itt/l).
A hill fori above a village and dwelling remains. Prehistoric ;md Roman periods. PM Koper,
22.	Knstelec (111/1). Inhumation cemetery, kom lin period.
PM Koper.
23.	GradlSče, Marija Sneina (III/N). Hillfdrt,
Prehistoric period. PM Koper.
24.	Cave al i ndrica Or the Cave at Vale (lll/K). Prehistoric period.
PM Koper
25.	liiibnlitva Cave or Vel i k i Podkovnjnki Lave (lll/K) Prehistoric perimI.
PM Koper.
26.	Dekani (TV/1).
A re hi teettaa I renlaitis.
Roman period, 1st century Al),
Lit : M. Zupančič, v: Dekani v preteklosti in danes
[Koper tl>79) |$,|7; Labud 1995,49;
27.	Fajti (IV/3). Architectural remains. Roman period.
Lil.: Pcracca I96K.45. 2 S Heka ask i hrib, Santin (IV/1). Prehistoric period. Lit : ANSI 142 2l). (>siipska Cavc or iirad Cave (IV/l). Roman individual finds and coins, Roman period. Lit.: ANSI 142.
30.	Gregoriči, Sv, Anton (1V/1). Architccturil remains. Roman period.
Lit.: La hud 1995, 61.
31.	Nad bared], Gažon (IV/N) Architectural remains. Roman period.
Lit,: E. Boltin-Tome, liir spom. 23.1981,301.
32.	Pri Oithu. Gažon (1V/8), Architectural remains, cemetery? Roman period.
PM Koper.
33.	Gradišče nu Lačni (111/1). Million
Prehistoric and Roman periods. PM Kopcr.
34.	Vdi(tll/I).
Prehistoric ramparts and Roman finds. Prehistoric and Roman periods. MZVNKD Piran.
35.	Kovk (Jil l). Million.
Prehistoric period.
147
Duiwr k
Hi.: Župančič 1990, 19: MZVNKD Piran.
36.	! Irib Stena (III/1). Gradišč«.
Prazgodovin:!
I.iL: Zupančič 1990. 19; MZVNKD Piran.
37.	Hividini (IV/3). Stavbni ostanki. Rimska doba.
Lit.: M .Župančič. 1™ spem. 24, 19X2. 170 171.
38.	Nii Teficti, Hrvaiini (IV/3). Stavbni ostanki. Rimska doba.
Lit,; ANSi 145; PM (Coper,
39.	Kaštclir. Jclatji (IV/1). Gradišče m stavbni ostanki. Prazgodovina in rimska doba.
Lit: ANSI 142; Peracca 1968,45 46. 40 Kojtinea, Kavaliči IIV.l I Stavbni ostanki. Rimska doba.
Ustni podatek Ljudmile Pltsničar-1 i ee (terenski dne v eiik PM Koper).
41.	Keiiota, Kavcrfjng (I V/S). Stavbni ostanki. Rimska dobii.
Lil.i M. Stok iti, Var. Bom, 29. I<)«7. 257.
42.	Kolombar. Rozmane (IV I i Stavbni ostanki.
Rimska doba Lit.: Labud 1995,48.
43.	Kolomban ¡1V 3). Stavbni ostanki. Rimska dobo.
Lil.; LabUd 1995. 53 54. 44 Koper, mesto (I V/3). Stavbni ostanki.
liiitiska doba, po/na rimska duha. zgodnji srednji vek. Lit.: Cunja 1989,3—47.
45,	Koitabona (IV/S). Stavbni ostanki. Rintska doba,
l it : ANSI 147: MZVNKD i'iran.
46,	(ii ail išče (Zvabi. S k rlj Cvet) (I V/S |, Gradišče, stavbni osiunld. Prazgodovina m rimska doba. Lit.: ANSI 147: MZVNKD Piran.
47,	Lovran, Kolomban (IV/3). (irobišče.
Rimska doba; Lit: Labud 1495.65. 4 S Sv Marko (Cufolo. M mulo) (IV/3). Gradišče in stavbni ostanki. Prazgodovina, rimska doba in zgodnji srednji vek. Lit.: ANSI 145: MZVNKU Piran. 44 Mob oreče. Sv, An ion (IVi Stavbni ostanki, Rauska doba Lit; Lalmd 1995,62 63. 51) Mompan. Montinjan ([V 4). Rimske tceule. Rimska doba.
lit: < G regon iti i.. I rv 7« ntgfl\ft i /nt •.tlim >n.s 14. INKU.
30.
51 Noveli (IV/3).
Lit.: Župančič IW0, 19; MZVNKU Piran. 36. Stena (111/1). Million.
Prehistoric period.
Lil.. Župančič 1990,19; MZVNKD Piran. .17. Hrvadni (IV/3).
Are hiteč tura I remains. Roman period.
Lit: VI. Župančič, Var. .v/w/ri. 24, t'JK2, 1711-171 3S. Na Tešcli, Hrvaiini (IV/3). Are hitet tura I remains. Roman period. Lil,: ANSI 145: PM Koper, .v) Kaštelir, Jelaiji (IVI),
Hillfotl and lin i Id i ng remains Prehistoric and Ktinian periods. Lil,: ANSI 142; Peracca 1968,45-46. 4(1. Kortinea, Kavaliči (IV 11, Areliileetural remains. Roman period;
PM Kopci : pers. emu, Ljudmila Piesnifiar-Gee. 41 KaZoia. Kaverljag 11V/K). Archileeiural remains.' Roman peridd;
Lil.; M. Slokin. Var. spvm. 29. 1987. 257.
42,	Kolombar, Rožmimc (IV/1), Architectural remains Roman period.
Lit,: Labud 1995,48.
43.	Kolom han (IV/3), Architectural remains. Roman period
I u : Labud 1995, 53-54. 44 Koper, city (IV/3). Archilccluial remain v
Roman, late Roman, early fflediaev al periods. Lil.: Cunja 19X9,3-47.
45.	Koiiaboiw(IV/X). Architecture! remains.
Roman period.
Lil. ANSI 147; MZVNKD Piran,
46.	(inulišče (Zvabi. Skiljevecl (IV/8). Hill fort, building remains. Prehistoric and Roman periods. Lit.: ANSI 147: M/VNKD Piran.
47 I ovran, Kolomban (1V/3}. [ etneiery. Roman period. Lib: Labud 1995,65. 48. Sv. Marko (Čuffllo, M undo) (1V'3}. Hillfon and building remains. Prebistorie. Roman, and early mediaeval periods. Lit,: ANSI 145; M/VNKD Pirun, 4lJ. Viol loreec, S v. Anton (IV/1}. Aiebitcelural remains, Roman period, Lit.; Labud 1995.62-6.1. 51). Momjan. Motttinj a n (IV/4). Roman legulae. Roman period.
Lit.: (iregorgltj, Ircheografb Triextittv 11, S. 14, 1888, 369.
5!. Novell IIV/3).
Architectural remains.
148
anin m ujm
Stavbni ostanki. Rimska doba. ¿it: Labud 1995,64.
52.	Varda, Na Varili (IV/H. Rimska doba. I. st. po Kr, Lit.: Labud 1995,49 5ft
53.	Ppd Korono, Pod Sabalom (IV/K k Stavbni ostanki.
Rimska doba.
Lit.: E. lioltin - Tiimc. Var. spmi, 7, 1L>5'>. 29?
54.	Reber. Pci ki (1 V/l), Stavbni ostanki. Rimska dobo.
Lit.: ANSI 143.
55.	Pradloka, Loka (III/l). Stavbni ostanki in ¡¡robišče. Rimsk:i doba. pozna rimska doba.
Lit.: II, Bol lin - lome, i: Kraški rob in Hržanija (Koper 19911) 27 30,
56.	Kuitelir, Kortina (IV/I). GradiSčc, stavbni ostanki, grobišče, Prazgodovina, rimska doba.
Lit : ANSL 14?; PM Koper.
57.	Nasedlo. KortiiiaiIV/1). (Jnihiiče.
Prazgodovina, rimska doba. zgodnji srednji vek. Lit: V. Srihar, v: Zhantikprinu>r.\ke založbe Lifm I I95<>)
65,
5ti. Pobegi (IV/3). Stavbni ostanki. Rimska doba. l il : Labud 1W5, 5<J 60.
59.	GradiSče, Podpeč (111/1). GiadiSče. Prazgodovina,
Lit.: ANSI 12'J.
60.	Sv, Marija, Pomjan (IV/K), Gradiiee. Prazgodovina.
Lit: Stok in I9K7,262. fil, Romano, Monie Romano (IV S), Stavbni ostanki. Rimska doba. Lit.: S lok in I 9 S 7. 262,
62.	Slrai a, K i« i jske njive (1 V/8). Stavbni ostanki.
Rimska doba.
Lit.: Stokih 1987,2fi2,
63.	Na Labor (1W8). GrobiSČc.
Rimska doba, \. si. pn Kr. Lit.: Stok in 1987, 262.
64.	Jakomuiova njiva, Porton i1V J), Stavbni ostanki.
Rimska doba, Lil.: Labud 1995, 60,
65.	Rožni-(lll/l) Gradišče: Prazgodovina. Lit.: ANS! 129.
M'. Soccrb, Jama pod Socecfoskim gradom (t v/l). (jtedlSče1» rimikil najdbe, ferazgodoviija in rimska doba. Lit.: ANSI 143: ŽupančiC 1990,19.
Roman period. Lit.: Labud 1995. 64.
52.	Varda.Na Vardi (IV/I). Roman period, I st century Al). Lit.: Labud [995, 49-50.
53.	Pod Korono, Pod Sab.itom (IV/8). Architectural remains.
Roman period.
I.it,: E, BoUin-Tomc. Var.qxm. 7. (958-1959; 2«.
54.	Iteber, Petki (IV/1), Architectural remains. Roman period.
Lit.: ANSI 14?, 53. Pred I oka. Loka (III.H.
Architectural remains, cemetery.
Roman and late Roman periods,
Liu I Roltin- litine, v: Kraški mb in Bi iun ija (Koper
1990) 27-30.
56.	Kašlcbr. Koitina {IV/1).
11 ill Ion. architectural remains, cemetery. Prehistoric and Roman pomniš. Lit,: ANSI 143: PM Koper
57.	Na sedlu, Kortiiui (IV/1). Cemetery.
Prehistoric, Roman, early mediaeval peril id s. Lil,: V. Sribar, in: Zbornik primQtxke založbe Li/m 11956) 65. 5«. Pobegi (IV/3).
Architectural remains.
Roman period
Lit.: Labud I'J'JS, 59-60.
59.	( ii iidišče, Podpeč (III/1). Hillfon.
Prehistoric period. Lit,; ANSI 124
60.	S v. Marija, Pomjati j IV/M). Hilltort.
Prehistoric period, Lit.: Stiikin I9K7. 262,
61.	Romano, Monte Romano (IV/8)i Architectural remains.
Roman period. Lit.: Stokin l'JX7, 2h2. I>2 Strain, Konjske njive (IV/8) Architectural remains. Roman period. Lit: Stokin I9S7.262. 63. Na Labor (IV/K), Cemetery
Roman period. I st ccntury AD. Lit.: Siokin 19*7, 262, fi4, Jakom i nov;t u j i v:i, Porton (IV/?) Aretuteelur.il remains,
Roman period. Lit.: Labud 1995. 60, 65. Roiartlll'l) Hillfort.
Prehistoric period. Lit.: ANSI 129. 6fi. Si>eerb. Cave under Socerb caMlc (IV/1 J. Ilillt'ori and Roman finds, Prehistoric and Roman periods. Lil.: ANSI 143; Župančič 199|>. 19. 67. Gomiiiak. Sieparti (HI I).
149
Dqoattk
hi. Gomiščak, Stepam (J1I/I). Stavbni ostanki. Rimska doba. Lil.: Ubud 1995, 61.
68.	Sveta jamn. Sowrb (IV/1). Drobne najdbe in sklelcti Ki ms k a doba.
Lit.: ANSI I43i
69.	Sočerga, Olika. Sv. Kvirik (111/4). Gradiičc.
Prazgodovina i» rimska doba. P M Kuper: MZVNJCD Piran.
70.	Sv. M ihael, Camporc < IV/3). Grobih iu Stavbni ostanki. Prazgodovina in rimska doba. Lit.: Zaeenria. Župančič \993. 157.
71.	Sanloma, Sv, lomni (IV/31. Stavbni ostanki.
Rimska doba. LiL: ANSI 145.
72.	Škoejan <1V'3). Stavbni ostanki, icgule, Rimska doba.
Lit.: Zacearia, Župančič 1993,157; MZVNKD Piran.
73.	Kaštelii (iV/3). Gradišče in grobišču. Prazgodovina iti rimska doba, PM Koper.
74.	Tinjan (IV/1).
t IradiSče in grobiščc.
Prazgodovina in rimska doba.
Lit.: ANISI 143; M. Stokin, Var. spom. 31, 1989,244.
75.	Triban (IV/3).
Rimsko grobišče in stavbni ostanki, Rimska doba. I'M Koper 7(i. Valniarin (IV/l).
Gradbeni ostanki ni drobne najdbe, I. si. po Kr.
Lil.: Labnd I99S, 50-52. 77. Zanigrad (UI/1). Gradišče. Prazgodovina. Lit.: ANSI 129. 7S. ¿ostema (IV/3). Stavbni ostanki Rimska doba.
Lil.: Roltin - Tome 1979. 52. 79, Scmiin (IV/3), Naselbina.
Prazgodovina in rimska doba. 80 LpCka jama (I M/1). Prazgodovina. I it.: ANSI 129.
Architectural remains. Roman period. Lit,: Labnd 1995, SL hs. Sveta jama, Soeerb liv/] >, Sn ui 11 linds and skeleions. Roman period. Lit.; ANSI 143. fi9, Sočerga, Olika, Sv. Kvirik (I1I/4). IliLIfort.
Pre historie and Romun periods. PM Koper: M/VNKI) Pinin. 70. S v. M i liael. Ča mpore (IV/3).
Tcmeterv atul architeehiral remains, Prehistorie and Roman periods. Lil,: Zuccaria, Župančič 1993. 157. 71 S a moma. Si TomaŽ í IV/3). Architecturol remains. Roman period. Lit,; ANSI 145. 71 ákocjan (IV/3:jl
A reh i tce tura I remains and tegulae. Roman period.
Lit.: Zaccoria, ŽupaniiiŠ 1993, 157; MZVNKD Piran.
73.	KaSlelir (IV/3):
I lili Ion and cémetery. t're historie atiti Riim:ui periods, PM Koper.
74,	Tiiijan (IV/1), llilllbri and cemciery. Prehistorie aitd Roman periods.
Lit,: ANSI 143; M. Stokni, Hit .sponi 31, 1989, 244. 75 Tribun (IV/3).
Roman ccmcterj1 and arch i lectura] remains. Roman period, PM Koper
76,	Val mar in (IV/I).
Buildtng remains and strnili ünds. Roman perUnl, I si cetilury Al). Lit.: Labial 1995,50-52.
77.	Zantjpad (in/1). Ilillfiin.
Prehistorie period. Lit.: ANSI 12*). 7 S. ¿astenia (IV/3).
Archilcetoral remains,
Roman period.
Lil.: Hohin-Tome P)79. 52.
74. Semiin (IV/3). Sctt I cmerit.
Prehistorie atul Roman periods. SO. Luknjama Hll'1) Prehistorie period. Lit.: ANSI 12').
150
LITERATURA / BIBLIOGRAPHY
Kratice / Abbreviations:
A A Ad	A ti lic h i tà Alioadriatiche
Amphores greqmw	Rahetvht's sur tes amphares greques, Éeole française d■ Athènes, Bulletin
de Correspondance Hellénique, Suppl. 13, i986
-1 mphores /1 ima ines	A mphoi es 1 omain es et histoire économ ique: dix uns de 1 et hen 'He, Collect ion
de l'École française de Rome 114. 1989'
Aquii. Nos.	Aquileiu Nostra
Arch. For. Grah. Magdalensberg Arehaologischc Forschungen n\ denGrabungen aufdcm Magdalensberg
Arh. vest.	Arheološki vestni k
A (ti Ci v. Mus. St. Arte	Atti dei Civic i M use i di storiti ed arte di Trieste
At ti Mem, Sot. Istr. An h. St. Patria Atti e Memoric del la Societh Istriana d i Archeologia e Storia Patria
Atti Hoc. P re is 1. Prows;.	A11 i d e I la S oe ict à pe r I a 11 re i s lori a e Piulostori a de I la regione I ■ ri u 11 - Ve liez i a
Giulia
lat: sponi.	Varstvo spomenikov
ADAM, A.-M.,C. BALISTA, i' CÀSSOLA GUIDA, M, MOR HI fl m S. VlTRl. 1981 1984, Pozzuokide! Eriltli: seavi I981-19S3- - Atti Civ. Mus. St. Arte 14, 127-214.
AN ELL1 r F. 1949, Vestigia prei stori clt e dell'ugro Aquileiese. Aquil. Nos. 20, I 23.
ANSI. A rheoioškt t najdišča Si o xemje (Ljubljana 1975).
BÁC1C, B. 1970, Priloži pozn ava nj u prah tstorijske gradínske 1 dri i fi kacije u Istri. Adr ¡ática praehisu >1 it a eh ai tiqua. Zbornik rado va posvečen C i re i Novaku, 215 226.
BALD Ai 'Cl, P 1967 1968, Alcuni aspetti dei com merci ne i terri tori ci sal pi tu Atti I. Centro studi e documentazionc su]I'Italia romana. Milano, 7 50.
BALDAt 'Cl. P 1972. Le principal i eorrenti del commercio di an fore romane ne lia Cisalpina. V: / problemi délia cenmka romana di Ravenna, délia l'aile p cotana e dell'alta Adriático. Atti det Convegno internazionaie. Ravenna 1969, Bologna. 103 131.
BATO V lt'\ Š. 1965, Die E isenzeit auf dem Gcbict des illiiyscbeti Stammcs der Líbunien. - A1 í haeologit t h igosla 1 h a 6,55 70.
BATOV1Č, S. 1974, Ostava iz Jagodnje Gornje u ukv iru zadnje faze libumske kulture, Diadora 7. 159 245.
BATO VIČ, Š, I 987, Libumska grupa. V; Praistnrija jugoslavenskih zemalja 5, Željezno doba, Sarajevo, 339 390.
BAVDEK. A, 1996. Fundorte aus spatrepublikanischer und friihrômischer Zeit in Razdrto am Fufiedcs Nanos. Arh, vest. 47. 297 306,
BELL ATO F. in ti, F. BELLI NTAN1 1984, Dati per uno studio del la tecnología e tipología dei manu fait i in corno cd os so neH'ahitato praloslorico di Eral tesina di I ralla I'oles i ne. Pa du sa 20. 22,1 260 ( Pad usa 1 L 1975).
BELT KAN LI OR IS, M. 1970, Las anjoras romanas cu España. Zaragoza.
BEN O ÎT, F. 1952,1..' arcliéolog i e sous-mari ne en Proveric c. Ri\ ista d¡ Studi Liguri 18/3-4,237 307,
Hf N (J SSI. B 1927 1928, Dalle a 11 not az ion i d i Alberta Puse h i per la Carta archcologica del I'Istri a. Archeogrqfo Tri est ¡no ser. 3, vol. 14, 245 288.
BERTOLANL M„ A. t ill ALTI KRI in M, G, DAVID 1992, Minoralogical ¿haractenzation of sencile-cli lori te clays from Davoli (Calabria, South Italy); a proposai for ceramics products, Miner. Fetrogr. Acta 35, III 119.
151
i iii ha7i ha
BEZECZKY, T. 1987, Roman Amphoraefrom the Ainher Routc in Western Pannonia. BAR International Serios J 86. Oxford.
I i I-ŽE t "Z K Y, 1. 1994, A tnphóret i/i u ule vam . 11 agita lensttergund trna Pa un vilien. Kürntner M u seu m sschri lien 74.
Anchi For, Grab. Magda lensberg 12, Klagcnfíirt. UOCCHI VI-NDEMI ATI, (i. 1967, La cerámica alto-adríatica. Padusa 3, 3 25.
BOCC H l V EN D EM1ATL G. 1968. Ca ratteri specifici del la ceram ica alto-adriat íeaad Adria. Padiist 14.9 | X. BOLI IN - TOME, L. 1979. Slovenska Istra v antiki ni njen gospodarski v/pnn. Slovensko morje in zaledje 2/3, Koper, 41 61
HOJ TIN - TOME, E. 1981, Koper. Ii,r spom. 23, 240.
BONOM I, S., R. PERETTO in K. TAMASSIA 1993. Adria appunii prelímínari sulla neeropoíi lardoetrusca e
romana di Via Spolvcrin di Bottrighe, Padusa 29, 9) 156, li( 1SIO, L, 1974, Listna nella deserizione d ella "fabula Peultngeriana, i m Mem. Sov. ¡str. Arch, Si, Patria n. s. 22. 17-95.
I iO SIO, L. 1991, Lesn ude i vina ti e detla Venetia e deli 7 listi Va, Padi yva.
t Ji Vi Tí-MA, s. 1974, T/te Late Quatemary vegewtionat history ofnotihwest Greece, Tlicsis. Univ. of Groningcifc BOUZEKj, J. 1985, The Aegean, Anatolia and Europe: Cultural interreiations in ihe seeoml millennium li. t
Sludies in Mediterráneo» Archaeology 29, (¡otehorg, Praguc, BRACCES1, L. 1979, Gred trt adriatica. Bologna.
URESSAN, F, 1988 1989, Le valili del Nalisone e |a Kovačeva jama di Rohič. Arh. ves! 39 4i). 519 527, BRICELJ, M, in I, REJEC BÜANCELJ I990, ()skrba / vodo v Koprskemprimotju. Primorje, Zbornik 15. zborovanja
sfovehsk i h geógrafo v. Po rtoro J, 189 193. BRUNO, B. 1986 a. Consideran i oni sol eoinmereio e i'importa/ione di anlbre nel tem lorio manlovano. Annali Benaceitsi 8,41 53.
BRUNO, B. 1986 b. Le un fóre. V: Santa A faria a/la Po/ ta: uno št a i o tu i t •entro stoi ico di Mili t no. St ud i a re lieo I og i e i 5, Bergamo, 246 276.
BRUNŠMID, J. 1896 1897, Nekoliko naíaSéa no vaca na skupit u Hrvat s k o j i Slavoniji. Vjesnik hrvatskoga
arheohškoga društva n. s, 2.42 103. BRIJSIČ, Z. 1990, Resnik kod KaJtel No voy. Arheološki pregled 1988, 117 119,
BRUSIC, Z. 1993, Vrste importa helenisiičke i rimske keramike u Libumiju, V: l/mjetnosi na istočnoj obali
Jadranu u kontekstu europske tradicije, Rijeka, 81 90. BUORA, M. 1985. Sevegliano cd il territorio encostante in epoca romana. Atjuil. \os. 56, 69 115 IU JORA, M. 1994, Saggio di scavo ad Atgiileia 11988). Quaderni Friulani di Anheologia 4,45 I (i I CALOGERO, S. in L. LAZZARINI 1984, Caratterizzazionc čhtmico-física di eeratniehegrigie da fio scavo tlelFarea ex Pilsen n PadoVfl. Areheologio Veneta 7,81 97,
CAM BI, N. 1989, A n Ibrc roma ne in Da 1 mazta. V; A ¡»piton's >vrttainest 311 3 3 7.
CAMBI, N. 1991. Amfore kasnorepublikanskog duba i njihova produkcija u Dalmaciji. V: Zbornik rado m poswcenih akademiku Alojzu Hencu, Akademi ja nauka i umjetnosli Bosne i Hercegovine, Posebna i/danja 95, Odjeljenje društvenih nauka 27, Sarajevo, 55 65, CANNARELLA. D. 1968,1/curso. Trieste.
CANNARI.-LLA, I) 1984, La sloria del le rieerehedcl mesolitieo sul Curso Tries ti no. V: Societáper la p/vistoria
e prof os loria delh regione Friidi - leiieziu Giuliu 5, 13 20. CARDA REI TI, A. 1983. Castellieri nel Carso c nelFlstria: cronología degli insediamenti fra media eta del bron/o
e prima etíi del ferro, V: Preisloria de! i aput .h/rine, I riesie, 87 1114, t ARRE, M. B. 1985, Les amphoresde la Cisatpine et de t'Adrialique BU debut de Tem pire. Me ¡unges de /'Piole
¡ratu,a ¡se de Rom e 97/1, 207 245. CARRE. M. B. in M. T. CIPRIANO 1985, Saggt di scavo a Sevegliano. Le anl'ore. Aquil. Nos. 56, 5 24. CÁSSOLA GUIDA, P. 1978, San Vito al I agí ¡amento Una neeropoíi del la prima elít del ferro in localitíi San
Va len ti no. Notizic degli sca\i di antíeh ¡tu 32,5 55. CÁSSOLA GUI DA, P. in S. VITRI 1988, La ceram ic a dei castellieri. í asteíli del Fnílli 7, 221 259. CASSOLA GUI DA, P. in E B( Hit ¡NA 1994, Poszualo det Friidi I ¡ restt delta tarda eta del bronso in hvalita
Ura ida Itoggia. Studi e ricerclie di prolosloria Mediterránea 2, liorna CHIECO lil ANCHI, A. M ¡o L. CA I.Z AVARA CAPUIS 1985. F.ste L Monumenli antichi, serie monográfica 2. Roma,
CHINE L LJ, R. 1991, Copcrc hi d'an l ora. V: ,S"f V? 1 i ad A <1 uikña / (ed. M. Ve v/ár-Bass|, Roma, 243 ss. CIPRIANO. S. 1991, v: S, Cipriano, S. Mazzoecbin, P. Pasto«, Novitá c probleinatiehe cincrgeiilt da un recente rinvemmento di anforc romane a Padova. Quademi di anheologia del Véneto 7. 164 167.
152
R]I1I KX.KM'IIV
CIPRIANO, S. 1992, An fore romane a Padova: ritmvamenti dalla Ciîtù (ed. S, Pesavenio Mattioli), Modcna.
CIPRIANO M. T. in M. 1!. t "ARRE 1987, Note su! le anfbrc conservatc ne! Museo d'Aquileia, A A Ad 29.479 494.
CI PRIA NO, M. T. in M lï. CARRH 198$, Production et typologie des amphores sur la côte adriaiique de l'Italie. V: Amphores romaines. 67 1(14.
CONSP. - Conspectus formarum terrae sigiliatae ftalica modo eonfectae. Matcrialien zur romisch-gCrmanischen Keramik 10 (Bonn 1990).
CREVATIN, K. t991,Storia linguistica dellTstria preromana e romana. V: E. Campanile (éd.), Rapport! lingitistici e culturall ira i popoli deU Italia antiea ( Pi sa 1989), Pisa 1991, 43 109.
CROCE l)A VII.I.A. P. 1979, Osservazioni su lia eeramiea grigia di Altino. Aqvil. .Vos. 50. 257 292.
CULEBERG, M. 1995, De/erlifikacija in reforeslauija slovenskega Krasa [Désertification and Réfonestation ofthe Karst in Sloveriia]. Pomcilo o raziskovanju puleolitika. neoiitika in eneolitikit v Sloveniji 22.1994 ( 1995), 201 210.
CUNJA, R. 1989 a, Arheolosko izkopavanje na bivSom vrtn kapucinskega samostana v Kopnt ( 1986-1987), V: Koper med Ri mont in Benetkami. Prispevki k zgodovini Kopra. Capodislria tra Roma e Venezia, ( ontrihuti per la storia di (. apodistria, Ljubljana, 21 28.
t'UN.lA. R. 198'; h, Kalalog. V: Koper malRimom in Beneikarrit, tzkopavanje na vrtu kapucinskega samostana. Capodislria ira Roma e Venezia. Gli sceivi nei convcnto dei Cappuccini, Ljubljana, 24 41,
CUNJA, R. 1992. Zgod o v i n s k i oris a r lico loSk ih ra ziskav ua Kopis k em. Annales 2,67 86.
CUNJA, R, ! 996, Poznorimski in zgodnjesrednjeveski Koper. ( 'apodistria tardoromana e altomedicvale. Koper, Capodislria,
DAL.LLMULLL, U. in !.. MARZOLA 1977. Una tomba di I! sec. a. C. da Adria: la 45 Ca'Cima. Padusa I 3. 3 53.
D AUTO va ■ RIJSeVLJAN, v. 197(1, Tïpologija kvarnerskih amtbra. Diadora 5. 161-170.
I )Al 1TOVA - RUSîi VLJAN, V. 1975, ZaSlitno istraiivanje podvodnog nalaza amfom na otoltu Rabu. Diadora 8, 89-1 (K),
DEGRASSI, A, 1924, Di Pictro Coppo e delk sue opère, Archeografo Triestino scr. 3. vol. 11. 1924. 319 387 ( Sériai vari di àntichltà 4. 1971. 367 423).
DI.GRASSI, A. 1928 a, l'e re u s so re h 1 i eo eou incavi seoperto nel I * agro tîi Cap od isfcr ia. - Ihdlettino di palt 'tnologia italiana 48, 125 129 (- Scritti vari di antictntà 2, 1962, 871 874).
DEGRASSI, A. 1928 h. Notiziario archcologico. Atli Ment. Soc. Istr. Arch St. Patria 40. 397 402.
DEi iRASSI, A, 1933, Abitati prëistoriei e romani iielTagrodi Capodislria e il silo de!Tantica Egida. Amuiurio del Liceo scient ijieo G Oherdan di Tries te ( Sériai vari di antichità 2. 1962,785 819).
DEGRASSI, A. 1954, K confine nord-orientale deil'Jtalia roma nu. Bern.
I ÏBGRASSl, A. 1955,1 poni romani delllslria. Anthemon. Scritti di Archeolagia edi A mit hua f lassiche in onore di Carld A nu. î'iren/e. 119 169 i Atti M cm. Soc. Istr. Air h. St. Patria n. s. 5. 1957, 24 81; Scritti vari di antichità 2, Roma 1962, 821 870).
DEGRASSI, A. 1966, Due documenti giuiïdiei delPIglria romana, Mélanges d ¿nvhêolpgie et <l'histoire offerts à André i >iga moi Pans, 205 216 ( .Se î itti i a ri di t m tit h itti 3, Va ie/ i a Tri este 1967, 325 336).
Di; LUCA DT MARCO, S. 1979,1 e anfbrc commercial! delte necropoli di Spi na. Mélanges de l'Écolefrançaise de Rome, 91/2; 571 600.
lll'MI I /., S 1992, Rom und die Râler. l in Résumée ans aichaologiselici Sicht, V: Die Rater I Reli, lio/cu, 631 653,
DE M A RIN J& R. 1981, JI péri odo Go I aseeea 111 A in Lom ba rd ia. Su tdi An heologù / 1,41 299.
DI! MIN. M. m A. ICINIOLO Î986, v: L antico Polesine. R o v igo.
DESBAT, A. in M, P1CON 1986. Les importations d'amphores de Méditerranée orientale 5 Lyon (lin du I" siècle avant Jj.-C, et 1 " siècle après). V: Amphores giaptes.637 648,
DES Y. Pli. ill P. DE PAEPI 1990, Torre San Giovanni (UgCMo): les amphores commerciales hellénistiques et républicaines. Studidiantichità 6. 187 234
DE VOS, M.-K 1986,1 ssai d'analyse spatiale à partir de J'élude tics amphores du si le de La Tène tardive de Vïllcneuvc-Snint-Germaiîi. l.es fouilles protohistoriques dans la l 'allé de I Aisne 14. Paris. 201 231.
DI F1LIPPO BALES I RA//I. E. 1988, Lueerne del Museo di Aquileia II. Lucèrneromane di etârepuhhlicaiia ed impériale. Aquileia.
DORIA, M, 1972, Toponomoiêca preromana dcll'alto Adrialieo. AAAd2. 17 42.
EGGER, R. 1958, Die Inschriften, Corinlliia / 148. 151 I 73.
EGGER. R. 1961, Die Inschril'ten, i ariathia /151.17« 192.
EMPERI!t IR, J.-Y, in A. IILSKARD 1987, Les amphores hellénistiques. V: C ért au iqi u v hellt'ii istiq i tes 11 roma im -s
153
Lj I hmtuita
2, Centre de recherches d'histoire ancienne 70, Annales littéraires de l'Université de Besançon 331, Paris, 9
71.
EMPEREUR J .-Y. in M. PICON: F986, A la recherche des fours d'am phores. V:Amphoi -es gret/ues, 103 126.
EMPEREUR, J.-V. in M. PICON 1989, Les régions de production d'amphores impériales en Méditerranée orientale.
V: A mph ores i on i aines ,223 24S.
FAR K A, C. 1977. Die romischen Lampen vont Magdulensherg. K.a ruiner Muscumsschritfcn 61, Arch. l oi. Grah Magdalcnsberg 4. Klagenfiirt.
l'ASANO. M, 1995, Ceramica a pareil sotiili c semidepuratà dallo seavo d t Scvegliatto (Udi ne). Ai ho régi a 25, 165-172.
1 ELLETTI MAJ. B. M. 1940. Lacipnologia délia necropoli di Spina e la ceramica alto-adi iatica. Studi etruschi 14,43 87.
FliLLETTI MAJ, li. M. 1958, Allo-adriatica, ceramica. V: Eneielopedia del farte antiea clàssiça e orientale 1, Roma, 290 293.
FER R AR LSI. A. 1986, Le luceriic di Bcdriacum nelle raccollc archeologiclic di Mantova, Cremona c Piadcna. Annal i Benacensi 8, 87 K9.
FISC H KR, J. 1984, Die vorrom ischcn Skulpiuren von Nesactium. l lambin gel ■ Hi 'tirage zut .■ I n h d< ilogie 11,9-98,
F LEGO, S. in L. RU PEL 1993. Prazgoclo vinska gradišča Ti žašk t • pokra/it le. Trst ( I čustvi lierI del lu I 'ro vinciadi Tries te, J rie ste).
FOERSTER, F. in K. PASCUAL 1970.1.a na ve romana de «Sa Kan Perduda*. Rivista di Studi Uguii 36, Omaggio a F. Benoît IV, 273 306.
FI)NTANA. F 1991, Lamboglia 2. V: Scavt ud At/uileia 1 (cd. M- Ver/iir-Bass), Roma. I82 194.
FRASCI1ETTÎ, A. 1975, Per le origiiii della coloma di Tergesle c del municipio di Agida. Sivulorum gvmnasiian 28/2, 319-335.
FRAU, (i. 1979, Toponomasttca pn:romana e romana nel icrriiorio di Aquileia antica. IAAd 15. 113 144
FREY, O.-H. 1957, Die Zeitstcllung des Fiirstengrabes von Hattetv i m ElsaU. Germanirt 35/3 4, 229 249,
FREY, O.-ll. 1969, Die Entsteh ttng det • Situ lenk i ms t, Rorrtišc h-t i erman isehe Forsc hungen 31, BeHi n.
FRONTlMl, P. 19X5, I.it ceramica a vernice nera nei content i tombait deliti Lomhardia, Arelwologia delITtalia Settentrionale 3, Como.
FUGAZZOLA DE L. PI NO, M. A. 1992. Oggetli di corredo rinvenuti al Poggio della Capanna. Btdiettino di Paletnologia Iraliuno 83,279 302.
FUR LANI, U. 1974 1975, Una necropoli dell'età del ferro su I monte d i Medea. Aquil. Nos. 45 46.31 56.
GABROVEC, S. 1966, Srednjelatenskoobdobje v Sloveniji .4rit. vest. 17, 33 106.
GABROVEC. S. 1968, (¡rob s trinožnikom iz Novega mcsl. Arh. vest. 19. 157 188.
GABROVEC, S 1974, I lalštatske neleropole v Bohinju. Arh. vest. 25, 287 318,
GABRO V ', S. 1983, Jugoistočnoa Ipska regij a. V: Pt ¿¡¡storijo ptgos ia\ ensk i h semalja 4. lin mzt um doba. Sarajevo, 21 96,
GABROVEC, S, 19M7, Notranjska grupa. V: Pmislorija jagoslavenskih zenudja 5. Zel jezno doho. Sarajevo, 151 177.
GABROVEC, S, 1988 1989, Bronasta doba v Sloveniji - stanje raziskav in problemi. Arh, vest. 39 40. 115 126.
GABROVEC, & in K, MIHOVI L k' 1987, IstaTska grupa. V: Praislotyajugoslu i ensk i h z t ima ¡jo 5, Žet jezna doha, Sarajevo,293 338,
GAMBA, M. 1986, Nuovi ril tov a men t! d i ceramica allica nel Vcnelo. Aqitii Nos. 57.641 664.
( J A M H A, M. 1987, A n a 1 i s i p re I i m i nare d e I la nec ropol i di Arqui) I 'et n i rca (Pa do va ), V: Celtied Etrusi hi ne II 'Italia centru-setUtitrionale dal Vsecolo a.C. alla romanizzazione, Bologna ¡985, [mola, 237 270.
G AM B A. M, in A. R UTA SERAI: 1N11984, L a cera iniea grig i a dal lo se a vo del F aroa es Pi Isen a I 'adova, An het dogia Veneta 7, 7-80,
GANCEDO, J, R., M, GRACIA, A. NERNANDEZ - LAGUNA, C. RUIZ - GARCIA in J. PA LOM A RES P>85, Mocssbauer s peci rose opic. chcmical and mineralogical charactcrization of Iberian pottery. Archaeometry 27, 75 82,
GATEAU, F. 1990, Amphores importées durant le II® s. av. J.-C-dunstroisliabitatsdc Provence occident a le: Entremont, 1 .C Baov i - R ou K, Sa i nt - B la i se. Doc tanents ¡l'A n hèolug ie Mè rit lion aie 13, 163 183.
GATT!, S. in P. PEiTlTl 1980, Apputlti di cronologia e aspeiti rituali nelle necropoli lstriane dei Bronzo Finale e dell et à del ferro. H bronzo finale in Italia, Studi à cura, d i Renato Peroni con gli Ain del Cenim Studi d i pratostoria, Bari, 129 154.
GËRUOL, R. in G, STACUI 1978.11 castelliere di ponte S. Quirino presso Cividalc, V Moretti, Gerdol in Slaeul 1978,65 98.
154
I in 11 HK.H.U'lli
til LI J, E. ill E. MONTAGNARI KOKELJ 1992, La Grotta dei Gicltnni nel Carso Tricstino I Material i deli scavi 1959 1961)- A tti Sot Preist. Pi otost.l, 1992(1993). 65 162.
Gil LL L. in E. MONTAGNARJ KOKELI 1993, La Grotta dclle galtcric nel CarSO Tricstino. AttiSac. Preist. Pratau, 8, 1993 (1994), 121-194.
GLOGQVIC. I). 1989,Priloži poznavanju žetjeznog doba na sjevernom Jadranu. Hrvatskoprltfiorjei Kvarnerski otoci. Monographiae t .lAZU. Zagreb,
(¡NIKS, A, 1903, Line vorrömische Nekropolc innerhalb der Mauern des antiken Pola. Jahrbuch der Kaiserköniglichen Zentral-Kommission N. F; 1,61 -69,
GNTRS, A (9)0 a. Neue Funde vom Pomni eivile in Pola, Jahrbuchfiir Altertumskunde4, 172 187.
(¡Nl RS, A. 1910 b, Line römische Tomvarenfabrik in Fasana bei Pola. Jahrbuch fiir Altertumskunde 4, 1910,79 88.
ÖGNZENB ACH, V. VON 1975, Pottery from CI osed 1 >e posi is. V: Ext a vt ttions at Salona. Yugosia \ it i (1969 1972). New Yersey, 181 208.
GOUDlNEAUjat*. 1968, t in liouveau vase di 1.. Sarins Korns. Melanges d areheoiogie et d liisloire. Ecolejran^aise de Rome SO, 527 545,
GRACE, V. 1961, Amphortts and the Ancient W'ine Trade. Excavations of the Athenian Agora, Picture Book No. 6, Princeton.
GREENE. K 1979, The Pro-Flavian Fine Wares t Report mi the Excavations at L'sk 1965 1976). Cardiff.
GRILLI, A. 1979, II icrritorio d'Aquiteia nei geografi antichi. A A Ad 15. 25 55.
(ili [MAN IS, A, P, S, E. F1LIPPAK1S. B. PERDIKATSIS, M VASSILAKI - GR1MAN1, N. BOS AN A - KOURU in N. YALOURIS 19SO, Newton activation and X-ray analysis of "Thapsos Class" vases. An attempt to identify their origin. Jour, An h. Sei. 7, 227 239.
GULDAGER BILDE. P 1993, Mouldmade bowls, centres and peripheries in the I lellenistic world. V: < entreaitd periphery in the Hellenistic world (sds. I'. Bilde el td.). Studies in I lellenistic civilization 4. Aarhus. 192 209.
GUŠT1N.M, 1973, Kronologija notranjske skupine, Arh. vest 24,461-506
GÜSTIN, M. 1979, Notranjska, K začetkom železne dobe na severnem Jadranu. Katalogi in monografije 17 Ljubljana.
GUS[ IN, M. 1986, Latenske fibule i/ Istre. V: Arheološka istrazivanja u Istri i Hrvatskom priniorju, Izdanja Hrvatskoga arheološki.ga društva 11/2, 1986 (Pula 1987), 33 44.
GÜäil'lN, M. 1987, La lene fibulae from Istria. - Archueologio Ingos lav tea 24. 43 56.
CiUŠTlN, M. 1991, Posočje. Katalogi in monografije 27, Ljubljana.
IIACIIMANN. Ii. I957_ Die jiiihe Bronzezeit im westlichen Ostseegebiet und ihre mittel- und südosteuropäischen Beziehungen. Beiheft zum Atlas der Urgeschichte 6, Mamburg.
11A IT N Ii R. A, I 989, Gräber - Spiegel des Lebens. Mainz am Rheni.
HANSEL. II 1969, Plastik der jüngeren Bronzezeit und der alteren Eisezeit aus Bulgarien. Germania 47.62 91,
H ARDING. A F. 1984. 77nj Mvcenaeans und Funijie. London.
H AYES, J. W. 1972. Late Roman Pottery. London,
HENCKEN, H. 1978, The iron Age C 'on et er r oj Magdalenska gora in Si a venia. Mecklenbwg i 'atlection, Part //. Bulletin of the American School of Prehistoric Research 32, Cambridge. Massachusetts,
HESNARD, A. 1980, Uti depot augustecn d'ampbores it la Longarina, Ostic. V: The Seaborne Commerce oj Ancient Rome: Studies in Archaeology and History. Memoirs of the American Academy in Rome 36, 141 156.
HBSNARD, A. 1990, Lesamphones. V: Gaule interne et Gaule mediterraneenneaux II et I'siecies avant J.-C., Revue archöologique de Narbonnaise. Suppl. 21. 47 54.
HESNARD, A. in P. A. GIANFROTTA 1989. Les bouchons d'amphorc en pouzzolane. V: Amphores romaines, 393-441.
IIESNAKD, A. in C. LEMOINE 19X1. Les amphores du Cčcubc e du Faleme Prospec t ion s, typologie, analyses. A falangi a de I 'Et oh ifrt im v ise de Rome 93 i 1, 243 295.
HESNARIX A.. M Rlt'Q. P. A RTI IUR, M PICON in A. TCHKRN1A 1989, Aires dc production des greco-i tal i qucs et des Dr. I. \'\ Amphotvs romaines,l\ 65,
HO RVAl, J. i 990, Naupoi t us < i / hn ika). Dela L mzr. S AZU 33, Ljublja na.
HÖR VA I, J. 1993, Zat t -u ?k i imsk i * t lobe m i /n v isti n u za h odm • oi osi i 'i h tje Slin en i je, L j u h Ijana, n eohj i ■ diseh ac i j a.
110 R VAT. I 1995, Ausbreitung römi scher Einflösse a u f d as Süd ost a I pen geh iet in v o ra u g tiste i seh er Zeit. V: Pro) inzia h ihn ist h e Ft» -,vt h i tngt -n. Festsi hrijt liti 'G. ! Jiht trt, 1 ■ spe Ikamp, 25 41).
HUG 111-S, J. D. 1994, Forestry and forest economy in the Mediterranean region in the time of t he Roman empire in
155
lttratufa
i tic tighi of historical sources V: Frenzcl, b. éd., Paliioklimajorschung. Hand 10: Evaluation of land surfaces cleared from frnvsts in the Mediterranean region during the time of the Roman empire, Stuttgart.
IL C AR SO GOR I ZI ANO 1989. !! carso Goriziano t ra protostória e storia du Castellano a San Polo, Catalogo delta most ra,
JABLQNKA, P. 1992, G tai na 1000 v. Oír. - 1000 n. Chr. Eine Siedfung in den .Upen Wien, neogfL disertacija.
JA til.ON KA. P. 1995, Die Siedlung aufderGurina irti Oberen Gailtal. - Carirtlhia ! 185. 119 143.
KA PITA EN, G. in C. ALBORE LIVADI 13 1985. Capo Graziano. Reiitto Ham an lore Lambuglia 2, Archeologia subaequaea 2, Bollettino d'arte, Suppl. at N. 29,93 95.
KENNER, II I958, Die Klemfundc rômischer Art. Carhithia I 148, 62 !29.
KEN NER, H. 19ft L Die Klein funde rom i se her An, Carínthia I 151, 74 167.
KIR [GIN, I J. 1983. Vrste heteni stičnih posod na ozemlju Jugoslavije. V: Kelt ni. Sel ti in njihovi sodobniki »a ozemlju Jugoslavije, Ljubljana. 83 86.
KIRIGIN, B. 1992, Vaze t ipa »al to-adriatico« iz I sse. Prijateljei> zbornik L Priložipo\iji'sti nmjctrwsii u I'hiimtti [ji 32,79 98.
KIRIGIN, B. 1994, Grčko-italske ami ore na Jadranu. - Arli. vest. 45, 15 24.
KOEHLER, C. G. 1986. Handling of Greek Transport Ai up h o ras. V: Amphores givque$t 49 67,
KOLNIK, "I". 1991, Zu den ersten Romeni und Germanen an der midieren Doiiau im Zusammcnhang mit den geplanten romischeil ArtgrilTen gegen Marbod 6 n. (. 'lir. V: Die rómische Okhtpation nordlicii der Atpén zar Zeit des A ugustus. Bodcnaltertü mer West t'a I c n s 26, 71 84.
KOS. P. 1973. Koritilica ob Bači. Arh. vest. 24.848 873.
KOS, P. 1983, Novèn išlvo na področju Jugoslav ijc od 4. do I. stoletja pr. n. S. V: Keltoi. Kelti in njihovi sodobniki na ozemlju Jugoslavije, Ljubljana, 92- 95.
KOSSATZ, A.-U. 1990, Funde ans Mi let i. Die megarlschen Becher. Berlin, New York,
K OX t It l( . M, 1987, Antička obalna linija 3 sire u sv jet lu hidroarhcolo&kih istraživanja. Arheološka istraživanja u Istri i Hrvatskom primorju 2, Izdanju ! biatskog arheoioškog društva 11/2, P ti la. 135 165.
KRE1 MEYER, R. 1985,Zur Eblstehungheller Bnenntarbcn bet eisenhaltigenXiegelrohstofen. (¡eol. .//>., 89 122,
KREIMEYER, R 1987, Some notes on the tiring uolour of clay bricks. Appl Clay Sci. 2, 175 183.
KRIŽAN, B. 1983. Ser m in, ocena stanja naravne in kulturne dediščine (varstveni režimi). Neobjavljeno, dokumentacija Medobčinskega zavoda /a\ varstvo naravne in kulturne dediščine Piran.
I AB U D, G- 1995, Ricen he an h eoh >g i/ vj- ¡ anhienia I i delih n ia sel ten t río> tale: ta valle ddfnune Risani >. Stud íes in Mediterranean Archaeology and l iterature. Pocket-book nr. 130, Jonscrcd,
L AM BOG 1.1 A, N. 1952, La nave romana dî Albcnga, Ri vis ta di Studi Liguri 18/3 4, 131 236.
I A M HO( i I I A, N. 1955, Sul ta cronología detle anfore romanc di etii rçpubblicana (H I secólo a, C,). Rt vista di Studi Liguri 21/3 4, 241 270.
LA PROTOSTORIA 1996. La pro tos tori 11 tra Sile e Tagliam t uro, P adov a.
I .AUMONIER, A. 1977, Lo t énim upa- hellén istiqite à telïefs. LA te fia -s ' 'ion iens". Explorai ions arch éológ i i| u es de Délos 31, Paris,
L A VI//A til PLDKA//INI, M. P. ¡987, Cerámica rumana di tradizione el ¡en is tica in fia lid setlcntriomi/c, II ya séllame »tipo Icon, Pubblieazioni délia Facollà di lettere e filosofía dcll'Univcrsilà di Pav ia 42,1 irenze.
L AZ2ARIN I, L., S- CALOGERO, N, UUR RI l-SCI in M. PH'I Kl-RA 1980, Chemical, miriemlogica I and M ossba tier stud íes of Ve net tan and Pad ua n rena i ssa ncc Sgraffito ceramics. Art -!tu< 'onu >try 22, 57 68.
LEONARD!. Ci. 1979. II B ronzo Finale ncHTlalia nord-orientale. Pro poste per una suddivisioue m fasi. V: II Brùnzo Finale in Italia. Alti delta XXI Riunionc Scientifica, Firenzc, ! 55 188.
LIOU, B, 1982, Direction tics recherches archéologiques sou s-mar iocs. Gallia 40. 1982,437 454.
LONZA, If. 1970 1972. Studio pre I immure su I caslelliere di Monrupino. Alti Soc. Preist. Protost. 1.2! 82.
LONZA, B. 1973-1974. Gli scavi net Caslelliere di Monnipino. fin Soc. Preist. Protost. 2. 17 28.
LONZA. B. 1975 1977. Castellieri detla campagna di Capodistria: il túmido del M. S Marco All i Soc. Preist. Protost. 3, 131 154.
LONZA. B. 1981, La cerámica del caslelliere degli Elleri. Atti Soc. Preist. Protost 4, Trieste.
LOPEZ MULLOR, A. 1989 Las cerámicas romanas de paredes linas en Cataluña. Quaderns ciel í ties i teenies 2, Barcelona.
t.O SCHIAVO, 1. 1970, Hgruppo ÍÜmrnico-ja¡>otlico. Atti della Aceadcnua nazionatedei I.ineei, sene VIH, vol. XtV, Roma.
1,11N Z, R, 1974, Studien zurEnd-Bnvtzezelí a nd til tet en Eiset izett un Süda Ipenra nm. Origines.
MAGGEI n, M 1986, Majolika aus Mexiko -ein archaomctrisches I allbeispicl. Fortsclu: Miner. 64, 87 103.
M AGGETTI. M. in C¡, GALET IT 1986, Chemise tier Mcrkuntisnaehweis der "Schwarzen Sigi I la la" viint M agria lenshcrg, 1/í igtlaieiisbeig-Grabungsbericht I s. 391 431
156
lililí l< X .KAI'I IV
MAIDL, V. 1990. ¡>¡e Inschriften auf den Amphoren vom Magdalensberg und ihre wirtschaftlichen Aspekte. CarirtfhÍQ / 180.63 88.
MAIER - MAID L_ V. I 99 2, Stempel um! Inst lu -¡fiei i auf.A mjihoren vom Magda ¡en sbet j¡. Kärntner M useumsscb rillen 73, Arch. For. Grab. Magdalensberg ti, K lagen Hirt.
MA JOLI, M. G. 1981, Keramik der Periode IV, V: Padua vor den Römern. Freiburg,
MANACORDA, D, 1986, A proposito delle an fore con&idette »greco-italiche«: Lina breve nota V: Amphores greif nés, 581- 586.
MANGANU E. 1982, A drin (Rovi go). Nccropoli iti loe Ca' Garzoni. Prima ca m pagua di sea vu, 1966. Notizic degíi seo et di añtichitit 36. 1982 t Roma 1985) 5 107,
M ARA BIN I MOI-VS. M. T. ! 973 i he Román Thin Hulled Pottery from Cosa. Memoirs of the American Academy in Rome 32.
MARt HESBTT], C. 1.903, It -.asteïliet *,i pi eis toi icidi Trieste e tit 'IIa reg ione (j i nI io. Tríes te.
M Ali K ', /, 1968, Japodske tiekropole u dolini l. ! ne, Glasnik Zemaljskog muzeja Bosne i Hercegovine n. s. 23. 5 79,
M ASEL lil SCOTII glej tad ¡ SCOTT! MA SEL LI
MASEl .LI SC < )TTJ, F. 1978, Ominara (Colle délia Chiusa }, Sea vi 1977 78. Alti Mem. Soc Istr. Anh. St. Patria n. s. 26. 145-156.
MASELLI SCOT 11, i 1980. Notario, Loeavaz. Aquii. Mos. 51, 385,
MASELLI SC:OTTI, F I l>81 „ 11B ronzo Finale eil primo Ferro a Caltinara. Atti Civ. Mus St. Arte 12/1,133 160.
MASEl 1.! SC( )TTI. I 1982, Materiali romani rinvenuti alle Ionu del Timavo (recupero 1969 e 1950). Ritmvamenti archcofogici rec entf e rccentissimi net Friuii- Venes i a Giufia, Helaiioni 1,81 84.
MASELLI SCO I II, F, 1983. Problem) suscitati dai recenli sea vi di Duino (Trieste). Atti Civ. Mus. St. Arte I.3/Ï., 45 -64.
MASELLI SCOTT!. F. I F. Scolti Masel h) 1984. La eeramica ad Aquileja. II vasellamc da mensa. A A Ad 24, 39 69,
MASB LI I SCOT I I, F. 1986 a, Seuvi del I a soprintendenza arehculogica di friesle - anno 1986. Atti Ment Soi. Isti: Arch. St. Patria n. $. 34, 157 162.
MASELLI SCO'If I, E 1986 h. II casteJliere di S. Michèle presso Bagnoli. Aquil, Mos. 57, 337 352.
MASLU.I SrO ITI, I' 1986 1987, Dumn-Atii isina. Refaziani 8, 1986 19X7 ( 1991 ), 203.
MASELLI SCOTT I, F. 1989. Sea vi del la soprintendenza - an m 1988-89. Atti Mem. Soc, ¡str. Arch. St. I'o t tin n. s. 37, 277-281.
MASE! I I SCOrfi. I*. J99l, For«,zona méridionale, scavi 1989-90. V: Aifuileiaromana, vitapubblicaeprivóla, Venezta, 24 27.
MASELLI SCOTT1, F, 1992, lotnxluzionfi alia ueramica a vernice ncra di Aqiiileia. RCRF Acta 3 1/32. 31 39.
MASEl.I 1 5COTTI, E in P. PARONU/.ZI 1983, Abitato prolostorieo di Dnino, seavi 1983 V: Preistoria del Caput Adriíte, atti de! convegnó. internationale, Trieste, 148 160,
MATEJČ1Č, R. in M. ORLIČ 1982, Rezultati prve filze hidroarheuloških istraži vanja ti cresko-loïinjskim vodama.
V: ArheoloSka i Mm: i va njo /nt otocima Ctvsu i Lošinju, Mali Lošinj IV7V, Zagreb, ¡61 168.
MATIJAÄIC, R. 19x5, Ageri antičkih kolonija Polti i Patvntium i njihova naseljenost od I. do ,î. st. Dubrovnik, neobj magisterij.
MAI 1JAŠIC, R. 1991, LTstria (ra Epulone c Augusto: archeologia e sloria della romani/jazi one deli 1 si na | !1 see. a l \ - I. sec. d. C.). AAAd 37, 235 251.
MAZZEO SARACINO, L. 1983, Problemi della terra sigillata italics relia regione VIH. V: Stud t sulla ei nit ¿turica, L 'Eniilia-Romagna, Studia archaeologjea 2% Roma, 465 495 .
MAZZEt ) SAllA(TNO, L. 1985,Terra sigi! lain nord-ilaliua. V: Enciclopedia del! 'arteantica classic» e orientale. A liante t Ici le foi m e <. era m it he Ii, Roma, 175 230.
MAY! T, F. 1975, Les céramiques à /xtmisßiies dans la péninsule Ibérique. Publications du Centre Pierre Paris I. Paris.
MERSCH, C. VAN DER 1986, Productions magno-grceques et sicilioies du IV1 s. avant J.-C. V: Amphores gret/nés, 567 580
METZLER, J. 1991, I es amphores. V: J. Metzler ci al.. Clemency, Luxembourg. 78 87.
MIDDLE ION, A P. I.C. FREESTON L in M N.LEESE 1985, PeMurnI analysis of ceramic thin sections: evaluation ofgrai sampling procedures. Aiclincoiiietrv 21, M 74.
M IGLI AVA CCA. M, 1986, Un esempío appi necio a un problema di tipología, Quotient! di archeologia del l 'meto 2. 188-201.
MIH O V11 K . K, 1972. Nebí >pota Grat lin e iznad L in is k og kuna la, H ist ria are h aeo I ogic a V 2, P u 1 a 19 7 2 ( 19 7 7 ).
MIH O V11J Č, K. 1983, His tri. V: Kelfoi. Kelti in njihov 'i sodt ihn iki na ozemlju J ugasla vije. Lj u h lj a na. 5 5 5 6.
MI HO VII IC. K. 1984 1985, Rezultati sonda/nog istraži vanja ti sjevernoj bazi I ici u Nczakciju (1977. godinel. Ilistria archaeoiogica 15 16.5 29.
157
lin KA[i;KA
Mil 10 VII.1C. K. 1991, L'tsiria dal IV nI I sccok) a. C. AAAd 37. 157 164.
M L AD IN, J. 1966, UmjetnU 'k i spomenu i prah is torijskog Nemki tija. Pula.
MOMMSEN, H.. A. (¿REUSER in J. WEBER 1988, A method for grouping pottery by chemical composition. Archaeometry 30, 47-57.
MOR E t, Î-P. 1969, Ê tud es de ce ra m i que cumpanie n ne, I L'atelier des petites estampilles. A ièlanges d'art h éo logic cl d histoire. École française de Rome 81/1, 1969, 59 117.
MOREL, J.-P. 1976, Céramiques d'Italie cl céramiques hellénistiques (150-311 av. J.-C). V: Hettenismus in M it ¡cl italien (ed. P. Xankèr) Gottingcn, 471 5fi I
MOREL, J.-P. 19X1. Céramique campiinieme: lès formes. Bibliothèque des Ecoles franvaises d'Athènes et de Rome 244.
MOREL, J.-P. 1987. La céramique à vem i s doir etl Italie septentrionale. V: ( eh i ed Etruscht netl 'Italia centro* seitentrionale dal V sec. a. C. a!lu roniünizzuzioñe, Bologna ¡{JH¡>, I mola. 111 134.
MORETTÍ, M. 1978. Complcssidai castelhcn dt Nivi/ee Monte (¡risa. V: Morctti, Gerdol in Slacul 1978, 11 64.
M< )RETTI, M. 1979, Note sulla tipología délie anse eeramiehe de i caste! lieri del tarso Tri es tino. A t ti del ( onvegno di Studi su l'età del B ronzo c del ferro nú II ¡son tino, 57 77.
MOR ETTI, M„ R. GERDOL in ti. STACÜL 1978,/casteilieri di Nlvize, Monk Grisa, fonte S Qui two. í omplessi dell 'etii del hronzo. Monografic di Pre is Ion a 2. Trieste.
MOS E R, K. 191 )3, N e k ropo 1 e \ on S, Servolo m IstHcn. Jahrbuch der Ki t iser-koniglii hen Zentnd-Komm is si/ m N. F. I, 115-138.
MOST NA S DC I 1981 Most na Soči - sto let arheoloških raziskovanja Nova Gorica.
NAKIT 1981 Nakit na du s/everne Du!mm ije odprapovijesti do danos, /adar,
NEl I H„ R. L. BISHOP in L, V. SAY RI i 1988, A simulation approach to t he problem of tempering in compositional studies of archeological ceramics. Jour. Arch Sri. 15, 159 172.
NEFF, H„ R. I BISHOP in E. V. SAYRE 1989, More observations on the problem of tempering in compositional studies of archeological ceramics. Jour. Arch. Sci. 16,57 69.
OGNIBÜN, I.., Structural model of Italy ! ; 1.000.000, Sheet North, Consiglio uazionale delle riecrche.
OMAN, D. 1981, H riujeva gora - 1953 (Ó|de I ava prazgodo v in s k e ke ra m i k e ). Arh. vest 32,144 2 K).
OROŽEN Al>AV1IC*'. M. 1981. Prispevek k poznavanju izoblikovanosti podvodnega reliefa slovenske obale. Geografski vestnih 53, 39 46.
ORTON. C. 1980, Mathematics in Art•hiiaoiog,. Cambridge.
ORTON, C. 1993. How many pois make I "t ve? An historical review ol pottery quantification. Archaeometry 35/ 2, 169-184.
PA DO VA PRE ROM A NA 1976 Pot icn a preromana. Nuovo ¿I lusco (. 7 vim agli Pi viti ¡tan i, I 'adova.
PALAVESTRA, A. 1993, Praistoríjski cilihar na centralnom i zapadnom Balkanu. Beograd.
PALAZZO, P. 1989, Le an fore di Apani < lïrindist). V: Amphores romaines, 548 553.
PA NELL A. C, 1981, La distribuzione e i merca ti. V: Merci, mercad c scamhi ne! Mediterráneo, Socictà romana e produzione schiavistica 2, Roma-llari. 55 80.
PANELEA. C. I9K6. Oriente cd occidente: ennsidera/ioni su alcune an fore »egee« di eià impériale a Ostia. V. A mpho res grap i es .609 636.
PATSCH. C. 19UK. Klein ere Untersuchungen in und um Narona. Jahrbuch tur Altertamskuiide 2. 87 11 7,
PAUL!, L. 1978. DerDürrnherg bei Hallcin 3. Milnchner BcitrSgc zur Vor- und Frühgcsdiichte 18.
PEACOCK, D, P. S. 1977, Roman Amphorae: Typology, Fabric and Origins. V: Méthodes classiques et méthodes formelles dans t'élude des amphores. Collection de l'École française de Rome 32, 261 278,
PEACOCK, D. P. S. in D. F, WILLIAMS 1986, Amphorae and the Roman etvnomy, on introductory gtdde. London. New York,
PERACCA, M. 1968, Mostra pmtostoriva e t omana di Muggia (C 'andogo delta niostt a) Muggia.
PÉ REX BALL ESTER. J. 1991. Asociaciones de laginos, boles helenísticos de relieves y ánforas radias en contextos mediterráneos (siglos II y I ACT, Mučiva arquelogica 13/2, 347 365.
PERONI, R. 1983. L et à del ferro V: Preistoria del Caput Adriae, Trieste, 1 35 158.
PI-SAViN'K ) MA lilt )l I, S. 1987. Un deposito di an fore romane a ( adoneglie (Padova). Quaderni tli urcheologia del Veneti) 3, 152 166.
PESAVENTO MATTIOLI, S. 1992. v.Uifore romanea Padova: i itrovamenti dalla città (ed. S. Pesa vento Matt ¡oh).
M ode na.
PETRU, P. I960 1961. Evidenca najdišč, dragocen vir reševanja arheološke spomeniške problematike. Var. sponi. 8, 1960 6 M 1962), 59- 73.
PETRU, P. 1962 1964. Sermin pri Kopru. Ha: spom. 9. 196.
158
itlhi mkik.m'hi
PICCOTTIflI, (i, [991, Die Ausgrabungen mM'dom Magdalensberg in Karnten Luid das frülie Noricam. V: Die t vtfi/si he Ok k 11/to ¡inn not lUii h dèrAI[icii zm 'An th- v A ugustus, Bodena liertiimcr West fa I ens 26, ó I 70.
PLUT, D. 1979. Geografske značilnosti poplavnega sveta ob Rižaui in Bada&evici. Geografski zfjornik 19, 105 153.
PLUT, I). 1981. Prikaz in ocena naravnogeografskih potez Koprskega primorju z vidika načrtovanja prostorskega razvoja. Sb> i eusko mi>rjc in ztdedje 4/5, 153 175.
POGGIO, I". 1974, Ce ram i ca a vernice nera d i Spina, Le oinochoai triloljate. Centro studi e documentaaone silil'Italia romana. Monografie a supplenfento deglt »Alti« 5. Milano.
POZZUQLO 1981 P. Càssota Guida et al„ Pozzuolo de! Friuli 1980: relatione pre!¡minare. Atti Civ. Mus. Si. Arte 12/1, 37-163,
PRIMA DELL A STORI A 1987 Prima del la storia - inçditi di 10 anni di ri cerche a Verona.
PULA 1989 !') 'la. farum - at in -otoška ¡straži vanju I ! W 7-1VHS) . Pola, faro uuiugini an Iteologii be. A rheoloiki muzej Islre, Pula, Katalog - Catalogo 44 (pula 1989).
PU SC H L A, 1905. La nccropol i preromaua di N csaz i o. Ai ti Mtm. Soc:. i str. A rek St. Pa tría 22,3 203.
R A D10, L 1990,0. Sap I u It /1 .astovo. Irheološki pregled /MS, 120 121.
RA UN IG, B. 1968, Japodska nekropola tía Crkv in i u Golub i é u. Glasnik Zenu iljskag uu tzeji t R< >sne i Hen ego vine n. s. 23. 81-98.
REJEC BR.ANCKU, ! 1991, Antropogeiio spreminjati je obalne linije v okolici Kopra. Annales L 13 18.
R1 i LAZ ION I 1982 A. M, Adam, P. Cassola Gruda, M. Moreni, S. Vitli, Insediamcnto prolostorico - Pozzuolo del 1 rud i (scavi 1980/81 k Ritrovamenti atvheobgiei reeenti t- ivcemissimi nel Friuli - Venezia Giulia, Rëlaziani 1,47 67.
RICF. P. in M. L. SAFFER 1982, Cluster analysts of mixed-level data: Pottery provenience as an example. Jour. An h. Sei. 9. 395 409,
HIGH I, G. 1982. La neefopoti »eettica« di S. ( 'anziana del ( 'urso. Monografic di Preistoria 3, Trieste.
RIG H I, G. 1983, La necropoli di S. Floriani di Polccnigo, Preistoria del Caput Adriae, oui de! eonvegno in h 'rnaziamde .Trieste, 16 ! 173.
RILEY, J. A. j 979, The Coarse Pottery I'm m Berenîcc. V ExtÊavathms ut Sid i Kbrebisb. Benghazi (Berenice) 2, Suppl. io Libya Antiqua 5, 91 s.s,
ROSSI, R. F, 1996 (1991 ) a. »Venetia ct Histria«. Problemi di storia amministraiiva. Smrti di storm romana, frieste 1996, 253 266 ( v: Epigrafía, Roma 199 !, 493 514)
ROSSI, R. F. 1996 {1991) b. Romani e non Romam ncll ltalia iiordorientale. Scritii di storiti romana. Trieste 1996.279-288 < = A A Ad 37, 1991. 201 21 7),
RU ARO LQSERI, L., Ci. S DE PtERO, S. VI l'RI in G RIGH1 1977. La necropoli di Brezee. Monografía di Preistoria I, Trieste.
SALZAN1, L. ! 978. La necropoli delPctà del bronzo a For land la Mantovatm, Preistoria Alpina 14, 115 162.
S ALZAN l, L. 1984 a. Primi sea vi nel la necropoli delicia del Bmnzo finale di Desmonta di Veronella (Verona). Preistoria Alpina 20, 211 216.
S A L/ A NI. L. 1984 h. I.'i used ¡anient o protoveiielo di M a ri coi id a i M clam-Rov i go). I'adit sa 20. 167 20] ( Padu sa 9, 1973).
SALZANl, L. (cd.) 1987, Lu preistoria tungo la valle del Tat lura. Isola délia Seala,
SALZ ANl L. 1993. L 'abítala e la necropoli di Sabbionára a Verartella. Verona.
SANYIAR 11 ( ¡RI GO, F. 1985, Las ánforas romanas del campamente mimant mode Peña Redonda (Garray, Soria). Empúries 47. 130 161.
SCHEFFENEÍ Kil R. S. in Li. SCHINtíELER- KAUDELKA 1977. L in t'riilier Fundort am Ostrand des Handlcrforums des Magdalen s berges, OR/3'). Ri 'RF Acia 17/18, 51 80.
SC H IN DL E R, M, 1967, £ )ie »sí il 1i a rzt 1 Sigilla utu ¡ U >s A fagdalt •nsbei ges. Kiini titer M use u m s se liri ti en 4 3. A reh. For. Grah Magdalensberg 1. Klagenfilít
SC I UN D L ER, M. 1986, Die »Schw ar/c Sigi II ata« des M agda le nsberges 2, Neufunde Se i t 1965. 3 íagda!< -ns berg* Grabungsberkht 15, 345 390.
SCHINDLER, M. in S. SCH EFFENFt ÎGER1977. Dieglatte rate Tern, sigiltata vom Magdalensberg. Kamtner Museutnsschriften 62, Arch. For. Grab, Magdalensbcrg 5, Klagcnfurt,
SCIIINDI.FR - KAUDELKA, 1 !. 1975, Die ditnnwandige Gcbrauchskeramik vom Magdalensberg. Kamtner Muscumsseliriften 58, Arch, For. Grab. Magdalensberg 3, klagenl'urt.
SCH IN DL F R * K AUD E LÍk. A, E. 1980. Die rum isi be Modi -Ik i •i an i i k von i ) lugdu letisbt '.rg. Kiini i ner Mi ise ums-schriften 66, Arch. l or. Grab. Magdalensberg 7. Klagenfurt.
S(:u|NDL1-:R - KAUDELKA, E. 1986, Die Backplatten vom Magdalensberg. Magdalensberg-Graltftngsbericbt 15.279 337.
159
[.II kkAlUfiA
SCMOMBURG, I. 1991, Thermal reactions of clay minerals: their significance as »archeologieal thermometers« in ancient potteries. Appl. C lay. Sei. 6, 215-220.
SCHUBERT, P. 1986, Pétrographie modal analysis - a necessary complement to chemical analysis of ceramic coarse ware. Arcltdeo/netry 2K. 163-17K.
SCOTT! MASELLÏ glej tudi MASELLI SCOTTI.
SCO I i I MASELLI, F. 1979. II territorio sudorientale di Aquileia. AAAd 15. 345 381.
SCOTTI MASELLI, F. 1991, Ceramics a vernice nerti in Aquileia. AAAd 37, 303 309.
SELVA, (J. 1994, Note c document! cartografici still * at ti vita salina ra in I s tria. Ani. Centro di r¡cerche storiche Rovigna 24, 1994, 456 501.
SENA CHIfcSA, G. 1985, Ceramica a pareh sottili. V: Aligera romana 2, Archaeológica 44, Roma, 389 426.
S'f-'R Yugoslavia Geological Map I 500.000, Sa vezni geološki zavod, Beograd, 1970.
S1LBFRT, (i. 19K0. Les bols à reliefs. Une industrie d'art de l'époque hellénistique. V; < "éramit/ues hellénistiques et romaines I, Centre de recherches d'histoire ancienne 36, Besancon. 55 83.
SNOJ, D, 1992, Sermin. lar. sporn. 34. 91 106.
SNOJ. D, in M, NO VSAK 1992, Piran Sv. Juri.j. I ar. sporn. 34.265 272.
St )l ll:K, Y. i 979,1 découverte d'inscriptions sur plombs eu écriture ibérique dans un enirepôi de Pech Maho (SigeaiV). Revue archéologique de Narhonnaise 12. 1979. 55 123.
S lACUL.fi. 1972, II Casieiliere C. Marchesetti presso S li via. nel Carso Iriestino (scavo 1970), Ri\ ista d i Si ienze Preis toriche 21 ¡\, 145-162.
STARAC, A, 1993 1994. Pitanje istočne granice Cisalpinske Galije i odnos opčina Tergeste i Lgida. Histria archaeologiea 24/ 25, 5 37.
STARAC, A. in R. MATiJ.ASlČ 1991, Skupni na lay am tora o Puli 1991. godine. Diadora 13. 77 101.
STARL, I\ 1952 1953, Nekaj železnodobnih predmetov iz Ljubljane, /gotlo\ inski àisopis 6 7,71 77.
STARli, V. 1955, Vače. Arheološki katalogi Slovenije I, Ljubljana.
STARE, V. 1973, Prazgodovina Smarjete. Katalogi in monografije 10. Ljubljana.
STÖC K LI, W. L. 1979, Die Gt oh und hupt ut k et am i k i on Mu neh ing. Die A usgrahungen in M anehing 8, Wi csbadéi i.
STOkíN, M. I9K7, Pomjan. Vor, sporn. 29, 262.
STOK1N, M. 1989. Sermm. Var. sporn. 31,240.
STOktN. M. 1990 a. Piran. Arheološki pregled 1988, 1K1 183.
STOKJN, M. 1990 b. La d i Ilusione della cerámica a vernice nera in Istria. AquU. Nos. 6), 161 16K.
STOKÎN, M, 1992 a, Naselbinski ostanki iz 1. si pr. n. šl. v I'm nača h pri Piranu. Arh. vest. 43, 1992, 79 92.
STOK IN, M. 1992 h./iec ommendalioiis and procedures Jinassessment and evaluation o/ m>u -urhan archaeological resources in the Republic o/ Slovenia. York, neobj. magisterij.
STOK IN, M. 1993, Kontinuiteta poselitve v mestnih jedrih Kopra, Izole in Pirana. V: Kultura narodnostno mešanega ozemlja slovenske Istre, Ljubljana, 29 40.
STOKIN, VI. in D JOSIPOVIČ 1988. Sennin. Var. sporn. 30, 200 206.
STOREY, J. M, V, I9XX, A chemical study of clays and Roman pottery from the Lower Nene Valley, haste m England. Jour Arch Sei 15 35 50.
STOUT, Ä. M. in A. HURST 1985, X-ray diffraction of early Iron Age pottery from western Norway. A/vhaeometry 27.225 230.
ST RA ¿ZULLA RUSCQNl, M I 1977, Arule fittili di Aquileia, Anheologia classiai 29/1, 86 113,
SUIC, M. 1976, AntiČki grad na istočnom Jadranu. Zagreb.
SVOUSak, D, 19S8 1989, Posočje v bronasti dobi. Arh. vest. 39 40,367 386.
SZOMBATHY, J. 1903, Das Gräberfeld zu Idna hei Hača Mittheiluugen der Prähistorischen Kommission der Kaiserlichen Akademie der Wissenschaften 1.291 363.
5aSLL,J. 1974, Koper. Arh. vus f. 25.446 -¡61 ( Kopcr, Capodi stria. v: Koper med Rimom in Benetkami, Prispevki k zgodovini Kopra. Capodistria ira Roma c Venezia, Contribua per la storia iti i 'upodistria. Ljubljana 1989, 5 14. Opera selecta. Situla 30. 1992. 680 689),
SASEL, J. 1984. II krajevnima imenoma Emona in Ljubljana. Lingüistica 2'4/1. Ljubljana, 251 253,
ŠASELjI. 1987,1 pri n lordi di Aquileia i ¡el lu política di Roma. AAAd 30,27 37 ( Offert! selecta* Situla 30,1992,669 679).
SaSI.I. kos. M. 1990, Nauportus: antični literarni in ep igralski viri, Nauportus: literary and epigraphical sources V: Horvat 1990. 17-33,143-159.
SaSLL KOS, M. 1995, The I5lh legion ai Emona - some thoughts. 'Zeitschrift jïir Papyrologie tau! Epigraphik 109,227 244.
SERCELJ, A 1981, Pe I od v vzorcih jedra iz vrtine V-6/79. V: H. < ) gore lee, M. MišiČ, A, Šereclj. i (¡merman. J. í-'agancli in P, Stegnar, Sediment sečoveljske soline. Geologija razprave in poročila 24 2, 196 197,
160
HI Lil.H H hM A I'll V
ŠERCELJ. A, I9K4. Kvartarni sediment vrtine V-3 v Koprskem zalivu: Patologija. V: B. Ogorelec, M Mišic, J, Fuganeli, A Äercelj, F. ( imerninu, T. Dolenc in J. Pezdič, Kvartarni sediment vrline V-3 v Koprskem zalivu, Slovensko morje in zaledje, 17S i KO.
SlFRER, M 1Nova getmiorfolc^kadognanju v Koprskem Primorju. Geografski zbornik 9, 7 58.
SONJE. A. 1Prethisiocijski na I azi pos lije drugog svijetskog rata u PoreStiní. Jadranski zbornik 6, 295 330.
ÔRIBAR, V 1956, Arheoloäko delo na Koprskem. V: Z/bomikprimorske založbe Lipa, Koper. 6.1 68.
IA MASS I A, K. 1993. La necropoli preromarai di Adria, loe. Ii et rut ki-Don h. Podusa 29, 7 90.
ICKERN I A, A 1986, Le vin de i 'Italie romaine. Bibliothèque des Leo I es françaises d'Athènes et de Rome 261.
I "CI 11'Ii NI A. A in F. ZEVI 1972. Amphores vinaircs île Campan i e el de larra cona i se à Oslic. V: Recherches sur les amphores romaines. Collection de F Écoles françaises de Rome 10, 35-67.
TERŽAN, B: 1973. Va lična vas Arh. vest. 24.660 729.
TERŽAN, B 1976, CertoSka fibula. Arh. vest. 27, 317 536.
TERŽAN» B.. F LO SCí MAYO m N. TKA M PU/ - OKIU. 19X4 19X5. Most na Soči (S. Lucia) lil. Katalogi in monografije 23, Ljubljana.
TERŽAN, B. in N, TRAM PIJ/ 1973. Prispevek h kronologiji sveiolucijske skupine. Arh. vest. 24. 416 460,
TEŽAK - GREGL. T. 19X1, Cenosa fibule na centralnoni japodskom području. Vjesnik Arheološkog muzeja u Zagrebu 14, 25 4S.
TOČ Í K. A. 19 7 H 19 SI. Niti ht n sky Iii t '¡dok - /.i i m eèek, M ateri a l i a A rc hacologiea Slovaca 3, N ¡Ira.
TONIOLO, A. 1991. Le anfore Ji A ¡tino. Archeologin Veneta 14, l'ado va.
TREASURES 1934 Treas mes of Car niola. N e w York.
TURK, I.. A. BAVDFK. V. PEK KO. M.CULIBFRG. A. SERCELJ, J. DIRJKC in P, PAVLIN ]992,Acijevspodmolpri Petrin) ah, Slovenija, Poročilo o raziskovanjupaleolita. neoliia in encoiita v Sloveniji 20, 27 48.
URLEB, M. 1957, Gradišče v Slavini. Arh. vest. X. ä 50-161.
LIR L F.B, M 1974. Križna gora pri Ložu. Katalogi in monografije 11, Ljubljana.
URLEB, M. 1979, Arheološke najdbe i/ Stare Sušicepiri Košani. Arh, vest, 30, 151-158.
URLEB. M. 19X0, Nova odkritja na balštatski nekropoii Trnovo pri Ilirski Bistrici. Simla 20/21. 285 2N9.
URLEB, M 1990, Grad pri Smihelii pod Nanosom. Arh, vest. 41, 89 104.
VEG A S. M. 1963 1964, D i fus ion de a I g u nas formas de vasitos de pa redes linas. RCRF Uta 5-6, 61 83.
VEG AS, M. 1973, C era m i ca común romana del Mediterráneo occidental. Publicaciones eventuales 22. Barcelona.
VEGAS, M. 1990. Vases à paroi fine, V: Gaule interne et ( i aille méditerranéenne aux Iiet I" siècle avant J.C, Revue archéologique de Narbonnaise, Suppl, 21, H9 97.
VERZA R-BASS. M. ed. 1991. Scuvi tul Aguilera I Studi e ri cerche sulla Gallia Cisalpina 3. Roma.
VlClČ, Ii. 1993, Zgodnjcrimsko naselje pod Grajskim gričem v Ljubljani. Gornji trg 15. Arh. vest. 44. 153 201.
VIČIC, B. 1994. Zgodnjcrimsko naselje pod Grajskim gričem v Ljubljani. Gornji trg 30, Stari (rg 17 in 32. Arh. vest. 45, 25 SO.
VI I KI. S. 19X3, A le un i dali rečeni i sugli inseiliamenli protoslorici del la alta piamilfi Irinlana. V: Problemi storici ed archeologiei dell'ltalia nordorientale delie regioHi limítrofe daiia p reis t Orí a al medioevo, Atli Civ, Mus. St. Arte 13/1. 105 123.
VLADÁR, J, 1973. Osteuropäische und mediterrane Einflüsse im Gebiet der Slowakei während der Bronzezeit. Slo v x'ttská an heolàgla 2)12,253 347.
V O L P L, G. 19 K 9, Le a n fore d e I re h 11 o >> A « de 11 e I re Sen ghe ( I so I c I re m i I i 1. V: Amphm -es romaines, 554 - 55 7
VOI Ptï, t¡. 1990, Iti Daum a nell \'tà délia ntimuiizzazione. Bari.
VRSAI.OVIC, D. 1979, Arheološka istraiivanja u podmorju istoènog Jadrana, Republički zavod za zaätitu spomenika kulture, Zagreb, neobjavljeno.
WANS A RJI, G 1990, Effets de la temperature sur la composition minera logique et sur la structure vie la brique tie wanlin (Belgique). Bull. Soc. Belge Cet/1. 99 2, 207 219.
WEI I S, P. S. 19N1, The Emergence of an hou Age Economy: The Mecklenburg Grove Groupsfmm Hafhtati and Sfičnt i. Meek ienbutg Collet lion III Bul letin of the American Sc hoc d of Prehist or i c Resea rch 33, C'a m bri dge. Massachusetts.
WERFF, J, VAN DER 1986 T h e Amphora Wall in the House of the Porch, ( )st i a. Bu lit ■tin ant i eke besi ha \ii ig 61. 96 137.
WH1TBRBAD, I K 19X6, The characterisation of arg i laceo us inclusions in ceramic thin sections. Archaeometry 28,79 88.
WILL, E. L. 1965, v: V. Grace. The commercial amphora s from the Aniikylhcra shipwreck. The Antikythera shipwreck reconsidered. Transactions of the American Philosophical Society 55, Philadelphia, 11
WILL. E. !.. 19X2, Greco-Italic Amphoras. Hesperia 51/3, 338 356.
1411
l.rJLkAIIJKA
WILL, L. L. 14X7 a. The Roman Amphoras from Manching: a Reappraisal Bayerische Vorgesčhichts blatter 52. 21-36.
WILL. t. L. I9K7 b. The Roman Amphoras, V: A. M. MeCann et al.. The Roman ran ami Fishery of Cosa, Princeton, 171 220.
ZABEHLICKY - SCHEFFENF.GGER, S. 1986, Die importierten Klein fundc aus dem Bereieh der Basilika. ,1 /agda lensberg- G rai> iingsberii 'ht 15, 149 169.
ZACCARIA, C. 1989, Per una prosopografia dei personaggi menzionati soi bolli dcllc an fore romanc dell'ltalia itordorientaïé, - Amphores romaines, 469-4
ZACCAR1 A. C. ! 992, Rcgio X, Veneti a el I listi in, Tergeste - Agerfergestinus ei feigesii adtributus. V: Supplementa italiea. Naovaserie 10 (Romal 139-283,
ZACCARJA, C, m M ŽUPANČIČ 1993, I bolli laieri/i del terri tono di lergeste Romana. V: t'. Zaccaria ed„ i laterizi di eià romana ne/1 area nordadriatieha, Catalog Ivi e monografie archeologiehe dei Civiei musei di Udi ne 3, 135 180.
ZE MER, A. 1977, Stol age j a rs in am i en t sea t radi. Haifa.
ZUCCOLO, L. 19R5. Saggi di scavoa Sevegliano, Aliri nnvcnimenii di epoea romana, Aqttif. Nos 56, 25 ON.
ŽBONA -trkman. B. in a BAVDEK, Dcpoj.ski najdbi s Kanalskega Vrba. V: B. Tcivan, cd., Depojskc in posamezne ko vinske najdbe bakrene in bronaste dobe na Slovenskem 2, Katalogi in monografije 30, Ljubljana, 31 71,
ŽUPANČIČ, M. 19X2, Se^fiin, arheološka območja. Neobjavljeno, dokumentacija Medobčinskega zavoda za spomeniško varstvo Piran,
ŽUPANČIČ, M. 1985, Serminob Ki/ani. pretres virov in arheoloških podatkov, Arh, vest. 36, 315 124.
ŽUPANČIČ, A. 1989 a. Inter utrumque tlita. V: Koper med Ki mom in Benetkami, Prispevki k zgodovini Kopru Capodistria ira Ruma e Veticzia, Contribati />er la s t dri a di Capodistria, Ljubljana, 15 20,
ŽUPANČIČ, M. 1989 b. Prispevki k topografiji obale Miljskega polotoka. Kronika 37/1 2, 16 20,
ŽUPANČIČ, M. 1990, Arheološka podoba Brega s Kraškim robom. V: Kraški rob in li/žanija, Koper, 19 26.
ŽUPANČIČ, A. 1995, Giordano Labod, Rtchcrchc archeologico-ambicntali dciristm seitcntrionale: la val le del Fiume Risano. Zgodovinski časopis 49,648 649.
1411
KATALOG
Uvod
CATALOGUE Introduction
V katalogu so pri predmetih <z Scrmina navedene naslednje značilnosti: oblika, material, okras, dolžina (d.) ali premer (pr.) ter začasna m ventanía Številka (inv. Št.). Sledi lega predmeta: sonda, kvadrant (kvr), globina (id.) in koordinate (x, y). Na koncil so citirane predhodne objave.
1 he catalogue has not been translated from Slovenian into English. Thus a key with various definitions is offered, Slovenian terms and abbreviations used in the catalogue are written in italics.
The following characteristics arc Sited for the objects: form, material, decoration, length (ci.) or diameter <¡»:), and flic eurrenl inventory number (im si.). The position where the objects were found follows: trench, quadrant (kv.), depth (gi.). and coordinates (x, y). Previous publications, if any. are cited at the end.
Opisi prazgodovinske
KERAMIKE
Vesna
/načilnosti prazgodovinske keramike so opisane v naslednjem zaporedju: oblikovna skupina, predmet, način izdelave, stopnja zrnatosti. trdota po Mohsu. primesi, dodelava površine, barva površine zunaj {/.-), znotraj (n -), v jedru I j -) oz. barva preloma (j • zunanja plast jedro notranja plast J, okras, premer, višina ) in dolžina ali dolžina in širina (š.).
Stopnje zrnatosti: Zelo grobozmata keramika:
-	obilno zelo grobih zrn (nad 3 mm} in obilno giobih zrn (1,5 3,0 mm) ali
-	malo zelo grobih zrn (nad 3 min) in obilno grobih zrn (1.5 3,0 mm).
Grobozmata keramika:
-	obilno grobih zrn [ 1,5 3,0 mm) in obilno drobnih zm (0,5 1.5 mm) alt
-	malo j>mhih zrn {1,5 3,0 mm) ni obilno drobnih zrn (0,5 t ,5 mm).
Drob nozrn ata kerami ka:
-	obilno drobnih zrn (0,5 1.5 mm) in obilno finih zm (do 0,5 mm) ali
Descriptions of Prehistoric Pottery
SvKTLlf'lt''
The characteristics of prehistoric pottery are described in the following order: formal group, object, manner of production, degree of granulation, hardness according to the Mohs scale, inclusions, treatment of' the surface, the color of the exterior (:. -), interior (n. -t, and the nucleus (/. -). or the color of a fracture (J. - exterior/nucleus interior), decoration, diameter, height (v.), and length or length and width (s.).
Degree of granulation:
Very coarse grained pottery (zelo gmlvizrnaia keramlka):
-	abundant very coarse grains (above 3 mm) and abundant coarse grains (1.5 - 3.0 mm) or
-	sparse very coarse grains (above 3 mm) and abundant coarse grains (1.5 - 3.0 mm).
Coarse grained pottery (gmbasrneua kerainika):
-	abundant coarse grains (1.5 - 3,0 mm) and abundant small grains (0,5 * 1,5 mm) or
scarce coarse grains (1.5 - 3.0 mm) and abundant small grains (0.5 - 1.5 mm).
Small grained pottery (dmhnazrnata keramika):
-	abundant small grains (0.5 - 1.5 mm) and abundant fine grains (up io 0,5 mm) or
lf>3
Katalog
-	malo drobnih zm (0,5—1,5 mm) t■ i obilno finih zm (do 0,5 mm),
l7inozrnata keramika:
-	malo. finih z.m (do 0,5 ram).
Vrsie primesi: ap, apnenec, d. m. drugi minerali, k. zdrobljena keramika, or organski delci, Fe železovi oksidi.
Trdota po Mohsu: mehka i I in 2), trda (3 in 4), zelo trda (5 in (i), »zveneče« irda (7 do 9).
Barva po MunselISoilCoutour (. 'liaiis ( New York 12 ) ; bledo rjava:
-	raza 5YIÎ 7/3: 7.5 Y k 7/4. 8/2;
-	zelo bledo rjava 10YR 7/3. 7/4, 8/3;
-	bledo rjava I0YR 6/3; rdeča:
-	svetlo rdeča 2.5 Y R 6/8; I OR 5/4.6/6; 7.5 Y R 6/6;
-	rdeče rumena 5YR 4/6, 5'6, 6/6; 7.5YR 6/6. 6/8. 7/6:
-	rdeča 2.5YR 4/6, 5/6; svetlo rjava;
-	svetlo rjava 7.5 YR 6/3, 6/4;
-	svetlo rumeno rjava 10YR 6/4;
-	svetlo rdeče rjava 2.5 Y R 6/4; 5YR 6/3.6/4;
-	svetlo olivno rjava 2,5Y 5/4: rjava:
-	rdeče rjava 2.5 Y R 5/4: 5YR 4/4, 5. 3, 5. 4;
-	rumeno rjava 10YR 5/4;
-	rjava 7.5YR 4/2.5/2. 5/4. 5/6; 10YR 5/3; -sivo rjava 2.5Y 5/2; 10YR 5/2;
leni no rjava:
-	temno rumeno rjava IOYR 4.'4;
-	temno sivo rjava 10YR 4/2;
-	zelo temno sivo rjava 10YR 3/2;
-	temno rjava 7.5Ylî 3/2; 10YR 3/3,4/3;
-	zelo temno rjava 10YR 2/2; siva:
-svetlo siva 10YR6/1,7/1,7/2; -rožnato siva 7.5YR 6/2,7/2;
-	svetlo rjavo siva I0YR 6/2:
-	rjavo siva 10YR 5/2; -siva 7.5 Y R N5/; I0YR 5/1:
temno siva:
-	temno siva 2.5YR N4/; 5YR 4 1. 4/2, 7.5YR N4/. I0YR 4/1;
-	zelo temno siva 5YR 3/1 ; 7.5 Y R N3/; 10YR 3/i; črna:
-črna 5YR 2.5/1; 7.5 Y R N2/; I0YR 21.
-	scarce small grains ((1.5 -1,5 mm) and abundant fine grains I up to (1.5 mm).
l ino grained pottery (firiozrrinlti kcramiku):
-	scarec fine grains (up to 0,5 mm),
Types of inclusions: up limestone, J, in. other minerals,
k. = erushed pottery,
or organic particles, Fe ferrie oxides,
I lardness according to the Mohs seale:
soft (I and 2) - mehka,
hard (3 and 4) - trdot
very hard (5 and 6} - zeto trda,
»ringing« hard (7 to 9) - tvenece Info,
Colors according to the Munsell Soil Color Charts (New York 1992):
pale brown (btedo rjava): SYR 7/3, 7.5YR 7/4, 8/2;
IOYR 7/3, 7/4, 8/3; I0YR 6/3; red (rdeca): 2.5 YR 6/8; I OR 5/4, 6/6; 7.5 YR 6/6: 5YR
4/6, 5/6, 6/6; 7.5YR 6/6. 6/8, 7/6; 2.5Yk 4/6, 5/6; light brown (svetiv rjava): 7.5Yk 6/3, 6/4; 10YR 6/4;
2.5YK 6/4; 5YK 6/3. 6/4: 2.5Y 5/4; brown (rjava): 2.5YR 5/4; 5YR 4/4, 5/3, 5/4; lOYk 5/ 4;7.5YR4/2.5/2,5/4.5/6; IOYR 5/3; 2.5Y5/2; IOYR 5/2;
dark brown (tenmo rjava) IOYR 4/4; 10YR 4.2; I OYR
3/2; 7.SYR 3/2: IOYR 3/3,4/3; I OYR 2/2; gray (siva): IOYR 6/1,7/1,7/2; 7.5YR 6/2, 7/2; IOYR " 6/2; IOYR 5/2; 7.SYR N5/; IOYR 5/1; dark gray(temnosiva):2.5 YR N4/; SYR 4/1,4/2, 7.5YR
N4/, IOYR 4/1; SYR 3/1; 7.SYR N3/; IOYR 3/1; black Urna) SYR 2.5/1; 7.SYR N2/; IOYR 2/1,
164
CaÏauuui
Opisi rimske in helenistične	Descriptions of Roman and
KERAMIKE	HELLENISTIC! PoTIKRY
Jana Horvat
Oblike sn uvrščene v razširjene tipologije, kjer je bilo to mogoče. Z interno tipologijo, ki je razložena na str. 65-68 in 78-8^ so označena ustja amfor (Al A 22), dna amfor (DA t DA 11) ter pokrovčki za amforc (PA I PA KI).
Opis keramike je Skrčen na oznako keramične skupine. Samo kadar se značilnosti pojavljajo zelo redko; so opisane posebej pri posameznih primerkih. Za vsako amforo in pokrovček za amfore so Se določeni barva ter vrsta, velikost in Število primesi (npr. primesi
zdrobljene keramike /dr ker.)
Navedena je Ohranjenost (ohr.) oboda dna ali ustja \ odstotkih. l'o je količina, ki je bila uporabljena pri statističnih izračunih.
Mere rimske keramike so vidne po risbah.
Kratice so enake kot pri opisih prazgodovinske keramike,
The tonus «ere classified to eon ni ion 1 y used typologies, wherever this was possible. An internal typology, which is explained on pp. 65-6K and 78-80, was usetî to distinguish amphora rims (A I - A 22), amphora bases (DA I - DA 11 ), and amphora lids (PA I - PA 10).
The description of the pottery is limited in the catalogue to the designation of the fabric type, Only when the characteristics appear very rarely are they specially described for individual examples, l or eaeli amphora and amphora lid, the color was further determined, as well as the type, size, and amount of inclusions (e. y inclusion of crushed pottery - :dr. ker.).
The preservation fohn) of the periphery ol the base or the rim is noted in percentage form. This is the quantity thai was utilized in statistic analyses.
The measurements of the Roman poitery arc visible on the drawings.
The abbreviations are the same as those used in describing the prehistoric pottery,
Keramične skupine
Značilnosti, ki so vidne s prostim očesom, so opisane v treh sklopih: keramika, primesi m premaz. Barve so določene po Munseli Soil ( oh» ( luins (New York 1992). keramika in premaz sla lahko mehka (razi ju noht), trda (razi ju železno rezilo), zelo trda (ne razi ju železno rezilo). Površina keramike je hrapava, groba, gladka, zelo gladka, mazasta in praShata, Prelom posode je Skoljkasl. gladek, nazobčan, plaslovit, Pri primeseh je Opisana samo barva delca, razen pri si | udi. (i os lota primesi je zelo redka, redka, srednja ali /elo gosta. Določena ie tudi približna velikost primesi. Premaz je ne bleščeč, sijajen m lesketajoč (kol npr, pri arclinski teri sigi lati); ohranjen je slabo, srednje ali dobro.
Thk Fabric Types
The characteristics visible with the naked eye tire described in three units: fabric, inclusions,and slip. 1 he colors were determined according to Munscll Soil ( olorC 7«ir(.v{New York 19921. The fabric and slip could be soft (scratched by a fingernail), hard (scratched by an iron file), or very hard (not scratched by an iron file). The surface of I lie pottery could be rough, coarse, smooth, burnished, greasy, or powdery. The fracture could he conchoidal, smooth, jagged, or layered. Only ihc color of the inclusions is eiled. except in the case of mica. The density of inclusions were de lined as scarce, moderate, frequent, or abundant. The approximate size of the inclusions was also determined. The slip could he malte, shiny, or lustrous (such as Arretine terra sigillala. for example); the slalc of preservation could be poor, moderate, or good.
Keramika S ČRNIM AM IT M VIM
I'KI MA/.OV1
P i : Keramika rdečkasto rumena(7.5YR 7/6), mehka, / mazasto površino; prelom gladek. Primesi ni. Premaz zelo lemno siv (približno 7.5YK 3 1),
P«1 I Hi V Willi bi Al K OR DARK SLIPS
p 1 : The fabric is reddish yellow (7.5YR 7/6). soft, with a greasy surface; smooth fracture. No inclusions. The slip is very dark gray (appro*. 7,5VR 3 1 ), very hard, shiny, sometimes irides-
1411
K \i nil
zo In I rti. sijajen, včasih nit lira, srednje ohranjen, na zunanji in notranji steni.
P 2; Keramika ro/a (7,5 V K K/4'k mehka, 7 mn zašlo P 2: površino. Primesi iti. Premaz zelo temno siv (pn-biiino 7.SVR 3/1) z rdečkasto rjavimi lisami (5YR 5/3), zelo trd. sijajen, srednje Ohranjen, na zunanji nt notranji steni,
P 3: Keramika zelo bledo rjava (10YR S/4), mehka, P 3: / mazasto površino: prelom gladek. Bele primesi, redke, velike 0,3 mm iti manj. Prertjgz temno si'h [približno 2,5Y4 I), zelotrd,nebleščeč.srednje Ohranjen, na zunanji in notranji steni.
P 4: Keramika rdečkasto rumena (7,5 V K 7/6), mehka,
/ ma/asto površino; prelom gladek. Primesi ni, P 4: Premaz temno siv (10YR 4/1). zelo trd. nebleščeč. srednje ohranjen, na zunanji steni,
P 5: Keramika rdečkasto rumena (7.5 Y It 7/6), mehka, i gladko ali mazasto površino: prelom gladek. Primesi ni. Premaz zelo temno siv (približno P 5: 7,5YK 3/1), včasih rjave lise (7.5YR 4/3), zelo trd, nebleščeč in sijajen, srednje ohranjen, na zunanji m notranji steni.
P 6: Keramika svetlo rjava (približno 7.5 Yli 6/4), mehka, z gladko površino. Primesi ni. Premaz zelo temno siv (približno 7.5 Y K 3/1). zelo trd, nebleščeč. s rod nje ohranjen, ni zuna nj ti n not i a - P G: nji (?) steni,
I1 7: Grška rdečefigurabia keramika (opis glej v katalogu, pri l. 25: J),
P 8: Keramika bledo rumena (2.5Y 7/3). trda, z
gladko površino: prelom školjkast. Primesi m. P 7: Prema/ /elo temno siv (približno 2.5 Y 3/1), zelo trd, sijajen, iridira, dobro ohranjen, na zunanji PS: in notranji steni.
P9: Keramika zelo bledo rjava (10YR S/3), trda, z gladko površino: prelom školjkast. Primesi ni. Prema/ črn, zelo trd, sijajen, dobro ohranjen, na zunanji in notranji steni.	P 9i
P 10: Keramika m/a (7.5YR S/4 do 7/4), /elo trda, / gladko površino; prelom gladek. Primesi ni. Prema/ zelo temno siv (približno 7.5YK 3/1) in temno rdeče siv (5YR 4/2), lisast, zelo trd, P Iti nehleščeč, dobro ohranjen, na zunanji in notranji steni.
Pil: Keramika rdečkasto rumena (5YR 6/6), trda, / gladko površino; prelom nazobčan. Primesi ni. Premaz, /elo temno siv (5YR 3/1), /elo trd, lesketajoč, dobro ohranjen, na zunanji in notranji P 11:
steni.
P 12: Keramika bledo rumena (2.5Y 8/3 do 7/3). mehka, / mazafito površino, Nekateri primerki hre/ primesi (P I2a); v drugih bele primesi, srednje goste, velike 0,3 mm in manj (P 12b). P 12: Prema/ zelo temno siv(IOYR3/l )tn temno sivo rjav (I0YR 4/2). zelo trd, nebleščeč. slabo ohranjen, na zunanji in notranji steni.
1411
cent, fairly well preserved on the exterior and interior walls.
The fabric is pink (7.5YR R/4), soli, with a greasy surface. No inclusions. The slip is very dark gray (approx. 7.5YR 3/1) with reddish brown spots (SYR 5/3). very hard, shiny, fairly well preserved on the exterior and interior walls. I he fabric is li very pale brown (IOYR 8/4). soft, with a greasy surface, and a smooth fracture, rhere are rare white inclusions, 0.3 mm and smaller, The slip is dark gray (approx. 2.5Y 4/ I), very hard, matte, fairly well preserved on the exterior and interior walls. The fabric is reddish yellow (7.5 YR 7/6). soil, with a greasy surface, and a smooth fracture. No inclusions, Ilie slip is dark gray (10YR4/1 j, very hard, matte, fairly well preserved on the exterior wall.
flic fabric is reddish yellow (7.5YR 7/6), soli, with a smooth or greasy surface; smooth fracture. No inclusions. The slip is a very dark gray (approx. 7.SYR 3/1), with occasional brown spots (7.SYR 4/3), very hard, malic and shiny, fairly well preserved on the exterior and interior walls.
The fabric is pale brown (approx. 7.5YR 6/4), soft, with a smooth surface. No inclusions. The slip is very dark gray (approx. 7.5YR 3/ i}. very hard, matte, fairly preserved on the exterior and interior (?) walls.
Greek red-figuredpottery (see the description in the catalogue, for Pi 25: 51, The fabric is pale yellow (2.5Y 7/3), hard, with a smooth surface; conchoidal fracture. No inclusions. "flic slip is very dark gray (approx. 2.5Y 3/1), very hard, shiny, iridescent, well preserved on the exterior and interior walls. The fabric is a very pale brown (10YR 8/3), hard, with a smooth surface; conchoidal fracture. No inclusions. The slip is black, very hard, shiny, well preserved on the exterior and interior walls. The fabric is pink (7.5 Yli 8/4 to 7/4), very hard, with a smooth surface; smooth fracture. No inclusions. fhe slip is very dark gray (approx, 7,5YR 3/1) and dark reddish gray (SYR 4/2). spotted, very hard, matte, well preserved on I he exterior ami interior walls. The fabric is reddish yellow (SYR 6/6). hard, with a smooth surface; jagged fracture. No inclusions. The slip is very dark gray (SYR 3/1), very hard, lustrous, well preserved on the cxlc-rior and interior walls.
I he fabric is pale yellow (2.5Y ft/3 to 7/3), sol), with a greasy surface. Some examples lack inclusions (P 1 2a); others have while, moderatley dense inclusions, 0.3 mm and smaller (P 12b).
CATAI OQIil
P 13: Keramika svetlo siva I I0YR 7/1) in zelo bledo rjava (I0YR H/3), mehka, z gladko alt mazasto površino; prelom gladek. Primesi ni. Premaz zelo temno siv (I0YR 31), mehek, nebleščeč, slabo ohranjen, na zunanji steni.
P 14: Keramika bledo rumena (2.5Y K/3}, mehka, z /.e I o gladko povrSino; prelom gladek. Primesi ni. Prema/' zelo temno siv (približno 7.5YR 31). zelo lrti, neblcščeč. slabo ohranjen, na zunanji in notranji steni.
I1 15: Keramika zelo bledo rjava 110YR 8 4}. mehka, z maznsto površino; prelom gladek- Rdeče primesi. zelo redke, velike okoli I mm;primesi sljudc, srednje goste, v elike okoli 0.1 mm, Premaz zel" temno siv (5Y 3 It, zelo trd, nehlešeeč, srednje ohranjen, na zunanji iti notran ji (?) steni.
P 16: Keramika zelo bledo rjava (10YR 8'4). trda, z zelo gladko površino, Primesi m. Premaz na zunanji steni rdečkasto rjav in rdečkasto rumen (5YR 4/4 in 6/83; na notranji steni zelo temno siv(5YR 3/1); zelo trd. sijajen, dobro ohranjen, na zunanji in notranji steni, razen v notranjosti noge.
P 17: Keramika roza |7,5Ylt 8/4), zelo trda. z zelo gladki.» površino; prelom školjk asi. Primesi ni. Premaz temno rdečkasto siv (5 YR 4/2), zelo trd. nehleSčeč. dohro ohranjen, na notranji slem.
P IX: Keramika roza do rdečkasto ramena (7.5YR 7/4 do S-6). mehka, z mazasto površino; gladek prelom. Pitnesi bele, zelo goste, velike okoli 0,1 mm. Premaz lisast, rdeč in zelo temno siv [približno 2.5YR 5/6 in 2.5YR N.l J. nehlešeee, slabo ohranjen, na zunanji iti notranji steni.
Tl-KA SlGlL.-MA
Aretinsku tera sigi/alti: izdelek I v Siblenskega Vrha. Keraimka rdečkasto rumene (5VR 7i>} ali ro/a barve (5YR 7/4), zelo trda, Primesi ni. Rdeč prema/ (2.5YR 4 8). zelo ird. lesketajoč, dobro ohranjen, na zunanji in notranji steni posode.
Se ver/untalska tera sigi lata; izdelek li s Stalen-skega vrha. Keramika rdečkasto rumena (5YR 7/8. tudi 5YK 7 (i), trda, z m a rast n po\rSino. Primesi ni. Premaz temno rdeč (2.5 YR 3 6}. rdeč (2.5YR 4/6) ali rdeče rjav (2.5VR 4 4), zelo ird. sijajen, srednje ohranjen, na zunanji in notranji steni posode.
Severnoitalskn tera sigilu tu; izdelek i" v Stalen-
rhe slip is very dark gray (IOYR .1/1) and dark gray brown < I OYR 4/2), very hard, matte, poorly preserved on the exterior and interior walls.
P 13: I he fahric is pale gray (IOYR 7/1) and very pale brown 11 OYR 8/3). soli, vviih smooth or greasy surfaces: smooth fracture. No inclusions. TheS.|ip is very dark gray (l.OYR 3/1), soil, matte, poorly
preserved on the exterior wall,
P 14: The fabric is pale yellow (2.5Y 8/3). soft, with a burnished surface; smooth fracture. No inclusions, The slip is very dark gray (approx, 7.5YR 3/1), v ery hard, matte, poorly preserved oil the
exterior and interior walls.
P 15: The fabric is very pale brown (I OYR 8/4), soft, with a greasy surface; smooth fracture. Red inclusions, very rare, about I mm in size: inclusions of mica, moderately dense, about 0.1 mm in size, flic slip is very dark gray (5Y 3/1), very hard, matte, fairly well preserved on the exterior and interior (7) walls,
P 16: The fabric is very pale brown (IOYR 8/4). hard, with a very smooth surface. No inclusions, The slip on the exterior wall is reddish brown and reddish yellow (SYR 4/4 and 6/8), the slip on the interior wall is very dark gray (5YR 3/1); very hard, shiny, well preserved on the exterior and interior walls, except in in the interior of the foot.
P 17; The fabric is pink (7.5YR8'4), very hard, with a very smooth surface; conchoid a I fracture. No in-elusions. The slip is dark reddish gray (5YR 4/ 2), very hard, matte, well preserved on the interior wall.
P 18: I he fabric is pink to reddish yellow (7.5YR 7/4 to 8/6), soft, with a greasy surface; smooth fracture. White inclusions, very dense, about 0.1 mm in size. The slip is spotted, red and very dark gray (approx. 2.5Y R 5/6 and 2.5YR N.V), matte, poorly preserved on the exterior and interior walls.
TlRKA SlGILLATA
tnvtine terra sigillata; fabric I from Magda-lensherg I he fabric is reddish yellow (5YR 7/6) or pink (SYR 7/4), very hard. No inclusions, The slip is red (2,SYR 4 m k very hard, lustrous, well preserved on the exterior and interior walls of the vessel.
Northern ha he terra sigillata; fabric It /h an Magdulensberg, The fabric is reddish yellow (SYR 7/8, also 5YR 7/6), hard with a greasy surface. No inclu stotis. The slip is dark red (2.SYR .1/0}. red (2.5 YR 4/6) or red brown (2.5YR 4/4), very hard, shiny, fairly well preserved on the esterior and interior walls of the vessel,
1411
K ATA I [Hi
skega vrha. Keramiku rdečkasto rumena (5YR 6/6), mehka, gladka površina. Primesi sljudc, srednje goste, velike okoli 0,1 mm, Premaz rdeč (približno 2.5YR 5/ H), zelo trd, slabo ohranjen.
Severijjpita/ska reliefna tera sigilata Keramika svetlo rdeča (2 5YR 6/X), trda. z mazasto površino. Primesi ni. Premaz rdeč (zunaj 2.5YR 4/8, znotraj MIR 4/X), zelo trd, dobro ohranjen, na zunanji poviSini sijajen, na notranji nebleSčeč.
Northern I ta lie ierra sigillata; fabric C from Nagdaiensberg. The fabric is reddish yellow (5 YR 6/ 6), soi l, with a smooth Surface. Mica inclusions, moderately dense, about D. 1 mm in size, flic slip is red (appro*. 2.5YR 5/81, very hard, poorly preserved.
Northern Italic relief terra sigfÚata. The fabric is pale red (2.5YR 6/X), hard with a greasy surface, No inclusions. The slip is red (outer 2.5 Y R 4/81, inner I OR 4/8), very hard, welt preserved, shiny on the exterior and matte on the interior.
Skodelice Saksus
SAR 1: Keramika rdečkasto rumena (5YR 6/6) ali svetlo rdeča (2.5 Y R 6/6), zelo trda. Primesi ni. Premaz rdeč (10R 4/6 in tudi 5/6), zelo trd, ne bleščeč, enakomeren, srednje ohranjen, na zunanji iti notranji steni posode.
SAR 2: Keramika rdečkasto nunena (5 Y R 6/8 do 7/X), trda, /.mazastopovršino Primesi ni. Premaz, rdeč (IOR 4/8), zelo trd, nehleščeč, na zunanji steni ho!j sijajen, srednje ohranjen, na zunanji in notranji steni.
SAR 3: Keramika rdečkasto rumena (7.5YR 7/6a1i 5YR 7/8), mehka, z gladko površino. Primesi ni. Premaz svetlo rdee do rdeč {2.5YR 6/8 do 5/8), trd, nehleščeč, gred nje ohranjen, na zunanji in notranji steni.
Sarius (ups
SAR I: The fabric is reddish yellow (5YR 6/6) or pale red (2.5YR 6/6), very hard. No inclusions. The slip is ted 11 OR 4/6 and also 5/6), very hard, matte, uniform, fairly preserved on the exterior and interior walls of the vessel.
SAR 2: The fabric is reddish yellow {5YR 6/8 to 7/X), hard with a greasy surface. No inclusions. The slip is red (10YR 4/8), very hard, matte, more shiny on the exterior walls, fairly well preserved on the exterior and interior walls.
SAR 3:The fabric is reddish yellow(7.5yr 7/6 or 5YR 7/8). soli, with a smooth surface. No inclusions. The slip is pale red to red (2.5YR 6/8 to 5/8), hard, matte, fairly preserved on the exterior and interior walls;
Keramika tankih sten
h 1: Keramika rdečkasto rumena do rumenkasto rdeča (5YR 6/6 do 5/6). zelo trda, z gladko povriino, Primesi ni Premaza ni,
H 2: Keramika rumenkasto rdeča do rdečkasto rumena (5YR 5/6 do 6/8). mehka, t. gladko površino. Primesi: sljuda. delci zelo majhni; temni delci, zelo majhni; redki rdeči delci, veliki okoli t),5 mm. Premaza ni.
H 3a: Keramika rdečkasto rjava do rdečkasto rumena (5YR 5/4 do 6/6), trda, z grobo po vri i no. Bele primesi in bleščeče primesi, zelo goste, delci veliki okoli 0,3 mm. Premaza ni. Keramika lahko ttidi mehka, s primesmi, ki so posamič velike do t mm.
H 3b: Kot I) 8, le da je keramika oksidacijsko žgana
II 4; Keramika zelo svello rjava f 10YK 8/4), mehka, ztnazasto površino. Primesi ni, Premaz rdečkasto rumen (5YR 7/8), mehek, nehleščeč, slabo ohranjen, na zunanji in notranji steni.
I i 5: Keramika rdečkasto rumena (5YR 6/6 do 7'X), zelo trda. Zelo redke primesi črnih in rdečih delce v, vel i k i h okoli I mm. Premaz rdeč (2.5 Y R 5/8), zelo trd, nehleščeč, neenakomeren, pro-
1411
Thin-walled pottery
li I: I he fabric is reddish yellow lo yellowish red (5YR 6/6 lo 5/6), very hard, with a smooth surface. No inclusions. No slip
13 2; The labne is yellowish red lo reddish yellow (5YK 5/6 lo 6/8), sol), with a smooth surface. Inclusions: mica, very small particles; dark particles, very small; rare red particles, about t),5 mm in size. No slip.
B 3a: The fabric is reddish brown to reddish yellow (5YR 5/4 to 6/6). hard, with a corasc surface. While inclusions and glittery inclusions, very dense, the particles about 0.3 mm in size. No slip. The fabric can also be soft, with inclusions that individually are up lo I mm in size.
B 3b: Like li 8. except lhat the fabric is oxidation fired.
B 4: The fabric is veiy pale brown [ IOYR 8/4), soil, with a greasy surface. No inclusions. The slip is reddish yellow (SYR 7/8), soft, matte, poorly preserved on the exterior and interior walls.
B 5: The fabric is reddish yellow (5YR 6/6 lo 7/8). very hard. Very rare inclusions of black and red particles, about I mm in size, I he slip is red (2.5YR 5/8), very hard, matte, non-uniform,
CAÍ AU Mil T
sojen, sredi:je ohranjen, na zunanji in notranji steni.
13 6a: Keramika zelo bledo rjava ( H)VR 8/4 do 7/4), trda, z mazasto površino, Primesi ni. Premaz temno rjav (10Yii 3/3), zelo trd, nebleščeč, srednje ohranjen, na zunanji in notranji steni,
H 6b; Keramiku rdečkasto rumena (7.5YR 7/6), zelo trda, ni mazasta, Primesi ni. Premaz zelo temno siv (2.5Y N3/) in temno rdečkasto siv (približno 5YR 4/2), zelo trd, nehleščeč, dobro ohranjen, na zunanji iti notranji steni.
H 7a: Keramiku siva (zelo približno 2.5YK NS.), zelo trda, z zelo gladko površino. Primesi ni. Premaza ni.
II 7h: Keramika temno siva {zelo približno 2.5 V R N4), zelo trda, gladka površina. Primesi ni Premaza ni.
13 8: Kerumtkatemno siva (zelo približno 2.5Y RN4), zelo trda, ¡¡roba površina, Bele primesi, srednje goste, delci Veliki okoli 0,1 mm. Premaza ni
I) 9: Keramika svetlo siva i približno 5Y 6/1 ali 10YR 7 1), zelo trda, z gladko površino. Primesi ni, Premaz zelo temno siv (približno 2.5YK N3/), zelo trd; nehleščeč, sijajen ali lesketajoč, včasih n idira; slabo, srednje ali dobro ohranjen; no zunanji in notranji steni.
Navadna kikamika
C I: »Venetika« siva keramika. Keramika siva (približno I0YR 5/1 do 7.5 Y K 5/1). mehka, z ma-zasto površino; prelom gladek. lomne primesi, zelo redke, velike okoli i mm; primesi sljude. zelo goste, velike okoli 0.1 mm. Melnice imajo vstavljene kamne; prevladujejo črni. z močno najedeno površino; belih je malo.
C 2; Keramika rdečkasto rumena (5YR 7/8 do 7.5 Y R (i/6mehka, z mazasto ali prašnato površino. Primesi ni.
C 3: Keramika na zunanji površini zelo bledo rjava (IÜYR 8/3), na notranji površini in v jedru rdečkasto rumena (5YR (^ fi), mehka, z mazasto površino. Primesi rdeče, redke, velike okni i 11,3 mm.
("4; Keramika bledo rumena (2.5Y 8/3), mehka, z mazasto površino. Primesi ni.
C 5; Keramika roza (7.5 Y R 7/4), mehka, z gladko površino. Primesi bele. redke, velike okoli 0,1 mm.
C 6: Keramika rdečkasto rumena (5 YR 6/6 do 7,5VIÍ 6/6), trda, z gladko površino. Primesi temne, redke, velike0,5 mm in manj.
(' 7: Keramika roza (7.5 Y R X 4 d o 7/4), meh ka, z zelo gladko površino. Primesi tli.
translucent, fairly preserved on the exterior and interior wails.
H 6a: I he fabric is very pale brown [ IOYR 8/4 to 7/4), hard, with a greasy surface. No inclusions. The slip is dark red (10YR 3/3), very hard, matte, fairly preserved on the exterior and interior walls,
lî 6b; The fabric is reddish yellow (7.5YR 7/h). very hard, not greasy. No inclusions. The slip is very dark jiray (2.5Y N3/) and dark reddish gray (appro*. SYR 4/2). very hard, matte, well preserved on the exterior and interior walls.
li 7a: The fabric is gray (very close to 2.5YR N5/), very hard, with a very smooth surface. No inclusions, No slip.
I î 7h : The tabric is d a rk gray ( very c lose to 2.5 YR N4 ), very hard, wtllt a smooth surface, No inclusions. No slip
I î S : The fabric i s dark gray ( very closc to 2.5 Y R N4), very hard, with a rough surface. While inclusions, moderately dense, particles about 0.1 mm in .size, No slip,
li 9: The fabric is pale gray (appro*. 5 Y 6/1 or I OYR 7/1), very hard, with a smooth surface. No inclusions, The slip is very dark gray (appro*. 2.5YR N3 ), very hard; matte, shiny, or glossy, occasionally iridescent; poorly, fairly, OJ" well preserved on the exterior and interior walls.
CoAHSf. ware
CI »Venetian« gray pottery. The fabric is gray (approx. 1 OYR 5/1 to 7.5 YR 5/1). soft, with a greasy surface; smooth fracture. Dark inclusions, very rare, about I mm at size; inclusions of mica, veiy common, about 0.1 mm in size, Mortars have Stone inclusions, predominantly black with a highly corroded surface; iheie are lew white ones. C 2: The fabric is reddish yellow (5VR 7/8 to 7.5YR 6/6), soft, wilh a greasy or powdery surface. No inclusions.
C 3: The fabric on the exterior surface is very pale brown 11 OYR S. 3), and on the inner surface and in the core it is reddish yellow (SYR 6/fi), soft, with a grasy surface Inclusions are red. rare, and about 0.3 mm in size, C 4: The fabric is pale yellow (2.5Y 8/3), with a
greasy surface, Ni) inclusions. C 5; The fabric is pink (7.5 YR 7/4). soft, with a smooth surface. Inclusions arc white, rare about 0,1 mm in size, C 6: The fabric is reddish yellow (5YR 6/6 to 7.5YR 6/6), hard, with a smooth surface. Inclusions arc-dark, rare, about 0,5 mm and smaller, (' 7: The fabric is pink (7.5YR 8/4 to 7/4), soft, with a very smooth surface. No inclusions.
1411

C Keramiku rdečkast« rumena (5 V Ji 7/6 do 6/0), mehka, z gladko površino. Primesi sljude, srednje goste, velike0.1 mm in manj: rdeče primesi, zelo redke, velike okoli 0,5 mm C 9: Potitpejausko rcivt 'i pek ači. K e ra m i k a rdeč k asto rumeno (7.5YR 7/6), mehka. z gladko površino. Svetin sive primesi En sljuda, srednjegosle, velike okoli 03 mm. Premaz rdeč (2.5YR 5/6) s temno sivimi pasovi (šibko rdeča 2.5YR4/2), zelo trd, ne bleščeč; srednje ohranjen; na notranji steni. C 10: Pekači. Keramika na zunanji steni rjava (7.5YR 5/2 do 5/3) in siva (5YR 5/1). na notranji steni svetlo rdeča (2.5YR 6/6); zelo trda, z grobo površino; prelom gladek, Črne primesi in sij uda, zelo goste, velike okoli 0,3 mm. tli Pekači. Keramika rdeča (približno 2.5YR 5/6) ali rdečkasto rumena (7.5YR 7/8 do 6/3), mehka m trda. z grobo površino. Primesi bele nt sive, zelo goste, velike od 0,3 mm do I mm. C 12: Keramika rdeča, rdečkasto rumena in roža (2.5 YR 5/6.5YR 6/6.7.5YR7/4), mehka in trda, z gladko ali grobo površino Primesi bele in sive, zelo gosle. velike okoli 0.5 mm. posamezni delci tudi I mm in več. t" 13: Barva keramike se spreminja tudi na isti posodi: rdečkasti, rjavi, sivi in emi toni Mehka Površina hrapava, lahko pa prevlečena s prečiščeno plastjo, Primesi različne (sive. črne. bele), zelo gosle, velike okoli I min ter večje in manjše. Izdelana na lončarsko vrel eno. C 14: Keramika zelo temno siva Ipribtižno 2.5Y 3/1). lahko s svetlejšimi rdečkastimi lisami (približno 5YR 6/4). zelo trda, z gladko površino. Svetle primesi ter sljuda, srednje gosie, velike okoli 0,3 mm in manj.
AMI-UUL
S i, S 2, S 3. Opise glej na str. 69-70,
C 8: The fabric is reddish yellow I5YR 7/6 to 6/6), soli, with a smooth surface. Mica inslusions, moderately dense, 0,1 mm and smaller; red inclusions, very rare, about 0.5 mm and smaller.
t 9: Pampeian red baking dishes. The fabric is reddish yellow (7.5 Yli 7/6), soft, whh a smooth surface. Pale gray inclusions and mica, moderately dense, about 0.3 mm. A red slip (2.SYR 5/ 6) with dark red bands t faintly red 2.5 YR 4/2). very hard, matte; fairly preserved on the interior wall.
C1 10: Baking distu>s, The fabric on the c k terior s ide is brown [7.SYR 5/2 to 5/3) and gray (5YR 5/1), on the interior side pale red (2.SYR 6/6), very hard, with a coarse stir lace; smooth fracture. Black inclusions and mica, very common, about 0.3 mm in size.
C 11: Baking dishes. The fabric is red (appro*. 2,SYR 5/6) or reddish yellow (7.5YR 7/8 to 6/8), soft and hard, willi a coarse surface I he inclusions are white and gray, veiy frequent,, ranging in size from 0.3 mm to I mm.
t' 12: The fabric is red, reddish yellow, and pink (2,SYR 5/6, 5YR 6/6, 7.SYR 7/4), soli or hard, with smooth or coarse surfaces. Inclusions are white and gray, veiy common, about 0.5 mm in size, and individual particles are also f mm and larger,
C 13: The color of ¡he fabric can vary on a single vessel: reddish, brown, gray and black tones. Soft. The surface is rough, and it can be covered wiiii a fine layer. The inclusions are varied (gray, black, while), very coninioii, about I mm in size and also smaller and larger. Made on a potter's wheel,
C 14: The fabric is very dark gray (appro*. 2.5Y 3/1). and it can have pale reddish spots (appro,*, SYR 6/4). very hard, with a smooth surface. Pale inclusions and mica, moderately dense, about 0,3 mm and smaller in size.
Amphorae S 1. S 2, S 3, For the descriptions, sec pp. 69-70.
1411
CatM «mul
Katalog
Jana Horvat, Vesna Svetličič
Izkop a. I. reženj (gl. 1.2« do -1,42 mi in 2. reženj (gl, -1,43 do -1,75 m); večinoma plast 5
f/ovci
1 Macedonia, iKilotočljlv, AI , 2,-1 - *i pr. kr. 5N(1 ( up teža 2,47 ¡;; /tin moino i?rab|jf|i kv. 5, gl. I, i 4 m, x 15,6.^ m. v 2JO rt: FMRSI 111 l1» I
Tabla I
1 CirtoSkn h ranemu fibula / vre/ammi polltroZnmii i>Čc&ei iü rumbiüm ni/šitjtrtem iujvišjem delu loku it« tremi rehri na lntu ter gumbom IU nogi; it.<i.4cm, inv. It 18(>3; Vv. 6,gl. -1.65m, s I K') m, y i,72 m; Stokin. Josipovii: l^ifH. 2tl4, vi If.
2.	Kragi nemirnim bronasta non« eennikc fijfeilL-; d. 2,4 cm; in v. a, ll'll I, ¡.'.I. -U5 du *1.43 m; Siokin, i&ipovif l98S.2M.sl Iti
3.	Fragmcnclmiu bronasta ix>gn ccrtoäkc ii bitte; J. 2,5 on; jnv. Si, 189'); kv. r>. til. -I.<>2. X 11 ,24 m, v ■ 3,58 m
4.	Krtina sta tilnila smlnje. latcilske .sliente. i Rte 1'iuuui: d eni; in v. Si. 052: k v 5.gl 1,3! m, \ 15,76 m, v 2,1111 m. Slokin. Josipwü IOH«, 2114, s], 16.
f. tragmcniiranti bronasta Obuto srednje imenske sheme, vrsti' I'icu0; J N.t) ein: inv, il (0Ü9; gl. I.is do -1,45 ill: Sip kin. Josipovlč j'JXg. 204, si, I :v
6. Bramstt spirala; pr, O.S itn; il 2,1 cm; luv Si. 1166; k v 5, I. reienj; Stukin. Josipovii 205, ti. t?: 12.
7 lirnrcctin igla liltnle. ti fi,KCm; inV, il 1722, kv. i. ¡¿L - I,(jJ m, 15.(iS nv| " 2,54 m
K. I ragmem i r.ma bronasta ov ramica i/, lifih uvlfih Hfc pmvolol neun pivska ni i» i m tili ranic ni m vozJonv. d, 11,1 eni. inv. St. 1217.kv. (i; ii| -1 m, s I 3,<*fi m. y 2,51 m; Stokill. JusipoviC I0KX, 2114, si. I(>.
l>. Hrminsui atkimctL, na spanji ¡Hr.nl i dvo kaveljčka pritijevanje; pt 0,4 cm; tov.äL 1316;i.v &.gl 1.42m,t 13.96 m, y 2,53 m.
In. Bnnuista zakovica. na spodnji si rani dvaknvcljfka^iprirjcvanjc; pr 0,4cm; inv. il. 111>7; kv 5. 1. ictorj.
11.	trajnem i ran bftmasi obesek v iihliki kininnc«; il. 2,8 qn; i. 1,8 cm; inv. Šl. 1612; kv. fc, gl. I,58jti,i i 2,86 in, y 4.5Um.
12.	Ilroit.isla, spiflilnQllvtlhitolčenaiica. okl^SiDiis poSevnimi vrevi; pr. 2.2 eni: J 3.7 em. jliv. ši I Ii77: kv 3, ¿ti 1.6 m, * 1 Uli' nI, y 4.27 m; Stok i n. Josipovič I m, 2114. si lit
13.	Brniust nesklenjen ilbroiek. Mwitl.ll del razširjen, včtjetno prslan: pp t.7 lin: lili ši 1892; kv. S/gi. 1.28 m. \ 11,4fi in, y 3.72 m: Stnkili, JostpiwiC I9KK, 205, SI. 17: 4
14.	II runu si obroick; pr 1,6 em; iiiv, ii 1723; k v 5, ¡>1. I,r>2 m. \ S SM m. y 2.51 m; Stokin, Joüipoi ü 2ti4, si. Ki.
I? Bronast tsaV: d. 2,2 cm; inv. it. 217 k kv, 4, gl, 1.71 m,14.57 m,y J.I7 m.
Iti. Itrnii.i.sUi žica; il, cm; inv. it. Ild8; kv. i. ). tv/eiij;Slutili, Jodf^m« 19(18. 2113, si. 15.
17 llva ko^ku bronasti: /iue: d; U,ti eni, pr. 0,1 etn; inv. Ji. 1721; k v. 5. 2. reicnj.
1S PrapncntirJnabmnastu i^laali i^la libulc.il. 7.5cin: inv. šl. 1215; kv. gl, -i,3S m, s M,4M m. y l,X(i m.
19,	lironasl riiCLij pi>M>tk'. oJloinlk-ii: il. cm; iav, šl. 122h ki 7, gl.-i..i4iii.v l>.9(> m, y 2,12 m; Stokin, J<>sipovii 1'JKN. 211}, si. 15.
20 ItcLiiiasl Miclj. d. 5.5 lim; luv. 51. 101! Iv gl. -IJS do-1,43 m; Stokin, Josipovic l*JSS. 20i, ,4. I 7- 2.
21. BitJiuatn iica; ti. 5,3 eni. inv. šl, 1011 a; -1,35 dö -1.43 ni, Stokin, JysipoviC 198«, 203. si, 15.
22	Nesklenjen obrtiček i/ bronaste iiee; pi. 2,4 ein; inv. ;i. I Ifrt; k v. 5. 1. reJtcnj: Stekir. Josipovič riss, 203. si 15,
23	Bronast nesklenjen ubroiuk; pi. ] ,7 cm; inv. St. 14M: kv. fi.
1,1.1 m s I 2.SI m v 3,55 m; Siokin» JusipoviC 1'iKS. 204, nI, Ifi
24.	ItHiriaslii ptoievina; J, 3.1 cm: inv. it. IS'J4; kv. (v. gl. -1.42 do -1.75 m.
25.	Kiis bronaste plnievinc, /vil in / dvirma luknjicama; d. 2,3 cm: m v, it. 1014 ;t; gl. -1,35 Jo-1.43 ni; Slokin. Josipovii 1988. 204. si. I<>.
2h. Btunašla pločevina, /vita v obliki tulca: d. 4,1 eilt: inv. il. 1KIH: k v, 7. j! i. -1,41. ni. x .¡>,5fi ni, y ■ 1,40 m.
27. /vii.i bronasta pločevina; d. 2cm: inv, M. 1010; gl. - I JJ So -1.43 ni; Stokill, JusipovSi I WS. 2115, si. 17 10.
2K, Odlomek bronaste pločevine; il 1,7 cm; inv. ii. 1218; kv. 5, l reženj.
20.	Kns broiutsle ploicvinc; d 2 cm; inv. SI, 1014 ;i. gj, -1,35 do -1,43 m,
io. Brezobličen kos brona; d. 3 cm; inv, a, I00i;itl--U5do-1,43 m
TiiNa J
1 Svinčen obroček. pr. 2,4 cm; inv. U, 1222; gi. -1,34 m.jc - 9.W
m, v 2.10 ni: Slokin. Josipovič l98B,2fl5, si. 17: •>, 2, Svinčen ubrotck: pr, 2,2 lih; inV. nI, 1171. kv, 5. I. reženj.
3	la^otUi i / mudie^a slekla s t renti oicsci (izpodla); pr 11.8 em; inv. 5l. Ifil 1: kv. ir. bI -l.titl m, 10,3 m. y 3.79 m: Stokin, Jt>*i|)QVi£ 204, ti. 10.
4	FraghKnl 11 Lina j lli ü m ).i i / m 11ilrcim ütck lu / valOvnkiO (Upadla): d. 2.5 cm; i. 11,5 tm; inv. it. 1014-b; ¿tj 1,35 tin 1.43 in: Sink m. Josipovič 1VHK. 2113, si. 15.
V Dva odlomita janlafnc jagode, kri ino predrle, ohranjena polovica; iiiv ši li.tOikv gl. 1.58 m. x 11.76 m. y 3.79m: Stokin. Joripovtč l9SK.201.il 15. i>. Kolesce iz foga. s predrtim tulasiim tuistavktiiu; okras; na zgornji ploskvi vre/aiia lekiiCa spirilla, obkro/ena »cik-eak motivom med
1411
KaTAII«
dvema ravnina linijam»; pr 4,0 cm; v. J ji) tm; piv. SI. 1898; ¡>1. -I,SI m, x ■ 11,32 m. y- 3.7B m; Stokm, Josipovlč ISSK, 205, sl. 17: 6.
7, železen nož; J 26,« em; >nv SI 17 H; k v. 5. (jI. -1,54 m. x 14,96 m, y - 3,34 miStokin,loslpovlč 1988.203. si. I.V
K. 2ete/en nož, konica rezila in del naslnvka za ročaj sta ojSornljcnj; d tU,7 em: inv. št. 1014d: g!. ■ 1,15do 1m; Stokin. Josipovič 1988. 205, si, 17: M.
i). iclezun no/. nastavek jto ročaj in konita rezila udluinljcna, d. ] 11,7 cm; iiiv. St. 1014 c; gl. -1,35 do ?1,43 m; Stokinf Josipovič 19« 8,203. si. 15.
10. Železna konica, voltu, poškodovana; d. 7.4 cm; inv. it. I27;g1 * I,i 5 do -1,41 m.
11 železen iehelj; d. S,1 cm; inv St. kv. 5. gl. -1.5« m, x 15,1)0 m. y = 3,41 m.
12.	¿de»™ Jehelj;d. 6,8 Cm; inv Si 14 277; kv. 5,^1.-1,28 ju -1.-12 ni.
I j. Želczun Jjcbflj 7; iL 1,7 cm: inv St. 1170; kv. 5t 1 rčieqj.
14. 2e1ezen ¡tebclj; d 3,5 cm; inv. St. 80; kv. 7, gl. 1,2« do -1,42 ni
13.	Železen predmet; d. 4.7 eni. Inv, si. 2172: kv. 4. g), -1,70 m, x -14,55 in. y 4.20 m
16. (Ml. kamnitega brusa; d. 11 cm; inv. SL 134; kv. 6, g).-1.211 do -1,42 m.
Tabla 3
i Laivica; udi, ustja; i/dcpi.rii prostornina: šcslijfo keramike drobim/maia; mehka: primeri: tip.. 6, m,, ur; po vri i na ncoluaqjima; barva: n - temno iiva. j - rdeča; pr. 20,0 c m; v. a,,4 cm; inv Sl. A71.10; kv 7. t 1.41 Uo-1,75 ni.
2. Ldtviea; odi, uslja; izdelava prostoročna: sestava keramike drflbno/mat*; mehka; ap., d, m.; povriina neohranjena; barva: j -svellu rjava: d, 3.6 lih, 5. 3,2 cm; inv. a. A71/11; kv. 7, gl. - S ,43 do -1,75 m.
i Odi, listja: izdelava prostoročna; sestavu keramike grubo/rclata; trda; primesi up., d. m., or.; površina glajena: barva: /. n-iemno siva. j - lenimi rjav a; d. 3,3 lih; S, 2.4 em; iiiv. Sl. A7I/8; kv, 7, g I. -1,43 d<> 1,75 m.
4.	Odi, ustja; ¡/delava prosioročna; «stava keramike grobojjmafa; trda; primesi ap., d. in., ur.: površina glajeiu, iiarva; t - rdeča, n -siva. j - liiiuio siva; d 5,6 cm: i 4.2 em; inv. il- A7I k v. 7. g k • 1,43 do .1,75 m
5.	Odi, ustja; i/d 11 ¡na prostoročna: sestavu keramike zelo groljuzrnatn; uda; primesi: .¡p , d, ni., or; povFiinnglajcna; ban a: / bledo rjava, j mi vri bledo rjava; J 1.3 em; v 4.6 cm; inv 5l A71/7; kv. 7. -1.4,1 do-1,75 m.
6.	I.oncc; odi ustja; izdelava prusluručna: sestavil keramike groho/maia: zetu irda; primesi: ap,, d m . or. povriina glnjena; harva: z - temnu siva. n - rjava, j - temno rjava; pr 11,0cm; v. 2,5 eni; inv. Sl. A7I'4: kv, 7, gl. -1.43 do -¡,75 m,
7 Odi dna; i/delava prostoročna; seslava keramike zelo grobo-zniala; primesi: ap., it. m.,or; povriina gl njena: barva: z bledu rjava, j - rdeča/ tcmn&tiva/ rdeča. 16,0 cm; inv. iL A71/I;kv. 7. (jI -1.43 do -1,75 m
K. Odi dim; i/de lav a prostoročna: seslava keramike drobno/mala: primesi: ap., d. m., ur,; povriina neoli ran je na. barvu: n - siva. i rdeia/inla, pr. 16.0cm; inv. Sl, A71/[4;kv. 7. -1,43 du 1.75m.
'J. Odi. dna; izdelava proaoroč na; sestava keratni ke zelo grobo? muta; primesi: ap.,d. m.,or.,pCFVTitnaglajoia: barva: / - svetli)rjava, n siva, j rjava; pr. 7.0 cm; inv. šl. A7f/2; k v. 7. gl. -1,43 do -1.75 m.
10. Odi. dna; i/delava prostoročna; sestava keramike grobozmam primesi: ap,. d. m., ur.: površina glajena; barva: /. n - rdeča. j ■ rjava i temno ^iva / rjavo; pr 11.0 em: inv. si A7J 1; kv. 7, gl t .4 3 do -1,75 m
ti OdL dn j, izdelava prosituručna; sestava keramike drobnozmata primesi: up., d. m., or povriina glajoiB; barva: z - ijava, n -rdeia. j - icmnosiva; pi l l,n em: inv it. A7I/5: kv 7. (■! -1,43 du l.75 m.
12. Odi. O Stenja; izdelava prostorni Iia: sestava kerumike^robozniala:
trda; primesi: ap., d. m , or: puvhtina glajciui; barva: ■/. - siva, 11 -bledo rjava, j - rjava: «kras: prilepljeno kolaiijiislo rebro: 5,3 cm; S. 3.4 em; inv. il A7I/IK: k v, 7. gl. -1,4.1 do -1.75 m
13. (XII. oslenja: i/delava prustnrnčiii!: seslava keramike grubu/.ritala trda. primesi: ap„ d- m,, or: povriina glnjena: bana: z - svello rjava, n, j rjava; okras: poScvni llcbovi; d. 5.7 lih, S. 3.6 lin: inv. ŠI A7I/6; kv. 7, gl. - 1.43 dp -1,75 m.
14	OdJ. dna; izdelava prosioioBtia; sestava kennnike zelo grobozma ta; primesi ap,, d. att. or: povriina glajena: barva: /. n - temno siva. j - icmno rjava; d 1.7 em: i. 2,6 cm; i rtv. it A7I/11; kv. 7, ¡■I »j,43 do-1,75 m
15	IJržat; izdelava prostoročna; sestava keramike di obno/m.na; mehka; primesi: ll|>., d. m., or; povriina neoliranjeiia: trtrva: j -rde£a 1 temno siva; d. 6,7 cm; S. 3,5 em; inv. tli, A71/12; kv. 7, gl. -1,41 do-1,75 m.
Ki. t Ml. sklede, oblika Lainb. 36. keramika s črnim premazom P 12b; otir. obodu uslja f< %; inv. Sl. R 17!; kv (i. gl -1.42 do 1.75 m.
17 Odi. sklede, oblika Lamb. .16, verjelno Morel 131.5, keramika s i mim premazom F112n; olir. ubinla innja 10 inv St. R 271; k v.
5,	-1.28 du-1,42 m.
I K. t idl. sklede, oblika Morel 2652-2654. kermnikasOrnim premazom I' IH; ohr oboda usija 5 %; inv. st, R 179; kv 3, gl 1,45 do-1,60 in.
hI. t hlt sklede, lina keramika, mehka, z inazasto povrSino; prelom gladek, primesi ni; zelo Medu rjava ( KlVIt S/4); prema/: rdee in rdeč ka slu rjav (2.5 V K 4/6 in 4/3), iiehleščei, srednje ohranjen, na zunanji ni notranji steni; olir. uhoda uslja 5 %; inv. Sl. 12; kv.
6,gl.	-1.28 dn 1,42 m.
20. tXlk ročaja vrCa, keramika s C mini premazom r1 N: inv Si. U 276: kv. 5, nt. -1,24 dO-1.42 m.
2]. t Ml. vrča, keramika s črnim premazom J' 14: oliv. oboda ustja 10 inv. Sl. U 274; kv. 5. gl 1.2B do-1,42 m.
TtlNu J
t, t XI k skleile. keramika s ¡min) premazom l' I Za, vtisnjen / motivom peli i sl ne ro/ele: med [isliči slabo vidne opike. ki predslavijajo pesnic; ohr, olmda dna 100 inv. Št. 1 i(); kv. 5, gl -t.42du-l.75 m;S!oklii IW, t 1: t
2 Odi. sklede, keramika s črnim prenia/oin i1 15: ulir. olfuda dna KXJ inv. Si. 53; kv. 7. gl. -1,28 do -1.42 tn
V Odi sklede. Ima keramika; melika. > gkalko piivrSino, gladek prelom; primesi ni: ro/a (7.5YK N'4): premaz; lisast lomilo rdeč in ideč (2 t V K 3/6 m 5/6), mcliek in zelo trd. neblcičcč. srednje ohranjen, na zunanji in notranji sle ni; ohr. olioda dna 11KI itiv. 51. 115; kv. (j, gl. -1,42 do -1.75 in,
4 Od k dna. keramika s črnim premazom I' I; ohr ohotla dna 41P %: inv St. 61; k v 6, gl. - ¡.42 do -1,75 nt.
5.	t Ml. dna. keramika s črnim piema/jom podobna i1 1: ohr. ohoda dna 25 %. inv. Sl 1X4: k v. 6, gl 1,42 do 1.75 m.
6.	t Ml. dna. keramika s črnim premazom I' l: olir. vboda dnn 20%: inv, Si. 21; kv. A. gl. -1.42 do-1,75 m.
7.	Odi. kru/mka ali sklede, keramika sč min i premazom P J: tla dim krožni /leb in odtisi kolesen: ohr. oboda dna Ml %: inv. it 2ti; k v. 5, gl. -1.42 do -1,75 m.
>i, odi. dna, keramika s črnim premazom I" H; olir. oboda dna i oo %; inv. it. 02; kv. fi. gl. 1,42 do 1,75 m. SI 4!.
9,	t XII. dna, lina keramika; mehka, z mazaslu površino: preluui gladek: barva; rdečkasto rumena in zelo bledo rjava (7.5VH 7/6 in 10VR X-'4); primesi: bele, sreilnje gosle. velike okoli 0,5 mm; rdeče, redke, velike okoli 1 mm; premaz rdef (prihliino 2_5yJt 5'Vi in 4/6), metle k, ncblcSČCČ, slabo ohranjen, na zunanji in notranji steni; olir. uhoda dna 100 %; Lav. it. 7X; kv. 5. gl. -1,42 do-1,75 m.
10.	1X11 dna, keramika s črnim prema /um I' l, ohr, oboda dna 411 %; inv, Sl. W1; k v. f>, gl. 1.42 do -1,75 m,
II t XII. dna. keramika s črnim prema/om F11. na /iniiiii|t steni noge dva ilebova: olir oboda dnu lil %; im !'>; kv, yl 1,2ft do -1.42 ill.
1411
C/italoouE
12.	Odi. skifosa. keramika s črnini premazom I1 3; odloml|cn vodoravni roinj; inv. 51. K 403; kv. S. ¡>1. -1,28 do -1,42 ni.
13.	Od!. skifbsa, fma keramika, mehka, g}adk«pwr3iiiB; barva: 7.5YR iki 7 4 rožnata in pas 10YK 8/4 ¡!Ck) bledo rjave; n - premazana /, rdečo barvo (2.5Yli 4/6): i. - slikana v pasovih / rdečo barvo (2.5VR 4/6): ohr. oboda dna 2(1 inv. St R2; kv 5, «I 1.42 do -1.75 mL 46.
14.	()dl. dnj, keranii ka si.telim prumazoni podobna P 2; na ¡.turi mučna spirala, kije nastala pri vnenjti na lončarskem kolesa: olir. ohoda
dna %: inv, st. um: kv, <,. gl, -1,42 tki -1,75 m.
1.1. t Kil. sklede. keramika s ¿milil premamim I1 1 Zli; ohr, ohoda dna 30 V m v. |L 23: k v S.gL -1,42 do -1.75 m
lli. Odi sklede, k^ mil liki i s i rnim premamim !' 12 h: olir. oboda dnu IU %: i] iv. si. 59: k v. 3. ¿L.-l.45 do-1,60 m.
17. Odi. sklede. lina keramika; mehka. /, nia/aslo površino; petkun gladek: primesi ni: /do bledo rjava I Hi V H. K 4); prema/1 rdeč m
rdečkasto rjav (2.JVR 4/6 in J 3). neblc-secč. srednje ohraiiien. na Zunanji in notranji slom: ohr. ohoda iIili 25 %: inv, 5t. R 271 ; kv. i.gt.-l,2B (k> -1.43 m
Tuhla 5
I	(Idi skodelice, oblika Con?p, 13.2 ali IVI. keramika, severnoiLdska lera sigli.ila liti. 2 kosu; «hr. obodu iislja 10 %: inv. il. 11?; kv. (i.^l -1.42 do -1,7$ m
2.	Odi skodelico, kenun ¡ka, se vemoitalska lom sigilnta {11); na dnu prai okolni % M Ali PATI S; ohr. oboda dna 7(1 %; inv. JI. 1012, gl. -U5 do -1,43 m,
3.	t ldI skodelice, keramika, se vemo i nilska leni sigi lata (11), na drni
dva krojna žlebov« in pravokotni iig: tC5)EM ELI .TTVS: inv. Si. 1220: kv. 6, isl. -1.49 in, \ 14,54 m. y 2.K) ni: Swk in. Josipomič 198 H. 203. si, 15.
4 Odi. skodelice, fina keramiko, sovernoi latama tem slgilata (D); krojni žleb. pravokotni žig na sredini: .LL1/NDI; inv. St, 1163. kv. 7, gl, -1,29 m, x lO.lOiit, y 1,9« m,
5. Odt ročnjčkaskodelice, oblik« Consp 38.1, keramika, severno-¡nilska tem sigi lan i li): Inv. *i. K 4114, gl -1.35 do ■ 1,43 m.
(1, Odi. krožnika, kcnmiik«, svvemoLlakka lera sigilal.i (MI: ohr, oboda dnu lil inv 5i. 06: kv. 7. gl. -1.28 do -1.42 111
7, Udi krožnika, dno keramiku, podobna icri slgiiaii; trda. / /elo gladko površino; primesi 11 i: barva loca (7.SVR H 4): prema/: lisast, rdečkasto rumen i5YR 7/«) in rdeč I I0R 4 S), /elo trd. nehleičcč. dobro nhranjen, 1111 zunanji in udiranji steni posode; olir. oboda dna 10 V inv. SI. 27-68. kv. 7, gl.-1.28 dO -1,42 111.
K. Odi. skodelice. lina keramika, 1 neg,irska, mehka, > ma/aslo pmriirto; bai vu: prihhnio 10YR 6/1 siva. primesi, sij udu. Velika
okoli 0.1 mm, zelo gosta; premaz zdo temno siv (približno I0YR
l il. /elo trd, aebleŠLCč. slabo uliranjen, 1111 /uiiiiaji in notnuij: s leni. reliefni ukrrli, niirejeii V kiilupu: ulir. tilnida usl|;i 15 iilV.
ši issš: kv. 6,gl.-1,42 do-1.75m;Siokili, JosipoviC I'«*. 204, si. fe.
'J ud! skodelic«, rum keramika, mesarska: mehka. / u.i/astn ptivriinii; bana. 5 V It M! rdečkasto runifna: primesi; svuiloio, velike okoli 0.1 min, redke: prvnu/: tisasi. t - mmenkaisto niei (5YK 4 i>). 11 - nleC 1 mil 5/ft) in >eli. temno siv (5VK 1 i j, /eln I nI, nehle.^e^. jrednjc ohranjen, na ^11 nanj 1 in notranji si en i; reliefni ok 1 a^ in žleb, narejena v kalupu: i a v. ši 1891; kv, 6, gl ■ 1,42 dn -1,7 5 111; Sloki 11, Jo s ipov ie l9t(K.2t)4,it!, l6;Stokin 1993, t. I l L
111 Odi. dvoroiajne skodclici ^ai i tis, keramika s A K 2: olir. oboda ostjq 10%; inv. it, M>, kv, 5, gl. ■ 1,2K do 1.42 m
II	Odi dvimx'ajneškodelieo Suriua, keramika SAR 2:3 /Il-Ihui}0I11 oluiit;! ustja mani koi 5 ni v. ii i>7; k v 3, lil -1,45 iio - I ¿60 nt
12. Odi. dvoioiajne skodelice Sarins, k^i.innka SAR 2l oin. i>btxia nstjii manj kol 5 inv. 5i 141/2; gl. -1,35 do-1,43 in
1 1 Odi, dvoroiajne skodelice Surius, kerumika S:\ii ?: reliefni okras / ro/eln 111 lisloin; inv. šl. IOI .1; gl, -1.35 do 1.43 ni
14 Odi dvoroCajneskodelieeikuii^l, keramika SAR i; reliefni okras v nliliki lista: inv. it. II(iS; kv. 5, 1. reženj
15.	Odi. dvOllpiajnc skodeliee Sarius,kemmiku SAR 2: reliefni okras: inv. si. 1164; k v. 5, 1, roienj.
16.	(1*11 ročaja dvoročajne skodelico Siiritis. keramika SAR 2: inv. šl. 116, kv.ft, gl. 1.42 do 1.75 m.
Thbia 6
I Odt ko/area, keramika naikili slen li 9: /leli: ohr oiHHla uslju 311 %: inv. Si, R 127; kv. fc. gl, - t .42 do -1.75 m,
2.	(Idi. škode I iee. oblika Mnrabini 36, keramika tankih slen 1) 2: žleb; 5 kosov: ohr. oboda usifa 13 inv, it. 98; k v. 7, gl. -1,28 do -1,42 m.
3.	udi. skodelice, oblika Morabini 36, keramiku lankili slca li 2: 2 kosa; inv. St. R 353; k v. 6. gl. 1.42 do ■ 1.75 in
4.	Odi ko/area. oblika Vlurabini 1-3, keramiku tankih sten B l;ohr. olioda dna Hiti %: inv. ši, 144: kv, S, gl. -1,67 m. x - 17.26 m. y
1.511111.S7. 42. Stok 111, Jusipovič 198«. 205. si. 17: M.
5 t Idi kozarca, obl ika Marnijiii i I - 3, keramika tank ih sten B 2; ahr, oboda dna 50 %; inv. Si II 2fi8; kv. 5. gl. -1.2 it do -1,42 m. OdL ko/aica. oblika Matablni 1-3. keramika tankih sten B 2; ulir. oboda dna 50 °/„: i a v. St. 114/1; k v 6, gl -1.42 do 1,75 111.
7 Od]. kozHrea, oblika Marahini 1 -3. keramika tankih slon H 1: ahr oboda dna 100 it; inv ¿1. 31;lev. 3, gl. - 1,45 do -1,60111
8. Odi. kozarca, obl ika verjeli 10 M; 1 rabi n i 1 -3, keramika lanki h Men B I; olir. obtula dna 30 inv ¿1 30; kv 3, gl -1,45 do -1.60 m
'J Odi kozarca, oblika verjeino Mnrabini l-V keramika tankih sle ni) 1; ohr. oboda dna t00"«;bv. šl. i 14.4; kv, i), ¡¡1, - 1,42 1I0 -1,75 m;
10.	Odi. ko/area.oblika Mnrabini 1-3. kentmiku laiikilislcn 11 2; olir. oboda dna 70 %; inv. Ji H 275: kv. 5. gl I.2S do 1,42 tli,
11.	OlJI. kozarca, oblika Marabini I 3, keramika tankih Men 112; olir. oIhkIii dna I ¡K) %; inv. SL R 270: k v. 5. ^ -1.28 do 1,42 m.
12 Odi. k o/area. obl Ika Marnbin 11 -3, keramik a tnnkih sten BI; ohr oboda d 11,1 100 "... im- šl. 114.'2. k v, n. gl, -1.42 do -1.75 m.
11. Odi. ko/arca, oblika Mnrabini I-.i, keramika lankihslen II1; ohr. oboda dna 100 V inv. Si 114-3; kv (i, gl. -1,42 do 1.75 m
14 Odi, ko/area. keramika tankih sien H 2. "lir. oboda dna I o %; i a v. St. 141/4; a), 1,15 do-1.41 m
15.	Odi skodelico, keramika tankih sten II 2; ohr. obada dna 100 %; inv. it. ti 255; k v. 7,gl -1,42 do -1.75 m,
16.	Odi. skodelice, keramika lanki h slen i! 3a; olir. oboda dna KO V inv. it. 125, gl -1,35 <Jo -1,43 111.
17.	Odi. skodelice, keramika lan kili sten 11 2; 2 kosa; ohr. oboda dna 1005»; inv, Si. 14| '1; gl. -1.35 do-1.43 111.
iOdi. skiHleiiee, keramika lankili Men 11 3a; olir. ohitda iIiili 30%; inv. SI. R I 55: k v. 6. gl -1,42 do -1.75 ra.
10. odi. skodelice, keramik« tankih sien B 2. oiir. oboda dra 25 inv. St. R 25(i: kv. 7,gl. 1.42 do-1,75 m,
Tabla 7
I Odi. sklede, navadna keramika t' t: ilehpod 11 sijem; ohr otvida usljii 5 %■ inv. it. ^ [>; kv. 5. gl. 1,42 do -] .75 m. i Kil. sklede, navadna keramika C 1;}leb pod nsiiein: ulir. oboda IMlja 10%: inv šl ] 19/2; kv. 5, gl 1.42 do -1,75 1« 3, (kil. sklede, navadna keramika (.' l: žleb pod ustjem; ohr. oboda
listja 10%; inv. St 111 I; kv. fi, gl. 1,42 do -1,75 111. 1 Odi. sklede, navadna keramika t' I, /leh pod usijein: ohr, obodu
osija 10 %; inv. St, 1753 a-2: kv, 5. gl. -1,42 do -1,75 m. 5. Oill. sklede, navadna keramika C I: i le h pod 1 Kije 111: 2 kosa; olir
oboda ustja 30%; inv. Si 1753 a-1. kv. 5. gl -1,42 do-1,75 m l>. Odi. sklede, navadna keramika C t; t leh pod u stični; ohr. oboda
nslja 10%; inv. St, S Kliia; kv S, gl. -1,42 do t.75 111 7 Oill.sk lede, navadna keram ika i' l; jlcfe pod ustjem; 2 kosa; ohr oh,ida listja 25 %: inv. šl 1753 b; kv, 5. gl. 1,42 do -1.75 in.
17.1
KfflYVMXi
Tabla H
1.	(XII. sklede. navadna keramika t' I, ohr. oboda ustja ID %; inv. 5t. S I06c;kv. i. gl. -1,42 do 1.75 m
2,	(M sklede, navadna keramiku l' I: ohr. ohoda nslja 10%; inv. ii. i:.V2;kv. 6,gl -i,42 do-tiim,
i. Udi. melniee. navadna kurarmka C I; imdnu vtisnjeni kamni, ki jih obdaja dvojni žleb; ohr. oboda ust] a 8 inv 5t. 175 J c; kv. i, gl, -l.42do-l.7S m.
•I. Odi. sklede, navadna keramika L' I: olir. Obodu usljo It) "i>. inv. SI. H kv. 5. gl. -1.2« tli t -1,42 m.
5. Odi. sklede, navadna keramika C 1; ohr. obudil usl|a 10 %: inv. ši. 113/3; kv. 6. gl. -1.42 do '1,75 m
(i. Odi. kiv area. navadna keramika C1; inv. 11. H4 l; k v. S, gl. -1,42 do -1,73 iti.
7. odi sklede, navadna keramika C I; ohr oboda ustja 5 %; inv št K 2i<7: kv. 7. gl. -1.42dO -1,75 m.
Jahta y
1.	i Id I. sklode, navadita k erumik ■ C l; ohr. obodu dna 30 %; inv. St 1754/2; kyr5, gl. -1.42 do -1,75 m.
2.	Odi. sklede, navadna keramika L' I; olir. oboda dna i %: Sliv. Si. 11 J/4: kv (p.gl. -1,42 do-1,75 in.
3- Odi. iticlniec, na n« I na keramika C I. na dnu vtisnjeni kamni: ohr. oboda dna 35 %: inv. ši. 36; gl. -1 ,35 do -1.43 m.
4.	Odi. mclit&c. navadna keramika C I: na dnu Vtisnjeni kamni, ki pili obdaja žlc&j ohr, obodu dna 71! %; mv. ši. 112: k v. <■. gl -1,42 do -1,75 m.
5,	Odi. sklede, navudna keramika C1: na dnu okrasni ileb ali spi rila, ki je sloj i/iJola^ c na koluti; ohr. oboda iln.i (>r> %; inv. si 124: gj. -1,35 dii-1,4.1 ni
(i. Odi sklede, navadna keramiku C 1; 2 kosa; ohr. obodu dna 20 i i; mv. šl. 1754/1L k v. 5, gl. -1.42 do -1,75 n I,
7. Od I pekača. navndna keramiku C I L; žleb nn robu ustja: S kosov: ohr. obodu nslja 15 %; in». Si. 1919; k v. 6. gl. -1.42 do 1,75 m.
K. Odi. pckaČA, navadna keramika C I C): žleb na robu usija; ohr. oboda ustja 5 '.V ohr. ohoda dna 10 %; inv. šl. It lt)4; kv. 6, ¡.".I 1,42 do-f ,75 mL
'). Odi. pekač», navadita keramika C 11; spodnji del zunanje siene je jslujert, ohr. oboda uslja 2(1%: inv. Si. K 354; k v, 6, gL-E,42 dO -1.75 m.
I o. Od I. pekoča, keramika po<lobiia C 11: nn dnu nu-d ikoni <1 ve icfluu > sivi k min i i rti: olir. oboda dna 15 %; Inv. >1.1890: kv, fr.gl.-l.42 do -1.75 m
145; kv, 7, gl. -1,42 do 1,75 Di; Stok in. Josipov ¡C 1988.3(14. si I h.
10.	Odi. vrča verjetno, navadna keramika C 2-4: ohr. oboda trnja l i %: inv. il li 144: kv. (s, gl, 1.42 do 1.75 m.
11.	Od! vrča, keramika podobna {.' .1; o lir oboda u.slja 11)11 ¡>; inv. šl. K kv 5, gl, -1,42 do-1.75 in,
12.	Odi. vrča verj etno, navadita keramiki't 4; oht. tiboda ust i a .k J %; inv, it, R 221: gl, -1,35 do -1.4,1 tn.
1.1 Odi vrča, navadna keramika C 4; ohr. oboda usija 5 %; inv. št. k .174: k v, (i. g1.-l.42 do -1.75 m.
Tabla II
1.	Od! ročaja vrča. navadno keramik» t 2: 2 kosa: inv, šl H 2114: gl.-1,35 dO 1,4.1 ni.
2.	odi ročaja viv.i, navadna keramiko (14; inv, si k 14); k v, 6. gl. ■ 1.42 do -1,75 115.
3.	Odi ročaja vria, naviidna kcinmikn C 2: inv. st, K 174; k v. (V, gl. -I.2H do-1.42 m.
4.	Odi, fOCaj j vri;», navadna keramika C 2: inv, it, R I4(i: k t, 0, ¡¡I. -1,42 do-1.75 m.
5.	Odi. ročaja vria, navadna keramika C 2; iflv il. R 145: k v. t), gl. -1.42 do -1.75 it).
(i. Odi. ročaja vria, navadila keramika C 2. inv. št. K 269; k v. 5, gl.
-I.2S do 1.42 ril. i Odi, ročaj« vrta, navadim keramika C 4: inv Ji. R I OB; k v. 4, gl. 1.42 do -1.75 m.
s. Odi, ročaju vria, navadna keramiko C 2: lih si, R 142: kv. fr. gl. -1,42 do 1.75 m
O. Odi ročaja vrča, navadna keramika f 4: inv šl K 143: kv. h. gl, 1,42 do -1,75 ni.
111. Odi, ročaja vria. navadila keramiku i." 4; inv. SI. R 4-1. k v. gl. -1,45 do-1.60 m
11.	Odi, ročaja vrča, navadna keramika t 4. inv. št. ii 22S. gl, -1,35 tk> -1,43 m.
12.	Odi. ročuja. navadna keramiku t' 4: 2 kosu: tov. šl. R 2(1'); gl. -1.35 do -1.43 nv
13.	udi. ročaja, navadau keramika C 2; inv, št. R 208: gl, 1,35 itn 1.43 m.
14.	Udi lonca, navadna keramika podobna C 5: ohr. ohoda ustja lil
inv. Si. fOK3. gl. -!.35 (to-1,43 m.
15.	< VH lonea, navadni keramika C 4: ohr. oboda ustja 5 %, inv. St. li 134: kv. fi, gl. -1,42 do-1,75 111
1 (j. Odi. lonca, t KI Vftd na kerai ni ka l' 4; ohr. oboda 11 si ja 15 " inv. št, R 72: kv. 5, gl. - 1.42 do 1.75 m.
Tabla 10
1.	Odi- mclnicc, navadila keramika C 7, podobna S I; primesi: Air keramika, velika, redka: na dnu vlistijeui letnim sivi kamin. ohr. otuda dnu 15 %: inv. št R 125; k v, ii, ji.1 -1,42 do -1,75 m.
2.	Odi, posode, navadna keramika C 2; inv, ii R IK6; k v. ti, ¡<1. -1.2H do - I.-I2 111.
3.	Odi. vria. navadna keramika C 4: ohr oboda ustja 5 "„: inv il. R 376 a; k v. 6, gl. -1,42 db -1,75 m.
4.	Od), vria. navadna keramika l' 5. ohr. oboda ustja 10 ";,: inv. St, R 76: k v. 5, gl. -1.42 do 1.75 tu.
5.	udi. vriu ali lonCA, im;nbia ktrainlka; mehka /ma/nslo površino, barvo: n,j- 0YR 6 I siva./-2.5Y H/2 tank« bela plaši; primesi: bele, velike okoli 11,5 nun, srednje goste; ohr. oboda ustja 5 %, mv. ŠL R 183; k>'.6,gl. -I.2K do -1.J2 m.
6.	odi. vrta ali lonca, navadna keramika i. 2; olir. oboda UMja 10 %. mv. šl. R 223. gt. -1.35 do-1.4.1 111.
7.	( )dl. vrfla, navadita keramika C 4; austavak m odlomljei ročaj: ohr. oboda ustja 30"»: inv. il 32; «I ■ 1.35 do -i.Ji m,
H, Odi. vrča, na vodna keramika (.' 4: ohr. oboda ustja 5<t" ji : inv št, R 43: kv J gl 1.43 do-l,60li,
9. odi vrt«, itiivadna kersm iko f' 7; ohr. obo<la »sija HX) %; tnv. 5i
Tabla 12
1.	Odi. Loncu, navadno keramika C 3; ohr. otnnla trojo 111",,,; mv. St. R 212; gl. -135do-1.43 m.
2.	Udi dna. navadna keramiku i 2; ohr. ohoda diha 10 inv. il R 106; kv. S, gl. -1,42 do-1,75 111
3.	OdL dna. navadno keramika ( 2: ohr. oboda dno I n '■„. inv. St. R 154: kv. 6. gl. -1.42 do-1,75 m
4.	Odi. dna, mivudna kemillika C 4; ohr. oboda dna 100 %: i nv. SL R 101; kv. 5, gl. -1,42 do-1.75 m.
5.	Odi. dna. navadna keramika C 13: ollr. oboda dna 15%; nlv. il. K 79; kv. 5. gl -!.42du -1.75 nt.
(1 (li II dni, na« ulna keramika t" J; < ihr. obodi dnu t n".:,; in v. St R 169; kv. 6. gl. -I.2K do -1.42 m.
7, Odi dnu, navadna keramika <' 2: "lir ohoda dna 15%; inv. ši R 1.19; kv. h, gl. 1,42 dii 1.75 111
s, Odi. dno, Dftv lMJna kerami ka t 2; ohr. oboda dna 15 %: iav. Jt. R 111: kv -1,42 dii -1.75 m
9 Odi. dnu, navadna keramika < 2; ohr ohuda ilna 2t)" <,: inv. si R 1411; k v. o, gl, -1,42 do-1.75 m,
lil Odi.ilna, navadna keramika t1 12: olir. ulhida dna Zfl%; inv,št. R 2.17: kv. 5. gl. -I,2K do 0,42 m
1411
CAIALChu^
II Odi dna. ii.r. adna kltjiirnka C 4; nhr. obo<U dna I (10 %; i nv . R
124: kv. 6, gl. -J,42(lo-U7S m 12. odi. dna. iMmdnt keramiku podobna C 12; ohr, oboda dna iiki
%; inv, Si. I! 2111; (Jl 1,35 do -t,43 m. I 1 (Ml dna, n&vudna keramiku C 2 S; olir. oboda dnu 2(1 %; inv. Si.
K ,11.2; kv 6. gl, $28 iln> -1,4-2 tu. 14. Odi. dna, navadna keramika podobna C 12: ohr. oboda dna okoli S %; inv št, K 5X4. ki <>, ¡-I. ¡¡,28 do-1.42 m.
Tuhta 13
I.	(Kil dn j, navadni keramiku (. 12; ohr. oboda dna 50%; iti v, Si, It 2M>:kv. 7,gl. - J,42 (Vi -1.75 m.
.1 Odi. dna, na v.h iti a ke rani ik a t' 2; ohr. oboda dna 35 inv. Si--JE
l2N:kv.6. gl.-1,42 do-1,75 m. i. Odi dnu. navadna keramika C 12; olir. obodu dnu (iffl%; inv, it. K
X9:kv. 5,gl - i.42 do -1,75 in. 4 Odi lin.i, navadna keramika C 2; ohr. oboda dna 20%; inv. Si K
lih; kv.il, {jI. -1,42 do -1.75 m. 5. Odi. dnn, navadna keramika (* 12: otir. obodadno 100%; inv. St. ti 2f>4: ki 7, gl. 1,42 Ji>-1,75 m.
CWI. dna, navadna keramik* C 2. /k-b; 4 kosi. najdeni v <1 veh kv.. ohr. oboda dna 25 %: inv. št. 76. K IK7: kv. 5, kv. 6, gl. -1,28 do 1,42 m
7. Odi. dna. naduha keramika C 2 (deloma sivo cigana); ohr. oboda
dna .10 %; inv. Si. R 203; gl- -1 ..15 do -1.4.1 m. K. odi. dnu. navadna keramika C 4: 2 kosa: ohr. oboda dnn 40 %;
inv it. k 36/38; k v (-1 -1,45 do ¿1.60 m 9. Odi dna, navadna keramika r' 2: ohr oboda dnn 20%; inv. si ti
I(JX; ¡¡l. -1,35 do -1.4.1 m 1(1. (Idt. dna, navadna keramika V 2, ohr. oboda dna .15 %; inv. Si 183; kv.i, el.-1/43 do -1,75 m
II.	Odi, dna, navadila keramika 1. 7; ohr. oboda dna .15 %: inv. SI. 1X2. k v. d. (-I, -1,42 d« -1.75 ni,
12. Odi. dna, navadil;i keramika C 2 4; ohr. oboda dnn Hi %; inv, SI.
It 12'): kv, {>. gl,-1.42 do-1.75 m
I V Od t. dna. navadna keramika t' 7; .1 kosi. najdeni točeno v dveh kv in dveh re/n|ih. ohr obodu dna I (XI inv. šl K I ](>, li 202. K 254; kv, 6, 7, gL-l,3Jdo -t,4.1 in.-M2do -1,75 m. 14. Odi. dna, na v adna keranl ikd t' 2;oftr. oboda dna 70 %. ifiv. 31. R
199; gl. -1..15 do-1.4.1 ni. 15 (Ji 11 dna, keramika podobna r 12: ohr obodu dna 211 inv Ji. R 261. kv. 7, gl. -1.42 tfe-1.75 m.
Tabla 14
1	(Idi dna, navadna keramika C V 2 kos», najdena v rn/li^uih reinjih; olir. oboda dna 85%; inv Si I Sli. It 171;kv 6.gl, -I.2S do 1,42 ni.-I.42 do -1,75 m.
2	Odi dna. navadna keramika C 2: 2 kosal olir, obodu dnn 43 inv. SI. R 211; nI, -1,35 do »v
3.	(Idi. dna, navadna keramiku t." 2: ohr. oboda dna 15 "». inv. .SI, K 2111; gl -t JS do -1,43 111.
4.	Odi. dna, navadna kera mi ka i 2; ohr. nhoda dna 20 %; inv. šl. R I 75: k v. 0. gl. -1,28 do-t.42 m,
5.	(AlL. dna, navadna keramika l 2: ohr. oboda dna 25 " u: inv. SI. K 1711; kv. 6, gl. -1,28 do-1,42 m
6.	Od), sklede, navadna keramika, mehki, mn/asta povrni na; barva: n, j -10 V R 6 4svello mmenk.islo rjava. / ■ IflVIt 51 Siva; primesi: hele, velike okoli 0,3 nun. redke: ohr. oboda dnu I 5 %; inv Sr R 172; kv. 6, (d. -1,28 do-1.42 m,
7.	Odi. sklede, navadna keramika, mehka, ma/asia povrSma. barvo: približno I0YR <i I uivu; primesi Smo m bele, velike okoli 0,3 mm. srednje gosie: ohr oboda ustja 20%; inv. it. H 1*5: k v. h, gl -1,18 Ai-1.42 m.
S. ( Idi. divu. navadna keramiku ( 4: ohr. obodu dnu 25" ;■: inv Si, It '10; kv 5. gl. -1.42 do 1,75 m
'J, Od L s klede, n a vadil a kerimi ik n (' 2; oli r. ohiida dna 3011 .i: i n v Si. It 236; kv. 5,g1. -1,2X do -1,42 m.
In (WI dnn, navadna lieramika. mehka. nla/asta povrSin.i; bari .i: /, n - 5Vit <i'4 do 5 4 .svetlo rdečkasto rjava do rdečkasto rjai a. p ■ 7.5Y H N-l ■' lemno siva: jininesi. rdeee. velike okoli 1 inm. sredn;e jjoste; uljudn, velUtn okoli 0,1 mm, /cln gosta; olir. oboda dnu (i(l ";., inv, li. It 173; kv. 6, -t,2K do -1,42 m.
11.	Odi. Unton. navadna keramika C 11; z, n - mctličcnje, 7 -vrc/iina vatovniea: inv. 5t. III: kv. 7, gl. -1.42 do -1,75 111.
12.	Odi. pokrova verjel 110, 11,1 vadim keramika (."J, ohranjen gumb. na katerem štirje i lisi; mv. SL. R 373; kv, (t, ^ 1,42 do -1,75 111.
11. (>dl pokrova, navadna keramika t' - i: ohranjen gimsb; 11 iv Ji. R 131; kv, (., ¡-.I 1,42 do 1.75 m
14.	odi. pokrova, nuvadna keramika (.'2. ohranjen gumb: inv. šl. K 132; kv.(,, [jI -1,42 do 1.75 111
15.	(XII pokrova, navadna keramika 12; oliranjen gnilih; inv Si It 253; kv. 7, gl -1.42 do -1.7? m.
10. Odi. pokrova, keramika podobna tli: ohranjen gumb: inv. Si. R 222: iil -1,15 do-1.43 m
Tabla 15
1.	Odi. anilore. oblika UStja A 2. grSko-italska,keramiku S I. mehkji; barva: 5YR 7/6rdeie nimena: primesi: bele, hnc; ohr. oboda ustja 15 %; inv. si. R 15: kv, 3. gl -1,45 do-1.60 m.
2.	Odi. unlore.oblikauuja A 2. grSko-italflka, keramika S I. mehka: barva; 2.5Y X' 1 hledo niinena; primesi: zdr, ker,; olir. [phtHla tisljn 25 %; inv. il. ] 71; kv 6, 11I -1,42 do -1.75 m
3 odi. um 1 ore, oblik* ustja A 2. grško-i ia tska. k eram i ka s i. mehka: barva: 2 ,5Y S 1 titedo m men a; prmie.si: /dr ker. redka; ohr. oboda ustja 20 mv. šl H 217; gl. -1.35 do -1.43 m
4.	Odi. unforc, oblika nslja A 2. griko-italsk!), keramika S 1, mehka: bjr\'j: |0Y II K/3 zelo bledo rjava; primesi: zdr. ker., redka; ohr. oboda Ii.sl|.i 15 inv. it. R 341): g t. -1.35 rtu -1,43 m,
5.	Odi. anilbre. oblika oslju A 3. grSko-italska.kennmka.^3, nielika: bana: 5YR 1 8 -tM rdeee m mena: primesi temne, svetle, lino. gosle: ohr. oboda uslja 25 r«. inv. 51. R 120: k v. (1, gl. -1.42 do -
U73 m- SI. .'i
(V < )dl anilbre, oblika uslja A 3. griko-italsko, keramika S 1. mehka, burva: iVR 7/8 rdeie rumetia: primesi: bela, fina. redka: ohr. «hoda 10%; inv.il R Xi>: k v. 5. g I 1.42 do -1,75 m.
7 Odi. anilorL', oblika us^n A grSko-iialska. keramikn S I, mehka: barva: 2,5 V H-'3 bledo rumena; primesi: idr. ker,, redka; ohr. oboda (13j p 15 a\,i inv. Sl It 2d2; k v. 7. gl 1,42 do -1,75 m.
S Odi. anilbre, uhlika ustju A 3.gii.ko ilalska. keramika S 1. mehka: barva; / - 7.5 v K 7:4 rožnata, i ■ 5 Vit 6/6 rdeče rame na: primesi; /ilr. ker. bele, redke; olii ohoila nslja 20 %; inv, S1 R X4; k v, 5. gl. -1,42 do-1,75 m.
'J Udi. amIbre, oblika uslja \ 3. griko-italska, keramika S I, mehka; barvat; /, n - 2,5Y M 3 bledu rumena, i 5 V K 7/S rdeee nun ena; ohr. oboda ustja 20",,: mv, šl It 254: kv 7, gt -1.42 do -1,75 m.
10	()i II anilbre, oblika ustja A 1. griku- i la Isk a, kera mi ka S 1, mehka; barva: 1(1 V K 8/3 zelo bletk> i javit; primesi: /dr. ker., velika; ohr. obtfda «sljn 20 %; mv. SI II I Ml; kv (i. gl -1.42 do -1,7 S m
11.	(Idi. anilbre, oblika nslsa A 3. grSko ilulska, keramika S 1, mehka: barva: 7,5Yl( 7/4 rožnata: ohr oboda nslj;i HI ";,: inv. SI. It 224: g I. 1,35 do -1,43 m.
12.	Odi. anilbre. oblika uslja A 1.grško ilalska. kernmika S 1,mehka; barva: MYK N. 3 /elo bledo rjava; primesi: /dr, kit; olir, oboilu ustja 10%: inv. SI. It 240: k v 5. gl -1,28 do -1.42 m
11	Odi. Illltlbre. oblika uslja A 3. grAko-ilalska, keramiku S I, mehka: barva: z- 2.JY f 3 bledo m mena. j ■ 7.5 YR 7/4 ro/nnia. primesi: Kdr. ker., reilka. ohr. oboda nslja 30 %: inv. Si K (iS: kv. 5. gl 1.42 do-1.75 m
14. Odi. anilbre. oblika nslja A 3. griko-ilatska. keramika S I. mehka, barvat H>YR B/3 /ulu bledo ijava; primesi: /di. ker., gosta; ohr oboda us^e 10 in v. 51 167: kv. 0, gl. -1.42 do -1.75 m.
I 5 Odi. amlbre,■ lbliVnoslja A 3.grško-ilalska.keramika S I. mehka.
1411
K-M.\l.l. K i
barva. 5YR 7/6 rdeče rumena: ohr. ohoda uslja 20%; inv. SI. K 24K; kv. 7, g! -1,42 do .1,75 rti.
Hi. Odi. am fore, obl ika uslja A 4, grško-i tal ska. keramika S 1, mehka; barva: 7,5 YR K'6 rdeče rumena; primesi: /dr. kur., redka, ohr, obtda ustju II) %; i-rtv. SI. II 2«): kv. 7. gL -1,42 do -1.7? m
17. Odi. am fore, oblika ustju A 5. verjetno grSko-ilalsko, keramika S 1. mehka; barva:* 7.SYR7/6 rdeče rumena* j ■ 5YR 6/6 rdeče nnncno: primesi: zdr. ker,. 3 kosa; olir. oboda usrjn 20 %: inv. £i, 170: kv. r., gt. -1,42 do-(,75 m,
Tabla 16
1.	Odi. amfore, oblika ustja A 5, verjetno ¿¡ntkoilalska, keramika S I. mehka; barva: / - 5 VK 7/6 rdeče rumena: ohc oboda usija 2ti %; inv. Si. R 245; kv. 7. gL 1,42 du -1.75 ni.
2,	Odi. am lore, obl ik tt usij« A 5, verjetno griko-italsk n. kemmik a S 1, mehka, barva: / I0YR H/4 zelo bledo rjava.j - 5YR 7/6rdeče rumena; primesi: bok, lirik.-, redke: ulir. oboda ustja 20 "i,; inv. iT. K Nil;kv. 5.£|. -I.J2 do -1,75 in.
J, Odi. anilbM, oblika uslja A 6. veijcmo Lamb. 2. keramiku s |. mehka; barva/ SOV k S/4 /elo bledo rjava; primesi: /dr. kur , olir oboda uslja 25 %; inv št II 195; gL -1,35 do -1,43 m
4	Udi aniforc. oblika ustja A š, verjetno grSfco-iml ska, keramiki S I. mehka; barva; I0YK S/4 /lilo bledo rjava; primesi: /dr. ker.; »lir oboda uslja 21) %; aiv. šl II 81; kv 5, ¡d -1.42 do -1,75 m
5	Odi am lore, oblika ustja A i>. veijclno I amb 2, keramika S I, mehka: t>ar\a. I0YR 7/4 zelo bledo rjava; ohr. oboda uslja 20%; inv. it. R 77: kv. 5. fil -1.42 do-1,75 m
ti Odi. umiore, oblika Listin A (t, verjetno Lamb. 2. keramiku S I, mehka; barva: 2.5Y S/3 bledo ramena: primesi: /dr. ker.. redka: olir, iih nl.i ustja 15 "b: inv. it, 14 207; gl. 1,35 du ■ 1.43 m.
7 Odi. uinfoiv. oblika ustja A 6, verjeltm Lamb 2. keramika S I. mehka;btrvn: I0YR S i zelo Mcdo rjava: ria ročaju /ig ("ASTIR; ohr. oboda ustja20%; trtv. it. 121; kv, -USdo-J^m.
K Odk nmfore, oblika usLja A 6. vogelno Lanh. 2, keramiki! S t. mehka; hurva: 7.5YR K-4 rožnata; ohr. ohoda uslja 30 %; inv Si. R 359; kv 6,gt -1.42 do-1.75 m
<). (Idi. Lini Id re. oblika ustja A 6, verjetno L.unb. 2, keramika S I. mehka; ban a 10YR S 4 ¡selo bledo rjava: pi imesi /dr. ker; ohr. oboda uslja 10%; inv. St R K7; kv. 5. gl. -1,42 do -1,75 m
I", odi. anitore. oblika ustja A 7, Lamb. 2. keramika S I. mehka; barva: 7.5 V K. 8/4-7/4 roinata; primesi: wlr, ker; ulir. oboda ustja 35 %; inv. St. R 149; kv. 6, gl 1.42 rtu -1,75 m.
II. Odi. am fore, oblika ustja A 7. Lamb. 2, keramika s 1, mehko: barva: 10YR 7:4 /eld bleilo rjava: ulir. LihodiL ustja 2tl "□; inv, Al. R 7!; kv. 5. gl. -1,42 do-1.75 nt
TaMa 17
1,	Odi. j ni ture. oblika lis tj d A 7, Lamb. 2. keramika S t, mehka: barva: 10YR S/4 zelo bledo rjava; primesi ker.: uEn obmkt uslja 20 %; inv. it, R 74; kv 5. ¡-I -1,42 do ■ 1.75 m
2,	Odi. enifore, ublika usija A 7. Lamb. 2. keramiku s i. mehka; barvat / - 10YRK/4-7/4zelo bkda ijava; priiiiL'si: /dr. ker, ri:dka: ohr oboda nsija 30 '!inv. 5t. 163; k v. 6. gl. - t .42 do -1,75 m.
3,	Odk amfore. oblika osija A 7. Lamli. 2. keramika S I. mehka; barva; lilVR 7 4 /elo bledo rjava: primesi: /dr ker., gosta: o|ir. oboda tulja It) %: inv. J1. R82; kv 5. -1,42 do -1.75 m
4 Odi. nmfore, oblika ustja A 7. I amli 2. keramika S I. mehka; birv.i: 7,sYK K tirdeieruiitena prilih/no;primesi , /dr. ker., redka. 0I11 otunla ustja 211 inv. Sr R t'J4: -1J J do -1.4.i m
5. Odi, fltnforc, oblika ustja A 7, I amb 2, kemmika iš I, mehka; liLirvLL 7.5YR K/6 rdeči: rumena; primesi, /tir ker., redka: ohr. oboda ustja 211 inv. št. kv. (>. gl -|.2S do -1,42 m.
O t hit ami ore, oblika iLsljn A 7. lanih. 2. keriunik;L S I. mehka: barva; I0YR S/3 /elo htedo rjava; ohr. oboda uslja I i %: inv. št. R !K0; kv 6. gl. -1,28 do -1,42 m.
7, Odi. am fore, ob tika inuja A S, l.ainb. 2. keramika S I, mehka:
barva: I ti V H S/3 zelo bledo rjava; ohr. olupita nslpa 20 inv, SI. R 350; j-l .1,35 do-1.43 m. K. (.Jdl. anifore, oblika uslja A N, l.aiub. 2, kemmika S I. me lik a; barvi: SV N/2 hleild riutiena: ohr. oboda ti sija 1 5 "□ inv. St. R 6'); kv. 5. ul -1.42 do-1.75 m '), Odi. nmfore. itbliku usija A Lamb. 2. keramika S I. mehka; barva; 1IIY!i K/3 Zelu bledo rjava; primesi: /dr. ker.. redkLi: ulir. oboda tistjit 21) %{inv. Si R 216; ¡U. -1.35 do-1.43 m. Iti £>dl. ainfore, oblika ustjn A x, l anib 2, keramika S I, mehka; barva: / - inVR s/4 do2.5Y U/3 /elo blato rjava do bledo rumena, j - 7,5Y H 7/f> rdeče rumena; primesi: /dr. kur., redka; ohr. oboda ustja li %•, biv. 5t, R 78; kv 5, ¡;l -3,42 do-1,75 m II IMI. nmfore, oblika usija A X, l-imlv 2, kemmika S I, mehka; barva: 1IIVR H/4 /eto bledo rjava; primesi: /dr. kei.; ohr. oboda usijli 25";.: inv, Si. R 2-f7: kv. 7. gl. -1,42 do - 1.75 m. 12. ;X!t. amlbre, oblika ii.Mjli A K. l.ainb. 2, kemmika S L mehka; barva: 8/4-7/4 zek>bkdotjava: primes : zdr. tcer.:olir. oboda ustja 30 "/■; inv. št. R l'J2: I ¡35 do 1.43 m.
7«/)/« IN
I.	Od), amlbre, oblika ustjii A S, I amb, 2, kemmika S I, mehka; hrirva: 10YK 7/4 /elo bledo rjava; ohr. oboda ustja .15 %i inv, št, R 67; kv 5, ¡;l -1,42 do -1.75 m
2 1X11, nmfore, oblika iwja A S, t amb. 2, kemmika S I, mehka; farva: 7.sy K 8/4-7/4 io/uala: piimesi: /dr. ker,: ohr. ot»da usljn 15%; inv. SI R 24'); kv 7.gl -1.42 do-i.75 m.
3. Odi. anitore, oblika nslja A S. I.amb. 2, ke nun ika S I, mehka: barva: 7.5 YR 7/4-7/6 rožnata do rdeee rumena, primesi: /dr. ker,: i>hr. obodi ustja 40 "i: inv št R 3.1; kv. J, gl, -1.45 do -1,60 m.
-t. Odi. nitilbre, oblika uslja A K. [.amb. 2. keramika S L mehka; barva; z, 1I ■ llive 8/3 /elo bledo rjava, j 7.5Vil 7/6 rdeče rumena: ohr. oboda ustja 30%; inv. k Hf; kv, 6. ti. -1.42 do -1.75 m
5. Odi anitore, oblika uslja A K, Lam h. 2, keramika S I, mehka; barva: 5V K 3 bledo rumCIU: olir obotla uslja 111 %; inv. šl I 72; kv. 6, ui. -1,42 dn-1,75 m.
ii Oill a ti i lii iv. oblika uslja A Š t.amb. 2, keramika M I, mehka; barva; 5Y S-2bela; ohr. oKkia uslja l(ts„; inv. S t, fi I M: k v 6, gl. ■1,42 do-t ,75 m.
7. Odi, anitore. oblika ustju A K. I amb. 2. keramika S t. mehka; barva: 7,5VH 7/4 roJnaln; primesi: /dr. ker.: uhr. oboda uslja 10 %; inv. šl. R S5; kv 5, gl. - 1.42 do -1.75 m.
S. Odi. anitore, oblika ustja A 'J, l.ainb. 2, keramika H I, mehka: barva: IIIYR H'l /elo bledo rjava, ohr. nbtrda uslja 211 "„, inv. šl. R I6S; kv. 6. tri -1,28 do-1,42 m.
0. Odi. amforc. Liblika uslja A I amb, 2. kerainik:i S I. mehka. barva / - 10YR s■3 aiclo bledo ijava,j - 7.5Yll 7/6 rdeče rumena: primesi: /dr. ker, fina; ohr. obodu ustji; 10%; inv, it RSK;kv. 5, -1.42 do-1,75 m.
|{t Odi, nmfore. oblika ustja A I amb. 2. kcniinika S i. mehka; barva 10YB	bela do /elo bledo rjava; ohr. oboda ustju 4i
%; inv, ii R 14K; k v, 6, jtl. S .42 do -1.75 m.
II.	Odi aiuforv, oblika uslja A Lamh. 2, keramika S t, mehka: barva: |0YR S/4 /elo bledo ijava; primesi: /ilr. ker, redka. ohr. oboda ustja 211 %; inv. Sr H 119; k v 6, gl, -1,42 do -1.75 m
12.	Odi. Luiiliire, oblika tislja A Lninh. 2, keramika S I, mehka; barvit / - 1 5Y S 1 bledu rumena, j - 7.5Vil 7/4 m/nairi; ohr. oboda ustja It) %; inv St. R it3; kv S. gl -1.42 do -1,75 ni
13.	t Kil. Unforc, oblika ustja A Lamb. 2. kemmika S I. mehka: liarva: / ■ illVIl 7/4 /elo bledo rjavn, n,j- ^YR 7/6 rdcie rumena; primesi: /dr. ker,, bele, line; olir. oboiia irslja JO*/™; inv šl Ii 117; k v, 6. gl. -1,42 do-1,75 m.
14.	t hit. Lunliire. oblika u-aja A V, I amh. ,1. kemmika S 1. mehka: barva: 7.5YR 7/4 mi.naln; ohr. ot>od:i uslja 20 %; inv. it. Iiv4; kv. f>. «1. -1.42 do-1,75 rti.
I 7fi
CAT« DCUE
Tabla IV
1. Odl. amlure, oblika listín A ■), Lamb. 2. keramika S I. meíika; barva IOYK x/5 zelo bledo gava: prirucsi M kcr,, redka; ohr o boda muja 25 %: inv. 31. kv. 5, gl. I,?* do-1,42 m
1. Odl, amforc, oblika ustja A id, verjeino i amb, 2, keramtka s |. luchka; barva: 7.5YK 7.4 mínala; nhr oboda uslja 40%; inv SI, lí 13<h lev tt, El -1.42 do -1,75 m.
3.	( mi ¡milbrc. oblika ustja A iti. verjeino t ewb, 2, kcrtunika s i. mchka; barva; IOYR 8/4-7/4 ¡cclu bledo rjava; ohr oboda uslja 211 %: inv. Si. k llJ7. gl.-1,15 do-1.41 m.
4.	Odl. amfurc, oblika ustja A 10, verjeino 1 amb. 2. keramika S I. mchka; harta: 2.5Y tí-13 bledo nnticnu: olir. oboda uslja 15 %; inv. §L II 159; kv. 6, «I. -1,42 do -1.75 ra,
5.	<>i!l ¡unibre. ohlika uslja A 10. Vcrjcliio Lamb. 2. keramika S I. mchka ;barv;i; 10¥R 8/4 zdb bledo ijavu: ohr oboda osljii 10%; inv.Si, If.K: kv,6,gl.-l,42 ih.-l.7iin,
(i. Odl, amfore, ohlika uslja A 11. vcijcom I itmh 2. keramika S 1. mchka; barva: 2.5 Y Kv'l, bledo ruriicna; ohr. oboda uslja II! inv. Si, R 102; kv, 6. |-l -1.42 do-1.75 m.
7. Odl- wiifori!, oblika uslja A 11, verjelim I amb, 2, keramika S 1. mchka; harva IOYK K 4-7/4 / el it bledo rjava; primesi: /di kcr. fina, red ka: olir. oboíln nsLja 25 %; inv it, 165; kv f>, ¡jl -1.42 do-1.75 in.
H. Odl imitare, ohlika uslja A 11, verjeinn Lamb 2, keramika S 1. inelika: bnxva: IOYR 7/4 /oto bledo rjava: L>hr. olvida uslja I 5 inv. SI, RISl; kv. 6, gl. -US do-1,42itl.
9.	Util, amforc, oblika uslja A M. verjetno l.,imh. 2, keramika S I. iiieltka: barva: 1 OYR S 4 Mío hieda rjavu. na povri.nu píast iiieSaua S llniin bclim pciküm; inv. Si. R 343; kv. 6, gl, -1,42 do-1,75 m,
10.	Odl. amforc, oblika usljj Al!, vctjetno l.amh. 2, keninuka S 1, mehka: barva: 7.5 YR 7/6rdcíe mi nona; primos; /dr. kor.; icdka; ohr oboda ustja l í %; inv. .51 k 37; kv. .1. g|. 1,45 do l lill 111
1 I. Odl amfore. oblika uslja A M, verj ciño Uutltfc 2. keramika S 1, mellka; barva; 2.5Y bel a; príQKsi; /t\r. kcr., IIiiü. njiika; nhr. oboda iiuju 25 %; inv. Si !4K: kv. 6, yl. -I.2K dn -1,42 tii
12. (xii ainforc, ivhllka Lisija A 12, vcíjclt» I ¡nnb. 2, kcmmíka S i. nu:hka; iwrva: 10yk n/4 zalo bledo ;il primesi: /dr. kar.; nlir. obodn uslja 25 v»; m\ si. r 1^7; kv. -1,42 do -1,75 ni.
S.l. Odl. amfofC, nblik^ uslja A 12. verjL'liio Lamb. 2. kt,'r:iiiiik¡i S i. niehka; btuva: IOYK 8/4-7/6 zelo bledo rjav.i do rumciia; (>lir. ti boda uslja ]S%: iiiv. it. K 1.17: kv, í>, jil -1.42 do-1,75 m.
14. Odl. LimlnrL'. nbtikji uslja A 12. vcrjdúQ l.atnh. 2. kcmmika >1 I. mdika; bnrv a 10YR s 4 /do bledo rjava; ohr. oboda usijn 45 %; inv. St, R 152; kv, 6. gl. -1.4Í dn -1,75 m.
Tabla 20
1,	Odl. ,loi i ore, oblíka uslja A 1J. vcrjciiw Lamb. 2, ker.imíka s I. hRlika; barv.i: ¡OYR s 4 /c!oblvxloijavo; ohr, oboda tisijo Hi",>; inv il II IK2; kv í.¡;l -1,2« do 1.42 m,
2,	< iill. anllore, oblikii o>tj,i A 13, vcrjeti» L¡iml> 2. kcntnuka n 1, niohkii; barva; 2.5Y S-l blüdo niracna; ohr. obmla uslja 20 V nlv. SI. R .175; kv. 6. gl -1.42 do -1.75 m.
J. I >ill. ainfore, oh I i ka luija A 1 í, vcrjclnu l -uní» 2, kcmmikn S I, mchka; barva: IOYK X 4 /tío hL-uto rjava; p^mcsl bola, lina; ohr óÍRHla uslja 3Ú %; inv. íi R 153: 6,gl. -1,42 do -1,7J ni.
4.	<1dl aniforc, oblikn o?il¡;i A 11, verjetno l amli 2, kiíi ;intik;i S 1, itichku;barva: 5YR 7 ü rdfícninicna;ohr,oboda tislga 15%; inv. Si. k 214; gl. -U5 do-1,43 ra.
5.	Odl amlolt, obbka uslja A 1,1, vcrjelnn I ainli 2, keramika S I. mutila; barva: SYli 7/6 rdeíc riniitiia: ohr. oboda uslja í5"u, inv. il. k 2IX: j;l. -1.35 do -1,43 ra.
í>. Odl aániocc, nblika uslja A 13, Vcrjctlio 1 ainb 2, k^niniik.i S 1. nidika; barva: t - lOYk ü a ¿cío bledo rjava. u. j - 7.5YR 7 o Itk'L't: mmuna; Ohr. olvida usli.i 20%; iüv í(, R 17(i; kv. (>, uk -I,2Í< do -1,42 ni
7, Odl. jrntorc. oHika uslja A 13, veijetno LitfAb 2. kcTamilu S I.
nichkai luirla; 7.5YR 7/6 tiIl-ll- rumena; ohr. ohotín uslja 20 V inv. si. R 190: tal. -1.35 do -1.43 m.
Odl. amlorc, nbbk.i uslja A II. verjel no Lamb, 2. kcramikji S 1, mchka; barvu; 10YR.81 ido bledo rjava; fniincai: /Jr kcr., redia, olir oboda iwlja 1(1 %; inv kl k 1 77; kv. 6, gj. -1.2K do -1,42 ra.
9, Odl. artifbrc, oblika uwtjo A 14,i, vcijtuio Lamb, 2, kcroínlka5 l. mchka; baña: 7 SYR Híí. riieíe nimeiw: olir. oboda uíijn 211 %: inv il R 161: kv, 6, gl, ! ,42 iln 1,75 m,
1(1 Odl anifoiv,ohllkaosij.i a 14a,verjeinoLimib.2.kerainikas i, mchka; barva: 7.5VR H/6 sdtvc rumena; olir. obiHia uslja 15 "lí; mv Si. fi 220. gl. -1,35 do-1,43 m.
11.	Odl. anilorií. nhlikiiiistjii A I4li. verjel no Lorah, 2, keramika 51 I. mchka; barvu: 2,5Y N 3 bledo Oimffiki: olir, abüdá uslja 211 %: inv it, S 257: kv, 7. gl. -1,42 dn-t.75 m.
12.	Odl. aTiitore, oblika ustjii A 14a. Verjcirtu l.Liiiib. 2, Vera mi ka S 1. m^iko: bíirvn: 2JY 8/3 bledo rumena: ohr oboda uslja 25 ",..; inv. St. lí 135: kv, 6. gl. 1,42 do -1(75 tu.
Tabla 21
1	Odl aiutore. oblika uslja A 14a, tarjetno Lamb. 2. keramika S !. mchka; borvn: 2.5Y S/i bledo nuncna; ohr. oboda uslja 15 "lí,; i av. SI. K 17 K; kv, 6. jjl. -1tfo -! ,42 m.
2	Odl ainfine, ublika uslja A l-la. verjemo Lamb. 2, kerunika S l, mehka; barva: KlYfí X.'4-7-4 /cío bledo rjava; nlir oboda uslja 15 %, inv. 51. 149; kv. 6, gl. -1,28 «lo -1,42 m.
i. (lili amfore, oblika uslja A I 4a, verjelnn l.amb. ?.. kcminika M I. uielika: barva: 2.5Y 8/3 bledo ntmeua: olir. oboda uslja 211 inv, it. R 34: kv. 3, gl, -1,45 do -1.60 ra.
4.	Odl. a infere, oblika uslju A 14a. verjetnn I amb. 2. keramika S 1. mchka; 1 larva: lt>YK X 4 /eki bledo rjava: otir. oboila uM|a 15 ".j; iav Jt. lí 241: kv. 5,gt- I.2X do 4,42 m.
5,	odl, amforc, oblika usiia A 14a. verjeino Lamb. 2, keramika S |. mchka; barva; niYlí x/4-7/4 ¿cío bledo rjnva; olir. oboda ustja 25 %; inv. St. lí 143: gl- ! -15 d» -1,4,1 ni
r> Odl, ainforc. oblika usija A 14a, vcrjnno Lamb. 2. keramika s |. mchka; barva: 10YR 8/4 zulú bledo ijava; ohr. nboda uslja 2t)™i,; inv. Sí. lí (38; ky. &,gJL -1,42 do-t,7Sm.
7. Ódl. aiutore. ohlika uslja A 14a, verjeino lamb. 2, keramika S I, ruelika: harva: IIIVH K/4 /elo bledo ijava; prime si; /dr. ker„ redka: olir. oboda uslja 20 inv Si R líl;kv.6.gk -1,42 do -l,7S m.
X. odl amforc, oblika uslja A Nb. verjeino l-orab. 2, keramika S I, mchka: barva; 5YR 7/6 rdccc rumctU; pfiuvcs bele. Une, redke, iui U$tu í.ig TCRIJ7, ohr.oboda uí^a 20 %; inv. St, 123; kv. 0, gl. -I.2K lío -1,42 ni; Stokin. Juidpovie I9S^ Í05, sí. 17; I.
'J. Odl. amforc, oblika uslja A 14b. veijetno l.aitlb. 2. kenunika S 1, indi ka: bawa: 2.5 Y 8/,i bledo rumena; na uslju pravnkolui /ig s IHipuliituua ^a bu su il n ni íikami: ohr. obcicJu uslja lt> "u: Inv. si 152; kv. o, gl. -t,28 do -1.42 oí
10.	odl amforc, oblika uslja A 14b. verjeino Lamb. 2, keramika S !, mchka; barva: 7 5YK 7/4 roí nata: olir. oboda uslja i 5 V inv. SL k 215: i^l, -1,35 do'1.4.1 m.
11.	odl. amforc, oblika unja A 14 b, Verjeino l.amb. 2. keramika S I. mchka: barva; 2.5Y X.3 hiedo mmena; ohr. iilhrda uslja 10 ",.; inv. Si. R 25X; kv. 7, yl -t.42 do 1.75 m.
12.	1 lili aiiilbre, ohlika uslja A 1 \ lerjetuo Lamb. 2, keramika S I. mchka; barva; 1IIYR S 1 /elo hiedo rjava; ohr oboda nsiju | 5 "„; inv. si. ii 240; kv. 7, pl -1,42 do -1.75 m
1J. Odl. antlore. oblika uslju \ í 5, verieluo I amb. 2. kerannika S l. mchka; barva: 1 OYR8/4 /elo bledo ijava; ohr. oboda uslja 20%; inv SI. R 158; kv. (i, -1,42 do -1,75 m.
Tabla 22
I OdL atnlbre, oblika uslja A 15, veritluo Lamb. 2. keramika S I. tnchka; barva; tllYK N 4-7:4 /cío bledo ijava; olir oboda ustpa 25 im. St k l'Jl; gl. -I.35 do -1,41 tn 2. Odl. amforc, oblika uitja A lo, keramika S I. mehka; barva:
1411
K \r*l (Xi
7,5 V K 7/6-6/6 rttcic rumftm; primesi: bela, lina, rvdka; ohr. oboda ustja i i %. inv. JL R 170. kv. (j. gl. -I .2 S do 1.42 m.
j, ( lil! ¡mi Ibre, ubli kii ustja A 17, kemnilkd S I. i uehka, barva: 10VR R/3-7/3 zcki bledo rjuva:ohr oboda usijn 20%: inv. a R li>5: kv. 5. gt.-l.42<te'-.l,75 m.
-i Odi. amfore. »Miku osija A 13, Dr. 6 B. keramika S I, melika; hurva: 7.5 YR 1 is rdeče rnmuro; ohr oboda uslja i i %: inv. i! K 205; -t.3? do -1.43 nj.
5, Gdl. anifore, obliku uslja A !X, l)r. j 6 II. keramika S 1. mehka; barva 5YR 7/B rdeče rumume ctlir. oboda ustja I i mv. št. K 20f>; i;!. -1,35 do -1.4.1 m.
b. i HI I anifore, obliki ii_slj;i A iS, Dr. 6 II. keramika S 1. mehka; barvni 7.5 YR 7/6-ii (i rdeče rumena; ntir oboda ustja 15 "... itn. Si (i 196; -1,35 do-1,43 m.
7, odi. umforc, oblika mi je A 19, Dr. <■ H, keramika S 1. mehka; barva; 7.5VR 8/4 ro&iata; ohr. oboda ustja 20 %; inv. St. R 365; kv, (t. nI. -1.42 do-1.75 m,
K, Odi. anifore. oblik« ustju A 50, keramika S I, mehka:
8/3 /vin bledo rjava; primesi; /dr, ker., redka: ohr,oboda nsija 15 %: inv. ii 151; kv. ii. gl, -1,28 do -1.42 m.
0 (lil I. ;im1 i ire, iibli kili i sija A 21, kera i nI k :i S 1, mehk u: barv i1: 2. i V S/3 h I odo m men*; ob r. oboda ustji 15 %: inv, St, (i 239: kv S. gi -1,2i! do -1.42 m.
III Odi. aniforc,oblika ustja A 22.ker.iiiul.uS I, mehka; barva: lil Vit S/4-7/4 /elo bledo rjav« ohr. oboda uslja 10 K; inv. Si.R238;kv, 5, gl. -1,2Kdo - t.42 in.
11.	Odi. ročaja nmfbre. keramika S I. mehka; barva: t(lY k K 4 zelo bledo rjava: primesi: bela, lina, redka; na ročaju /i;g LVSlCi inv. st 122: kv. 6, gl. -1,50 m. x 12.06 m. y 1.52 m; Stok in, Jcuipovie L9RS. 203, s I. t S.
12.	Odi. ročnia vrta, navadna keramiku t 3; i ii v. il. K 130: kv. 6, gl. -1.42 do-1.75 lil.
13.	ujl. ročaja. keramika podobni t" 4 ali S |. vdolbina na naia,sUStu ročaja; inv it. K Ift7; k v. ti, gt. t.42 di> -1,75 Jii
Tabla 23
t Odi. dna umfiire, oblika T)A I, keramika S I, nsehka : ban a; I0YR K/4 7.cli) bledo rjava: inv. šl. K 369; k v. f., gL -1.42 do - 1.75 111
2. t >4.31 dna umliire, oblika DA 2, keramik.! S I. n it liku; barva: 2,5 Y Sv; bela: inv. il It 36«; kv. 6, gl. -1,42 do 1,75 m.
.1. i >dl. dna anifore. oblika DA 3, keramika S I. ftlctlka; barva; 2.5Y K/3 bledo rumena, inv. gl. K 3(>7; kv. 6; gl. 1,42 db -1.75 m.
-I. Odi. dna am fore, obl ikn DA 4. kerami ka S I. mehka : barva l<)Y (i S/4 /iio bledo ijiiva; primesi: zilr ker., redka; ifiv Si H 364; k v 6. gl. -1.2 K do -1/42 m.
5. Odi. dna amfore, oblika DA 7. keramika s L mehka: barva ' -7.5YR S/4 ravnala. j - 5VK 7 X rdeče rumena: inv, îi, R 366: k v fc.gl. -1.42 do-1,75 m.
h. Od]. dna antforc. nbl ik a D A 9, kc ram ika S L, mcl ika: barv.t: 5YR 7/6 nleče rumena; in\' it. K 1i>3: k v. 0, y k l,2X do 1,42 m
7. Odi. dna aniforc, oblika DA in. keramika S t, mehka: b;irv.i. 7.5YR 7/fi rrioic rumena; inv. il K 1K5: g!, 1,35 du - L,43 m.
K. (Ml dnaainibre, oblika DA 0, keramika S I, melikii; baiMi. 7 5YR « ■ J roinala; in\ il R 370; k v. 6. s! -1.42 do -1,7": m.
9. Odi, pukrmu amlute, ubliku l'A I keramikii S 1. dUhka; biirva 7.5YR K/4-7 4 roinaiu; primesi; a!i ker., redka; nesimclii&n iiumh; ohr. uhoda untja I i ",.: inv SI. R Ï23; kv. 0, gj. -1.42 l!o -1,75 m.
III (Idi pokrovu ainfure. ubliLi l'A I. keramika S I. mehka: barva I0YR 7 4 /elo bledo rjuva: olir. oboda uslja 2(1 "«. inv. SL. R 96; kv. 5. (ti. -1,42 do-1.75 m.
11.	(Idi pokrovaamlLire. oblika l'A 2. keramiku S I. mehka; barva: 5Y s 1 bledo rumena: nesimetričen ¡.'urnh / eiiijn tiranskim uisonn: ohr. obixJâ uslja 10%: inv, ši. Ii 73. kv, 5. gl, -1.42 do -1.75 m.
12.	Odi. pokrovu anilore. oblika l'A 2, keramika S I, mehka; baiVu: 7.5 Y R 4 i o/nal a: nesinicInCcti ^iinib. ohr nln'ila iis(j;h 40 %: inv. ît. R 122: kv.ft.gl, -1,42 do -1.75 m.
13.	Od), fmkroviï aniforc, oblika l'A 2. keramika S I. mehko: barva: 5Y B/3 bledo rumena: iieMmelriCen guilib. VCrjclnu t enim atomskim vtisom; reliefen /link. iillr. oboiiu.IHljs Sil":.; IIIv šl. R 'J*: kv, 5.gl. -1,42 dO'1.75 m
14.	Odi. pokrova amlore, oblika PA .1. kerannka s i. mehka do trdil ; barva: IIIVR 8/3-R/4 /eln bleilii rjava; pri lučki; /ik. ker., srednja, velika, gosta; nesimetričen jamih z. dvema stranskima vtisoma: ohr nlHklu ustja 50%; inv il R ((Ï7; k v 4, g I -1,42 di> -1,75 m.
15 Odi. pihkniv,! amlbi e. »bliku PA 3, kerumiku S 1, mvtiku: barva: I(>YK K/4-7 4 /elo hledo ijav;i primesi rdr ker . redka: nesimetričen grnnb / enim rahlim stranskim vtisom; ohr. »Iioila ostja 2t) inv. St. R 235. k v. 5. gl, -1.2« do - i.4 2 m
Ki. Odi. pokmvu anilbre, oblika PA 1, kerumiku S I, nieiiku: barva: 5YR 7/B rdeče rumena: gumb verjetno gtadek: (4ir. Obodu Utaja 30 %: inv. ši. R 263: kv, 7, gl, ,42 do -1,75 m.
17. (>dl. pokrova ¡.rniioii'. oblika PA 3. kttaiitika S I. metika: barvii: Î.5Y 8/3 bleilo i Limfna: i^simcDifcn plinih s tremi tiranskimi Vtisi; (ilir. ohiwlji ustja 10 %: inv il. R 25(1: k v. 7, gl. -1.42 du 1.75 lil.
IS Odi. pukniva amlore, oh lika PA t, keramika S I, mehka; barva: K1YR K/3 /elo bledo rjava; primesi: zdr. ker, reilka; ohr. oboda Itstja 35 inv. st, R 130; k v, 6. gl. ¿iv42 .In -1,75 m,
19. Odi. pokrova unfon:, oblika PA 4. keramika S 1, mehka; barva 10 Y R 7'4 /elo bletkv rjava in 7.5 Y R 8/4 loinala: primesi: /dr ker., nesimetričen plinih; ohr. obndji ustja 50 %; inv. it, Ii 242; kv. 5, gl. -S,2« do -1,42 m.
211. i Idi. |H>kiovu aniforc, oblika l'A 4. keramika S 1, mehka: barva 10YR ¡S'4 /eln bledo rjava: pi unesi: /dr. ker., redka: nesimelrifen gumb ■. iremi stranskimi vi i ni: ohr. oboda ustji 35 "... inv št r 165; kv. A, gl. -1.42 do -1,75 m.
21.1 Ml. pokrova atnfore. olilika PA 4. Letumlk.i s I, mehka: barva: 7.5YR 7 j roinaui; nesimctrifica gumb / enim stranskim vtisom; ohf, oboda ustja 50%: inv. Ît, R 70; kv 5. gl, -1.42 do -.1,75 m.
22 t Idi. pokrovu aniliire. ohlika l'A 4, keramika S 1, mehka: barva: >Y 7:3 bledu ramena; nesimetričen gumb s strunskimi v lisi; ulit oboda uslja 50%; inv, St, R 213; gl. -1,35 do -1,43 m
23.	i kil. pokrova amfuru, oblika l'A I. keramika S I. mehka: barva; L0YK K-4 /elo bleiln rjava; nesinieiričen gumb / enim stranskim vtisom: olir. nlunla uslja H) %; inv. il. Kit b; kv. b. gl. 1,28 do -t .42 m,
24.	Odi. pokrovuanifore, oblika PA 4, keramiku S I, mehka, burva: 2.5Y 8/3 bledo rumina; primesi: /dr. ker., reilkti: nesiiuelričeti gum K s ¡tiranskimi vi i si: olir. oboda ustja (>0 %; inv. Si. R 42: k\: 3, gl, -1.45 do 1,60 nt.
2i ( >dl pokrova aniforc. oblika PA 4. keramika s I. mehka; liarva: 2,5 Y 8/2 Iv lu: nesimctriieo gumb, po^luxlnvan: ohr, uboila usija 511 %: inv. ii, R 75; kv. 5. ti. -1.42 di> -1.75 m.
Tahiti 24
1.	odi, pokrova amforc. oblika i1 a 4. keramika s i. mehka: barvo: 2.5Y K/2 tiela: nesliiielriCcu gumb: niir, oboda ustja 7(J inv. šl, K 226; gl -1,35 do -1,43 ni.
2.	Odi, pokrova anilnre, .ihlika PA 4. keramika S t. mehka; barva: 7.5 Y R 7/6 rdeče rantetla; nesiioctnèeii gumb; ohr, oboda uslja 70 inv. ït R 121: kv. 6, gl. -1,42 do -1,75 m
1 Odi. pokrova amlbre, ohlika PA 4. keramika S I. melika: kina: I0YR 7-4 /elo bledo rjava: iiesiineli iveri gumb. na njem Irije stranski vtisi; ohr. oboda usljji 15 ''û: inv. St. I MM. kv. (i. gl. -1,42 do-1,75 m.
4.	Pokrov anifore. oblika PA 4. keramika s I. trda: barva; I0YR K/ .1 /elo bledo rjava in 5 Y It 7:'(, rdeče mili ena: guilib tiesinielričen, / en ¡m tiranskim vtisom: ntir. obinla ustja 100 %; inv. Si. Ii 99; kv, 5. gl. 1.42 do -1.75 m.
5.	Pokrov aniline, oblika PA 4. keramika S 1, melika: barva, 2.5Y K'3 Iiledn rumena; mi gumbu sinje stranski vtisi; "lu. oboda ust tu 100%; inv. St, R IIX); kv, 5. gl. 1.42 do-1,75 m.
0.	pokrovu aniline, oblika l'A 4, keramika S 1, mehka: barva:
1411
I0YR K'3 /du bledo rjava: nesirneinèeinmiub s sinmskitii viisom: ohi L>Kuiib ustja SO %: i m St. K 211); gl. 4,35 do -1,4 3 n|
7. t )dl pokrova aniline oblika f'A 4, keramika S 1, mehka: barva: 5 Y II 7 6 rdeče ruinent: nesimetričen glllllb: oboda ustja
20 %: ûiv. si. R 244 : kv. 5. al. -1.2» do -1.42 m.
H. Odl. pokrova amfore, oblika l'A 4. keratni ko S 1. nrehku, barvo: 7.5VR K 4-7/4 roAtiota: primesi; /dr. ker, nxtka: olir. oboda ustja 40%; inv -i«, k 3tH): gl, -1,35 do -1,4.1 m <>dl. pokrova amfurc, oblika l'A 4, keramika s |, mehka; barva: luyk k t zel il bledo rj.r. .l; primesi: /dr. ker.; o hi oboda usljn "(I %: in v il ti 3<î; kv .3, tfl, -1,45 iln -1 m
lil. i Idi pokrova atnfore, oblika PA .4, keramika S 1, mehka; barva: 7.5 Y R 1-6rdeči rumena; primesi: /dr. ker. bela; dir. oboda ušli a 2(1 j ti i St. IÏ 95; k v. 11. -1.42 do -1,75 m.
It Odi. pokrovu anilore, oblika PA 4. keramika S 1, m olika ; barva: 2.5 V 8/3 bledo rumena; ohr. oboda usija 30 K: inv. si. II l>4. kv. 5.el. -1,42 do -¡,7? m.
12. t Ml pokrova ¡miline, oblika PA 4. k ei at m k a S 1. mehka: bana 2.5Y s t bledo turnena;ohr, oboda ustja 4i> %: inv Si R 93: kv 5.gl, -1,42 do -1,75 m.
i ! odi pokrovunmtorc, obliko PA 4. keramika S 1. uda: barva: -i V 7."I bledo mineiia ¡ti 5Y 5/3 olivno siva: primesi: lemna, redka: ohr oboda "slin 30"■■: Inv Si. It -Iti; kv 3. gl,. I,Ji do 1.60 ni
14,	Odi. pok jlova am lunj, oblika PA 2-4, kerai nika S I, t neh ka : barv a. |0YR S/4 zelo bledo rjava: nesnueiričen gumb a ireini sirauskiiui vtisi: inv. il H 41 : kv 3,gl. -1.45 do -1,60 m.
1 S. Odi pokrovu am Tore, oblika PA 2-4. keramika S 1, nKlik.i, barva: I0YR V -i zelo bledo rjava: nesimetričen yiimb; inv, Si. k 91 ; k v. S, g|. -1,42 do -1,75 m
16.	Odi. pokrovu amfbrc, oblika PA 6. keramika S I, mehka: burva: I (IV It 8/3 ¡reki hledo rjava; stranski vlisi na gainhn: i/delava na lončarskem vrelcu j: olir. oboda nslja 40 nlv. il. It Ihti: kv. 6, gl. -I.J2 do -1,75 m
17.	Odi, fH rov a amliire .oblika IV\6, ketiniikaS S,i ne h ka : barva : z - 5Y s .1 bledo rumena in 7. 5 VR 7/4 roïnaia; nesimetričen gumb / enim slnmskim vi: som; i/delava nH Lončarskem vrelerui; olir. oboda iifflja 100%: inv. Si. ft 243, kv. i, ¡>1, -l.2Kdo -1.42 m,
15,	Odi pokrovu am Tore, oblika PA 6, keramika S I, mehka; barva; 7.5YR 7.'l) rdeče,rumena, verjetno nesimetričen gumb; izdelava na lončarjleni v retenu; ohr. oboda ustja 30%; inv. ir k L>7; k v. >, gl. -1.42 do -1,75 m.
I 9 ( Wl. |K>kiova ainlure, oblika PA 6. keramiku S 1, inelika: barva: 2.5 Y s 2 Ivla; nesitnelriCen^utnb / l'hîiti tqhlim strunskim vtisom; i/delava lia Ion barskem vteleiueolir. obodi uslp fil) %; inv, il. It 234, kv. S, pl. I.2S do -1,42 m.
2I> Odi. pokrova ainlore, oblika I'A 6, keramika S I. mehka: barva: 2.5Y S .l bledo rumena: iih mirnim Mrnn^ki vtisi, iulelavii na lončarskem vretenu: ohr. nhoiLi ustja 35 %; inv. Al It 157; kv. 0, gl. -1.42 do 1.75 m
71 Pokrov a m fore, oblika PA n, keramika s I. meh&a: barva: 2 šy 8/2 bela, dve bcbukllni; izdelava s kil tu poni. Ohr. oboda ustja I tli) %: inv. št. IK7:kv, b.gL -1.42 do-1.75 m. Odi pok rov n amlori, oblika PA K, kentmik« S I. mehko; bars.i 7.5 Y k s 1-7 4 roi nalj, ixbokEina;ni vrhu gumba rareza; i/delnva s kalupom; olir oboda osijtt Kit '■,.: ¡nv ïi It 251 ; kv 7, gl. -1.42 do-1,75 m.
Pokrov arnlore, oblikn PA S. keramika S I, mehka; barva 7.ÏYH S 4 minuta; primesi: /dr ker., reilk.i, ¡>iunboni in reliefni /itak. i /de lava s kalupom: ohr. oboda nsljii IfH) inv Si. k 227: g]. -1.35 do-1,43 m.
24.	Odi pokrovii iimlnre, obli kil l'A K. keramika S I. tnellka: ban ¡i 2.5 Y K i bledo rumena: na dnu od lis lesene plo&ïe; i/dehtva s polovičnim ka hipom; ohnmjcn je rob med dvema iMlisoma kalupa, ki se/e Ludi na um lib; olir oNida nstja 511 inv. Si R 225: g!. -1.35 do -1,43 m.
25.	Odi pokrova amfore, oblika PA S, keramika S I, mehka: bana lUYk S 3 /(.In bledo rjava: na dnuodbs lesene ploiic /gornja površina narejena / dvema ndlisonw pqloivifiitga kalup,i. ki ju k a/l' ¡irebeniek: nn vrlin tminba /are/a: olir oImhI:i ustja sli ",>: inv. il. It 252: kv. 7. gl. ■ 1.42 do -1.75 m.
C ATA 100111:
20. Odi. pokrovu amtirno, oblika PA n. keramika S I. mehka: barva: 5YR 7/6 rdcic nimctia; primesi: /dr. ker., iedka; mi |X"vršini /eto Eiri bel pesek: i/delav.i s kalupom: ohr. ohoda uslj.i 711 L'!>. inv. il. IHÎ: kv f>. «L -1,42 do -t.75 m.
l/kop A. I reženj tgl. -I.2K div -1.42 m) in 2. reženj (gl. -1,43 do -1,75 m), večinoma plast 5. pomembnejše
gradivo brez risb na tablah:
Odlomek oljenke, keramika sCniini prema/oni: kv. 7, gl. 1,43 do 1.75,
Pokrovčka za amlore, izrezana t/ s len velikih po.sod, oblika PA
I Cl: keramika S I: premer K eni: 2 kosa.
Kroglaste prevrtane uleii; keramiko; kosov; <1 4S.
letiule. vti kosov.
Iinbreksi. voÈ kosov.
i jI i na i t omel. vel i ko kosov.
I/.KOP A, 3. reženj (gl. -1,75 do 10 ni); večinoma plast 4
r,Mi 25
1.	Hrooasta i^la; il 13.3 em; inv. št. ^J4î: k v 7; Siokin, Josipov i i I^SS. 2(KI ss. si. |i.,
2.	Bronast obesek v obliki Člov eške noge. vre/an okras in luknjica za obcSanje; v. 3,bern: inv Ji. I8H7; k v. fi, gl. 1,7fs m, v 11,34 m, y 3,t J m; Stokin. Josipovlt i wn. 2(M. si. |(n
3.	Nesklenjen obroček iz brona.sle pločevine, na enem koneu lulnjicii:pr. I.Ketn: mv.iT, 1KX1:kv 5,gl. -1,83 m,x lfi,7(im, y I .(>7 m; Stok in, losi po vie l'JUS, 205. si. 17: 1
4.	Bronast obroèek s preseyajoiitni kouei: pr. 1.4 eni; iov. il. IKK2: k v 5, ¡il -],87 m. x 14, JO m, y 1 .^5 m: Stotin. Josipovič-ll>tt«. 205, st. 17: H.
5 Odi. keramike s črnim premazom P 7. ¡irska rdeče figuralna; mehka, / ma/asto površino; gladek prelniu; primesi ni: barva rdeCkasi0iumeiui.(7.5YR 7/fi); prema/. Om, kIo tni. sijajen, dobro ohranjen, lia zunanji in rtotmnji steni: inv, Si. 1 >12255).
0. t Idi. sklede. keraHiikil S čniilll prema/om P I2ti; ohr. oboda uslja 7.5 "v>: mv. ŠI II St. V/ Stok in 1993, t. 3,
7. Odi sklede, oblika More! 2M3 3r.54, i onsp g, I ; fina keramika; mehka, t el-ulkn in / mii/asio površino; prelom gladek, primesi; bele, redke, velike okoli 11,3 nun barva rdoikMo njmeflP(7.5YR 7 it): prema/ svetlo rdečkasio rjav15^'lt ird, uelileičeč, slabo ohranjen, na zunanji m noiraiii steni: ohr, obzida ušivi 5 %', inv, ši. R I tO: kv. ti; Slokm l'H.l. 3.
5.	Oljenka, oblika sevemoltalska lombardijska. keramika s črnini premazom T1 2; delana na lončarsko kolo: od loi nI lena irakast ročaj in nosek: inv. Si, 1B79; kv.fr,gl. - I.H4 m. \ I3.4bm,y 1.34 ni; verjel m i p I asi Stokin, Josipovii 203. st. tS.
9. (XII dna, keramika s črnim prema/oni P 17; ohr. oboda dna 411 %: inv. it. 22.
Iti. Od I. ilna. keramika! Cmittl praiiaioOi P ]2a;ohr. oboda di o 11 It I inv. šl. it4.
II tijl. dna. i lav ad na kera i ni kn C 1 3 ; ohr. oboda dna 100 %; il iv. i I. R 40(i L kv. 5.
13. 110 ski ede. navad na keramika C 1 : šesl ti i su je i li h kouee n tnč il i h krogcev: i>lu oboda dna si) "..; inv. ir Kis; kv. f.. ¡¡i.. i m, x L3,É0 m. y 1.56 m. Stokin 1993. i. 3:2.
13.	(Ml. loma, navitdna keramiku t." 14; vodoravni žlebovi: ohr. oboda ustja 35 i; inv.ïi R 229; profil, gl- -2,11 m. * - 12 do 12.20 m. y ; -0.30 do 0.40 m.
14.	(idl. lonca, navadna keramiku poéabna t 13: globoki vlisi; ohr. oboda usija 15 %: inv Si. R 23(1; profil, gl. -2,11 m, \ 12 do 12,2n lil, y -0,30 do 0,40 in.
15.	Odi. vrča, navadna keramika C -i; mv. Si. It 37i> h; kv. (i.
1411
K jitai <h
itihlu 26
1.	(Kil amfore,ohlikaustja A3,grikn-italsko,keramikaS I, mchbji: barva; 10VK B/4 Klo L'k'Jo rjava: primesi: /dr. ker. srednja, velika. gosta. uhr. oboda uslja 20%: i(iy. 51 K 114, k\. (v
2.	Odi.utnfore, oblika ustja A 3, grSlto-iiakka.keraiTtikj S1, mehka; barva: ldYK k'4-7'4 zelo bledo rjava: primesi: /Jr, ker., fina. srednjo, gostu; obr. obtida uslja !0 %; inv. ŠI. It 11); k v, 7,
3 (>¿11. amfere. oblika ustju A i. verjel no jgrSko-ital.ška. keramiko S t. trda; barva1 y, n 7,JYR 7:4-7'6 rožna Ni dordeče rumena, j ■ ?YR (i svetlo rdeči rjava Jo rdcic rumena: primesi /Jr. kur., bele, velik«, srednje redke: »hi oboda ustja 1 5 %; inv, Al. R I! 3; kv. 7.
4. Odi. umiorc. oblika ustja A 7, Lamb. 2, keramika S 1, mehka: barva: KIVK 7/4-6.*) zelo blede rjava do svello rumeno rjava; obr. oboda uNija IS inv, it. K 113; kv, i. O JI. amfore. oblika ustja A 7. Lamb. 1!. kemuuku S I. mehka: barva: |uYR 8/3-8/4 /elo bledo rjava; primesi: Atr, kot. lina, attdnja, Velika. gosta. ohr. obod.l uslja 2(1 "i: inv. it. R ll0;kv. 7.
6.	Odi. amfore, oblika ustja A 7, Lamb. 2, keramiku S I. mehka: barva: 5Y k.'2 bela; oltr obt*la astja 20 %; irn Si, K 109: k v. 7.
7.	Odi. amfore, oblika ustja A 9, Lamb. 2. keramika S |. mehko; barva; z - 2. i V H/3 bledo rumena. ti, j - 7.5 Y K Si minula; primesi: Mir. ker., srednja, velika, ¡joita; ohr. oboda ustja 21) %: inv ii U 115; kv. 6,
K llteZ /a statve. nuvadna keramiku C I, dve luknjici; inv. si. 220S; kv. 6,gl. -1,95 m, x 13.41 m, y i ,1)2 m
■> Odi. dna amfore, oblika DA II. keramika <1 I, mehka; barva: 7.5VIŠ rdtčt romctia: primesi: /tir. ker,, tlim. yosia: inv. št, R 377; kv, b.
10. Plihos; udi. ustja: i/delava na vrctcinu; sestaja keramike drobno/raain; trda; primesi: ap., J. m., or,; površina ilabo ohranjena; barva: / - rdeča, n - rjava, j - rjava temno siva: pr. 4 7.t) cm: inv. št, Ati/24: k v. (>,
M Konce: odi. ustja, faselirano; i/delava proshiniiiiu; sestava keramike drobnoonar.i; mehka: primesi: ap., d. m., ni1: povriina ^lajena; barva: / - rdeča, n -siva.j - lenimi siva; pr. 27,5 Cm; inv. it. A<V2 1; kv. fi.
TaifJa 27
1.	Pilhos, mil, ustja; i/Jelava prostoročna: sestava keramike grobo/maia: uda; primesi: ap.. ti. m., or; površinaglaicna:barva: /. [1 - rjava, j - črna: pr. 37.0 em. i a V. št. A <>411, kv i>
2.	OJ1. uslja; i/Jelava prostoročna: sestava keramike grobo/lllilla: :rda; primesi up.. J. m,, or.. povriinaglajena; barva; / - siva. :i -bledo rjiiva, j - svetlo rjava ■ temno siva rjava; J 7.1 cm; 5 7,9 eni, inv, št. Afi'M: kv. <>.
.1 odi. ustja; izdclnvn prosiornčna; scsmva keramike grobozrnatp; lrila: primesi: ap , J m., or: površina glajena; barva: i, n - bledo rjava, j - lenim? rj.iva temno siva; J. trm; i. 7,2 em; inv ši. A.V (4; k v. j.
4. Odi uslja; izdelava prostoročna; sestava keramike gnibo^mnta; mla; primesi: ap,, d m., or.; pqvTiinaglajcna; b:irva: /, r - temini siva. j - Lomno rjava; d. 5,2 oftl: 5. .V em; in v. il, Afv'35; kv, (>.
5	t Idi. ustja; i/dela v a prostoročna, Kestova k enimi ke g robo/mata. I rti a; primejji ap.. d. nt., or.: površina neoiinnijL'ria: barvit: n -bledti rjava, j - rdcea ! leni no siva: d. S. 7 eni: š, f»,f> cm; iiiv. št. AJ/49. k v. 5.
6	Odi. Lislja; l/ileiavn prustomi im: sestiivll keramike Jmlniti/mala, mehka, primesi: ap.. J. m.. t>r.: površina ¡tlajcnn; barva; t - bledo rjava, n temno siva. j - rdeča lemnu siva rdeča; d. eni: š. 4.K eni; niv.šl. A5/10; k v. 5.
7. (idl. tistja - fasetimno: izdelava prostoročna; ¡sestavu keramike drubno/niala, mehka: primesi; ap.. J, in., or.; povriina dajena. barva: f - siva, a -1 Ječa. i - umno biva rjava; pr. 25,7 cm; inv. il. Ap'2,
K. t Idi. n sija, i ¿delava prostoročna: sestava keramike drobno/mata:
InJa; primesi: Lip., d. in., or.; povrtihAglajena; barva; 7, ti- temno siva, j - črna; pr. 211,11 cm; i »v. a. Aii/22: k v. (i,
J. Odi- vnLtu: t/ilelava p rosi u ročna; sestava keramike .'eJo (rrobojrmala:lnla: primesi: ap..d. m,, or,; površina slabo ohranjena: hlajena: barva: / siva. n l<k\io rjava, j - temno siva: pr. 11,0 em. inv, il. A?51. kv. 5.
in Od! ustja: izdelava prostoročno: sestava keramike drobnoznuua; mehka: primesi: ap,, ti- m,, or,; povriina glujena: barva: / - svetlo rjava, n - rjava, j - rdeča ■' črna; pr. 24.fl eni; inv. .il A.Svlš; k v i
11.	Odi iislja; i/delava prostoročna; sestava kemmike drobnujfnraia; trda: primesi: ap , J. m„ or ; povriina j[lajent; barva; / - siva, n -temno siva, j ■ ema: pr, 29,5 tu: inv. it, ASaffl, pri kv, 5.
12.	Lonec; odi ustja; i/de lava prostoročna: sestavu keramike grofcozrtiata; Irila; ap.. d. m., or: povriina glajoia; barva: /. h rjava, j - lemnoijava ■' lemnosiva ■ lemno rjava: pr. 27.0eni; inv. St. Afi 34; k v, 0.
13.	fUi. ustja, izdelava prostoročna; seslaVH keramike zelo grobo-zmuta; trdn; primesi; ap, J. m., or; poviima ¿1 nje na: barva: v -rjav a, n - bledo rjava, j - svetlo rjava I temno siva t rjava; J. 6,7 env. i, 5,11 cm; inv. si, AW4t; kv. f>.
14 Odi. uslja; mlelava prostoročna; suslava keramike yrobo/mara; lrj;i; primesi: a p , d. in., or.; površina glajena; barvo: i, ti - temno siva; j črna; ti. 5,2 eni: i. 4,7 eni; Inv. ŠI. A54K; k v. 5.
15. (XII. usljn; i/tklava prosloručnii; sestava keram i ke fi noraiuUn: trda; primesi: J. m., or; površina ¡¡lajena; barva: t - rdeča, n siva, j temno siva s rdeča; J. 2,lJ cm; š. 2.S eni: inv, SI, A 5»'I: pri kv, J.
I<> Odi ustja; izdelava prositiročna; sestavu keramike ^robo/mala: trda; primesi: ap., d. m., or.: površina ^lajena; barva: n temno siva; j - črna: ti. 7.i CtJl! S. 3,0 em; inv. SI. /VO/27; k v. (v
17. Ddi, ustju, i/JelavLi prostoročna;sestuva keramike drobno/mala; mehka; primesi; ap.. d. m . or: površina glajcna; barva: /. n bledo rjava, j - temno rjava rdeCa .'temno rjava. d. 4,(1 em; Š. 4,0 eni: inv, il. AW3i>: kv. 0.
IS. Odi uslja; i/de lava prostoročna; sestava keramike i;robo/rnala; trda; primesi: ap . d m., or: površina glajcna; barva: a, n - temno siva, j - črna; J. 4,« em; i 2,8 cm; inv it. A5/.50; k v. S.
19. Odi. ustja; izdelava prostoročna; sCstuva keramike tinoznmU; Srda; primesi" ti m . or.; povriina ¡rlajena. barva: / Kletlo rjava, n -svello rjava, j rdeča :lemno siva 1 rtkča; d. 4,7 em; i. 1,6 em; inv, St. A J/34: kv. S.
211 t Idi us 11 a: i/dela va prt rsloročnu; sestava kera m i k e drobni >/ n tala; trda: primesi up.. J. m., or.; po višina slabo ohranjena; hlajena: barva: n - siva.j - temno siva; J i,(i cm: š, 3,8 em: inv št. \5/ 45; kv, 5.
21.	(>df usljn; i/deltiva prtistoidčiia; :Histava kentmike tlnobnamiaia: melika; primesi: ap., J. m., or; povriina glajeno; barva: / - svetlo rjav. j - rdeča ■ *|va rdofits d, 2,'J em; š. ^.k cm; inv, št. AJ/J3; kv. .s.
22.	Odi. tistja: i/dela v a prostoročna; sestava keramike drobil u/m a ta: me lik a; primesi: ap., J. m., or.: površina glajcna; barva: /, n
temno siva, j - ima; d, 4,7 em; i M em; in v ši a i/46; k v s.
23 Od! nsljti; i/delava prostoročna; sestava keramike ¡probo/mata; mehka: primesi: ap.. d. m., or.: površina neohramena: barva [ -svetlo rjava lemno rjava svetlo rjavn; J 3,9em;š 3.2 em: inv il. ASa"i: pri kv. 5.
Tahiti 2fi
1	Odi, ustja: Izdelava proslorotna; sestav a keramike erolvi/niLttn: trda, primesi: ap., ti. m., or..površina eiaiena, tsirv.i /„ n,j» lemno siva: J 3,5 till; š. 4.4 ¿m: inv. il. Afi/lH; kv. (j.
2	Oill ustja: izdelava prostoročna; sesiava keramike zelo grobo/mata; mehka: primesi: apt, d. m., or.; povriina glajenti: barva: z_rt-nleča. i - rjava i emtio sivo rjava: d, 4.0 em: š, cm; ini št, AIV32; k v. fi.
3. Odi, usiju; i /delava pu.^ti iročtta. sestava keramike diobno/rnata; mehka; primesi: ji p.. d. m , or ; površina ^lajeiui; harva: Ž - bledu rjava, il - siva. \ lunino siva; d. 3,1 em; š. 1,! em; inv. št. A5/44; k v. S.
1411
('*TA1 fid i
j. (Ml. ustja; i/delaviL prostori. >čnn; seslava keramike Jri>bno/rnnta; trda: pntnosi: ap., ii. m., or. j j»vrjirtt £lajena; barva. z, 11 - bledo rjava, j - etna. d 6,2 cm; š -J.fi elm; im. št. Ait-»; k v. is. ~v t idl ustja; i/delma prusloroina; veslava keramike drobno/mHln; tii1.il primesi: ;ip.. d. m., lir.; |iovriina yL.tjctm. btiria, /. n - ijiva, i - terrain siva; <1 4,0cri; i. 4,9 cm; ini, St. A 5 ■47; k v. S, <». t}dt. uslja: i /dela va prostoročna: sesl a va keramike /jClu y robu/mata; mehka; primesi: op,.& to.. or,: površina	bum: /, n -Ulcdo rjava, i - siva; a 4.9 tin: ,š. 6.0 cm; ntv. St, A (>/,'( I, k v. 6. 7, < Idi ustja; i/dclavn prostoročna: sestava keramike drobno/mata: mehka; primesi: up,, d, n>., or: povtitna utajena; barva: / - bledo rjava, j - svetlo ijava t čma t rdeča: d- 3,9 «n: s. i „i cm; inv, it, A5a/I5; pri k v. 5. X. (Ml, ustju; izdelava prostoročna; sesiava keramike drohiKvmnla; mehka; primesi: ap., d in . nr.; površina filajentt; bnrvn: z - svetlo rjava, n ■ bledo rjava, j -siva; d. 2,2 cm; š, 5,2 em; i in, št. Ai'43; k v. S.
t Idi. ustja: i/Jelava prostoročna: seslava keramike drobno/mata: mehka; primesi: m,,or.; površina .el a jena: barva: t - rdeča, n - bledo rjava, j - temno siva/ rdeča: d. 4.5 tin: S. 4.5 tin: inv. si. AŠ/26; kv. 5.
10. Odl. uslja: frdclttvii prostoročna; sestma keramike drobno7mata; nielika: primesi: ap,.d, in., or.: povrSina ¡Jajčna: barva: /- rdeča, j ■ črna; d. S.K cm, i. 5,1 tin; inv. St. A6'42: kv, ii, II (Idi. ustja; i/delava pnwtofoinft: seslava keramiku drubno/maia; irtla; pritnesi: ap., d. m„ or,; površina jdajena; harvn; /., n - bledo rjava, j ■ tunino siva. d. 5,3 lih; k. 6,6 trn; nv št A 6/1 K; k v. 6, 12. t Idi. usija; izdelava prusmručna; sestava keramiki: /elo (trobo-jrniaia; mehka; primesi: ap . d. m., or,; povrtirot Hlajena; barva: ■/ - bledu rjava, n - siv«, j - siva/bledo rjava: okras: prilepljeno koLanjaslo rebro. d. (t,2 cm; š. 5.7 tin: inv. £l. A5 !5; kv. š. 13 t lili. ustja: i/delava pruitorofna: seslava keramike tlrohiio/niata; mehka: primeri: ap.. d. 111., tir., površina hlajena, oslenje predrlo; barva: /. ir.j - Itrnno sivi; d, 4.6 cm, fi. 43 tin: irtv. i L. A6 I t; k v. (> H t lili. ii^tja: izdelava prosioročaa; «slava kjemmikedrofiDoznioi.i: nielika; priinoi: up. d m , ur : površina slabo ohranjena: glajcna;
barvni / ■ rja\ a. n - temno siva, i - temno m» a; d. 5.1 tin: J. (>,2 cm; inv. St. A6/39; kv, 6, 15. (lili. n sli h: i/dutava pmsluroCna; >estnva keramike li ni i/nniLa; Irda; primesi: tt. m , or.; povrjirui glajetin; bnrvn; s, n - leintio siva. i -svettd rjava lemno šivu svetjo tjavj; pf, 21.(luu; nn, št, A5a 12: pri k v, S,
I r>. Odi. ustja: i/deta va prostoročna; ses lava kMmt iko dmhnoz mola: uda; primesi: ap., d, iti.. of.; pmršina yhijeiia. Kiti a; /. n - bledo rjava, j ima; pr. 2(>,ll tin; ins. it. A5:i/10: pri k v. 1 7. t lili. »M|a: i/de lav n proitorotna; seslnvii keramike /eln ^rutm-znuita; trdn; primesi: ap.. d. m.: povriiittt gltijena; bnrva: /, n ■ svetlo rjava,J - rdeča; d. [4.2 tin, .š. 5,K tm; inv, št. AS/32; kv. 5. IK (ti!J. iiiflja; izdelava prosluvoena, sestava kemmike /eln ¡;roUi/niatrr; mehkir,primesi: .Lp..d m..tir,; pavriina ttlnjerut: barva; /, n - Itledo rjava, j - temno d, 7.2 trn. š, t,5 tin: inv. SI, A 5 13; k v, 5. I" Odi. iisi|;l, i/de lav; i prpsiomCiia; scsijvu kenmike finonnatn; lllelika; primesi: d, m., or., površina l>1 njena; har^ j: v siva, n uvellorjava, i ■ svitjp rjava itinno siva: (j, 4.fi eni: š. 4.,i eni: inv. il. A 5 52; kv. 5.
2tl, I Ml. ustja; i /de lava prusliiroeiia; sesuiva keramike ^rulvi/i luna: Irda; primesi: ap . d. m„ ur : površina hlajena;bsirv.i / - rjava, ti -temno ijava. j ■ temno rjava le nam siva; d, 5,2 cm; S. 5.4 t m. inv. il. Ali 1'; kv t>
21	Skodelica; odi. bstjia:; iideiava prosloroimi; se slav a keramike tinozniiita: primesi: d, m„ or; površina polirana; barva: /. n -lemno siva, j- £ma: pi etu. iin , št, A5 U. ki 5
22	SkiKlelicu; mil. »si¡o: i/tlelav a prostoroAu: sestava keramike linozmata: primesi , ap..d. m., of,: površina (¡lajena. barva: /. H. j ■ temno siva; pi. 9.0 lih. iiiv. SI. A(i'25: kv. ft,
2.1, Skodeliea; odi. uslja; izdelava prosLoroina: seslava keramike dnibon/mala: trda: priiltCSi J. m„ or.; površina gliijelU; barva: / -temno siia, n siv a, j ■ rdeča Leiiuio sil a; pr. 1(1,0 cm; inv. Si. Aiv',17; kv h.
24. Skoitela,mil ustja; imklšia prustoručlili; StSlioa ketaitlikedrob■
no/riata: trda: primeri: ap., d m„ or; pi>vršina poli rana; bana: x, n, j - temno siva. d. (O tm. š. 6. i citi; inv. M. A 6/43; k v. (\ .'n Odi. oulcjija hikoiričnc posode; izdelava prosloručiia; sestava keramike drobnozmntn; trdil; primesi ap,, si. in,, tir; površina glajena: barva: / . n - temno siva. j - čma:d. 7,1 cm: 83cm; inv. it A(v'47: ki: (>.
26.	t Vil. Listja: izdelava tjrosunočiia; sestava keramike drobno/mata: trda: primesi: ap., d m., or,; površina glajcna; barvf: / - ioiiiiili siva. ii - čnli. j - trna: d. 4.9 tm; i. 4,f> tm: inv, Si. A6/2S; ki. 6.
27.	Odi. uslja; fadeliLVa prostoročna: sestavil keramike drobno/mata: trdn: primesi: ap.. d in., or.: pm i-sina slabil ohranjena; gtajena; harv a: /, li - bledu rjava, j - temno siva; d .t.K cm: š 4.0Cnl, lav, SI, Ai/lO. k v. 6.
Ihhlu 29
I SkiiLkiiea: izdelava prostoročna; sestava keramike driibno/m;ila: trila; primesi: ap.. d. m., or,; površina gjajena; b,irva: / - temno siva, H - rjava; pr. 5.6 tm: v. 7.2 cm; inv, itt. AA1,
2. Odi. irslja /deloilt lOčilja. i/delava pmslornena: se.slava keramike drobno^rnatn; mehka; primesi: a p., d. m., or,; površina slabo ohranjena: tiarva. f. IIx bledo rjava, i - rdeča I črna. d. 3.0 cm: š.
4.[>em;	inv, šE A52I; k v. 5.
1. Skodeliea; i>dl osienju: i/Llelava prostoročna; seslava keramike drobno/ntata: irda;primcst:»p„d. m„or.; povriina jilaicna: barva: Z, ii - bledu rjava, j leinno.siva: okras: poševne kanelnre; d. 6.2 em; i. 5,1 cm; inv. it. A6.44: k v. 6,
4.	t Jdl. ostenja / dvok rakun ročajem; i/delava pmskiročna; sestava keramike drobilo/mata. trda: primesi: ap.. d. m., or.; povntina hlajena; barva: i - lemno siva, j ■ rjava ■ temno siva; d. 7.0 cm: š. 5,2 cm; iiiv št. A6/49; kv. h.
5,	I 011«: odi. ustja: i/delavaproslorOOila; Sestavi keramike drobno-/malLL. Irila: primesi: ap..d. in., or.;. pOVTfinu claiena: barva: / -siva, n-temno siva. j- črna: pr. li^Oeiniinv št. A5« ll:f>riki 5.
o. 1 atviea; mil. ustju: i/detava prosloročna; seslavakerafnike drobno* /i nam; trda; prime*: a¡>.. d, m., oi.: ršma ¡>lajena; barva: u bledo rjava, j - neCa temno siva rdeča; pr. 22.11 cm; inv št A(vl2; kv. 6
7 I alviea; mil osija; i/delava prosKiroOna; seslava keramike drobno-i-rit.il,!: Irda; primesi: ap., d m., or.; površina glajena; barva: / rjavil, n - bledu rjava, j - temno rjava lomno siva: okras: poševne kane! ure: pr. 22.5 em; inv. Si A5al6; pri k v J.
S. 1.alviea. odi. uslja; i/delava prustoročntt; sestava keramikedrobno-/mata; melik.i: ¡irimesi. ap.. d tn,, k., or.; povriina /clo slabo oliranieuii: tvirva: / rdeča, n rjava, j lemno rjava; pr. I^.Dem: inv. SI. Ap/(,
9. Odi. »Tu uslja, itak;njeno iiiLv/nolei: i/delaia prostoročna,sestava kcrimukc grobtiznuta; irda: primesi: up., d. in., or.; poviSina nlajerlu: biirvjr n - si Vsi, j - lemno sii a; okras; modelirano rebro: d. 3,6 tm: S. 3.(1 em; inv. št. A 5'27; k v. 5.
in odt n^jn: ¡izdelava prostoročna; sestava Leiatnike grobo^itfild: irtta: primesi: ap., ii. m . or; povrStiut «kMlirditjetiii: blitva; » -bledo rjava, j - svciIp rjava t lemno rjava; J. 5.3 tm: š, 4.5 cm; inv it, A 5 12: k v 5.
1 I i It! I Listja; i/delava prosi orodna; ses Lav a keramik e drobno/maia: irda; primesi: ap..d. m,- or.; površina (»lajala; barva: Z, V - siva, j - rjava lemno siva; lL. 5/' tm; š. S,ti etn; inv, št. A 5.5 l; k v. 5
t2 Odi 11 sipa: i/de lava prostoročna; seslava keramike tlrobiin/m lllii: trda; primesi: ti m., or.; površina ncoliKaljena: barva: j ■ rdeča siva bloki rjava; d. 6.1 em; S. 6,H tm; inv, it. A6 11: k\. 6
1 3 Skleda: udi. ustja: i/de lava prosi lhiičiill. seslava keramike /elu l^robo/niaLa: mehka: primesi: ap.. d. m., ur.; površina ^lajeita: barva: /. n - bledo rjava, j ■ rjava letimo siva ■ rjava; d. l.»,.y tm.
5.	0.5 cm; inv. ši. A5a/19, pri k v . 5.
14	(Kil. ustja, i/delava prostornimi: sestava keramike jrobomnila; trdn: primesi: .lp., d. m., or.: površina iilajena. tliirva: /. n - rjava, j - čma; d. 1.5 cm; š. ft.5 eni: inv, ši. A6/23; kv. ft.
15	Skleila; odi. uslja: i/dol a v a prostoročna: seslava keramike drobniv/maia;mki; primesi: ap..d. iYI„or.tpOvr£)lMglajena;barva:
1SI
K AI Al M
/ *■ si vil, 11 - temno sivu, ] trna: d. 5i9 cm; š. fi.fi um; iftv. št. A5a-' 14; pri kv. i.
Ii>. Skleda; odi, usija; izdelava prostoročna; šesta vn keramike fino* /mala: trdit: primesi: ap.. d. JIL, or.: površina glfljcmt; barva. n - leni mi siva. j - rjava temno siva : r|ava, d. J ,2 (fn, i. 3.1 eni. inv. 1!. AlVih. kv. 6
Tulilcl it/
!, (lili, «stenju: ■/delava prostoročna;sestava keramiku zclO^robo/r-iinlii: Irda; primesi: up., d. in.: površin u¡.daj ena,barv.i: /. i rdeča, i svetlo rjava; okni.1, prilepljeno kotanjusto lebro; d. 9,0 eni; S, (i.'l cm. ¡av. it, A(v'2: k v. h.
2, Odi. ostenja: i ¿delava prusluruč na; sesti is a kenim ike /cto £roho/r-ip;ii,i. mehka: primes up., d. in..ot. povtí i na gUjcna: barva: j, ji
-	rdufa, j umno siva; okras: prilepljeno knliinjasto rebru; d, 7,5 em: S, eni: inv. Si, A (i/14; k v. (i.
V < Jitl iKieiiju: izdelava proslttrofns; sestava keramike gmbotfmaia; trda; primesi- ap, d m., mpovršina glajíñaj barva: / - bledu rjava, n - temno SI vi, j - temno siva; okras: prilepljeno koltmjssto rebro; it. S,S cm; S, 5,2 cm: inv. i L Ali'15: kv. 6.
4. Udi. ostenja, tzsicEaVa prosiuročita; sestava keramike /elo grobo/mala; trda; primesi: up., d. m.. k„ or.: površina tdajeiui; barva. / - rdeča. n - siva. j - bledo rjava siva: i>kias: |>ri lepljeno kuiuiijustn rehto; <1. 3,4 eni: S. 5.3 eni: Sav. St. AlVl3; kv 6,
i. Udi. ostenja; izdelava pro-K o ročna: stŠUiva keramike jfelo
{■robozrnau; trda: primesi: ap., d m., ur,: povrSins alnjefin; barva: / - Hv,i,a- itvL-tlurritva.j - bledo tjava 'temno siva; okras: prilepljeno kotanjesto rebro: d. (>.6eni;š, 4,4em; inv. št. Ai.i t 7; pri ks 5,
6. Odi. CSlenja: i/delava prosloročna; sestavil keramike /eto gntihti-/ ni Lita: ird.i, primesi: ap., d. m., sir.: povciaa glajena: barva: z -rjnva. n bledo rjava, j - temno siva; okras: prilepljenokotanj :isli> rebro; it. tm; 5 5,X trn; inv. ši AÍ.3I; kv, i.
7 t Idi. ostenja; izdclavrtprostoročna; sestavu keramikegrobozniutn; mehka; primesi: ap., d. m., or.: pOVtfufa hlajena: barva: / - rjava, n -bledstrjava. i - temno siva; okras: prilepljeno kotattyaMo rebro; d (>.') cm: s. 8,9 eni: inv. St. j\í 3tJ; kv. 5.
K. Odi. ostenja, izdelava prostoročna; sestava keramike grobo/mata: mehka; primesi: ap., d. in., or; površina utajena: barva: f. n -bledo rjava, j - temno uS a: okras: sin Hollín: d. A.') em: š. 4.2 em: inv. h, Ai/24: kv.5.
9. tKil.ostenja; izdelava prostoročna;sesluvakeramike /cist £ftil>o/j-naia: mehka; primesi: up. d. m.: povrSi na slabo ohranjen«; barva; y . svetlo rja s n. n - siva, j - nleia; iskras: vlisi isishta;d. eni; i 3.0 «Mí iltv. St. A S.' 17. k v, Í.
in. Udi. ouenjn: i /delava prostoročna; sestasa keramike drobno /matu i rita: primesi: ap., d m., or.; ptsvršiiia glajuna; barva: z, n
-	temno siva. j - ima: okras; snopi poitvnilt ilebovt d, 3,4 cm: s
em; iris1, it, i\5uj'1; pri kv. š
11	Ud t. osienja: i/JelavLi proskmjítiii; eslava keramike drobno-/niaia; trda; primesi: up, d. m„ or; povrSinn glnjena; barva: J, n
-	temno siva.] ■ enia; okras: snopi enduras m ti m poševmls /Ictiuv, iJ. 3,7 cin; i 3,y em; inv. Si. Aii'3. k v, 6,
12	Udi. ostenja; i/de lava prsKloroSna; kitu vb keramike drotnso /mala: trda. primesi: ap.. d. m,, str.; površina glajctia; barva: / -bleitit rjava, n - siva. j - Črna; okras: vodoravni žlebovi: d. 2o.o em; S 13,0cm; inv.SI. Afvlii; ks. fi.
13.	Uiti. ostenja; iüJelava proSUirofna: sestasa keramike drobno-/rnata: trda: primesi: ap.. d. m..str,; pos ršina neotiraiijena; barva: n - lemno siva. j - inm: oknis: krožni rebri; si. 4.0 cm; 5. eni; inv. St A5a/3J. prt kv, 5.
14.	Udi. sistenja. i/delavu prostoročna: šesta s ¡i keramike slroh io-/ni n ta: irtia: primesi: ap., d. m., oi.. površina slabo ohranjena; barsa: / - tem ho sisa, n - bledo rjnva, j ■ temno siva; okras: kuncCTlLrUni žlebovi, d. 4.4 cm; i. 5,7 trn: inv, ¿I. A5 18; kv. 5.
IÍ. Odi. ostenja, izdelava prostoročna; sestava kumnukc dmbnn-/rnata; trdji; primesi: ap., d m,, itr ; pnvríina til ajena; barva: / leniim siva, n - siva. i - cjava temno siva; okras: ks^ncentriEni ílebovi; d. 4.S cm; i. 3.0 em; iris: S. ASn 4, pri k v. 5
16, t kil. ostenja: i/dflhn a prost«oirw; sestava keramike drobfio-/rnata. mebka: primesi ap,, il. m . or.; površina neolirmjena; barva; n siva, j - siva ' lemno siva; okras: bradjis iea olhlana s koiieentrienini! žlebovi; d i.Ocni; s. 3 .K eni; inv. st, Afi/4; k s h,
17 Odi, ostenja; i/delava prostoročna; sestasii keramike d robno-/mala: i rila: printesi up,, d m., or , površina slalnt obran jena: glajetl*;barvil: /. n - bledo rjava, j - lentno siva; oknu: koneenlneni /k-bsivi; d. M.S em. i. K.l em, inv. it. Aft,' l7. kv. i>.
IN tkil ostenjaj izdelavo prostoročna: sestava kernmike drobno/mata: mehka: primesi: d. nt . ur.: |Hivrširm iieuliiarijeita; barva n - ss etlo rjavil, j - rjava ena; okras: prilepljeno gladko rebro / /as o jem: d. 10.6s.hi; S. 9,1 Cffl: tltv, št. A5'21i: ks. 5,
19. i >dl. sistenja: i/de lava prosloroCnis; sestava keramike /elo ^robes/rnatat trds; pnn »esi: ap., d. .ih,, nr.; površina glajefinj btnfvn t. - bledo rjava, n - rdeča, i - rdeča i temno siva bledo rjava, okras: pritv|iljeno ^lailku rebro / bradasieo; d. 4,7 em: fi 0,4 em; Inv, it. AS/28; k v. 5
#1 t Is! I ostenja; j i! delava prosioroena: sestava keramiko fino/mala: mehka; primesi: ap.. d. m., oi.. površinaglajeiut; okras; bradaviea. barva: / - siva, h - temini siva. j - Cma; d. i.4 eni: i. 3.N em; im. 5t. A5/21; kv. S,
21.	'kil. ostenja: t/delioa proslofOCfta: sestava keramike dPObno-ziiiala; trda; primesi: iip . d m., oi : pus ršina utaj en m: bana: /, ti, i - k-inno m v. i okras: ir i kotni vrezi in bradavimtl 3,7 em; š, 4.(4 em; inv. St, A6/5; k v, o,
22.	UlJI. ostenja; izdelava prsistoroena; sestiisa keramike drobno-/maia; trda: primesi: up., d m,, str.: površina utajena: okras prilepljena bmdavjca; barva: / bteilo ijiisa, 11 svello rjava, j ima; d, 5,3 em; a _s.fi em; inv. ¿i. AJ'lfi; kv.
21 {Jslt. itsienja; i/ilelava prostoroena: sostavu keramike drobno-Zrnata; mehka; primesi, up., d. ni., m. |Hisrsmu g ta j ena: okras prilepljena bradiiviea; barva / - rdeea, n - siva, i ■ lemno siva; d 5,K em; s. S.S lih: inv. ,št. ASa/7; (tri ks, S,
Tubi,< .t I
i Odi. oslcnjn / dr/ajem; i /delava prostornina; sesiava keramike diobno/.mata: uda; primesi; ap,. d. m.,or: povriiita ¡tlnjena; itarvji: /. n - lenuio siva. j - čna; d fi^i eni; š 0,3 cm; mv.St A(iv4S; ks, 6.
2. odi, dr/iija: izdelava prostoročna: sesava keramike droboozmata;
mehka; primesi; ap . d, m., or.; pus ršina ^lajvna; barva: / - bteilo rjava, j - rjava / čniii: i! 6.7 em; š. >.3 em: inv. ši A0.'46: k v. 6.
.1 Odi. držaju; izdelava prosloročnn; sestava keramike ze-lo fniKt/matii; melika, primesi; ap., d. m., or.; [HisTsiria ^l^jcna: barv j: / ■ bledo rja vil. i ■ rdeča / temno si en; d, 4 .K cm: S. 4,3 eni; iilV .šr Atv4S; k v, h.
4.	t Wl. ostenja z držajem; izdelava prostoročna; sestava keramike /elo grobo/rti ata: tnla; primesi: a p,, d, m., or.; površina neohianjoiiii: barva: n siva, j bledo rjava / lemno siva: d. 5,2 em: S. 4.3 em; in s: št, Aia/0; pri k v, 5.
Odi. ostenja / delom ilr/aja ali ročaju: izdelava prostoročna: sesiavii keramik« drobno/mata: inla: primesi: ap .d. m.: površina glajcnn: barva: /. - bledo osjva. n - rdcia. j - rdein; d 7.3 emj š 7,n em; inv, št. A5a/S; pri k v. 5.
0. Odi. o ste II j a / delom ročaja; i/de lav a prostoročna; sestavil keramike grobozintlta; irsla; primesi: ap d. m or; površina neoiira njena; n - rjava, d, 5,6 cm. S. 4.2 on, inv. št. A7||,'5. k v. 7
7. Udi ostenja Z delom ročaja; i/delava prostoročna; Mt.slasa ke ni mike lino/mala; trda; primesi: up. d. m., or.; povrsnsa ^lajsiiii; barva; / - lemno sivii, n - siva. j - lemno siva; d, 0,7 em; š 4,2 cm; in s: it, A i Q2\ kv, S.
5.	Udi. ostenja i tfclom tnnehislega ročaja; i/detava prusluročlto; sestava keramike dtobnozrnata; trdu; primctii; a p., d m., or; površina neobraniena; barsa: j rdeča lemno sisii 1 ideča;d. 9,1 eni. S. K,2 em; inv. št. A5a/2fli
o l iinelast ročaj; i/dclasa prosloročna; KSUtva keramike urolm/i-nala. tulil, primesi: ap., d. ur. or ; površina etajeini, barva: / -
1411
CataIjuui i
temno siva. ii - bledoSiva.j - teitmo rfava; d. 6,3 cm: s, cm; inv. ¿1. Ait -IIP; kv, 6.
10. FRj£mcji[iran ročaj pekve; izdelava pmaunxJua; sestava keramike jirnbomuia: muli k, i. primesi: np, ti m., or; površina glajcna; barva: i bledo rjava, j -rilcia; d, 7.1 cin;i. 5.6 cm; inv. it. A7II 4: k v. 7.
11	t till. dna; i/delava prostornina; splava keramike ^roltn/mala primesi: ip.. it, m„ or.: površinaglajcna: /. n - bledo rjava, j - icnmo siva; it. 5. i cm; S.4. i cm; inv. tt, A5/39; kv Si,
12	(Ml dna: I/Jdsva prostornina; seslava keiauiike/elnfiruho/niaia: primesi: op,, J. m., or,: površina nco hranjena; barva; n - bledo rjava, j - temna sivi,- d, 4,8 em; J. cm: iriv, i. I. A0/7; k v, [>.
13. Odi, dna; lrckrlnvii pritstoroiTia; sestava keramike ¿jrnho/rnaLa primesi: ap., d. m„ or;površina gliLjetia: harva: / - svetlo rjava; li - temno siva, j - Km no rjava tatlrto siva; d. S, it cm: S. 2,2 cm: in v. SI. A6/I9; kv. (>.
14 < Ml. dna: izdelava prostoročna; sestava keramike drotinozrnatii primesi: op,, li. m., or; površina y1aj ena: barva; n bledo ija*a, j
■	o,iv,l temna siva rdcOa, d. 4.3 vat: S. 3,7 cm. inv. St, A5 '.'it: kv, 5.
15.	Odi dna: izdelava piosturoina; sestava kei»miji;c w;lo grobozmaia; primesi' ap., d m , nr.: površina neohranjena; barvn: n leinno siva, j - blede ijfivn/ siva; d-4,4 cm; i. 4.N em; inv. Š1 Ai/41; kv. i.
16.	i H![. dna; izdelava prosinroLiia; seslav.i keramike drobnofrflala primesi ap, d. tn„ oi ; površina acuhninjenti. hurvfi: i - temna siva; pr l>,5 an; inv ši. A5 4: kv.
17.	Odi. dmi; izdelava pmsloroena: se slav a keramiko :oelo grobo-/iriaia; primesi ap., d, m., or.; |toviiina Benhra njena; barva: n ■ hleda rjava, j - siva; pr. 12.5 cm: inv. št. A5 2: kv. 5.
Is i\ll dna; (¡gilclav.i prostornina: seslava keramike drobno/nuna pfitnesi: d. lil., nr. površina glajetia; barva; /.n, j •cnutpr. 13.(1 cm; inv. št. A5I: kv. 3.
I1) Odi dna: izdelav it prostoroiru: sesurva kerumikc drobtiozcnata primesi: ap,. d m,, or.: površina glujcmi: barva: t ■ siva. n - bledo rjava, [ remno siva: pr. 1 S,tJ trn; inv. St, A 5 5; k v, it,
21) Odi. dna; i/delava prosioroina. seslava keramike /elo grobo/mula; primesi: ap,. d, m.; površina nahranjena; hujva: j -.svetlo ijava: pi, I tl,tl cm: inv. ši, ASffl; k\, s.
21 < Ml. dna. i/delava piosionvi la: seslav a kei airake zcki gt oboi/mala. primesi ap., d. m., or.; površina gtajena; bana; ž, h bledo rjava, j • temno siva: pr. m.5 eau Inv. ¿t. At»1'): kv. i>.
i2, l MI, dnu; in tel, iv a prostorih na; seslava t. vi,] i nike zuln grobo/n lal.i; primesi: up„ d m., Of.! pi>v ršnia glajuna; hnr\ n: / rdeia. n temno siva. j - jjiv.i temno siv a; pr, 12,0Čtn; inv. št. Ai '7: kv, 7,
23. Od!. dna: i/delov a prostori tihui; »Cslav a keramiku wli i ^jotnvn Milil. primesi: ;ip..d m,, or.; površna ^djcim: tvifva; /. ti bledo ijava, i
■	temno siva; pr. 13,0cm; inv. A5'3: kv. >
TaNa 32
1.	t Kil dna; i/delava prosniroena: seslava kv r.in like/elo^t uho/mam. prinii^i: ,ip., d H)„or.: površina utajena. Iwrva; / • rjava.n ■ ivmno siva. i ni v a; okras: vi is 'mellicv', pr. 23,11 ein; inv it. Aii,'6; k v, it.
2.	Odi, dna; l/dctavn pmsnmtfnn; sestava kemmikc /elo groboznutu; primesi: ap , d m,, nr.: površina gjajcra;bsr\a; / ijavo, 11 - blctlo ijava, 1 - siva; pr. 14.t)em: inv. St. AftOO: kv h.
3.	t Ml. dna; i/delav4 prosloroinu; seslava keramike iirohnii/niut.i pni nes t: Bp,, d. Iti., Or.; površina ncOhtnnjeila: barva: n hled l> pava. j ■ rdcin temno .siva: pr. 15,0 cm; im, Si. 36; kv. 5.
4 Odi. i]n.i 1 /delava prostoročna; sestava keramiki: ¡anho/mula: primesi; up.- il. it].- or.: površinaiicotiranitmi: barva: 11-hlcdo rjavil. 1 - rdei;i temno siva;d. 4.5 em: š. (>.3 oni: inv. St. AS/37: kv 5,
5,	t Ml. vina: izdelava prostoročna, seslava keriimtke drobno/Trlata primesi: J. nt ,or.; površina /elo slabooliranjena: barva: / - rdeiu. n - svetla rjava, i - Sina: d 6,9 cm; s. 7.0 cm; inv. St. Ao k v ft,
6,	(Ml, dna; i/delava prosloroCna. sestava keramike £robo/mala: primesi: ap.. d. m., or: površina glajetia: barva: ^n -svetlo rjava, j ■ sivn; d. 5.K em: i- cmj inv St, A 5/40; k v, 5.
7 i Ml. dn;t: i/delava proiloroilla. sestav ¡1 keramike drobnoziHBla
pri mesi: ap. d, m., or.: povhtina glajena; barva: / - icmno si v a. n ■ bledo rjiva.j - ima: d. 4.0 cm. 5, 4.2 cm; inv. št. A5/42: kv, 5. K. Lonec; odi. dna: i/delava prostornina: sestava keramike /elo grobozmaia; primesi: up,, d, m, or,; površina neo hranjeno: barva:
0	- temno sivoij - rjava; pr. M ,0 cm;,v, bA cm: inv.it. Aia^lH; pri
kv. i.
9,	Odi. dna; izdelava prosuiroina; sestava keramike jintho/i nala primesi: ap , d- tfl.or,; površina plaj ena; barva; i - tjivo.n-svil In rjava, j ■ siva; pr. I l,t) eni; irn Si. A5'N; kv Š,
10.	Odi. dna; izdelava jimsiorttfinii; seslava keramike grobo/maia primesi: a p., d. 111.. or.: površina eliijena: haiva: / ijava, j - lenmo rjava t leni no siva I leinno rjav ji. pr. 9,1! em; inv, 6l, A 5/1:$; k v. 5.
tl. tMI. iljia; i/delavLt proslimlina: sesl;t\a keramike i;robo/niala primesi: a p. d. m., or.; površina glajena; barva: /. rjava, n -sivli.
1	- temno siv a; pr. #,0ein; inv ši. AS/6; kv 5.
12.	odi. dna; i/.deljv.i prostoročna: sestav.1 keramike gmbo/mal.i primesi: ap,. d- m , or; poviiiim ¡dajena; barva: t, temno siva. n ■ rjava, j - lerniut rjava; pr. cm; inv Si. A7I1 t; kv.
13.	odL dna; izdelava prostoročna; scsiava keramike Kilo ¡•roho/rnala; prnuesi: ap., d, 111., or,; pil vrši na glajcna; barva; / svetki ijava. n - lernno siva. 1 ■ lennio siva; pr 10,0 em: inv. ŠI. A5 20; k v. S.
14.	Odi. dna; ¡»delava prostornina, seslava keramike giobozrnata primesi ap.. d. 111 , or., povtSina glajena; han a. /. 11 - svetlo rjava, j - rdeia letnim siva. pr. 11,11 ein; inv šl. A7lt/i; kv 7
I i, (Idi. dna l'.1). i/deluva prostornina; sestava keramike /elo groho/mala: primesi: ap.. d. m., or; površina ¿dajena: barva / bledo i;ilimi. n-črna.j-rdeCa rjnva; okna: prilcpljeiui koianjasLo rebro: d, in,6 cm; s r>,7 cm: inv. Ji. A5&/2I; pri kv. 5 10. 1-rLlginilCitirana lmea ¡<eei (?}: izdelava prosioročna: sestava keramike /elo globii/riima: batva / - bledo ijava; pr. f J em: v. K.7 em: inv. št. A7H/2; kv. 7.
t Ml. noge pekuia / CIW i>vl lukenj; ¡/delava prostorne na; sestava keramike /ein yrofcnzni.ua; primesi: ap..d. ni.; barva: /. n hledo rjava. 1 - rtleen: d. K,3 em: v 5,X em; inv št Aii I; kv. 6.
Izkop A. 3. reženj (gl, -1,7S do -2,10 m), pomembnejše gradivo brez risb na tablah:
fokiovtki /a amiore. i/rc/ani i/ sten velikiii posod, oblika PA It), keramika S I. premeri 5 em. i) em, '1 em. 1 kosi krottliLsla prevrtuna ulei; kentnika; I kos. (Jpeka; 2 ktisa.
I/Kni^ A, brez podatkov /n globino Ihbla .i.i
1 Knmast,] plošfica t vre/anim okrasom, del iKHomljeii. d. 2 cm; inv. it. I a K 3
2, t Ml. skiTosa, lina keramika s enn premiiiHnn f 2: ollr. nhoda dna
25 %; inv. št 14 !; kv. i. .V/. 41 Kiokiil 199.1. t. 1. Odi roeaja amforc. keramika S I. mehka: barvn: 2.5V S 1 bledo
mmena; inv, St. -M; k v 6, t < Ml. ainlnre, ttblika Lislja A 3, LTŠko ilalskn, keramika S 1, IIKhka; harva 7.> V ti. K I 7/6 ro/nala (to rdeie mmena; ntir oboda ustja 50".,; inv, št .5; k v. 5 SI. 2Ž. 5. Odi. arnldre. oblika lislja A 6, verjetno i .ainb. 2, keramika S 1, inebk.i, barva I0YU S/J zelo bledo rjava; ntir. obodu ustja 25 ",i: inv. št. I: kv. (1.
(1. odi. amiore,oblika ustja A 14a, veijetno i ainb 2, keramika S I. mehka. haiAa / -	S-1-Kit roJnald do nleie rumena, j ■
7/6 udeie. nune 11:1; primesi: /dr. ker.; ohr obodu trnja 15 " inv. tti. ft; k v. 6
Odi, am tare. ob lika uslj; 1 A 14h. v ei jelno 1 a 1 ol> 2, keram ika S I. mehka; barvn: 7.5 V P 7 o rdeie nmicrm; primesi: /dr. ker.; ohr oboda Listin 35 inv. Si. 3; kv. 6,
17.1
KAIAI [X,
X t kil um fore, oblika ustja Al?, verjetno Lamb. 2, keramika S I. m etika; trWVa: / 10YR 8/4 /du bledo rjava, j 5YR T/6 rdeče mmtna; »lir, obod« ustja 3ü inv. it. 1, k v. 6.
SrjNliA A, lire/ podatkov za globino
Tahiti 34
1.	I.ok bronaste fibule srednje Imenske sheme, vrete Pietigi; d. 7.S cm; in v, St 1214; StotJn. Jospavif 19RK,2tMTiJ. 16; iiuStin ij^T, 44, fig, 2: I
2.	Kritin;!, verjetno iz kamna; pr. I,S trn, inv, it. SL).
3j 4 Dvu kosa žek-Zii: d. 6,3 cm in cm; inv. ii lINKi:
S železen iebelj; d. 4.« cm; inv Si. 44
(i. ¿elc/en žebelj: d. 6,K cm; inv, St. 7V,
7. Železen /elx'lj. d 15 cm; inv. Si, 45
Jt. ŽnlečCti prednici; d. 23,6 trn: m v. il. 43.
*). Skleda: odi, mitja; izdelava prostoročna: sesiava keramiko
grobo/mala. Ird.i. primesi; Lip..d. nr.,nr.. pnvri.inaglajena; ban a: / - temna siva, ir - rjava, j - temno rjava ■ rjava temna siva; pr. 20.0 cm: inv. Si. An/1.
ID. Odi. dnu: izdelava prostoročna; sestava keramik« grobozmaia primesi: up., d m., or; povriiriu ^lajeiia; barva: / - rdeča, n - lenimi siva. j - temno jjnvnčrna; d. 4,1 cm; š 2,9 cm; inv si. An/K
11.	Oill, oitenja; izdelava prostoročna; «csiava keramikedrobno-/rnaia; trdit; primesi; a p.. d. nr.. nr.: pnvriina glajena; brirvri: / icmno siva, n ■ bledo rjava. j fma; (ifcms: vtisi Sila :n sirupi ilebov, ki tvorijo trikotnik; d 5,K cm; i 4,0 trm; inv ir An/S
12.	Uril, ostenja, i /delava prostoročna; sestava keramike drobno-/rnaia; iraška; primesi; ap . d in , or.; površina slabo obrnjena; harva: •/. - rdeča, n - hledo rjava, j - temna siva i rdita; okras: koncentrični Žlebovi; d. 4.N cm; š. 2,9 cm, Inv. it, AW2.
13.	Odt. nsteiija; r/delava prostoročna. sestava keramike ¡;robo/nial«, mehka; primesi: up,, d. m., or; poviiina iiculiTimjctia: barva; n -lemno rjava, j - temno Siva / temno rjava . črna; okras: navpični žlebovi; d. 4,9 cm:i. 4.2 cm: inv, il, An/4.
14.	OdL ostenja; izdelava prostoročna: sestava keramike drobrto-/m.aa; melisa; primesi: Op,, (i m , ar.; povriina glajena; barva: / - bledo rjava, n - siva. j - rjava; oktas; vtisi »mctlki< d. 5.4 cm; i. 4,7 cm; inv. Si. An'fi,
15.	Odi osrenja; izdelava prostoročna; sestava keramike drubno-xmaia; trda; pri meni: ap„d, m., or ; površin« wob ranjena; barva: n - rdefa,j leiuiiu rjavu; okras: vlisi »metlice«; d. 3,9 cm,; i. 3.6 un; i [iv. 5t. Arl'3.
Ift. Odi vrta, Ona keramika; mehka, t mqzesto površino, prelom eiadek. barva m/a 7,i Vit S''4; primesi ni; prema/; rdečkasto rjav du ipmno rdečkasto rjav <5YH 4/4 do 3/2), md i rdeč (2.5 YR 4:iii in vein lenimi siv (2.SV k N3/j, zeto Itd. sijajen, srednje ohranjen, na županji in notranji sleru, olir. oboda ustja II)"«: iltv. Si, 57,
17 Oill. sklede.oblik:lMorel 2652-2654, keramika s črnim prcma/om P I; i dir. obada uslja ]l> %; inv. 31. 10.
(8. Odi. čase. keramika s črnim premazom l1 13: nastavek za
ni II ni nI [c n vodoravni rifčaj; iltv. šl, 95.
19.	Odi. sklede, keramiku s imim preuiii/rnii I1 1 (lili 2 J: ohr. obodn dim s %. inv, si. Sli.
20.	Odi. dna. lil ur keramika; opis kol pni. 34: tfr. ohr. obvdadna lili) %; inv. Si. Si. x) 41
21 Hdl. dna, keramika s ¿mim preivuKBom I1 6; nbr. ubiula lina ji) %; i il v. ät. R J5S.
22. i lil i sklede, keramik; L s im im prcnu/om P 2: »lir, olxula dna 35 %; inv. St.
T/ilihi 35
[ t Ml kminikn, keramika, scvcnuniolska «era si>>ttaia (B); ohr,
ohodn dna 2(1 inv. Sr 2. Odi, t;rniiiika. Keramik,*. WVirnoiLllstö lera o^ilala (H); krivin okras, narejen s kolescem, ileb; li-tir oboda dna %; inv. ^.r 28,
Odi. kroinika, keramika, sevenioitalska leni sigilata(R); krožni okras, imrejen s koleseein. ielhovi; pravokolen /it;: CL„; ohr. oboda dna 20 %[ inv. si. 10l/l.
4.	Odi. dvonieujnc sk{xJc liee Sarius. keramika SAR 2; ohr. oboi In uslja 3 %; inv. Si. 2ft.
5,	Odi, dvorne,i|ne skr.ideHee Sarius. ker.ioriVa SAU 2; olrr. oboda ustji 10%; inv. št. 25.
<t. Odi. ko/area. keramika lankili sten 11 1; n al up k a v obliki luske; inv. it. 72.
7, Odi, kiriarca. oblika Marabiai 1-3, keramika tankih sten I) 2. ohr.
oboda dna XI) %; inv. il 20.
Ji. Odi ku/area, keramiku I ari kili Men H 2, ileb; olir obodu uslja III %; inv. il. 73.
9. Odi, ko/area. keramika tankih sten H 3a; ohr. oboda ustja 20 %; inv, it. U Ur. nasip, SI 42.
ti). t)dE ročaja dvorofajne skodelice Sarius, keramiku KAK 2; inv. il. 05.
11.	Odi. sklede, navadna keramika t' I ohr. oboda uslja 10 %; inv, it. 35.
12.	odi sklede ali pokrova, navadna kemmika C 6; ohr. oboda tisi j a 5 %. inv. SI. 39.
H odi vrinV, oblika Consp K 15, sevcmoitalskn tera ^i^ilata (U); obr. oboda "Sija 5 %: inv. šl IOt/2.
14.	Odi, sklede, navadna keramika (1 I; L>lir. oboda dna IIKI "■',>: inv. št. 1.1S.'I.
15.	Odi. melmee. iravadnu keramiku G 1 ■ na dnu vtisnjeni kamni, ki lili obdaja žk-h; olir oboda dna 4!I %: inv. Si 135/2.
Ttihht 3<i
1.	Odi. lonca, navadna keramika podobna t" 12; flchovi oa robu uslja; olir. oIhhIu uslja 15 inv. si. It I S.
2,	Odi. pi isode, navad i la keramika, meli ka.'/. ¡jladko pov l4)lto; ban a 7,5 V It S/4 m n 't; m/milu in rdečkasto rumena; primesi: rdeče, velike okoli i mm, srednje (josie; C me, velike okoli n.5 mm, srednje goste; bele. velike okoli f),S min, /elo redke; olir oboda usiju 30 %; inv. št, 33.
l Odi Ione a. navadna keramika (113; jj I obokt > i net I ¡Cen je na zuna 11 i ■ m nolr.inji sleni; olir. oNula uslja 5 °l>; inv. Si 37.
4,	Odi lonca, navadna keramika C IJ ftemno siva); globoko medieeuje na /uuariji in riolrauu steni; olir. ubmia lAtju IS %; inv. št. 3S.
s. (kil dna, wv:tdirakeramik«C2;ohr obod«dna211%: inv. šl. R 27.
(j. Udi. dna. navadna keramika podobna t' 2; v notranjosti ostanki lie le snovi; ohr. oboda dna 1(1 %;inv. št, K 6; nasip.
7. Odi. dnu, navadna keramika i "2; olrr.oiurtLi dnu 25";i: iuv. SI. K 14.
5.	Odi, drta, navadita keramika C 4. ohr. otxrda itna 20%; inv. SL K 22.
9.	Odi. ročaja vrča. navadna kcnmrik« T 4; inV. St. It lil
10.	Odi. tOiuja vrča, navadil« keramiku t' 2, /unnj svetlejši prem«/; inv. St. K 7,
Tabla 37
1	t Idi ¡miline, oblika iiMf« A 3, grSko-iialska, keramika S I, mehka: barva: /, n 2,5 V bledo mniuiia, j - 7.1V It X.'O rdeie rumena; ohr, oboda ustja 20%: inv. it, R i s if; jarek med sondo A in cesto, gl. -0,97 (So 1,45 m.
2	Oill. amliirc, oblika uslja A 5. verjetno grSk o -i Nilska, keramika S i. mclika; barv«; 2.SY K/3 bledohiiiKna; i>lu; oboda nsiia "<>; inv. St. K 18.
3. Odi. a ril lore, oblika ustja A S. verjetno grško-italska, keramika S I, mehka; barva: 7.5YR S. J.7.4 minula; olir. oboda uslja 211 %; inv. SI. R 3.
■I Odi. a m lore, oblika uslja A S, verjelno yirSko-ilalska. keramika S 1, Iftehka; barva: 7.5YR N.4-7.4 ro/naia; olir. oboda usija 10 -i>; inv. St. K 2K.
5. Odi. am Tore, oblika usija A 6. vcijotno I amb. 2, keramika S I. mehka: barva: 2.5Y S/2 bela; ohr, oboda uslja 2 S %; i ti v. St. K 2
1411
C'ataj ix.iji
6,	Odi aniforcr, oblika usija A 7, I.aiub. 2. kcčrtiiniVa S 1, nieliku: barva: 7.5VR s J roinaia; primesi: /dr ker.. redka; oltr. oboda
listja 15 inv. Si. ti L2.
7.	Odi umloie. oblika ilsIjh A 7. Liillb. keramika S L mehke; barv a: 2. 5 v S/4 bledo rumena; primesi: /dr. ker,, mika; 2 kosa. ohr, obuda ustja JO h„. inv. JL it 13.
x f)dt amforc. oblikit usija A 7. l.atnh 2. keramika S I, molika, barva: 10 Vit K'4 veto bledo rjava; primesi: /<ii kur. redka; ohr obeda ustja jO %; inv. si, k 10.
m (Ml. dinfore. ohlika usija A I .nn!> 2, keramika S |, mehka; barva: 7.5 V It 7 ii rdeče rumena: primesi: bela, fina, rrdka; «lir. oboda ustja lil %; inv it H II
10.	Odi. amforc, obliki uitju Ali, vcijclno l.atnh, 2. keramika S 1, ntolika: bana 2.5 V 8/3 bledo rumena; ohr, oboda ustja 10 L; inv. St. ii 29.
11.	Odi;amlbre, oblika usija A 11. verjetno i.imb. 2. keramika S I, mehka; barva: 10Yk S '1 leclo bledo rjava; ohr. olioda usija 15 " ., ill v. ¿1. K !7.
12 nji. nmtbre. nbliku «sija A 11, vetji«no i.ainh. 2, keramika s l, i ne lika; barval 10VR 7;4 zelo bledo rjava; olir. oboda ustja 20%; inv. 51. K 25.
Tabla iS
i Odi, aniforc. oblika usijja A 12, vnjcino i.amb. 2. keramika s i.
mehka; ban a: I0YRR/J /elo bledo ijava; ohr «bodo ustja 21 o; inv. Si. K S.
2. t Kil. ainloro, oblika usija A 1 I, verjetno l.anih. 2, keramika S I. mehka: barva; 2.5Y HO bledo rumena: ulir. oboda usija 20 ".h:
itiv.il. k ic,
t Idi. antlûrc, oblika ustju A 14u, verjetno l.amb. 2. keramiko S L mehka: barvu: 10YR S .1 zelo bledo rjavil; olir. i>boda ustja 25 %: in v. 31. K 1.
4.	< Ml amtore, nblikn ustju A 14t>. verjetno I anib 2. kt-tamika S I. mehka; barva: 7.5YR N4 rofriala: ohr oboda usija 10 %; inv šl. R 24.
5.	Odi. amforc. oblika ustja A ¡7, keramika S 1, mehka: barva: / -7.5YR S 4 roinala; ohr. oboda usija tO %; inv Si S 142
(i. ( Vil ¡un livre, oblika ustja A 20. keramika S t. ntchka: barva : 10 Y R
S 3 /el<j bledo riava; ohr oboda usija 15 "ml inv, il. R 9, 7. t Ml dna an: fore, oblika DA S, keramika S !. me lik a. barva: / ■ IlIVil S 4 /elo bledo rjava. i - 5\ H 7 s ideče nunena; inv. Si. K JR7,
s. odi dna aniline, oblika hA 7, keramika S 1 .mehka; barvu: 7.ÎYR
7/4 toinala; inv. il It iSK. 41. tldl. dna anitbre. oblika DA 10. keramika ^ 1. tuebka; barva:
7.ŠVR H 4 iwiihLi: inv. si. It 139 HI. Odi. dna amfiire. ithlikii DA H, keramika 1, mehka; barva: SVR d/6 rde« rumena, inv. si. Ii .tMi.
11.	Odi. pnkrava ainlbn:, oblika PA 4. kvniinikii S I. niL'Iika du Irda; bnrva: 2.5V s bledo nimena; primesi: /dr. kov., redka: nesimetričen gumb: olir. obodn nsiju 70 %; inv ši. H 4.
12.	(>dl. pokrova aialiiiv. oblika i'A 4, keramika S 1. invltkn. barvo 2 3.Y K 1 bledu rutneiia; primesi; /dr. ker., redka: ntsi|i>erfiéeii i<umb, simuski vtisi; ohr, oboda iisiju 20 "i; inv. Ji n 21
i y Odi, pokrova amforč, oblika PA 2-4. koiainika S t. mehka; bwn.ii;
1	[IV k X'I ïeln bk'do rjava; ncsiitKIrîiïn gnilih, ki mii^kï vi i si; inv, JI, R 20.
14. Odi, po krova anifom. oblika l'A 2. kviiniuk.i S I. mehk.i. barva:
2	5Y (i i hledo mmena; obr, obtnla ustju 20 "..; inv. Si. R 32
Is Odi, fK s k rova amlurc, oblika l'A 4. ko rani tka S 1, mehka; tiana: 2 5V H 1 bletki rumena; ncsimelriCetl fiumb; ohr. olioda nsija 20 %: inv. SI. R 10.
If' < >dl pokrovu amtbre, oblika PA 2-4. keramika S (»mehka; hiiiva 2, S Y S .i bledo rumena; nesimeiričvu ¡¡tinib t enim strunskim vlisom; uiv. il. K 5, 17 (Ml pokrova amlonr. ivlitika l'A 2-4. keramika S I. mehka. l>;in,i Ï!V S 4 bledo rumena: nesimetričen ¡>umb tremi stranskimi vtisi; mv, St. R 21.
iN OdL pokrova ariilbre, oblika t'A s. ks-ramika S I, mehka; barval 2.^Y 7 ,1 bledo nlmcna; i/dvkm j, kalu;rtim; ohr. oboda usija -I!I '■.,. inv. SI. K 31
S t »ml a A, pomembnejše gradivo brez. risb na tablah;
Pokrovčki j'h □ m fore, iznçzwù \/ slcu velikih posod, oblika l'A 10. kennirika S 1. premeri 5 etn, 0 em. III em; i kosL Ternie, vce kosov, tnibreksi. vet ko!H>v. Glinasl omet, vçi kir.sov.
SoiflJA B
iablti
1.	BrOJIa.Ha iio^aeertošks' I i bule: okras: prekrivana vre/a; d. 4.9 cm; inv, ii Hs.1: Sinki». Jo&ipoviC 10XN. 2O0 ss. si. 1(S.
2.	Hromispiralno uvila iieu; d. 1,5 em; inv. Si. Hs 2
t. Bronast gumb Spodaj AJnka /a pritrjevanje. Zgoraj trojna odebelite v. Poškodovan, pr. 0,9 em; inv Al. IS^S.
4.	Bronasta pločevina" d. 3.S em; i. 3,0 em; inv. 3i. Rs 3.
5,	Odlomek usija in vraiu Stekleničke i/ prozornega zetenkantcga slekla: v. 2.4 cm; mv. šl. 40.
ti. Odlomek posode pnK»jnc|{a belega stekta; v 1.7 em: inv. ši.41 7. Odlomek kamnile^i bni.sa; d 2$cm; inv. it. Ift. s. c idl. h sija; i/del ova proMoročna: sestava keramike grobo/mata; trda; primssi: ap . d m., or.; površina glnjetta; tnii va: / - iivn. h -rjava, j ■ črna, pr IK.O em; inv. il. 11-14. l). I onee; odi usija; i/deha prosioročna; sestava keramike jjrolio/niala; trda. primesi: ap.,d. in., tir.: površinagtajeruu barva: /,. n bledo rjavji. j - rdeča: pr, 2.1.0 em: inv. ši. tt/36, 10. Odi. ustja; i/delava pnvsloročna; sestava keramike lino/mata; zelo trda; primesi, ap., ti. m., or.: površna glajena; barva: /. it - bledo nava. j - rjava; pt. t'Mi em. inv š: 1142.
11	I onee. ndl. u sija: l/dclavu prosi orodna; sestava keramike gndvv vvnata; trda; primesi up..d. m., or., R; pov ršiua glajena. barva: /
-	Sna. i>.) - rjava; okras: vodoravni modelirani rebri ra osteuju; pr, 17.5 cm; i a v. šl. H/32.
12	I ouee; odi, ustja; izdelava prostoročna; J^stava keramike ttrobo/r-nsla; irdu: primesi: a p., d. m., or.: p>vrsiua hlajena; barva: u -rjava, j teiiaio siva; pr, 15,5 cm; inv JI..S/41
13. Odi ustja, i /delava prosloročiui, se slava keramike drobno/nUta; /elolrda; primesi; ap.. it. lil,, or,. t e: pnvi šitia ^l.ijeua, barva.: /, n siva, j - svetlo rjava. |>r I 5.11 cm; inv šl. H 17. N, I4a. Lonec; mil. ii.sijaiu nsicnja; faselirano iislje: izdelavaprosio-ročna; sesiaia keramike drobno/mala; 'f^a: primesi: ap.. d, ni,, oi.. površina puiir.ina; barva: i (enino rjava, n - rjava. | - čnia: Oknis: vodoravno prilqilieim riladko tebro; pr. usija I7.[>em: oslenje: d 4,t) em. 5, 4.0 em; inv, Jt, H.45, 15. '>dl, ustja: i/delami prostoročna; sestava keramike ¿rtitm/inala: Irda; primesi np.,d m , oi : povrjina hlajena: barva: ; u rjava, i - lenino sivo; pr. lh,5cm; inv šl. D/71 lii. (Ml. ustju: i/delava prosi uročil a: sestava keramike grobo/mala; /elo Inla: primesi .ip., d. m., or., Fe: površina glajena; barva: /, n
-	siva. j - temno rjava; pr 15.5 em: inv. št tV5s.
17 1 o mre; mil, ustja,	prusloročnj; sestava keramike gnibo
/mala, Inla: primesi: ap,. d. m., or,: povrSina hlajena: kir\a t. -siva. n. j - temno rjava; pr. 12.5 eni; mv. 51. H 41. IS i lil I usija; izdelava prostoročna: se.Hava keramike drobuo/mal a: Želo irda. primesi: ap.. d m., or.: pmršiua jjlajena; barvil /, u -siva. j - leinnu siva; pr 21.5 em; inv, š1 1! 50 10.1 onee; odi ustja, i/delava prosloriična.sestava keramikedrobuo-/mata; /el" irda; primesi ap.. d. nt., oi : površina ^iajcfia; bari a /. n - siia, j - temno siva; okras: Vre/i ua robu ustja; pi 11,5 eui: inv Si M K2
20 Odi. Kilja. izdelava prostoročni; sestav a keramike di ohno/maia;

KJITAI.OG
trda; primeri: ap.. d. in., or.; povriina g tajen a: barva: 11 - rjava, j - temno ijavu; d. -t.î cm: i. 2, K cmj inv. it. 1Ï.44
2 ti; Odi. ustja; {»delava prostoročna; sestavu kemnukediohiin/mnla: trdii; primesi; j p. ti tn.,or.; površina glajenn; barva: / rjava, 11 -i eni i in rjava, j énia; ti. 3,0 Cm; š. 2,5 eut; in v. it. H S V
22. t >dl. ustja; i/del,i vu prostoročna; sestava keramike drobno/ntnirt; trdii; I>ri [SlCSi: up., d. m., 01.; površina glajena; barvil: n.j » črna; d. 3,0 cm: 2,7 tm; inv. ¿i gluV
21 Odi, ustju; i/delava prostornim. slmjmi keramiki! grobojrnnia; trda; primesi: ap,. d. m., or,: povriina gin j ena: barva; / - rjava.; -temno va; itkraš: viisi mi rohn uslja; d. M em; i. J,4cm; inv. it. I in/ti.
24. Lonec; Ltd t ustju; t/de La va prostoročna; sestava k ru mike drobno/mala; /elo trda: primesi: ap.,d. (ft., or.; povrëina ¡¿Injcita. barva: /. n - svetlo rjava. j - ijavu temna sivo; okras: vre/i m.i robu uslju: d. i .K cm; š 4.0 CiUJ 1(IV, 51. B/55.
Tabla 40
1.	[AMI L^; "tli. «silil ; izdelava prostoročna; sestava keramike drnbrm-zmata; itdu: primesi op., d. in. tu,, površina glajenn, barva / -hledo rjavn, n svello rjava, j - rdeča. Sivn - rdeča; t ikri:,; prilepljen Irak v obliki črke'V; pr. 14,0 cm: inv, št ti. 40,
2.	Liinee, niti lisijn ; izdelava pri islortičnn; sestava ke ram ike drobno -/mala; trda; priment: ap., d. nt.ror.; povntma glajana; barva / rjava, n ■ rdeča, j ■ ICTOIKtsivn; okras; vre/i M rohti tislja; pr (0,5 em; inv. St H/54.
.1. Luiiee; od|, usi|a i/de lav a prostoročna sestava keramike drobnu-/rrinlrt; Irdii; primesi; ap„ d. m., or ; povriina glnjena: barva; /. a
-	bkcdoijava, j - rjava; pr. 17.0em: inv, it, B/35.
4,	I aim; mit ustja; izdelava prostoročna; sestava keramiku /elo grobo/mata; trda; primesi : :ip„ d in., or.: površina slabo glajen.i: barv«; y. n. j - lenino sivn; pr. 11,0çtn; inv. št B '46
5.	(Jdl. ustja: i/de Inv a prostoročna. sestava keramike diobiuvruata. i nta. pt i ti ics L ap,, dm,. or : povriina hlajena: barvn: / - rjava. n. j - rdeča; (i 4,1 cm: 5. i,7 em; inv. it. B'57
fi, < )dl, ustja: ¡¿delava prostoročna; sestav a keramike drobiH>zmaia, /elo i nit:primesi:op . il. m .or ; povri-ires ¡jlajerw: bana; v - svetlo rjava, j rjava: d 7.0 nn: 4.2 cm, inv il. H "S.
7, Odi uslja; i/delava prostoročna; ici lav H keramiki; grobo/rila M; trda; primesi: ap.. d. m . nr.; pinrSiru glajuna; twrva: / - rdeča, il
-	svetlo ijava, j ■ rdeča; okras: viis 'melliee ' m vodoravno prilepljena rebro; d 7.u cm; š 6,0 cm; inv. ši n iO;
K ( >dl. tistj a; i /dela s n prosloroč na : sest a v a kerai iiike dri >bno/ma La ; (nia; primesi, ap, d. m . m : povriina glajena; barva; / - rjava, n ■ temno rjava, j - lan nO siva; okrni: vtis -.metlice«: d 4.S etn, i. 4,21 m; inv. št, B/S6.
'J Odi. usij:i; izdelava prostornina; sestava keratnike groboimObi irda: primesi: ap . d. m., oi ; pm riiiui sjitbo ^tajeiui: barva: n -rdeča, j - rjava, okras: im notranji stratit poševni in vodoravni vtisi »metlice« ali glavnika; d, 4,Sem; A. 2.2 eni; inv, 51. Itn 14.
10.	Skleda: odi. listja: i/de lava proatofbftia: ses Lava keramike linu-/mata. trda; primesi, ap., d. 01., Or; površina flajcna: barva; / -svetlo rjava, i, j rdeča: pr. 22.0 eoi; iav. št. Il 4K.
11.	I .al vien; odi. uslja; i/de lav a prosloročna: sestava keramike gfobo-/nuna, irdii: primesi: 9p.,d m . or., povriina glajcna; barva: n ■ siva, ti - tdeča. j - temno siva: d. .1.2 LIH: Š. etn. inv. št. Uir 10,
12.	Odi.os»njh;izdelampmstoroČiM; sesiavakeramikedrobno-zrna-ut; i nia: prime«: ¡ip.,d. rn^or.. povrtina poli rana: har.Lt: /-rdeča n - ijava, j - rdeča; okras; modelirano vodoravno rebrn: d. 3.7 tin: S. .l.n eni; inv. SI. H '20.
i.1, Odi,iwienja; izdelavaprostocačna; sesiava keramike ¡>roho^nia|ji, iidii. primesi; ap.. d. nt., or.: povr.iiaa j>lajena; barva: n - svetlo rjava, j - rdeča: d. 5,8 cm: 4.4 eni; inv, it, B/3D.
14.	Odi. osteii (a; izdelava prostoročna; sesiava kern mike zelo grobo-/n lili it, Irdil: pri mes t; ap.. d. n).. or,: površina eki.ieiiii, barva: /. n
-	it-mtio si va, j - Knino rjitva; okras: prilepljeno vodoravno rebro; d 7,7 cm; i. 6.1 cm; inv. ît. Un i
15,	i dsterija, izdelava prostoročna: sestava keiamikcdrobno-zrtra-
La; Irdit: primesi; ap.. d. m„ or; poviiina glajcna, barva: /, n -bledo rjava, j - rdeča; okms: sodoravna vre/a: d. 7,i cm: i. i.4
Citl; inv. Si, D/32.
16.	< >dt. ostenja: i/.deiiiva prostoročna: sestavit keramike ¡n:lo grobo-/niala;/eloIrda; primeri: ap..d.in,.ur., I'"e:pcrvšiiiaslabogtajena; barva; / - bledo rjava, n, j - rdeča: okras: vtisi »metlicev ali glavnika in /leinjvj. d, K.4 cm; J, 6,9 cm: inv, St. Itn/2.
17.	Odi. iislenja; i/delav a proslorof nn; sesla vn kemmike grobi i/ mi i t.i; trda; primesi: ap., d. m , oi ; povrilbla J tajen a. barva: Ji, ti - bledo rjava, j ■ ideča: okias: poievni žlebovi; d 5.3 cm: S. 6.9 cm; inv. ii. Bn/J.
IS. fJdl ostenjii: i /de lav a pnisLoiofiin: sesana keramike grobo/mata; Irda; primesi: a p., d. m„ or.: površina slabo njena; harva: 7. letimo rjava, n - bleda rjava, j - temno siva; ufcrss: vtis »metlice«; ti, 4.0 em; i. i,I cm; itn it. Bit/6, t1). (>dt. uslenjii: i/delav a prostornOim; sestava kerumike/elogniho-/mata; trda;primesi ap., d. m., oi.: povTiina /elo slaboolirnujei11. barvit; / - rtlečii, n temno siva. j rdeča I eni no siva; okias: paflievtii viisi glavnika(?): d. 3.7cm; S 3,8 cm; inv, št, Bn/I I 20. Odi. astenjji; iHlelava prosmroCm; sestava keramike drohno-/jD.itLi: trda; primesi. ;ip..d.lm.: pdvrSinapolirana; barva: /,- rdeča, n - svello rjav», j - rdeča; okras; krni k i poievni viisi; it 3.3 cm; š 4.4 em; inv. šl Bil/5.
Tabla 41
1.	t lili. dna; i/tlel a va pros toroé: ta; se sta v a ke ran: ike (t cobnoxmat it : primesi ap , d nt,; površina g I njena: barva: n - bledo rjava, j-rjava: pr. 8,0 em; inv. il. 11/26,
2.	* I. dna: i/delava prosloročna. sestav* keramike grobo/mala: trda. primesi: ap., d. in . or.; povratna glajeiin; barvn: / rdeča, n
-	bledo rjava, i rdeči i: pr. 10.0 em; Inv. il. lin/7.
3.	fitll dna; i/delava prostoroču: sesttVit keramike drobno/nint»; primesi: ¡ip., d. m.; površina hlajena. batVa: / - siva. j - ijava; pr. 13.0 em: inv. StIi/18.
4	t XII. dna; i /de lava prostoročna; sestava keramike drobno/i mila:
pri me* i; Lip..d. m.,or,. Pc; povriina rteoh ranjena: lurva: rt/- rdeča, j - siva; pr. 11.0 em: inv. il. H,'S.
5	(Idi. dna; i/delava prostoročna; sestava keramike drobno/inala: primesi: ap., d. in . or.: površina gtajena; barvp; / - bledo ijava. n
-	rdeča, j - rjava; pr. 13.0 cm; inv. it. H/19.
/i I onee: odi. dim: i /delava prostoioeiia. sestava keramike grubu-/mata; toki; primesi: ap.,d. m., or.be; površina neohranjctia; barva: n - siva, j * rjava ■' svello olivno ijava; pr, I 1.0 eu t, tov. 51, iî'4,
7 Lont-e; od I. dna ■/ nstenjem; i /delava prosloročnn: sestava keram tke grolHvmatti: trdii: primesi: ap.. d. m . or. : površina glajena: barva: Z, n,j - rdeča, pr. I2.ll cm, inv. it, BW.
X I onee; imII dna: i/delava prosloročnn; sesinva keramike dibbno-/rnata: trda: primesi: ap., it. m., or : povriina i;l,i|eiia: barva; / siva, n - rjavil. | - temno rjava: pr. 10,0cm; rov. il. It/o
9.	I .onee: ovil. dna; i/de lava prosloroiain; sestttva keramike grobo-/rnatii; /elo trda; primesi: ap„ d. tu., or.; povtšiitn glinena, lutrt n: / - svello rjava, n ■ bledo ijava, j - rjava; okrtis: viisi miieilice«; pr. IIMlem; inv St. B/28.
10.	I.onee; odi. dna: i/delava prostoročna; sestava keramike grotio-/nuita; /elo trda; primesi: ap.. d m,, or,; površina ^Injenn; hnrva:
TL-rjava^it-svetlo rjav;i. j - rdeča; okras: ........net liée: pr 1 (Ml
em; inv it. rt/ ÏM,
11.	Odi. dna; i /tlela vn pnisloruCna; sestava keramike drobuo/niala; primesi: ap,. d, m., or,: površina pollrana; barva: t - svetlo rjava, 11 ■ rde va, j - rjava: pr. 4.0 CRi; iltv, 31, B/7.
12.	Skodelica; odt dna: i/delava pmstnntčna; sesinva keramike grobOr /mata; trda; primesi; ap.. d, m., or.. Ve: povfthu skibtj glajena; barva: z-temno rjava, n - svello ijava. j - temno ijava; pr 7,0 em; iiw. it. I i/3.
13.	Lan«; dno / a&tcnjcm: i/dekiv.t prosKtročnn: sestava keramike drobnozmila; Irda; primesi; ap,. d m., or : povriinanenliranjena; barva: n - temno siva, j - črni; pr 'i.llem; inv ït It/6.
14 Od!, dna: i/delava prostoročna: sestava kem mike ^roboxrnnta;
I HA
('aiai i h ii |
primesi up..d. ni .ur; povrSinaglnjeiva; barva: z - lemuorjava, n bledo rjava, / - črna temni ijava; pr. S. II cm: in V. St. 0/10.
I i. Odi. dim: izdelata prostoročna; sestavu keramike grubonnaia; primesi: ap , d iil; površina glajena; lian a r - rjava, n - bledu rjava, j - rjava: pr. 11.0 cm: in v. Si, li 14.
It, odi dna: izdelav s prosil očim; seslava keramike lino/mala; primesi: ap,, d. m., ur.: površina neuliranjeua,barva: 11 - rdeča. i -temini siva; pr. 1 l.tl cm; inv. Si It:K.
17.	(Idi dna; izddivu prostoročna; sestava keramike grobo/mata; primesi: ap.. d m.. ur.; površina glajena; barva: z, n - siva, j -temno rjava temno siva temno rjava; pr. 13.0 cm; inv. Si S II
18.	tli ti. dna: izdelava prostoročna: seslava keramike gtobozrnata; primesi up . J ni., or.: površina glajena; barva: z - rjava. n. r ■ rdeča; V. 4,6 trn: d 3.7 eni; nv. SI. H/22.
I*' t Ml dna; izdelava pltlstolbčitd. sestavu keramike drobimzmula: primesi: ap., d. tn.or.; površina hlajena: barva: z - rjava, i - siva: v, 2.4 eni: d. 5.« cm: inv. št. 1117.
20.	Odi, dna; izdelava prostoročna; sestava keramike drobno/muia; primesi: ap. d in., or.; površina nentiraujena; barva: n «■ rjava, j -lenmo rjav a temno siva: v, .t.^ cm: d. 4.3 em; inv. it. H I 3,
21.	(kil. dna: izdelava prostoročna: sestava keramike grobozrnata; primesi: ap _ d m., or.; pu vrši na glajena: ban a: tem mi šivu: v. 3,2 cm; d. 3.0 em; inv. Si H 16,
22.	t kil. dna: izdelava prostoročna: sestava keramike drobno:; mala: primesi: ap.. d. m„ or.. Fc; po vrlina jilajena: barva: z. n - siva, i ■ temini rjava; v. 2,i em; d. 3,4 em; inv. ši 11-21.
TtlNil 42
1.	t Ml dnu; izdelava prostoročna; sestava keramike drobno/mala; /elo trda. primesi: ap., d. iu.,nr.. Fe; povrtinn glajena: burva; /, n
siva, j - tenitm siva: pr. 10,0 eni; Inv. St. B-ii'4.
2.	Odi, dlla: izdelala prostoročna. sestava keramike grobo/mata: primesi: a p,, d, m„ or.; površina ncotinmjcna; barva n - leiuiiu siva, j - bledo rjava tem no siva; pr 11.ti cm; inv ši It 13.
i Odi, dna; izdelava prostoročna; sestava keramike ¡jrobozmiai.i, primesi: ap.. d. m . ur povriinn gUijeam barva; t - temno sn a. n - rjava; j - črna; pr K,() eni; inv. št. H I 2
4. 041, dna; izdelav» prostoru?Tin; sestav a keramike drobnozmala; primesi; ap.,d. iti., m., površinaglajena; bana: v, ■ svetlo rjava. 11 bledo rjava, j - rdeča; pr. 4,1! em; inv It. It/24
5 I oriec; dno z osle njem: i /delava prostoročna sestava keramike drtibiiu/iiiala. primesi: ap.. d. 111.. ur.: površina ¡daje na; bi na: /. 11 - bledo rjava, j - temno siva: pr 13,0cm; 111 v, št. HI.
n t Idi. dna; \/de lav a prostoročna: sestava keramike drobnozmala; primesi . 1 p.. d. m..ui.; površina polirana:barva; /, j - le 1 min 1 iav a. v. 1,9 cm; d. 4.7 em; inv št li 25.
7. t kil.dna, i/dciav a prostoročna, seslava keramike /elo grobo/mala: površinaiKOhr.iiljeua.barva: II icttinosivii.j - svelloijav a lemnu siva: v. 4,1 em: d. 0.0 em. inv. ŠI. fl/27,
s. Odi. umlore. oblika ustja A 2. grško-iialsku. keramika S L/elo trda; barva 2.5V 7/3 bledu rnmena, oliri oboda usija Jti %; inv št. R It«; nasip.
') Odi. amfore. oblika usija A 3. grško-iialska, keramiku S I. /elo 1 rila harva: 5VR o 4 sv etlo rdeče rjava: ohr, oboda ustja 7tr';.; inv. št. K 357,
Kbto 43
1,2,1,4 Odi vrča, sevcmojadnmskn slikana keramika: tnla. z zelu gladko zunanjo površino; barva: 7.5 YR 7 4 do 7 (1 ni/naia do rdečkasto rumena; primesi ui; slikana / rdeču |2.š V K 5 6) do /elo leinno sivo barvo (J VR 3 I J. ki se prelivala; niuiiv pa I me te ill ženski pnilil; ohr. oboda dna I liti %; uiv. št. K 407; nasip 5. t lili sklede, keramika > črnim premazom i: ofir, ohuda listja manj kol 5 "... inv. ši, 60
Odi posode, keramika s črnim prema/mn I' Iti; ohr. oboda ustja 12",.. 11 iv, SI. 63.
7. OiJI. skilusa. keramika s črnim piema/uni F1 IH; pod usijem nastavek /a odlotnljcu vodoravni ročaj; olir. oboda usija HI %; inv. SI. *)
S. Odi sklede ali pokrova, navadna keramika ( 6; olir. ohod.i ustja 5 ?'.: inv. SI, 75.
Soivda I i, puniembricjšc gradivo brez risb: Jamar; d, 1,5 eni; š. 1.2 cm: inv, 51. Hs'.
Sonda C
Tuhta 44
1.	Odi. lilija: izdelava prostoročna; sestav a kerantike viriibini/rtlala, 1 rila; primesi: ap.. d 111., 01 . površina glajena: barva; z, n svello 1 lava, 1 - temno siva: pr. 22,0eni; inv, St C/22,
2.	Lonce: odi. ilslja: izdelava prostoročna; sestava keramike dmhnn-/mala; uda: primesi; up,, d, m , ur.; jtuvršina glajena: barva: z rdeča, 11 svello rjava, j rjava: pr. }2.0 em; inv ši t.' L>
* I onec: odi. usija. i/delava prostoročna; sestava keramike grobu-/rnalLi; I rila: primesi: a p., d. 111., ur: površina glajena; barva: z -letimo ijava. ti - rjav a, j temno siva; pr. 20.5 eni: inv. SI. < 12
4.	Odi, ustja; Izdelava prostoročna: sestava kerun 1 ike drobnozmala; mehka; primesi: a p. d. 111., ur: površina glajena: barva: / - sv cilu rjava, n - rdeča, j - temno siva; pr. I K.O em; inv. Si. C/15.
5.	l.onee; odL nsija; i/delava proaoročna; seslava keramike grabosr-rlata; uda; primesi: ap..d,1U.. ur.. površina elaje ua. oknis; Vtis »mel -lice«; ban a: z. 11 - rjava, j - Kram ljava; pit 13,3 em: inv. Si. C. 32.
6.	Lunec; odi. ustja; izdelava prostoročna: sestava keramike drofcno-zrnaia; trda; primesi: ap-, d. m., or: površina glajena. barva: z -svello rjava,n - rjava, j ■ rdeča rjava rdeča;okras: vre/i; pr, 15,5 em: inv. št. C/7.
7.	l onec; odi, ostenja; izdelava prosioroena; sesiava keramike drobno/mata. trda:pi imesi: ap., d- m., or.; površina glajena: okras; poševne kanelnre, bana: r - svetlo rjava, it rdeča, j - icmno siva: pr. |največji) 22,0 em: v. 5,2 eni; inv. St. f V
x Odi listja; izdeluva prostoročna: .sestava keramike grobnzmata; mehkka: primesi: ap .il. m., or.; i^ov rSina glajena: barva: ' -svetlo rjava, n rdeea,j - čnia; pr. l<>.0em: inv. S! I '. I h.
9. Odi. usija: izdelava prostoročna; sestava keramike drolmo/niaia: trda. primesi, ap .d. 111.. or; puvršuta glajena: barva; z, n - rdeča, j Cm»; pt 10.5 cm; itn St. f 10.
It), t XII astja; izdelava prostoročna; sestava keramike drubiiozmata trda; primesi: ap,.d, n!.. 01.. jjuvisma glajena: barva: z, n ■ oleča. r temno siva; d, 4,L) cm; š. 3.3 em. inv. št. ( 4.
11	Odi ustja; izdelava pr. >s|on >čll n; sestava kerati 11 ke drobnez.mata. metika; primesi; ap,. d. lil., 0l., površin.1 neuhranjena: barva: j rdeča siva svetlo rjava; d em, š, 4.i! eili; 111 v. ŠI. (.' 13.
12	Odi ustju; 1/delava prostoročna; sestav a keramike drobil0/1 oata, mehka; primesi: ap . d. m,, or.; površina glajena: bana; z, 11 rdeča, j ■ en 1,1; d, 4,7 em; S l.N cm; inv St. t
13.	Odi. ustja; i/dela va pn>siuruč na; sesiavn k erainike d robi lu/i 1 luta irda; primesi; ap.. d. in., or.; površina neolirailjena: barva; u ima. j - I|ava ema. d, 4.0cm: š, 5.0 em; inv št t "l I
14,	Odi. ustja, izdelava prostoročna; seslava k enimi ke gnvbozmatn irda; primesi: ap., d. 111.. ur.; površina glajena: barva: / - bledu rjava,i - (deča siva rdeia; d. 3,K em; i 2,X em; im. št. f 25
15 Skodelica; odi, listja; izdelava prostoročna; sestava keramike drobnozmala; melika; princesi ap. d. m; površina tiwhninjena; barva: n, j - rdeča: v>kras: /lelnivi; d. 1.1 em; š. 2,Sem: inv, št. (10
l(v Odi tisl ja: 1/dela v a prosumičlla sestava keramike giuho/rnala trda: primesi up,, d. 111, ur.; površina neohranjenn: barv a: 11. j -siva; okms: v [¡M ua robu ustja: d 1.0 em: š 3,7 em; uiv št t 14
IT. Odi ustja; 1 /delava |iinsloioeua: seslava keramike druhno/riTala mehka primesi ap.. d. m., 01 : povriinfiglajena: bana: / - rjava, u ■ temno siva. i ■ rdeča temno siva: ukras: prilepljeno kolanjaslu rebro; d. 4, S em; š. 3,6 cm; ni v št t. 23.
IS7
Katalog
IK Odi. 11 sij; i: izitelava prostoročna. sestavu kfnlillikc groho/rnal.i; Irda; primesi ; ;i[>,. d. m., or.. površina glujena: barva: ' - rdeča, \ -I cm no siva; d 4.2 em: i. 3,3 cm; in v. it. C 26. I") Pladcnj; odi. ustja; izdelava prostoročna, scsiava keramiku grubozmata; mehka; primesi; ap.. d m.. or; povrtino glajena; barva z, n - rdeča, j - rjava ; siva; d. S,2 cm. i, 4.8 em: inv. Si. C/ 31.
Tahlu 45
1.	OdL osienju: izdelavapmsioničnaisestavnkenunikegfobozmaia: mehka; pnmtst: ap.d. m.or.: površina slabo ohranjena; glajena; barva: r. - rjava, j - rdeča; okras: prilepljeno kotanj ušlo «hm; d 4.7 cm; i. 4,5 cm; inv. št. t/20.
2.	Odi. oslenja; t/dela t a prostoročna; sestava keramike drobno/mala; mehka; primesi: ap., <1. lil., cir.. površina glajena: bili Vil z ■ rdeča, n svetlu ijava, j - ideia. prilepljeno kotanj tisto rebro; d 4,1 cm; i. 3.5 em, inv. K. C:34
3.	Odi. ostenja: izdelava prostoročna; ustava keramike grohoziiiaut mehka: primesi: ap,. d, 01 . ur.; površina gl njena; barva; z - rdeča, n - lemno siva. j - Orna; prilepljeno kotanjaslo rebro; d. 3,8 em. S, 3.6cui: inv. it C/33.
4.	Odi. ostenja: izdelava prostoročna; sesiavf keramike drobno-zmala: Irda: primesi a p . d. m,, or; pov rima neoh nuje na: barva; n - Temno rjava, j - inia; okra.š- žlebovi: d 5.[leni; 5 4,6 cm: inv .št. C/5.
5.	Odi. uslenja. izdelava prusloročna; seslava keramike drohlio-/nialn; mehka; primesi: a p., it. in., or.; površina slabo ohranjena: glajena: barva: / - ijava, n - svetlo rjava, j - siva rdeča; okras: poševni žlebovi, d 4.5 em; š. 7,3 em; inv, it. Cb,
(i. Držaj; izdelava prostoročna; sestava keramike drohno/mata, mehka; primesi: ap.d m.or.; površina glajena; barv a: / rdeča, j - ena: d 4.5 eni; i. 4,0 em: inv. št. I
7. Tirneiast roeaj: i/delava prostoročna; sestava keramike drobno-zrtlata. irda: primesi: ap,. d, m,, or; površina glajcna; barvit: /, n
-	bledo rjava, j - letimo sna; d. 7.11 cm; š, 5,7 cm; inv. SI, C 'I K.
K. lločaj; i/delava prostoročna. seslavu keramike tlrohiiozrnala; 1nla,
primesi; ap., d. m . or,; površina glajena; barva: / ■ le rimo siva, j
-	ima; d 7.6 em; š. 2.1 em: inv. šl. t' 28,
4 Odi omenja / delom ročaja; i/delava prostoročna; seslava keramike drobftozmats: trda; primesi: ap., d. m., or.; površina glajena; barva /, n - temno siva, j - rdeea ' temno šivat d. 4.S em; S, 4,7 em; inv. št. £727
K). Ss it t k delno ohranjen; izdelava prostoročna; sestavil kerarntke drobllO/lfiala; primesi: d. m . or.; ban a: z - ideea. j - temno siva: d K.7 em; 5, 5,6 em: inv. Si. r i7.
11.	Odi, dna; i/delava prostoročna; seslava keramike grohozmala primesi ap .d. m , or : poirSina glajena; barva: / - lemno rjava, i
-	rdeča: pr 5,5 cm; v. 2.6 cm; inv št. C/2.
12.	Odi. dna m noge: izdelava prostoročne; scsiava keramike zelo gfobo/maiu; primesi; ap , d. m., or.; površina glajena, barva: / ■ rdeča, n - svetlo rjava, j - temno siva; pr. 13.1) eni. inv. St. C/l.
13.	Odi. dna: izdelava prostoročna; sestava keramike drohnozmala: primesi ap.. d m , or,; površina glajena: barv a: k - rdeea. j - Črna / rdeča: pr 4,1) em: inv !l C/8.
1-1. Odi, dna. izdelava na lončarskem vretenu; navadila keramiku, mehka, nekoliko maiiasu povrSiria; barva; 5YR 6'4 do 5/tisvetlo rdeče rjava do rumenkasto rdeča, / rdečkasto sivo liso 5YR 5'2; primesi: bele. velike okoli 0.3 mm, srednje goste: na dnu odhs lesa: ohl. oboda dna 60 %; inv. Si. K lll-l; nasip.
15. Odi. sklede, i/delava na lončarskem vreienu; navadna keramika, temno siva, gladka povriina: primesi; bile. gosic; ohr. oboda ustja 15 %; inv. SL R 405.
lit. Odi. atnfore, obli ka ustja A 1, grško-iiaIska, keramika S 1, mehka do inla; barva; 7.5YR 7/4-7/6 Kritna« do rdeče nimetla; primesi /dr ker., gostu; ohr. oboda ustja I 5 %: inv. St. R 103; nasip.
IXK
Sonda D
Tahlu 45
17, Odi aml'ore, oblika uslja A 6. veijelno l.amb. 2. keramika S i. mehka, barva; n - 7.SYR 7/4-7/6 nvnala do rdeče rumena, j -5YR 6/6 rilefe rumena; ohr. oboda ustja 20 "/n; inv. Si. R 102: nasip
J AR I K OB R l/ANl
Tnhlti 4(i
1 < hlioinljen mčaj i/ svetlo /elenega, prozornega stekla, d. 3.2 em, inv, it. C 4tt.
2. Odi. krožnika, oblika verjetno Cousp. 3.2. keramika, sevemo-italska tem sigílala (K); ohr. ohotla uslja 5 %; in v. št. K 30.
3	Odi krožnika ali skoileliee. obliku Cousp. 12 ali 14. keramika, sevctnoilalska leni sigílala t H V, ohr, obiKla ustja 5 %; inv. Si. R 32i>
4,	t bil. skodelice, oblika t <msp. 14.4. keramik,i. sevemoitaIska lera sigilata (li); ohr. obodu uslja 5 inv. šl. R 33.1
5,	Odi. krožnika, oblika verjel no Consp 3.2. kom »lik a. severno* ilalska lera sigílala |U). ohr. obmla ustja 5 %'. inv. ,š|. R 347.
o t kil, krožnika, obliku Cousp. 20.4. ketanuka, aretiuska lera sigílala I Al; nalepka v obliki aiÚOrjíl z dvojno pišialko; obr. oboda uslja 5%; inv St, K 37; Stok in l'žlJ3,t. 3.
7. Odi. krožnika, ohl i ka Curup: 20.4. kei umika, a reí inska ¡era s i ¡l> i I ata (A); ohr. oboda Uslja 10 inv. Ji. K 36,
X Odi. k mini k a. ohl ifcH Consp, 20.4. kcnif i ti ka. sevemoilal ".ka lera sigílala (H|; inv. šl. R 3<)5.
0	Odi. krožnika, oblika Consp, 2(1,4, keramika, sevenioilatska lera sigílala I li); ohr. oboda ustja 5 "■>. inv. šl K 4
It). Odi. skodeliee. oblika Consp. 26 ali 27. keramika, severno i lalska tera sigílala t Hi; inv.il. It 346.
11,	Odi. škode lice. oblika {Ji msp. ' 4. kcumiika, arel ¡ ruska lera si ¡> i I al a (A); nalepka v obliki m/me: ohr oboda ustja 10%; inv.si. K <25.
12.	t Ui. skodelice, ohlika' "onsp 34, keramiku, uretiiLsko tera sigílala
1	A); nalepka v obliki lista: oilt, oboda Uslja 7 "i; inv Si fi 327
H. Odi. skodeliee. oblika Consp 26 ali 27. keramika, aretuiska tera
sigílala (Á>: inv. SI K Ml/2
14.	I Idi. krožnika ali skodelic«,keramiku, aivlinska lera sigílala i Al:
2	kosa: ohr. obodu Uslja 5 iv inv it It 1.10,
15.	odi. skodelice, oblika Consp. 36 4, keramika, -iretiuska tera sigílala I Al; obr. oboda ustja 5 V inv. St. R
16.	Odi. skodeltec, obliku Consp 36,4, keramika, aretuiska lera sigílala tAl: olir. oboda unija 5 %; Inv St: K 16.
17.	Odi. skodelice. Oblika Cousp, 36.4. keramika, aretinska (era sigílala (A); ohr. oboda listja 5 "n, inv. S t. K 15.
Tabla 47
1	Odi. skodeliee. oblika t ousp. 37.-1. keramika, sei emoiialskatera sigilma ilij: ohr. obodn uslja 5 %: inv si k 43
2,	Odi. skodelice, oblika Consp' 27 I ali 24, keramiku,!ievemoiluísk a tera sigílala (Hi. obr. oboda uslja 5 niv, št, R 32X
3.	Odi. kelihu, keramiku, severnotlnlska reliefna lera sigílala; ohr oboda ustja 10%: inv, št, R 334
4	Odi. krožnika, odlomek noge, lina keramika, podobna lerí sigilan: zelo trda: primesi ui: liarvu zelo bledo rjava (10 Y R s/4); prema/; rdeč (2.ÍYR 5' H in 4 61 ter rumenkasto rdeč d« rdečkasto rumen (5YR 5/R do 6/8j, zelo Ird, nehtevčee, srednje ohranjen, neenakomeren, na zunanji ui notranji siem posode: nhr tthoda dna 15 "i; inv, šl. K 55/3.
š Oil I. sk t Kle I iee. keran 11 k a. se ve ni oí I a I sk a 1 eia sig i 1 ala IH}; na d 1111 oúfattk žiga. oblika in napis m-.ta določljiva: olir. obudit dna 20 %: inv. šl. K I.
6,	Odi, slone posode, keramika, sevetnoifalska relie I i ta lera sigílala: ž teh in relie liie hitučiee; inv. St K 20.
('.ICMfNiLU
7. Udi. sicnc posode, kítumika, scvernotialsfcD reliefne tera sígilató: žlebovi in reliefne huníiee; inv. ¿t. h I«,
X. Odl. ilvorDÍajrw skodelice Sarins, keramiku S A K 1 otir. obodu Uhlja 5 inv. ši K 111
9 Gitt, dvaročujoe skodelice Sarins, keramika SAR 1;. olir. oboda uslja 5 inv ši. IÍ .122
10. Odi. (jvoročajoc skodeliee Sarins, kerámika SAIÍ l; obr. oboda uslja S %: irtv. il. K. 3.
1 L I 1 Odi dvuroiujrte skodelici; Sarin v keramika SAR 3. 2 kosa. ustje m iiaicbren ročaj; olir. oboda USija Í %; inv it, K 17. K 47.
12. Odi. dvofooaine skodelice Sarins, keramika SAR 2; obr. ob™ta ustja 5 inv. si. IÍ 332.
14.	Odi skodelico. oblika Corup. 2h. 27 jdi 29, keramika, aietiiiska tera sigi lam i A); *U?hovl; inv . Si k .15
15,	Odi. dvojoiajne škode! i ee Sarins, keramika S,Mi 2; relie In t okras: inv. Si K 19.
16 Odi. dvominjne skodelice Sari lis, keramiku S Ali 2; reliefni okras; inv. it. K 40.
17. t Idi. dvoroCajue sfcodelke Sarins, keramika S Ali I. re lie lin okr.is; ohr. oboda dna 1(111 "... inv. St. K 64.
IN. Odi dv Lir.ieaj ne skodeliee Sari tis. keramika SAR I; reliefni okras: ii «v, it. K 323.
19 Uiti dvoroCajue skodelice S ¡in us. keramika S Ali 2: reliefni okras; 2 kosa: inv. il. II 336.
2(>. Odi. kozarca Aeo, keramika lunkih sten ii i; reliefni Ustlfi in mali trikotniki, narejeni V kalupu; inv. Si, K 21.
21. Odi. kozarca Aei>. keramika / rdečim sigi lam im premazom, /Itočilnosli severnoiiniske reliefne lere sigílale; /leb; obr oliLHla dna 15 %: inv. Si. K WW.
Tabia 4S
I Odi, skodelice, keramika nnkib slcn U Oh. žleb; inv it it 124.
2. Odi. skodelice, keramika tankih slcn it 4: reliefna mreža: ohr. oboda dla 50 %: inv. il. K 14. iH. 43.
i Odi. kourea. keramika tankih sten Iti: reliefni Lmi; iftV, Si. K 45.
I Od!. skodel ice, k enimi ka tankih sten B fa; ?l eb: obr, <»btn la uslja 5 %: inv. il K 32.
5, Odi. skoLteliee. keramika laikih sleu 1} 5: Z.tinaj peskanje: olir. oboda dna 15 "„: mv Si. K 2. .SV Ji
t'. Odi. skodelice, keramika lankih sien !¡ 7h; vtisnjeni rombi, narejeni s kolescem; n.tslavek za odlomljen navpični toíaj; inv. St. K 34,
7. Odi. skndcticc, keramika lankib sien II 7h; vreai, narejeni s kolescem, inv. Ji. R 338.
X. (Ml, «kode lice, keramika tankih s Len II 7li; o lir. oboda dna 15 "»; inv. it K 5.
9,	H Ml. skodelice, keramika tankih sten il 7b; olir. oboda dna 211".,; inv, (t, K II
10.	Odi škode I i ee. keramika laukiii sien H iv /Icb in reí telite bunC ice; inv, ii, k 7,
1 l. Odi skodelice. keramika tankih sien 11 S: drobili ue/i. narejeni s kolescem; inv Si. k 23
12.	Odi. skodelice keramika tanVib sien H S; vre/; inv. St. K 52 A
13.	(XII, Škodil ice. .Keramika lank il i stoti B 9: žleb, pes k .ulje na /u nnnji in nnlrait¡L sien i; 2 kosit; ohr. ohodtt ustja 5 inv. ;.l. k 33.
14.	Odi skodelice, keramiku tankih sten H '1, dve rebri nI reliefne biničice: ohr. oboda uslia in "u; inv. ši K s.
15.	Od!, skodelice, keramika tankih Men 119; žleb in ttalcpkc v obliki lističev na zunanji -.tem. na noimnji steni peskanje: lfIit ubada uslja 5%; inv, st. K 10,57, 44
l (I. i Idi. skodelice, keramika lun kili sten 13 9; rebro m h.uboluiske luske: nlir. obodu uslja 5 %; inv Si K 24
¡7 Odi, skodeliee. keramika tankih slcn 11 9: žleb in ostanek barbotinske luske; ohr oboda uslja 5 %: inv. II, k 44.
IX Odi. skodelice, keramika tankih sten H 9; Jleh in razčlenjene tuiboilnskc luske: ohr. oboda uslja 5 %; inv. si. K 42.
19, Odi. skodeliee, keramika tmlkili stili Ii 9; rombi, vtisnjeni s kolenom J teb. ohr, obodn usija 5 "'.; inv ši K 9,
20, I Ul L- skodelice. keramika lank i ti slcn B 9; nizko rebro: olir. oboda uslja 5%: inv. it. K 12.
Tuhlii 4'i
1.	I skodel iioc, keramika lankih sien dva pl itva žlebova; obr. ohoila ustja 5 inv si. k 53 I)
2.	Odi., »kodclicc. keramika lankib sien El 9. žlebovi: ohr. oboda uslia 5 "ii". inv. il. k 0.
1. Odi. skodeliee. keramika lan kili slcn I i '); žlebovi: olir oboda
ustja 5 inv, ši. k 11,
4.	OUI. skodelice, keramika lankih sten it Lž: zunaj tlrohni vrcxi, naiejcni s kolescem, notri peskanje; 2 kosa; ohr. oboda dna lili!
inv. il K 25. St 4J Slokin 199.1, t 2: 3
5,	Odi. posode, keramika tankih sien H ■>; reliefni okras: 2 kosa; inv. it. K 53 h.
(■>. Odi. skodeliee, keramika lankih sleu II 9: vrezi, narejeni s kolescem; inv, ii. K 38.
7. Odi. si ene. keramika lankih sten IÍ 9: drobni vrezi, narejeni s kolescem; inv, st, K 22.
Is Odi. skodelice, keramiku tankih sten II 9; Lrikolmki, vtisnjeni s kolescem: inv, Si, K 2".
9.	Odi. stene, lina keramika: I rda. z. gladko površino; bana: 1(1 V K K/l zelo hiedo rjava; primesi: lenimi rrlefe rjave, velike okoh 1 min. 0.5 mm in manj, redke; prema/: rdef koslo riLtnen do rjav (7.5V K (> ii do S/3), zelo Ird, ncbltiéeí, srednje obranicii. na /iiTinnji steni, v pasovih; inv. Si. K (>1/2.
10,	Odi vohuni.'oljenke, keramika; /elo irda; barva: 10VR (i.4svello mmenkLLslo rjava: primesi nt; premaz lisasl lumcnkaslo idiČ do zelo lenino .siv t5VR J/fi do 5YR 3/1 k zelo tnl, occnakuiuercn, uebleščeč. dobro ohranjen, na /imiLiiji in notranji šteiti; relicllli okras: 2 kitsti; inv. St. K 62
II Odi. votulne oljenke. keramika: /clo Uda. z giailko povrjino, barva: 7.5YR 7 4 roinala; primesi iti: nreuiaz tdci(2.5YR 5■<'do 4 O), zelo Int. zelolauek in proisevojoi, nehleSM. shilmohranjen, na zunanji sleni; reliefni okras: inv. Í1, K 55/2,
12. 0*11 - votutne oljenke, kenimika; mehka, v. mazasto pov riiiKi; barv a: 5VR 7/8 rileekaslo rumena; primesi nt; prema/ rdef{2.5YR 4 S I, mehak, ncbleičco. srednje ohranjen, na zunanji m i ioi ran j i sleni, inv- Si. H .14(1.
1.1. Od I, volunle u tj etike.:kerainikn; /c lo irda; barva; 10Y R ft/4 ■.v eti o nimenkaslo rjava: primesi: temne, velike 0,3 nun in manj. zelo redke; jircm;i/ lisast taffiCnkaslo rdeč d ti zelo temno siv [5YR 5 (i Jo 5 Y K ! I). /elo Ird. iKcnakomcrcn, nehlcSčeČ. slabo ohranjen, na zunanji iu notranji steni: inv. SI k r>1 I
14.	Odi. pckaea. navadna keramika ( II); ohr. oboda dna I 5 %, inv. Al. K 54.
15.	Odi. sklede, afriška kuhinjska keramika, oblika I layes 19-1: keramika, /elo rnla: barva: r - 5YR > I do 5YR J/4 zelo lomno siva do rdečkasto rjava, n 5YR (Vfi rdečkasto rumena; zunanja površina Inknjieasta: primesi m: dim nažlebljeno: I kosi: ohr. oboda Listja 35 %', inv it. K
K- Odi, loiiea. navadna keramika L' 14. /teb na ustju m na sleni; olir. oboda asirá ininv, it. k 20.
17 Odi, skledo, navadna keramiku C 6: inv, si R 51
iv Odi. sklede, navadna keramika t" 2. olir, oboda uslja Id %: inv. Si. R 5K.
Tuhlii SO
1 Odi. lonca, navadna keramtka (.' | J (oranžna in temno siva): ohr. oboda uslja lil",,, inv, St R 59,
2.	Odi lonea. navadna keramika t' l.t nemilo siva m hiedo rjava, zunaj pla.si precisé ene gline); olir obodn ustja i u..; titv Ii (il
3.	Odi. lonea. navadna keramika ( 13 (rjava n temno siva); uolri mciličenje: l>Iit oboda uslja 5 inv. ii R 64
4 Odi. lonca, ttftvudna keramika C 11 (temi» rjava); meiliCcnjc in vodoravni žleb, inv. Si. R 335.
I K»)
kai \i mi
5.	tXI). lonca, navadna keramika ( 11 (temnosiva);meillfenjc zunaj in nolri; inv, št. K 62,
6.	(Ml lonca, navadna keramiku C 6; ileti inriiz ¡iravokoln ihvti.suv, ki so n.irejcni s kolescem; oiir. oboda ustja 5 tnv. £L K 27
7.	od), lonca, navadita keramika C 13 (temno rjava.ime primesi); olir. oboda ustja Iti %; inv. it. K 66.
s Odi. lonca, navadna keramika C 5; ohr. oboda ustja 10 %: in*. Si. li 52,
>> Odi. dna, na vadn a keramika C 6; ol ir. oht *Ja dna 20 %; In v. Si K ■tli.
Iti. Odi, d..... navadna keramika i' 13 (temno in svcllo ijava, /iinap
plaši prečiščene gline); na dnu odi is lesa; ohr obodu dna 15 %:
inv. it. K 55.
11 Odi. dna. navadna keramika C (i: ohr oboda dnn 10%; inv, i L K 3.17,
12. Odi. dna, navadna keramika C, 7; ohf. oboda dna 30 %: inv. ši U 345.
11 Odi dnu. navadna keramika t' 2: ohf. obodu d lin 15 %: ill v. it R 344.
14 (Ji II. i In;. navuclna kcrunlika C 6 (zitf aj sivkasla plast); ohr. oboda dnu 20 %t inv. Si. ii 40
Jarek ob Rižam, pomembnejše ¿rmtlivo brez risb na tablah:
Odi- amfttre. oblika [>r, 2-4. keramiko S 1, zelo Irda; barva: 2.5Y 8/3 bledo rumena: primesi: /dr. ker: tnv. St. R 396. Kroglaste prevrtane uteii, keramika: 14 kosov. Valj asi tlukovee. keramika.
NliDOLOCENA LLGA Tabla 52
SI. Obroček, bron, pi. 4.5 eni; Iii inv šl,
V, Odi. stekleničke i/ bfcvbarviiegfl Slekla: v, 1 eni; inv. šl 104. lil. t Ml. dna posode i/ lenniei:.! xelCItollK>dregaStekla: 2 kosa; v. 2,2
cm; inv. St, 27'). 11 Odlomek ielezne paličice; d. 5.4 eni; inv. šl. H 402. 12. 13. Dva J.cleana ücbljn: d. 4,4 ein in 3,2 em; inv šl 107. 14. 15, 16- Trije iele/ui Žeblji; d. 5,5 cm, 4.9 cm, 7,1 cm L inv. šr 105. 17. Del kamnitega brusa'.' d 5.6 cm; inv. št. 42,
7il/i/r( 51
1.	Odi. dna. navadna keramika C K; ohr otioda dna 15 %; inv. St. K 28,
2.	Odi dna. navadna keramika C Iv ulit oboda dna 20 "¡i. in\ it. K 47,
3.	Odi. pokruva,-navadna keramika C 13 (lenriio s i\ a i il svetlo tjaval; ohr. oboda ustja 10 %: inv. it. Ii 60.
4.	Odi, pokrova, navadna keramika; Irda. groba površina, barva; 5 V K 6/8 do 7.5 Vit 5 2 rdečkasto rumena do rjavil; primesi: bele. ime. rdeče, velike 0,5 ram, srednje gosle: sljada, fina. zclogiwa: Öhr. oboda ustja id inv, St, K 66.
5.	Od I. pok rova. na vndna keramika;^rda, gmlia pov ri n la: barva / -2.5 Y K 5/4 do 5 v It 5 4 rdečkasto rjava: na robu ustja m n - ioYR 512 do 5YK 4/1 sivka slo rjava do temno siva: primesi svetlo sive. velike okoli 0,5 min. srednje goste; sij uda, velika okoli 0.3 mm. /elo gosta: ohr. oboda ustja 15"..; inv. šl. K 65.
6.	Odi. pokrova verjetno, navadna keramika t 2: inv. šl, K 50.
7.	Odi. ročaja, navadna keramika t. 2: inv šl. It 53.
K. Odi. ročaja vrča, navadna keramika C 4; inv. il. K 63
Tabla 52
I (Ml a m tore, oblika ustja A 13. vcrjeluo Lamb. 2. keramika podobna S I, trda; bana: 5YH 7. 6-6 6 t Ječ c nimcnn; ohr. oboda n sl.pi 30 ? »: i n v. it. It 45.
2, ()dl. um tore, oblika ustja A I la. verjetno Lamb. 2. keramika S I, mehka: barva: 5YH 7 6 rdeče rumena; ohr. oboda usl j a |0%;inv, šl, K 40.
V Odi. amforc, oblika USljfl A I». Ur. 6 It. keramika S 1, mehka: barva: 7.5YR 7-6 nk-če ramena; ohr ohoda astja I 5 %: inv. St, It 57.
4.	Odi. amforc, oblika Uiljn A I''. Dr 6 It. keramiki S 1, mehka; barva: 7.5 V It 7/6 itfcic rumena; primesi: «Ir, ker., bele. line, redke, ohr, oboda ustja 20 "i>: inv. šl II 56.
5,	Odi, ročaja amforc. po/noroduška vrsla, keramika, zelo trda; barva: 5VR 6 6 in 6 I rdeče rumena in svetlo rdeče rjava; primesi bele, retike: inv. šl II 334.
(v Oill. ročaja amlore, oblika l)r 2-4, keramika S I. mehka; barva 7 5YH 7 6 rdeče rumena; J kosi; inv. SI. It 65,
7 Odi. dna amlore. oblika DA 7. keramika S I. mehka, barva: / -7.5VH H,4 roinaia. i -JYR fv'6 rdeče rumena; luv. šl. K 67.
Tabla 5 J
I	Odi. sklede, oblika Morel 2652-2654. keramika s Čniim premnwm t' I: ohr. oboda ustja 5 %; inv. il. R 270. St 4L
2. Odi. sklede, oblika Morel 2652-2654. keramika s črnim piemnwni I' i: 2 odlomka; ohr. oboda ustja I o %; inv, Si. 130.
1. <)dl. sklede, oblika Morel 2652-2^54. keramika s črni at premazom I1 ! olir. oboda usija manj kol 5 %; inv, 5i It 348
4.	Odi sklede. Oblika Morel 2Ö52-I654 keramika senu in prema/otu i* I: olir. oboda usija 5 %; inv. š< 13.
n. Oill sklede, oblik:: Morel 2264. keramika s črnim premazom I1 1: ohr. oboda ustja manj kol 5 %: inv, šl, 52.
ti. (Idi kozarca, oblika More! 7222 ali 7224 a. keramika s črnim premazom t* 2; ohr. oboda dna 100 "»; inv, šl. 51.
7. Odi vrča s kljunastim i/Inkom, keramika s črnim premazom podobna I1 I!: i Je h na robu i/livka: inv. Si. 14. .SV. H
5.	Odi, sklede, keramika s črnim prcflla/om P 5; ohr Lfhotki dna 70 %; i a v. SI. K 278.
<>. Odi. sklede. \ei a mika s ¿mim premazom 1' ]4; olir. ohoda dna 100%: Inv. St. 17.
10. Odi. sklede, lina keramika; n le lik a. r ina/aslo povrSlno, prelum gladek: barva lrtffl7,5YK K/4: primesi m; prema/: rdečk asi o rjav do I «m no rdečk MO rjav (5VR II do 3/2), tudi rdeč < 2.5 Y ft 4/6) in /elu leninofiiv (2.5VK N.V). /clo trd. sijajen, stihije ohranjen, IIa zunanji in nolrauji steni; na dnu trije krožni /leiiovi; olir. oboda dna 1011%; inv, šl 54.
II	t Idi, sklede, keramika s 0mint premazom l' žleb na notranji Meni noge; olir. obada dna I1HJ %; inv. št. 24.
12	Oill. dna, keramika s eiuiui prema/om P 12a; ohr oboda dna 40 %; inv, St, IM.
13	Odi sklede, keramika s črnim premazom C 1 S; ohr. oboda dna 25 %; inv. St. 71.
Tabla 54
1	Odi. skodelice, ii na keramika, meprskn; mehka, groba povrltui; barva; prihtižno lo^'lt 7.'I do 61 svellu siva do siva; primesi bele, velike okoli 0.1 mm. Zelo redke, sljlldn. srednje gosta: prema/ si^ Ipiibli/im 2.5YU !*0-1. ird, nehleifef. srednje ohtanieii. na notranji pt>vl*Sini; rvlicleil okras. o)|| oNida Ustja S
inv ši 106.
2	i id I. kozarca. keminikn tankih sten Ji 9; ohr obodu usija IW %; inv. St. R 305.
i Oill skodelice, keramika i mikih sten B *n; ohr. oboda dna lin) %; inv. šl. 74.
4, Odi. skodelice, keramika lailkih SlClt li N; ohr oboda iisija 10";.; inv S.I II 104
1411
OtALOODI
5. IM!, dvoročajue skixlel ne Sarins, keramika podobna S AK 2; ohr.
oboda ustja 5 mi', št, Ii i> Odi, dvoročajne skodelicc Sarins, keramika SAR 2; o ht oboda
UStja i],ini kot 5 i 11V. il. 71!, 7. (XIL ročaja itvoročojne skodclicc Sari Cts. keramika S A K 2; iiiv. il. k .101,
(Xll. volulncoljeiikci keramika, niehks, ?. ma/.isio površino; barva; 111Y R 7 4 /elit bledo irjjva; prema/; arfo I en um siv (10YR VI 1, /elo t nI. iicbleSčeč, slabo ohranjen, saino na zunanji steni; inv. ït. K .11)2
9. (!dl. skodelice. keramika, sc vcmoilalska teia sigi lala ilil: osla nek
iiga l/ßfi SAR. ; ohr. ultoda usija H«)".,; inv. it k .11«), tO. (lili skodelice, oblika Cpiisp. -14; keramika, sevemoitalska leni
sijala tU); inv šl. K 30i>. i I Odi. skledi, navadna keramika C !. žleb pud ustjem; ohf. ubada
listin mulj kol 5 %: mi1. 51. 139/2, 12. (XI I sklede, naviHna kenuniku l' i : ileb peni utajeni in vodoravni WZ na sieni. ohr. oboda uslja HJ1 inv. it, 129/2.
11 (XII Sklede, navadna keramika I I; ileh pod nsljcm; ohr, Lihotla
uslja li inv. si I?'}.I. 14 ( Idi skledo, navadna keramika (.' I. žleb pod iisitcin; ohr. oboda
ustja 7",.; inv. il. 139/L 15. (Idi. sklede, navadna kemmika C 1 ; olir oboda usija 10 '»: iuv äl. 139®
Tubht 55
1.	Od I. sk iede, navadna k era: u ka C 1; ohr. uboda uslja 10 ' i; i i vv. šl. U 314
2,	(XII sklede, navadna keramika C i; ohr. oboda ustju S* 10%; i nt št. 131/2.
V 0,11 sklede. navadna keramika t' !; o lir. oboda ustju 15 "..L inv, 5l R3IR.
4.	(Idi sklede. navadna keramiku C l. olir oboda ustja 5%; inv. št 131/1.
( kil. sklede, navadna keramiku C I; ohr. oboda dna 211 inv št 139.
6,	Odi sklede, nav adna keramiku C I. ohr obodn dna 51) mv 91, 12 K/3.
7.	Odi mclnice, navadna keramika C t: žleb 11.1 /iinanji steni noge; na din: vtisnjeni knmui, kijih obdaja krožen žleb: olir. oboda dnu
20%: inv. 51 128/5.
5.	Odi. sklede, navadna keramika C I; olir. uboda dna 100 %: iuv. št 128/2.
9. Odi. sklede, navadna keramika C I; ohr. obodn dna 70 %; inv. si. 128/1
in Odi. meinicc. navadna keramika C I. na dnu vtisnjeni kamni; ohr ofoodn dna 411inv. šl. I 28/4
11,	Odi. loncu, navadna kerai m ka C 5; ohr. oboda ustj ali) " u: i nv. št.
K 31 J.
12.	Odi. lonca, navadna keramika C 13 (svetlo siva in bledo rjava, i/ra/iie primesi sij ude); ohr. oboda ustja 10 %: i ti v. št, K 3i)H,
lahla $6
1 Odi. vrča til i vavK. navadna keram ika i ' 2; ohrobodn 11 si |a 111 inv. št. K 3117.
2. Odi. lonca, navado* keramika C 13 (ima}; ohr. oboda ustja 10 */a: inv. ,šl K 11'i
V Odi. lonca, navndna kenn ni ka L 11 (oran/na); obr. oboda ustju 5 %; inv. šl. K 3211.
4. t II 11 dna. nav adiia keramika; zunaj Irdu. nolri /elo Inki; / eludko površino: barvil" 7.5YR 7 4 do 7 Oro/nalndo rdečkaslo rumena; prema/; rdeč {2,5 YK 5 H),mehak,slaboohranjen. nazunanjiSteni: ohr. oboda ilmi 15 %. no št 135 1
j. Odi. lonca, navadna keramik a C 13 (svetlo siva ni bledo rjava, i/ra/i le primesi si j ude); iiH st K 312.
0. Odi. lonca, navadna keramika (. 11 (črna); inv. šl. K 31.1.
7. Odi. |Jokrova, keiauuka. 11 tki, t. gmho površino; barva: 5YR 6 K
tlo 7.5 Y R 5 2 rdečkasto rumena do rjava; primesi bele. črne in rdeče, velike okoli 0.5 mm, srednje goste; primesi sij ude, velike okoli 0,1 mm. /do iiosie: ohr. oboda ttetja 15 Inv, št, 77. K. Odi. pekdča. navadita k cm mika C I H; ohr. oboda LIS tj a 5 %; inv, šl. K 317,
0. Otll. pekača, navadna keramika C '); olir oboda ustja 15 '!„: inv.
Št, R .Hi,
10	Odi. andore, oblika uslja A 7, l.ainh. 2, keramika S I, mehka; barv a: 10YR 7 4 zolobledo rjava; obr. uboda ustja 20 11 <i: inv. šl
R 31 ti.
11	Otll. aniline, oblika ustju A I4b, verjetno l.amb. 2, keramika S 1, 111L-I ika ; hnrva: Il IV k 7,4 relo bloki rja t a, > ¿¡i AY K V S? : olir. i >lw x ta ustja 20 %i inv. Št. H 310. SI 23.
12. Odi. ročaja, keramika podobna S I. trda: barva: 10YR S 4-7 4 /elo bledo rjava, inv. šl. K 308.
Nedoločena lega, pomembnejše gradivo brevr risb na lahkih:
odi ročaja amfore, dvojna oblika D'1 2-4, keramika s i, mehka; barva; j ■ 5YR f/4 svetlo rdeče rjava, -t, - 5 V K o K rdeče rumena, prema/; 7.5 Y R K 4 m/a; primesi: temne, fine. ¡losle; inv, il, R ,î9<), Kioyliisic prevrane ukvi, kemniika; 14 kosov.
RIMSKI NAUSHI v/ SONO I/KOPANIII V n TIH l^'Jil in 1991
labia 57
1	Odi. skodelice i / svetlomodroga prosojnega slekla; inv. št. Fi 202: S 90 A. i/ prolila pod Cesto, ui/ui del.
2	Otll. sklede, keimniku s črnim premazom P 16; ohr, oboda dna 35 'K.: inv ši, R 283 s•)! J; ¡jI. 3,30do 1,1 Hm tabs 1
5. odi. sklede, keramiku s črnim prenwom P 14; olir. obuda dna 100" i: im K. K 2'J4:.SOI Ii: pl 4.50 do 4.35 miabs.l.
-1 Odi. dna, lina keramika: inebka ali Irda, /gladko povrijno; prelom gladek; primesi ni: barva rdečkasto rumena (5YR 7/6); prema/ 1 isnsl. rdeč in ternuo rttečt2.5Yli 5 ti in 3 (0, /elo ird. nebleičeč, srednje oliraineu. na zunanji in liolrauji steni; obr. ohmla dnu I (lu inv. R 293; površinska lHijdba i/, ukoliee sonde $ ÏI G.
5.	Odi. lonca, navadna keramika podobna C 13, Icmnu siva, na povrSiiü plaši ptečiičene gline; ohr. iibunla ustja 5 "..: inv. ši. R 28ii; is'll jLBt. 3,30 do 3,10 mlahs.).
6.	Odl.sk lede. n a vatli i Li keiami ka ( h ž teb pod u sijem, o I u. oboda ustja lil ■'„. im ii K 2'»; S, W A, ¡il 5,72 do 5.57 m tabs ).
7.	Chit y n i nha pok rova. kei a ni i ka fi I ; inv. il. U 284: S 01 J; yl 3,30 do 3.Iti m (ahs.l.
8.	Odi. ročaja, keramika temnil si^,i. mehka, brtBi primesi; inv. St. K 203: S 91 Ii; y!. 5,Ml do 4.B0 in labs. j.
'> Odi. stene posode, keramika Irda, bledo i [nv,i.bre/ primesi, dvojno rebro; mv. šl. K 208: S91 Ci;gl. 4,60 ite 4.40 m tabs I
lil. i Wl. pokrova itn i lore, oblika PA I. keramika S I. mehka do uda; barva' 7.5YR 8 4 rimi do 10YR B- 4 /elobkxio tjava; ohr oboda uslja 5 "i: inv. št. R 356: S 91 U; g).4.35 do 4,05 m tabs.l.
H Odi. pokrova amfore, oblika CA 24. keramika S I. trda: Inirva: 2.5Y 8 3 bledo rumena; primesi: line,redke: neslineiričen gumb; inv, št. R 2%: $ 91 Q: gl. 4.10 do 3.90 m (abs.).
12, [kil a m ti ire. oblika ustju A I. (triko-milska, keramika S l.mehkn; barva: 7.5YR 7/h rdeče nune na; primesi: /dr ker., r^tka; L>hr. ohoda ustja 25 mv, SI. R 280: S 91 J: gl. 3.30 do 3,1 Util tabs).
[3. t )dl.amiine,oblika usr|a A 2. jtriko-nalska, keramika S l,niebka: barva: 2.5Y 8 4 bledo mmena; primesi: lenine, redke; olir oboda uslja 25 %: inv, ät. R 2^1: S A; jd. o. 15 d" 5.72 nt labs.l.
14, i Idi. anilore, oblika ustja A 2, tLiško il al ska, kerainik.i S I, Irda: b:irv a; 2.5 Y 8 3 bledo rumena: primesi: /dr. ker., redka;Ohr. oboda ustja 25 ".,: Inv. it. R 352: s "i t (j; ¡il. 5.20 n> iabs.1,
1411
KÍIIA! III.
I .v Odi. amlore, obhk.i ustja A 3. erško-iiaLka, koramika s 1. trda; hm va: z - 5YH 7/6 rdeče runic na, n, ¡ - 2.5 V x.'3 bledo rumena: ok oboda ustja 20 %: inv Si. R 28»: S 90 A: «I. MS do 5,72 m (ah*,).
10 Odl.arul on.', ob Iika uslja A .1 gršk o- i la tska. ker:im ¡ka S t. mehk a; barva: 7.5YH K/4-K/6 m/n do rduiu rumena, primesi: /dr. ker.; ohr, obod® ustja 1« %; inv, ii K 2K5; S Ml J: el, l,_l(l do .1,111 m labs.).
Tahta SS
T. Odi. am fore, oblika ustja A .V grško-ilalska. keramika S I. mehka do trda*, barva: Iti Y R 8/4-7/4 /elo bledo rjava: primesi: /dr. ker., redka; olir. oboda uslja 100 %: inv. »I. R 35K. S 90 A: pl. 6.15 üo 5.72 tli (uhs,).
2. i Idi. atn fore, oblika ustja A 4, ¡¡rško- i ta Is ka, keramika S I, mehka do i rita; barva: !()YR K4 /elo bledo rjava; primesi: /dr. ker.: ohr, oboda ustja 20 %; inv. šl. R .151; slučajna površinska najdba, I.
1. Odi. am fore, ohlika uslja A 5, verjetno gríko-italska, keramika S 1. Irda; barva: 10VR K 4 zelo bledo rjava; primesi: Ali. ker.; okr. oboda ustja 20 i-.,, inv. it. R 291); S 90 A: gl. 6,15 do 5,72 ni (ahs.).
4.	Odi. am lore, oblika ustja A 5, veijetnogrško-italska. keramika S !, mehka; barva; 2.5Y 8/2 hela: primesi: /dr. ker,, gosta; ohr, ot»>dn ustja .10 iii v. si R 2X0; S 90 A; g!. 6.15 do 5,72 m labs.).
5.	Odi ftinTore, oblika ustja A 7, tir I A. keramika s 1. zelo irda: barva; / - 5YR 6/6 rdeče rumena, n. j - 10YR H/4 zelo bledo rjava; primesi: temno, fine, goste; »bi oboda ustja 15"... me ši ti J90; S 9) C; gl. 4.20 do 4.40 m t ahs ), gornja premešana p I asi
si, ¡y
6.	Odi, a nilore, oblika ustja A I4b, verjel no l.amb. 2, keramika S !, mehka: barva: 7.5 Y It 7/6 ideee minería: primesi: zdr. ker ohr. oboda n sija 20 %; inv St. R 341: S 91 C; gl. 4,10 do 3,90 m labs.),
7.	Odi. ročaja am lore, keramika S 1. /eln l rila: barva: / - 10YR 7 1 /elo hiedo rjava, n, j - 5YI4 6. 6 rdeče rumena; okrogla vdolbina pod nasi av ko m /a ročaj, rta/lebljeila Zunanja površini trupa: in v. it. K 2B7;$91 J;gl. 3.30 do3.10 rtr (abs.j.
Odi. ročaja am fore, keramika mehka; barva: 5YK 6/6 rdeče rumena; primesi: hele, temne; inv st. R 4i>0; slučajna površinska najdb*. I. 199i.
Rimsko iiajdbc i/ sond izkopanih v letih 1990 in I')1) I,
pomembnejše gradivo h rev risb na tablah:
kroglasla prevrtana utež. keramika. 1 kos tmbreksi, več kosov Opeke, več koNov, lili a si omet, več kosov.
FormaCe
(Gradivu v Pomorsketti mit/eju Scr^ej MaSera Piran. Oznaka / pomeni Začasno inv. Si.)
Tabla 59
1.	Udi. rim litre, obl ika ustja A 3,1 -amb, 2. keramika S I; s. n,: 1 lorvat 1995, sk 4: 2.
2.	Udi. am lore, oblika ust ra A 6. l.amb. 2, keramika S I: ki v. Si 1441; Slofcin 1992 a, l. 4: 5
3.	Udi. amfore. oblika uslja A 7, l.amb. 2. keramika S 1. inv. št. 1476.
4.	Udi. amfore. oblika ustja A 7, i .amb. 2, keramika S t; inv St 1470.
5.	Odi. amfore, oblika u.stja A	7. Lamb.	2,	keramika S	i, in v. šl.
	I54H--2.				
6,	Odi, amfore, ohlika ustja A	7, l amb.	7	keramika S	1: inv, St.
	1406.				
7.	Odi amfore, ohlika ustja A	7. Lamb.	2,	keramika S	t; inv, št.
	1442/1.				
K.	Odi amtore. oblika ustja A	7. Lamb		keramika y	1; inv, šl.
	1564:				
9.	Odi amfore, oblika usija A	7. Lamb, 2.		keramika S	1: inv. št.
	1549 a				
10.	I Vil. amlore. oblika ustja A	7. 1 amb.	2	keramika S	I: inv. st.
	15*8/1.				
11.	Odi. uutfore. oblika ustja A	7. Lai lib.	2	keramika S	t: irlv. št.
	1507.				
12.	Odi. ai n lore, oblika ustja A	7. Lamb.	2.	keramika S	i: inv, ši.
	1527/1				
Tuhta fit t					
1.	i Ml, amfore, oblika ustja A	K. Lamb.	2i	keramika S 1: inv. St.	
	1499/1.				
2	Odi amfore. oblika uslja A	X, Lamb.	2,	keramika S	1; inv, št.
	1396; Stok m 1992 a, t. 4:4.				
3.	<>dl. amfore. oblika ustja A l.amb. 2, keramika S I. inv. šl. 1545/2.
4.	Odi amfore. oblika ustja A 8. Lamb. 2. keramika s 1: mv št. 1565,
5.	Od!, amfore. oblika ustja A 6-H. t,aml>. 2, keramika S I: inv. it. 1469,
fi Odi. amlbre, ohlika uslja A N, l.amb. 2. keramika S !; inv. it, 1506/1,
7. Oill, amfon:, ohlika ustja A K. Lamb. 2. keramiku S t: mv. šl. 1549
S, Odi. amlbre. oblika usljii A 9. i ji tub. 2. keramika S I; inv. šl. 1549(b).
9. t Idi ainlore. oblika uslja A V. Lamb, 2. keramika S I. inv, št 1549(e).
tu. Odi. amfore, oblika ustja A L>. i nmb, 2, keramika S I; inv Si 1527/
11 Udi. amfore. oblika uslja A Iti. I amh 2. iij: NONTI, ker;.....ka
S I; inv. St.I 545-1; tlorval 1995, si 4: 3.
12.	Udi. amlbre. oblika ustja A 10, Ltnib. 2, keramika s 1; no , vi 1427,
13.	Odi- amfore. oblika ustja A 10, I amb. 2. keramika S I. lin Si 144.1,
Thbkt M
1.	Udi amfore,oblika ustja A II I amb 2. keramiku S 1. inv. it. 1499/2.
2.	Udi. amfore, oblika ustja A I I. l.amb. 2. keramika S I. inv. si. 1532 d.
1 Udi. am litre, oblika uslja A 12. l.amb. 2. keramika S 1: inv. šl.
IJ K 7: Horvat ¡995, si. 4:4.
4.	odi. amfore, oblika uslja A 12, l.amb. 2, keramika S 1, inv. šl. 1426; Slo k i n l'M2a.l. I: 7.
5.	Udi. amfore, oblika ustja A 12. Lamb. 2. keramiku s 1;: žig Rpl < : mv. SL. 1563; Slokin 1992 a. t, 5: 3.
6 Util amlore. oblika uslja A 13. I aiinb keramika S I; inv st 1537.
7, Odi. amfore. oblika Ustja A 14,1. I ,1 ml i- 2. keramika S I; ittv. SI, 1442/2,
S. Odi. amfore. oblika ustja A I4a, l.amb. 2. keramika s I: inv Si 154'Jtdl,
'> Udi amfore; keramika S 1; inv i! 1.1.30; Stokiu 1992 a, i 5; 2, 10 Od t am lore; keramika S I: Inv. it t 151/1. 11. Odi, amfore: keramika S i: iov. Si. 1336: Slokill 1992 a. I, 5: I. 12 Udi amlore; keramika S 1; inv. Si. 1475
1411
CAlVUtnl <
Tabla
TtiNii f>-t
t. t X!|. 2. tXIl. 1 Odi
J.
6 7.
3. Odi,
9.	Odi.
10.	Oiil.
11.	OdE.
Odi
Odi Suit
Odi t XIL
sieneomlbrs; keramika 'i I: inv si. 1502.
si tac amfore. / roiaicilll keramika S I : inv. ii 1525,
Stene am Tone, j ročajem; keramiku S l: inv. il, 1527 1
ročaja amlore; keramika S 1. inv. ¡1. 1543.
ročaja amfore; Dr. 2-4; keramika S I. inv. il I 307;
in 1992 a, t. 4: S.
dna amfore; keramika S I; inv št 1407; Stokm t'J02 a. 1.5 5
dna amfore; keramika S t: inv. šl. 1 506.
d i i.i aintore. keramika S I. inv, SI. 1510.
dna a i il fore, keramika S h inv. il. I5l)(>'2,
dna anitbre; keramika S I: inv. 1428/3.
dna a ril fore; keramika S I, inv. il. 1547.
Tahiti rt ?
Pokrov Pokrov
Pokrov Pokrov Pokrov Pokrov Pokrov Pokrov Pokrov1
10	Pokrov
11	Pokrov 12. Pokrov 1.1. Pobov
14	Pokrov
15	Pokrov
amfore, am lore, am I Lire mi lonv am lore a m lore am fore, jimlbrn, amfore, anlfore am lore, am lore, ari I lore am fore, ;i m lore
oblik» l'A 5. oblika PA 5. oblika PA f.. oblika PA ii, oblika PA r., oblika PA f>, oblika PA 6, oblika PA fi. oblika PA f>. oblika PA O, oblika PA 0, oblika PA r.. oblika PA 7. oblika PA 7. oblika PA 9.
keramiku I keramika S i keramika S l keramika S l
keramika S i
keramika S l keramika S ] keramika S 1 keramika S I keramika S l keramika S ! keramika S I keramika s i keramika S 1 keramika S 1
inv. st inv. il, inv, ii. Ill v. il. inv. il. inv. S! inv. il inv. ki. inv. il, i(iv, il. inv. nI. ill v. SI. iuv. il, inv. il, ill v. il
7. 38. Ji 24, Z 6. Z 37. Z 32, 14'M/I. / K. 7.1e). 7. .HI. z 39.
7. 2K. Z 14.
7. 20. 7,55. Z 4!.
V
4,
5, ft. 7, S. 9. I«. 11. 12. 13
14.
15. tO.
17. t«. 14. 2«. 21. 22. 2,1.
24. 25 26.
Pokrov Pokrov Pokrov Pokrov Pokrov Pokrov Pokrov Pokrov Pokrov Pokrov Pokrov Pokrov Pokrov
1 lorvui
Pokrov Pokrov Pokrov Pokrov Pokrov Pokrov Pokrov Pokrov Pokrov Pokrov I Ion al Pokrov Pokrov Pokrov
amfore, amlore, amfore, amfore, amlore. amfore, amfore, amfore, amfore. amfore, amlore, amlore. amlore, 1093, si amfore, amfore. amfore, amlore. amfore, amlore, amfore, amfore, amlore, amlore, I 995. Sri. amfore, amfore, amlore.
oblika PA 2, oblika PA 3, oblika PA 3, oblika PA 3. oblika PA 4. oblika PA 4. oblika PA 4. oblika PA 4. oblika PA 4. oblika PA 4, oblika PA I, oblika PA 4. oblika PA 4, , 5; 2.
oblika PA 4, oblika PA 4. oblika PA 4, oblika l'A 4. oblika l'A 4. oblika PA 4, oblika PA 4, oblika PA 4. oblika PA J. oblika PA 4, 5; !.
Oblika PA 4. oblika PA 4. oblika PA 4.
keramika S t, keramika S 1. keramika S i, keramika S l. keramika S l; keramika S l; keramika S I. keramika S I ; keramika ^ I. keramika S 1. keramika S t.
keramika S l. keramika S l;
keramika S t. keramika S I. keramika S I; keramika S l; keramika S l. keramika S I. keramika S I, keramiku S t; keramika S I : keramika S l.
keramika M i, keramika S S ; keramika S I;
inv. it, inv. 8i_ inv, Si, uiv, St. inv, it. inv. šl inv, 31, inv, it. inv, Si. (tiv, Si. inv. Si. inv, Si. inv, si.
Z 35. 7 15.
y IN. / 25. Z 2. Z 17. / 33. / 40. Z 54. / 36. Z I Z 52. 7, 27;
Tabla 65
inv. SI, /. 31, inv Si 7. 51. inv Si 1404'2 inv. SI. 7. ,1. mv, si. y io inv it. 7. 40. inv it, 7. 34. inv. Si. 7 13, inv Si. Z 5(1. inv. šl. / 5;
inv, Si. 1501:4 Ink. il. 1404 1. il o, il. y. 56.
4. J,
6. 7.
K
0
to
11.
12.
13.
14.
15. In. 17. ik. 10
Pokrov Pokrov Pokrov
Horvat
Pokrov Pokrov Pokrov Pokrov Pokrov Pokrov Pokrov Pokrov Pokrov Pokrov Pokrov Pokrov Pokrov Pokrov Pokrov Pokrov
amfùcc, a m t'oi e, amlore,
.■J■J -. si
amfore, amlore. amlore. amlore, ari i fore, am lore, amlore. amlore, amfore. amfore, amfore, amfore. Liri 11 ure, a 111 lore, a ril tore, amlore.
oblika l'A H. oblika l'A X. oblika PA H, 5: 3.
oblika l'A K. oblika l'A S. oblika PA s. oblika PA H. oblika PA oblika PA K. oblika PA K. oblika l'A H. oblika PA H, oblika PA S, oblika PA S. oblika PA X. oblika PA X. oblika PA 8. oblika PA 8, oblika PA S.
keramika S 1 keramika S 1 keramika S 1
keramika S I keramika S t keramika S I keramika S 1 keramika S 1 keramika s t k-i.i mika S I keramika S t keminika S 1 keramika S 1 keramika S 1 keramika S l keramika S I keramika S I keramika S I k enimi kil S 1
inv.il. / 12. inv. ii / 43. inv.Sl, Z I h;
I1IV. il.
inv. ši. inv, tu v. il. ill v. il. inv. Slin v. si.
il IV. ši.
inv. ši
inv it. inv. šl.
IIIV. ii.
inv. šl. inv. il.
inv. i!, inv. it.
Z 23. Z 22. 7 9. /.45. Z 46. Z 42. Z 20 1494/4. 7. 4M 7. 10. Z ti. 7. 47. 7 II. Z 7. Z 44, 7 53
7
. ga. ,„ l löi J -a \2
cd
13
14


u
- 6
• < ~ »
15
16
17
22
x;

18

r

19
21
jct^
23	24
o
25
\
26
O 27
u
4*,
fi
9
\\ I
k
10
28
- .:D-
29
30
/: Sermin, i/ktip A. plast 5. Vsc bron. M. 1:2. PI. i: Sennin, cxlcnskm A, lnvcr 5. All bronüßi. Scale ] :2.
T. J: Sermin, izkop A. plasi S. ! 2 ivincc, 3 4 steklo,5 jantar,6 kosi, 7 IS želez», Iii kamen. M. 1.2. Pl. 2: Sennin, extension A, layer Si I-2 lead. 3-4 ylnss. 5 amber, 6 hone, 1- IS iron, 1(>stone. Sealc
T. Scrniin, izkop A. plast 5. Vse keramika. M. I 15 1:3. 16-21 1:2. P/. S: Scrniin, extension A. layer 5. All pottery. Scale 1-15 116-21 1:2.
T. 4: Sennin, izkop A. plasi 5. Vse kcramika. M ! :2. ziy 1:1. PL 4: Sermin, extension A, layer 5. All pottery. Scale 1:2, stamp - 1:1.

\1
/
jï
MA l
J«í

r t » i
-■■r


o
7T\
r
MjfeS
j i iÍfJ/j7,ír s


11
ii

12

II
13
0 ^
14
//
m
, 15
0\.

//
16
r J: Scmiin, izkop A, plasi 5 Vse keramika. M I -.2, Sigi 1:1. PL 5: Sermin, extension A, layer 5. All pottery. Seilte 1:2, stamps ¡ : I
// 1
T,
\\
W
\\
\J

\\ l i
\\ i / UJ,
10
\\ i uJ
_/15
V
\ i

\\
\V
UjI
\\
\\
K L
/ 13
18
V\
^ i	14
19
T 6: Scrmin, i/kop A, plaši 5. Vse keramika, M i :2, /V, fy Si umi o, ratension A, layer 5, Ali pottcrv. Scale 1:2.
T. 7: Scrniin. i/kop A, plast 5. Vse keramika. M. 1:2. /V. 7; Scrniin. extension A. layer 5. All pottery. Scale 1:2.
T. S: Scrniin, izkop A, plast 5. Vse keramika. M. 1:2. /V. 8: Sermin, extension A, layer 5. All pottery. Scale 1:2.
T. 9: Scrniin, i/kop A, plast 5. Vse keramika. M. 1:2. PI. V. Scrniin. extension A, layer 5. All pottery. Scale 1:2.
T Ifí: Sermin, i Aap A. ¡ííasi 5. Vse keramika. M. 1:2. Pl. 10: Semi in, extension A. layer Ï.A1I pottery. Scalc= 1:2.
Q
VJ

6
X
N
O

/
C3
/


O

cd
"—'
15
16
10
T. II: Sennin, izkop A, plast 5. Vse keramika. M. 1:2. PI. II: Sennin, extension A, layer 5. All pottery. Scale 1:2.
T. 12: Sennin, ¡/kop A. plast 5. Vso keramika. VI 1:2. PI. 12: Sennin, extension A, layer 5. All pottery. Scale 1:2.
'/.' 13: Sermin. i/kop A. plasl 5. Vse kcramika. M. 1:2. /7 13: Sennin, extension A, layer 5. All pottery. Scale 1:2.
T. 14: Strmin, i/kop A. plast 5. Vsl' keramika, M, 1:2, PI i4 Semiin, extension A. [ayer 5, Ail poltery. Scale 1:2.
T. 15: Sennin, i/kop A. plast 5. Vse keramika. M. 1:3. PI. 15: Scrinin, extension A. layer 5. All pottery. Scale 1
T. 17: Sennin, ¡/kop A, plast 5. Vse keramika. M. 1:3. /7. 17: Sennin, extension A. layer 5. All pottery. Scalc 1:3.
T. IiS: Scrmin. izkop A, plast 5. Vse kcramika. M. 1:3. PL ¡8: Scrniin, extension A. layer 5. All pottery. Scalc 1:3.
T. IV: Serin in, izkop A. plasi 5, Vse keramika. M, 1
Pl. IV: Sermin. extensión A. laver S. All pottery. Scale 1:3.
T. 20: Scrtnin, izkop A. plast 5. Vse keramika. M. 1:3. PL 20: Sermin, extension A, layer 5. All pottery. Scale - 1:3.
'/.' 21 Sermin, i/kop A. plast 5. Vse kcramika. M. 1:3, /-¡g 1:1. PI. 21: Scrmin. extension A. layer 5. AH pottery. Scale 1:3. stamp I: I
T. 22: Senttin. izkop A, plast 5. Vse keramika, M 1:3, žig 1:1. Pl. 22: Seimin, extension A. layer S. All pottery, Scale 1stamp I I
T 24: Sennin, i/kop A, plast 5. Vse keramika. M. 1:3. PL 24; Sennin* extension A, layer 5. All poiiery. Scale 1:3.
/ 23: Sennin, izkop A. plast 5. Vse keramika. M. 1:3. PI. 23: Sennin, extension A. layer 5. All pottery. Scale 1:3.
T. 25: Scrmin. izkop A. plast 4. I 4 bron, ostalo keramika. M. 1:2.
/V. 25: Scrmin. extension A. layer 4. 1-4 bronze, the rest pottery. Scale 1:2.
T. 26: Sennin, izkop A, plast 4. Vse keramika. M. 1:3. Pl. 26: Sennin, extension A, layer 4. All pottery. Scale 1:3.
T. 27: Sermin. i/kop A. plast 4. Vse keramika. M. 1:3. 1*1. 27: Sermin. extension A, layer 4. All pottery. Scale 1:3.
T. 28: Scrmin, i/kop A, plast 4. Vse keramika. M. 1:3. /7. 28: Scrmin. extension A. layer 4. All pottery. Scalc 1:3.
T. 29: Sennin, i/kop A, plast 4. Vse keramika. M. 1:3. PL 29: Sennin, extension A. layer 4. All pottery. Scale 1:3.
T. 30: Senniii. izkop A, plast 4. Vse keramika. M. î :3. i'i, 30; Sermin, extension A. laver 4. AH pottery. Sea le 1:3.
T. 31: Scrmin, i/kop A. plast 4. Vse keramika. M. 1:3. /7. 31: Scrmin. extension A, layer 4. All pottery. Scale 1:3.
T. 32: Sermin, izkop A. plast 4. Vse keramika. M. 1:3. Pl. 32: Sermin, extension A. layer 4. All pottery. Scale 1:3.
T. Serniin, i/kop A. I bron, ostalo keramika. M. 1-2 1:2. ostalo 1:3.
PL J J: Serniin, extension A. I bronze, the rest pottery. Scale 1-2 - 1:2, the rest - 1:3.
/: .{■/: Scmi¡n, sonda A. t bron, 2 kamen, 3 X železo, 0 22 keramika. M. I X, 16 22 !:2, IÍ l :.V Pt. 34: Sennin, trench A. i bronzé, 2 stone, 3-8 iron, 9-22 pottery. Scale l-N. lii-22 1:2. 9-15 1:3.
T. 35: Sermin. sonda A. Vse keramika. M. 1:2. 1:1. PI. 35: Sermin, trench A. All pottery. Scale 1:2. stamp 1:1.
\
é顧
T, 36: Sennin, sonda A. Vse keramika. VI 1:3. Pl. 36: Sermiß, Irene}! A. All potiery. Scale 1:2.
T. 37: Scrmin, sonda A. Vsc kcramika. M. 1:3. PI. 37: Serniin. trcnch A. All pottcry. Scale 1
T. 38: Scrmin, sonda A. Vse keramika. M. 1:3. Pl. 38: Scrmin, treneh A. Ali potlcry. Scale 1:3.
j: SV: Sermin, sonda B I 4 bron, 5 (i steklo, 7 kamen, 8 24 keramika. M. I 7 Iz ostalo 1:3. ri Sermin, trench 11. I -4 bmnze, y I as s, 7 slone. S-2 J pottery. Scale 1-7 1:2, the rest 1:3.
T. 40: Sermin, sonda B. Vsc kcramika. M. 1:3. PI. 40: Sermin, trench B. All pottcry. Scale - 1:3.
T 4!: Sermio, sonda B. Vsö keramika. M I :3.. /7 -H Sermin, trenefl B. All pottery. Seule 1
\ v
^ ! ! . j,
w
v
T. 42: Sermin, sonda B. Vse keramika. M. 1:3. /7. 42: Sermin, treneh B. All pottery. Scale 1:3.
T. 43: Scrmin, sonda B. Vse keramika. M. 1:2. Pl. 43: Scrmin, trench B. All pottery. Scale 1:2.
T. 44: Sermin, sonda C. Vse keramika. M. 1:3. PL 44: Scrmin, treneh C. All pottery. Scale 1:3.
T 45: Sennin, t 16 sonda C, 17 sonda 1). Vse koran}ika. M. ! :3. Pl. 45: Sennin, 1-16 trench C, 17 trendi D. Alt pottery. Scale 1
T. 46: Scrniin, jarck oh Rizani. I stcklo. ostalo keramika M. 1:2.
PI. 46: Scrniin. the ditch beside the River Ri/ana. 1 glass, the rest pottery. Scale 1:2.
! 47: Serm in, jarek ob Rižani. Vso keramika. M- 5:2.
Pl 47 Scnmn, t lic ditch beside the River Rižatia. All pottery. Scalc 1:2.
' v

i
14
15

C
10
Il -
■o'
I
(i
16
17
/) ^ l
18

19
12
=1
20
T 48: Senu tu, jarek oh Ribani. Vse keramika. M. h 2.
/V. 4S: Sermin. the dítch beside the River RiŽana. Ail potlciy. Sl;iL- i 2
'/.' 49: Sennin, jarck ob Rizani. Vse keramika. M. 1:2.
Ifl. 49. Scrniin, the ditch beside the River Rizana. All pottery. Scale 1:2.
T, 50: Strmin, jarek nb Ki/luii Vse keramika. M 1.2.
PI. 50: Senrnin, liic ditch beside the River Ri/ana. All potteiy. Scale 1:2.
T. 52: Sermin. 1 7 jarek oh Ri^ni, 1 7 keramika. S bron, 9 10 steklo, Il 16 železso, 17 kamen. M. I 7 s 17-1:2.
Pi 52: Sennin. 1-7 the dilch beside the River Rizana. 1 -7 pottery. K bronze;. '>-10ylüss, 11-16 iron, I 7 stone. Scale 1-7 = 1:3,8-17 1:2.
T. 53: Sennin. Vse keramika. M. 1:2. /7. 5.V Sennin. All pottery. Sea le 1:2.
T. 54: Scrniin. Vse keramika. M. 1:2, 1:1. P/. 54: Scrniin. All poitcry. Scale 1:2. stamp 1:1.
PL SS: Serniin. Ail poltery, Sealu 1:2.
'/: 56: Scrniin. Vse keramika. M.I -6 1:2, 7-12 = PI. 56: Sennin. All pottery. Scale I -6 1:2. 7-12
1:3, «g= 1:1. 1:3, stamp 1:1.
'/: 57: Sermin. i/kopavanja 1990-1991. I steklo, ostalo kcramika. M. I 9 1:2. 10 16 1:3. /7. 57: Scrniin. excavations in 1990 and 1991. I glass, the rest pottery. Scale I -9 1:2. 10-16 1:3.
j
3
	\	
	-n	r
J		4
u		1
i i
)
'/: 5<S: Sennin, izkopavanja 1990 1991. Vse keramika. M. 1:3. PI. 58: Sennin, cxeavalions in 1990 and 1991. All pottery. Scale 1:3.
Pl. 59; Romaic. All pottery. Scale 1:3,
T. 60; Fornaöc. Vsc kcramika. M. I:.V PI. 60: FornaCc. All pottery. Scalc 1:3.
T ft! Foniače. Vse keramika. Vi. 1:3. /V. 61 Korn :i0 c. All polte ry. Sea le I :.V
T. 62: Fornačc. Vso keramika. M. 1:3. Pl. 62: Fornačc. All pottery. Scale 1:3.
1 tí.í; Fornačc. Vse keramika. VI. 1 ¡3. Pi. 63 i -o m a£c. Al I pot lery. S ca le 1:3.
T. 64: Fornače. Vse keramika. M. 1:3. /V. 64: Fornače. Ali pottery. Scalc 1:3.
T. 65: Fomačc. Vse keramika. M. 1:3. P/. 65: l ornaCe. Ali poltcry. Scale 1:3.
nñRODílñ IM UNlUEPÏITETHfl KHJI2NICR
Narodna in univerzitetna knjiïnica v Ijubljanl
11470724
Â.
9789616182393