GozdVestn 82 (2024) 2 83 Gozdarstvo v času in prostoru Mednarodni dan gozdov 2024: z inovacijami v gozdarstvu do novih rešitev pri usmerjanju razvoja gozda Letošnji mednarodni dan gozdov, ki ga obe- ležujemo 21. marca, je potekal pod geslom: Gozdovi in inovacije – nove rešitve za boljši svet. Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) ob tem dnevu že tradicionalno organizira več dogodkov po Sloveniji. Osrednji dogodek je potekal v Pečovniku v Mestnem gozdu Celje, kjer so odprli dve novi tematski poti – Pot velikank in Zgodovinski gozd – ter razglasili najvišje drevo v Sloveniji. To je s 67,02 metra postala 140 let stara Pečovniška duglazija, ki je za dobre štiri metre višja od Sgermove smreke na Koroškem – ta sicer ostaja najvišje slovensko avtohtono drevo. Organizacija za prehrano in kmetijstvo (FAO) je želela z letošnjim mednarodnim dnevom gozdov poudariti, da lahko z inovacijami in novimi tehnologijami še natančneje usmerjamo razvoj gozdov in spremljamo njihovo stanje. Tudi gozdarji ZGS pri svojem delu vse več uporabljajo nove tehnologije, kot sta daljinsko zaznavanje podatkov in digitalizacija delovnih procesov, s katerimi lahko še natančneje določajo potrebne ukrepe gospodarjenja z gozdovi. Tako so lahko na primer ob lanskih ujmah, ki so poškodovale obsežne površine gozdov, z brezpilotnimi letalniki varneje in natančneje določili obseg in poško- dovanost gozdov. S tako pridobljenimi podatki lahko vse ukrepe za sanacijo gozdov ZGS bistveno bolje in hitreje načrtuje in izvaja kot brez uporabe sodobnih tehnologij. Pomen inovacij je izpostavil tudi direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev: »Inovacije in digitalizacija prehajajo v vse pore našega življenja in gozdarstvo pri tem Slika 1: Sprehod po Poti velikank GozdVestn 82 (2024) 284 Gozdarstvo v času in prostoru ni izjema. Z novimi tehnologijami, ki so v pomoč pri načrtovanju razvoja gozdov, bomo lahko tudi lastnikom gozdov ponudili še bolj izpopolnjene informacije o njihovem gozdu in usmerjali nadaljnje ukrepe v gozdovih.« Tehnološke inovacije pomagajo na primer tudi pri odkrivanju in gašenju gozdnih požarov, zaradi katerih po svetu letno izgubimo kar 70 milijonov hektarjev gozdov. Sodobne tehnologije so bile uporabljene tudi v največjem gozdnem požaru v zgodovini Slovenije leta 2022. Poleg tega so razi- skave omogočile nove načine trajnostne uporabe lesa in gozdnih proizvodov. V gradbeništvu tako les in alternativni materiali iz dreves že zamenju- jejo okoljsko bolj obremenjujoče materiale, kot so beton, jeklo, plastika in sintetična vlakna. K trajnostni rabi gozdov pa lahko pripomorejo tudi potrošniki z izbiro lesenih izdelkov z oznako ali certifikatom, ki potrjuje, da prihajajo iz zakonitih in trajnostnih virov. Osrednji dogodek je potekal v Celju Osrednji dogodek ob mednarodnem dnevu gozdov je ZGS organiziral v Pečovniku v Mestnem gozdu Celje, ki je od nedavnega bogatejši za dve novi tematski poti. Na Poti velikank lahko obiskovalci spoznavajo in začutijo najvišja drevesa v Sloveniji, na poti Zgodovinski gozd pa zanimivosti iz bogate preteklosti gozda, ki so ga mestu pred več kot 500 leti podarili Celjski grofje. Avtor vsebinskih zasnov obeh poti je celjski gozdar mag. Robert Hostnik iz ZGS. Pot velikank se začne v dolini Pečovnika ob odcepu planinske poti proti Vipoti. Dolga je 1200 m in obiskovalce vodi med velikimi drevesi dugla- Slika 2: Udeležence prireditve je nagovoril direktor ZGS Gregor Danev GozdVestn 82 (2024) 2 85 Gozdarstvo v času in prostoru Slika 3: Na dogodku je bil predstavljen tudi projekt digitalizacije gozdarstva (e-Gozdarstvo) zij, ki predstavljajo najvišja drevesa v Sloveniji, saj dosegajo skoraj dvakratno povprečno višino dreves evropskih gozdov in so celo višja od 60 metrov. V Mestnem gozdu v Pečovniku, kjer so prve duglazije posadili že leta 1883, je bilo doslej evidentiranih 210 velikih dreves. Med njimi raste dobrih 140 let stara Pečovniška duglazija, ki je po natančnih meritvah gozdarskih strokovnjakov visoka kar 67,02 m in je tako najvišje izmerjeno drevo in obenem največje živeče bitje v Sloveniji. Ob prehodu ceste na Celjsko kočo se na Pot velikank navezuje še druga nova tematska pot – Zgodovinski gozd. Na predstavitvenih tablicah ob poti, ki je dolga 2900 m in se zaključi pri Celjski koči, je v kratkih zgodbah predstavljena bogata zgodovina mestnega gozda, njegovo današnje stanje in značilnosti. Tina DOLENC Fotografije: Zavod za gozdove Slovenije