GEORGES BIZET SIMFONIJA V C-DURU RAFFAELO DE BANFIELD DVOBOJ IGOR STRAVINSKI PETRUŠKA GLEDALIŠKI LIST šlev. 1 - 1963-64 Wv - 'M loreogral ln režiser: Dmitrije Parlič 'Irigent: Bogo Leskovic cenograf ln kostumograf: Dušan Ristič sistenta koreografe: Slavko Eržen, Stefan Suhi aletna pianista: Hubert Bergant, Boris BorStnik lspicient: Milan Dleti delava kostumov: Gledališke krojačnice pod vodstvom EU Rističeve ln Staneta Tanoka d raki mojster: Celestin Sancin usvetljava: Stanislav Kolman tsulje in maske: Tončka Undermano* va, Janez Mirtič GEORGES BIZET SIMFONIJA V C-DURU Plešejo ..........TATJANA REMŠKARJEVA, MAGDA VRHOVCEVA, ŠTEFANIJA SITARJE-VA, VIDA VOLPIJEVA, STEFAN FU-RIJAN METOD JERAS, RADO KRU-LANOVIČ, JANEZ MEJAČ in baletni zbor RAFFAELLO DE BANFIELD DVOBOJ Scenarij po Torquatu Tassu napisal R. de Banlield Clorinda............LIDIJA SOTLARJEVA Tancrede............JANEZ MEJAČ Vitezi..............STEFAN FURIJAN, RADO KRULANO- VIC, MIJO BASAILOVIC, JURE KOLENC, IVO KOSI, MOJMIR LASAN IGOR STRAVINSKI PETRUŠKA Burleska v štirih slikah po scenariju I. Stravinskega in A. Benoisa Balerina...........TATJANA REMŠKARJEVA PetruSka...........JAKA HAFNER Zamorec............METOD JERAS Čarovnik...........SLAVKO ERŽEN Poulični plesalki . . MARIJA GRUDNOVA, MARJETA KLINČEVA Mcž z lajno .... RADO KRULANOVIC Prvi kočijaž .... STEFAN SUHI Ciganke............ŠTEFANIJA SITARJEVA, BREDA SM1DOVA Cigan..............STANE POLIK BALETNI VEČER Vodstvo naše Opere je v letošnji sezoni povabilo na gostovanje znanega koreografa Dmitrija Parliča. Umetnik, ki ustvarja v mnogih jugoslovanskih in tujih gledališčih, je našel čas in se vabilu odzval. Tako je z našim baletnim ansamblom pripravil zanimiv večer, ki ima na sporedu tri dela, in sicer Bizetovo Simfonijo v C-duru, Banfieldov balet »Dvoboj« in Stravinskega »Petruško«. GEORGES BIZET: SIMFONIJA V C-DURU Bizet, ki nam je poznan predvsem kot operni skladatelj, je navisal tudi mnogo orkestralnih del. Med njimi je že v prvi mladosti ustvaril tudi Simfonijo v C-duru. Napisal jo je leta 1955, ko mu je bilo komaj sedemnajst let, prvič pa je bila izvedeva šele leta 1935. Simfonija je mladostno delo pozneje tako slavnega komponista »Carmen« in je po svoji duhovni zgradbi v sorodstvu s Schubertom in Mendelssohnom. Balet, koreografiran na Bizetovo simfonijo, nima libreta in je torej interpretacija simfonije brez prave vsebine. Poudarjena so le glasbena razpoloženja, koreografu pa je simfonija predvsem spremljava muzikalni in tehnični disciplini baletnega ansambla. Balet je koncentriran na čisti ples in zahteva od sodelujočih mnogo muzikalnosti in tehnične izvežbanosti. RAFFAELLO DE BANFIELD: »DVOBOJ« Banfield je skladatelj, ki ga tržaško glasbeno občinstvo dobro pozna, saj zvečine živi v Trstu. Pri nas ni toliko znan, čeprav je zanimivo, da je po materinem rodu iz Boke Kotorske. Komponist je sam napisal scenarij za svoj »Dvoboj«, in sicer po odlomku iz epa Torquata Tassa »Osvobojeni Jeruzalem«. Libreto nudi mnogo možnosti za plesni in igralski izraz plesalcev ter za njihvo tehnično spretnost. Tudi Banfieldova glas-, ba je za baletno izvajanje izredno primerna in se tako scenarij in glasba istega skladatelja zelo lepo ujemata in dopolnjujeta. 1 Kratka vsebina tega baleta v enem dejanju je takale: Vitezi se vračajo s pohoda. (V času križarskih vojn). Vrnil se je tudi vitez Tancrede. Ob Kristovem grobu je videl poganko Clorindo in se zaljubil vanjo. V poznejšem spopadu poganov s kristjani je bila Clorinda preoblečena v viteza, ker je hotela braniti Jeruzalem pred kristjani. V boju jo Tancrede rani. Ranjena Clorinda pade s konja in takrat jo Tancrede prepozna. Toda njegova ljubezen ji ne more nič več pomagati — Clorinda umre v Tancredovih rokah, žalosten jo Tancrede dvigne na svojega konja in zbeži. IGOR STRAVINSKI: »PETRUŠKA« Nedvomno je »Petruška« ena izmed najboljših ustvaritev Igorja Stravinskega, ki mu je bilo ob pisanju tega velikega dela osemindvajset let. Delo je izvedel Djagilev leta 1911 v Parizu. Kompozicija je dobila svoj naslov po podobi zelo znanega šaljivca iz ruskih marionetnih iger in sejemskih predstav. Stravinski si je zamišljal lutko, ki v grotesknih prehodih in pasažah klavirskih tonov nasprotuje orkestru, izziva njegovo potrpljenje in v spopadu z njim propade. Iz tega bizarnega motiva je na Djagi-levljev nasvet nastal balet »Petruška«. Glasba je zdaj burleskna, zdaj naturalistično živa, lutke pa prikazuje v vsej krhkosti njihove narave in v drgetu njihovega avtomatizma. Kakor »Ognjena ptica« je tudi »Petruška« obšel vse koncertne dvorane sveta v obliki orkestralne suite, ki jo je avtor leta 1946 revidiral. Stravinski je napisal tudi bleščeče klavirske transkripcije treh odlomkov iz »Petruške«. Vsebina »Petruške«: 1. slika. V lepem zimskem dnevu se gnete množica na trgu okrog raznih stojnic s sladkarijami in drugimi dobrotami. Nastopi lajnar s svojo plesalko. Ta pleše ob zvokih lajne in se spremlja s trianglom. Tudi z druge strani pride muzikant s svojo škatlo. Tudi on igra za svojo plesalko. Ob lajni tekmujeta med seboj. Pred gledališčem lutk se pojavi star čarovnik, zapiska na flavto in zastor se odpre. Na odru so Petruška, Balerina in Zamorec. Balerina je kot lutka iz porcelana — lepota brez duše, Petruška pa kot živ človek, ki se trudi, da bi bil podoben lutki, čarovnik se dotakne vsakega posebej in že zaplešejo ruski ples. Zamorec in Petruška se trudita, da bi si pridobila naklonjenost Balerine, ki je bolj prijazna z Zamorcem. Petruška je ljubosumen. 2. slika. Petruška prileti v svojo sobo; ves je skrušen, njegov položaj je brezupen. Ne mara življenja lutke, a ve, da iz tega ni izhoda. V plesu izraža svoje želje, želje uboge lutke, ki ima čustvujoče srce. Ko vstopi Balerina, si Petruška želi vsaj njenega razumevanja. A tej je vse to le smešno in ga zopet zapusti. Nesrečnega, nerazumljenega Petruško premaga obup. 3. slika. Zamorec počiva na postelji v svoji bogato opremljeni sobi in se zadovoljno igra s kokosovim orehom. Jezi ga, da oreha ne more odpreti. Ker misli, da je zato oreh nekaj več kot on sam, poklekne pred njim in ga časti kot svoje božanstvo. Ba- 2 lerina pripleše v Zamorčevo sobo. Oba zaplešeta. Ko jo Zamorec objame, pride Petruška. Takoj se vname prepir in pretep. Petruška se bori z Zamorcem, dokler ga ta ne vrže iz sobe. 4. slika. Na trgu se je medtm že zvečerilo, a predpustno razpoloženje se le še stopnjuje. Plesu dojilj sledi nastop moža z medvedom, nato spremlja trgovec s harmoniko ples cigank in tudi kočijaži zaplešejo najprej sami, nato pa z dojiljami. Pripodi Lidija Sotlarjeva v »Giocondi« se cela vrsta maškar s hudičem na čelu. Nenadoma se vrvenje na trgu prekine; Petruška v strahu priteče iz gledališča lutk, za njim Zamorec z mečem v roki, ki ga Balerina zaman skuša zadržati. Petruška pade smrtno zadet med vznemirjno množico. Stari čarovnik kmalu pomiri ljudstvo, saj je bila to le neživa lutka. Ljudje se razhajajo in čarovnik odvleče lutko s seboj, da bi jo do jutri zopet popravil. Saj je bila le lutka — ali pa morda le ne? S strehe gledališča mu žuga postava, ki spominja na Petruško — lutko s čustvujočim srcem. 3 Dr. Henrik Neubauer: V SPOMIN NA PRVO UPRIZORITEV »PETRUŠKE44 V LJUBLJANI Pred nekako tremi meseci sem brskal v gledališkem muzeju po naši baletni preteklosti in pri tem ugotovil, da so v času od maja 1919, — ko je bil na sporedu ljubljanskega gledališča Baletni večer z javno produkcijo baletne šole Narodnega gledališča pod vodstvom Vaclava Vlčka — do leta 1945 izvedli v Ljubljani tri celovečerne balete, 13 polvečemih baletov in več krajših baletov in baletnih miniatur. Samostojnih baletnih večerov je bilo v tem razdobju 13, 14 večerov pa je bilo na sporedu baletno delo dopolnjeno s polvečemim opernim delom. Med drugimu uprizoritvami sem zasledil, da je bila 22. maja 1935 tudi premiera Stravinskega »Petruške«, dopolnjena z opero Manuela de Falle »Kratko življenje«. V letošnji sezoni smo povabili v naše gledališče tovariša Dmitrija Par lica, da postavi pri nas en baletni večer. Želeli smo, da se predstavi našemu občinstvu z nekaterimi svojimi koreografijami in da pokaže svoj način dela našemu ansamblu. Za svoje gostovanje v Ljubljani si je tovariš Parlič izbral poleg Bizetove Simfonije v C-duru, ki jo je naštudiral kot balet brez vsebine, in Banfieldovega »Dvoboja« — komornega baleta za vsega osem plesalcev — še razgibano burlesko »Petruška«. Ta balet je prvi predstavil Sergej Djagiho s svojo trupo Ballets Russes v sloviti koreografiji Mihaela Fokina, ki je še danes vsem koreografom »Petruške« za vzor. Premiera je bila v Theatre du Chatelet v Parizu 13. junija 1911 leta. Glavne vloge so plesali Vaclav Nižinski (Petruška), Tamara Karsavina (Balerina), Aleksander Orlov (Zamorec) in Enrico Cecehetti (Stari čarovnik). V zadnjem času smo videli v Ljubljani »Petruško« najprej v izvedbi zagrebškega baleta in koreografiji Ottavia Cintole-Sija, nato pa še na drugem baletnem bienalu julija 1962. leta, ko je ta balet podal reški ansambel v koreografiji Maksa Kdrbosa. Prvič pa se je pojavil »Petruška« v Ljubljani — kot omenjeno — že pred 28 leti, in to v domači izvedbi. Režiser in koreograf je bil Peter Golovin, ki je deloval pri nas nad 15 let in postavil temelje slovenskemu baletu. Sam koreograf je plesal tudi naslovno vlogo, Balerina je bila Gizela Pavšičeva (to je dekliški priimek tovarišice Bravničarjeve, sedanje direktorice Srednje baletne šole v Ljubljani), Maver Emil Frelih (sedaj se udejstvuje le še kot režiser in svetovni potnik), Stari čarovnik pa je bil E. Venier. Poleg teh so plesali še: Veselega trgovca M. Simončič, Ciganki Vali Smer-koljeva in Silva Japljeva (sedaj v pokoju), Poulični plesalki Rezi Brcarjeva in Marta Remškarjeva (obe uživata po nad 30-letnem udejstvovanju več kot zasluženo pokojnino), Sejemskega botra (deda) pa F.Gregorc. V plesu dojilj so nastopile M. Remškarjeva, G. Skalova, A. Haberletova, M. Petanova, F. Kiirbosova, R. Br-tarjeva, A. Brcarjeva, Kočijaži so bili F. Čarman, S. Eržen, 4 S. Laznik, F. Gregorc, š. Suhi, Maske pa M. Remškar, G. Skala, M. Rusova, P. Jrom, P. Rupnik in B. Uršič. Naj omenim pri tem, da še vedno plešeta pri nas Slavko Eržen in Štefan Suhi, ki sta razen tega naša baletna pedagoga. Marjanca Petan, ki je lani v ozkem gledališkem krogu slavila 30-letnico umetniškega delovanja, a še ni upravičena do pokojnine, ker nima predpisane starosti — sic! — ho pa celo v letošnjem »Petruški« ponovno nastopila v plesu dojilj (le kdaj bo urejeno pokojninsko vprašanje baletnih plesalcev?) V. Dedovič in M. Vrhovčeva Prva uprizoritev »Petruške« je imela velik odziv v javnosti in v dnevnem časopisju, saj je predstavljala smel poskus z ozirom na glasbeno in plesno izvedbo, ki pa se je pokazala kot lep uspeh tedanjega baletnega ansambla. Naj navedem le nekaj ocen tedanjih kritikov: Kritik — (Emil Adamič) pravi v Kulturnem pregledu, da je vzbudil »Petruška« živejše zanimanje (z ozirom na prvo delo večera — na opero »Kratko življenje«) in pravo senzacijo. Dalje pravi: »Za dirigenta predstavlja partitura »Petruške« šolsko knjigo prvega reda, polno zamotanih, skoro nerešljivih ritmičnih in zvočnih ugank, ki sta jih g. Polič in operni orkester rešila z mojstrskim umetniškim znanjem. Prav tako se je posrečilo režiserju 5 in koreografu g. P. Golovinu, da nam je sam (Petruška) in v družbi z g. Pavšičevo, Frelihom in Venierjem ter vsem ostalim baletnim zborom pričaral na čudovito slikovit oder »Petruško«, ki je za naše razmere najzanimivejše baletno delo do sedaj.« Končuje M. Jeras, T. Remškarjeva in D. Parlič pa takole: »Čim večkrat pa bo »Petruška« šel čez baletne deske, tem bolj se bo poslušalca prijel in tem trajnejši in globlji vtisk bo zapustil. Zato se ne sme umakniti z odra prej, dokler ga ne nadomesti drugo, zanimivejše, močnejše tovrstno delo. Toda, kje ga vzeti?« V. U. (Vilko Ukmar) je napisal v »Slovencu« 24V.1935 pod naslovom Opereta »Petruška« (kaže, da gre za pomoto kritika ali napako pri tisku, kajti balet »Petruška« ni bil nikoli opereta) poleg pohval baletnemu mojstru Golovinu to-le: »Med plesalci so stale v prvi vrsti tri lutke: balerina ge. Pavšičeve, ki je zmogla Ustvariti privlačen plesni lik, Petruška g. Golovina, ki je uveljavil svojo plesno umetnost, in Maver g. Freliha, ki je postavil zelo prepričevalen in tudi izrazno povdarjen lik. Ob teh plesalcih je ostali ženski in moški baletni zbor živel v pestri razgibanosti in gre vsemu temu delu priznanje. Tudi neplesalska množica oblikovalcev je imela svoje vrednote« (zaradi pomanjkanja plesalcev so bili v množične prizore vključeni tedaj tudi neplesalci). 6 V »Glasu Naroda« z dne 29. V. 1935 pa je Z. P. (Zorko Prelo-vec) ocenil predstavo »Petruške« takole: »Naš balet se je za zanimivo delo po zaslugi g. direktorja Poliča in režiserja - koreografa g. P. Golovina toplo zavzel, tako da je imela uprizoritev časten uspeh. Med sodelujočimi na odru bi bilo v prvi vrsti omeniti balerino g. Pavšičevo, Petruško g. Golovina, in Mavra g. E. Freliha. Pa se je tudi ves baletni zbor uživel v to bohotno ritmično in zvočno razgibano glasbo ter se je hvalevredno uveljavil.« Že ta mali izbor iz tedanjih kritik priča sam po sebi o nespornem uspehu predstave. Zelo zanimiv je tudi zadnji stavek v kritiki Z. P.-ja, ki vzpodbuja občinstvo k ogledu predstave, ko pravi: »Izbira teh dveh del (»Petruške« in »Kratkega življenja«) za naš operni repertoar je bila prav srečna in publika naj jih ne zamudi pri reprizah.« Pri nekaterih današnjih poročevalcih zasledimo večkrat ravno nasprotne tendence. A to ni važno, važno je to, da naš balet živi in se ravno v zadnjih letih krepko razvija naprej, vsemu navkljub. Dokaz za to je tudi gostovanje koreografa Parldča, ki mu želimo prav tak uspeh kot ga je imel »Petruška« pred skorej tremi desetletji na istem odru. M. Jeras, T. Remškarjeva in D. Parlič 7 RITEM (Doris Humphrey) Od vseh sestavin plesne umetnosti je ritem najprepričljivejši in najmočnejša element. Toda ritem je tudi eno izmed sredstev v plesu, ki ga najmanj uporabljamo in najmanj cenimo. Vse poglavitne oblike plesa — balet, narodopisni in modemi plesi — poudarjajo veliko bolj druge faktorje, npr. tehniko, dramatičnost, originalnost, neposrednost, čar in osebnost ali slog in nešteto drugih robov diamanta, ki se blesti skozi odrske luči. Plesalci jazza so edini, ki poznajo pravo vrednost ritma. Ritem pronica v vsako udejstvovanje človeških bitij in lahko ga primerjamo z okoljem bivanja kakor z vodo, v kateri se giblje riba. Voda in riba imata prav tako svoje ritmične značilnosti, katerih se ne zavedata... Ali pa se jih? Tokovi in plima ribi prav gotovo nekaj pomenijo v prvobitnem in instinktivnem smislu in kdo pravi, da voda — če pomislimo na plavanje in švi-ganje rib — tem na neki skrivnostni način prav ničesar ne pove. Zdi se, da je ritem nekaj mističnega, kajti opazili smo, da nenehna raba, odsotnost, umikanje in sprevračanje ritma, globoko vplivajo na vse, od ljudi do atomov. Ritem je veliki organizator. Raba poudarkov drži organizem skupaj, ritmična rast daje življenju smisel in rahločutnost, a neritmično nakopičena snov je anarhistična, kaotična in grozi vsakršni organizaciji. Če naj obravnavamo ritem v plesu: vsak učitelj in vodja pozna aritmične posameznike, katerih sodelovanje med ušesom in telesom je tako nepopolno, da ne more odgovarjati udarcem takta in ne more z nikomer iti v korak, da ujame poudarek pol takta prepozno in je takorekoč brezupno, da bi mogel slediti ritmu. Meni se zdi to takšna pomanjkljivost, tako razdiralna in zagrenjujoča, da v svoje kompozicije ne morem vključiti aritmič-nih plesalcev. Prav zato, ker se ga tolikanj zavedam in ker ga tako ljubim, je ritem zame še posebno oster problem. Ob drugačnem vodji, ki se mu ta element ne zdi tako pomemben in katerega metoda dopušča poljuben takt, ne oziraje se na udarce, takšni aritmični plesalci prav lepo uspevajo. Cesto imajo ti plesalci močan osebni čut za takt — ki je — četudi ga ne morejo prilagoditi nobenmu drugemu vzoru — zelo občutljiv in celo dražljiv. Ce bi se hoteli povsem poglobiti v proučevanje ritma, bi zato potrebovali celo knjigo in bi nas to zapeljalo od podrobnosti, preko razvoja do človeka in še dalje: v domneve. Tu pa naj se — po vsemu začetku pred več sto milijoni let — dotaknemo izrednega proizvoda narave — človeka. Štiri vire ritmičnega ustroja najdemo pri njem: najprej dihalno-pevski-govorilni aparat, s katerim označuje ritem. Nato deloma nezavedne ritmične funkcije: srčni utrip, raztezanje drobovja, krčenje in sproščanje mišic in valove občutij preko živčnih vršičkov. Potem sledi gonilni mehanizem: noge, o katerih je človek dognal, da ga nosijo, medtem ko jih eno za drugo premika v prostoru in kar mu daje občutek zavestnega veselja ob prenašanju teže. Končno je tu še ritem čustvovanja: valovanje občutkov s poudarki, ki niso le močno ritmični, temveč nam služijo tudi kot mera za presojo čustvovalnega ritma pri drugih. 8 TOVARNA PISALNIH STROJEV LJUBLJANA — SAVLJE, telefon 382-255 ZA PISARNO pisalni stroj »Emona«, valj 30 cm — pisalni stroj »Emona«, valj 45 cm — razmnoževalni stroj Tops-Gestetner ZA DOM pisalni stroj portable »Sava« s plačilom tudi na dveletni potrošniški kredit I COSMOS INOZEMSKA ZASTOPSTVA LJUBLJANA, Celovška cesta 34, telefon 33-351 KONSIGNACIJSKA SKLADIŠČA — SERVIS Tkanine aa večerna oblačila najlepše izbirete v prodajalnah Veletekstila v Kresiji Prodajalna na Trubarjevi 27 nudi bogato izbiro izbranih izdelkov moškega perila, srajc, pletenin in ostalih predmetov moške mode. V PRODAJALNAH »Ajdovščina«, Gosposvetska cesta 1, »Cveta«, Stritarjeva, »Perlon«, Čopova 12, »Cveta«, Miklošičeva 22, stalna zaloga trikotaže, pletenin, nogavic, konfekcije in ostalih ženskih in moških modnih predmetov. Tovarna hladilnikov LTH ŠKOFJA LOKA Predno si nabavite hladilno opremo za gostinstvo ali trgovino si preskrbite naše ponudbe Izdeluiemo hladilno opremo za trgovine, bolnišnice, gostinstvo. laboratorije itd. Za vse naše izdelke daiemo iamstvo SOČA ortopedija in tehnična oprema za zdravstvo LJUBLJANA, LINHARTOVA 47/a — TELEFON 31-364 Izdelujemo vse vrste ortopedskih pripomočkov in bandaž za vojne invalide, invalide socialnega zavarovanja, predmete za tehnično opremo za zdravstvo (invalidske in bolniške vozičke), izdelke iz plastičnih mas, ftnomehanične izdelke in gineko.oške kolposkope. Zaradi odvzemanja mer za lahke bandaže je ob delavnikih, razen sobote, uvedena redna popoldanska dežurna služba, in sicer od 15.—18. ure. »SOC A« ortopedija in tehnična oprema za zdravstvo, Ljubljana, Linhartova 47/a Vam nudi svoje usluge ln kvalitetne izdelke TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA VEVČE-MEDVODE sedež: VEVČE — p. Ljubljana-Polje Ustanovljena leta 1942 IZDELUJE : SULFITNO CELULOZO I. a za vse vrste papirja PINOTAN za strojila BREZLESNI PAPIR za grafično ln predelovalno industrijo; za reprezentativne izdaje, umetniške slike, propagandne in turistične prospekte, za pisemski papir in kuverte najboljše kvalitete, za razne protokole, maitične knjige, obrazce, šolske zvezke in podobno. SREDNJEFIN PAPIR za grafično ln predelovalno industrijo: za knjige, brošure, propagandne tiskovine, razne obrazce, šolske zvezke, risalne bloke itd. KULERJE za kuverte, obrazce, bloke, formularje, reklamne in propagandne tiskovine. KARTONE za kartoteke, iascikle. mape. RASTER PAPIR brezlesni in srednjefin zia šolske zvezke, za uradne in druge namene. PELURNI PAPIR bel in v barvi. ZAHTEVAJTE VZORCE! c ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA LJUBLJANA, TITOVA 3 je pripravila v svoji elitni knjižni zbirki LEVSTIKOV HRAM naslednje knjige, ki bodo izšle v letu 1963: Arnold Zweig: PRAVDA ZA SERZANTA GRISO. Roman. Prevedel Ludvik Mrzel. 2e izšla. Andrž Salomon: STRASTNO ŽIVLJENJE AMADEA MODIGLIANIA. Roman. Z umetniškimi reprodukcijami. Prevedli Ada Škerl in Sonja Plaskan. Ze izšla. Ljubov Kabo: TEŽKA POT. Roman. Prevedla Vera Bračič. Stefan Zeromski: BREZDOMCI. Roman. Prevedel Franc Jakopin. Za naročnike zbirke so naslednje cene: knjige vezane v polplatno 5500 din, v celoplatno 6800 din, v polusnje 8200 din. Naročila še vedno sprejemajo vse knjigarne. Lahko jih naročite tudi direktno pri upravi založbe Mladinska knjiga, Ljubljana, Titova 3. ALPTURIST V MESTU ALI NA IZLETU OBIŠČITE NASE I OBRATE TAVČARJEV HRAM, LJUBLJANA, RESTAVRACIJA POSTA, DOMŽALE, HOTEL-RESTAVRACIJA PRISANK, KRANJSKA GORA, MOTEL KRANJSKA GORA DOM NA VITRANCU SAMOZAVESTNO IN UDOBNO SE POČUTIŠ SAMO V ELEGANTNIH ČEVLJIH KVALITETNO VODILNE TOVARNE OBUTVE V IZLOŽBAH POSLOVALNIC PEKO TE BO PRESENETILA BOGATA IZBIRA ZADNJIH MODNIH NOVOSTI IZBIRA Kupujte vse modno olago v naših poslovalnicah ROKAVIČAR Titova cesta 10 — telefon 23-415 PLETENINE — TRIKOTAŽA — ROKAVICE PIONIR Titova cesta 17 — telefon 21-597 VSA OBLAČILA ZA OTROKE — IGRAČE NOGAVIČAR Nazorjeva ulica 3 — telefon 21-414 NOGAVICE VSEH VRST Čudovit sijaj da vašim lasem - NARTA FIX EXTRA skrbi in čuva, da so lasje lepi in zdravi Tovarna V Tel. h. c.: 383-147 # Direktor: 383-148 ima FUŽINE št. 133 MONTAŽNO PODJETJE TOPLOVOD - ELEKTR08IGNAL LJUBLJANA — CRTOMIROVA 6 PROJEKTIRA — MONTIRA: centralne kurjave vseh vrst; vodovodne instalacije; sanitarije; ventilacijske naprave; klimatske naprave; elektroinstalacije jakega in šibkega toka; strelovodne naprave. PROIZVAJA: obtočne črpalke; temperaturne regulatorje; mavčne plošče; rebraste cevi. TOVARNA ELEKTRIČNIH APARATOV LJUBLJANA, Rimska c. 17 IZDELUJE: releje za zaščito, daljinska stikala zračna do 100 A in oljna do 15 A s termično zaščito, zaščito proti požaru, programska stikala vseh vrst, aparate s področja industrijske elektronike, merilne in specialne transformatorje, signalne naprave za elektrogospodarstvo in industrijo. Kemična tovarna Podnart PROIZVAJA NAJMODERNEJŠE PREPARATE NA PODROČJU GALVANOTEHNIKE ELEKTRONABAVA Podjetje za uvoz elektroopreme in elektromateriala, nakup in prodaja proizvodov elektroindustrije SFRJ LJUBLJANA, RESLJEVA 18-11 Telefon: 31-058, 31-059 Telegram: Elektronabava, Ljubljana Skladišče: Črnuče tel. 382-172 dobavlja ves električni material iz uvoza in domačega trga Gradbeno podjetje TEHNIKA LJUBLJANA Vošnjakova ulica 8a Izvršuje in projektira vse vrste inženirskih zgradb tiskarna toneta tomšiča LJUBLJANA GREGORČIČEVA 15 a Telefoni: 20-551 22-990 22:940 Trgovsko podjetje TOBAK LJUBLJANA Telefon 30-956 vam nudi v svojih skladiščih in maloprodajalnicah kvalitetne tobačne izdelke vseh tobačnih tovarn SEMENARNA Gosposvetska cesta 5 Prodajamo na debelo In drobno vse vrste in sorte kakovostnih semen krmnih, vrtnih in cvetličnih rastlin. Cenjenim odjemalcem nudimo bogat izbor zelenjadnih in cvetličnih semen v originalnih zaprtih vrečicah. Zagotavlj amo odjemalcem, da bodo v naših poslovalnicah v LJUBLJANI, Gosposvetska 5, Vodnikov trg 4 vMARIBORU, Dvoržakova 4 vZAGREBU, Kraševa 2, vBEOGRADU Prizrenska 5 solidno postreženi po konkurenčnih oenah. LESNINA LJUBLJANA nudi sodobno in kvalitetno pohištvo vseh vrst: spalnice, kuhinjsko opremo, Kombinirane sobe, šolsko pohištvo, delovne kabinete, gostinsko pohištvo, lesno galanterijo in drugo. Glede opreme vsakovrstnih notranjih prostorov se obračajte vedno na renomirano podjetje LESNINA LJUBLJANA, ki vam je vedno na razpolago s pojasnili in nasveti. LESNINA LJUBLJANA — CENTRALA ZA FLRJ LJUBLJANA, TITOVA 97 COMMERCE zastopstvo inozemskih tvrdk LJUBLJANA, TITOVA C. 3 telefon 32-024 Zastopamo renomirane firme, ki oskrbujejo našo kemično, tekstil-, no, papirno, gradbeno in druge industrije s surovinami, stroji in orodji ter naše kmetijstvo z umetnimi gnojili in rastlinskimi zaščitnimi sredstvi. ŽIČNICA LJUBLJANA, TR2AŠKA 69 Telefon 21-686, 22-194 Izdelujemo, projektiramo in montiramo industrijske, gozdne, turistične in športne žičnice in žerjave. Zahtevajte ponudbe tudi za lesno obdelovalne stroje in naprave. SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE GROSUPLJE SGpm GROSUPLJE Telefon Grosuplje 13 Tekoči račun projektiramo in prj Narodni banki izvajamo vsa Grosuplje 600-21 gradbena dela j.j8 SOVO SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE JESENICE — tel. 317 gradi vse vrste gradenj Priporoča se investitorjeon! Telefon 71-006 Tesnilka Medvode TOVARNA TESNIL IN PLASTIČNIH MAS Naši izdelki: tesnilne plošče »PAROLIT« v kvalitetah 10, 25, 40, acidit, oilit in armirani slojaste plastične mase »IZOTEKST«, »IZOCART« frikcijski materiali (obloge sklopk, zavorne obloge) tesnila za industrijo motorjev in motornih vozil, rezervni deli Zahtevajte prospekte in cenik! TURISTIČNO PODJETJE KOMPAS Ljubljana, Dvoržakova 11 POSLOVALNICE: Beograd, Bled, Celje, Dubrovnik, Fernetiči, Jesenice, Koper, Ljubljana, Maribor, Opatija, Piran, Portorož, Postojna, Pula, Sežana, Sisak, Šentilj in Zagreb. PREDPRODAJA VSEH VRST VOZOVNIC za železniški, letalski in pomorski promet; ORGANIZACIJA IZLETOV po Jugoslaviji in v inozemstvo z lastnimi modernimi turističnimi avtobusi; POSREDOVANJE potnih listov in tujih vizumov; REZERVACIJE hotelskih sob, sedežev v letalih, postelj v spalnih vagonih in kabin na ladjah. SERVIS ZA MOTORNA VOZILA NSU-PRETIS — TAKSI SLUŽBA — PRODAJA SREČK JL IN SPREJEMANJE VPLAČILA ZA LOTO IN ŠPORTNO NAPOVED! PRED VSAKIM POTOVANJEM JE KOMPAS NAJBOLJŠI SVETOVALEC! DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE priporoča svoje izdaje svetovne in domače dramske lte