List 13.
O č e d i m o senožeti mahu!
Mah zatira razvoj žlahnih trav; on zabranuje, da skozi njega ne morejo prodirati rastlinice, posejano travno seme pa ne more kaliti, ker zrnice ne pride v zemljo. Zato tudi n'č ne izda, če posejemo senenega drobu ali tudi travnega semena po senožeti preraščeni z mahom.
Prvo delo je toraj mah iztrebiti, ako uže pred zimo ne preorjemo senožeti. A o tem sem uže v ,,Novicah" podal potrebni poduk, danes želim le spodbujati gospodarje, da sedaj, ko je ravno pravi čas za to delo, ali z železnimi grabljami ali pa s travnišno Al-banovo brano pregrabimo senožeti ter jih tako oČe-dimo škodljivega mahu.
Na prvi pogled dozdeva se senožet razmesarjena, in slehernemu umnemu gospodarstvu nasprotni sosed bo še cel6 zasmehoval tako delo; pa ko pride kres in čas za košnjo, smejal se bo marljivi gospodar, ki je senožet oprostil mahii, kajti ne le nakosil bo več , temuč tudi dokaj boljšega sena; t* pa menda vsakdo ve, da ni vse eno; ali poklada živini kislo ali sladko sen6.
To niso teoretične sanjarije kmetijskih strokovnjakov, ampak po skušnjah jasno dokazano delo zboljšave. In vendar je malo gospodarjev, ki bi svoje senožeti pridno oskrbovali in mah z njih iztrebljevali! Zato kot zvest prijatelj našim kmetovalcem ne morem zatreti želje, da spodbujam gospodarje k temu opravilu , ne zmene se, ali komu dopadajo ali ne dopadajo taki spisi v naših cenjenih ,,Novicah". *)
*) Če pri tem izreku mislite na „ Slovenca", oprostimo mu, vsaj ne ve, da, ko ne bi kmetovalci se podučevali po moželi temeljitega znanstva in skušnjah  strakovnjakov, bi mi na na-
100
Da bolje pojasnim vspeh iztrebljenja mahu, naj navajam sledečo praktično skušnjo: Enako velik kos senožeti nepregrabljen, torej z mahom preraščen, dal je 377 kilo sena, — drugi poleg tega, torej iste lege, iste zemlje in trate, pa pregrabljen in sitnega mahu oproščen dal je 770 kilo sena\. Kolik razloček pridelka za majhen trud!
Da primerna gnojitev z gnojnico , v katero pomešamo tudi pepela, jako pospešuje travno rašč, nam kažejo sledeče številke: Prvi kos senožeti nepognojen in nepregrabljen dal je 377 kilo sena, — sosedni kos sicer nepregrabljen, pa z gnojnico io pepelom pognojen dal je 833 kilo sena, in še drug soseden kos, pregrabljen in pognojen, dal je 1563 kilo finega sladkega sena , ki je gotovo za polovico veče redilnosti bdo od onega a*na, pridelanega na prvem nepregrabljenem in nepognojenem kosu.
Jaz sleherno   spomlad   do   sto goldinarjev   potrosim za gnojnico in pepel in   bom vedno iz srca rad te stro ške za naše šolske senožeti izdava], ker vem, da noben denar v gospodarstvu se   mi ne povrne s tako bogatimi obresti kakor prav oni za zboljšavo senožeti.
Gospodarji ! še je zdaj Čas za to očitno zboljšavo z mahom poraščenih travnikov. Poskusite, in skušnja Vas bo učila, da ste prav storili.
Prof. Povše.
predek kmetijstva čakati morali do sodnega dne. Ko bi pri-prosti kmet vrtil kolo kmetijskega napredka, povrnili bi se nam zopet oni časi nevernih kmetijskih Tomažev, ko so briči morali naše kmete priganjati, da so zdaj nam toliko potrebni krompir sadili, družbe kmetijske pa premije dajale takim,  ki so ga proste volje sadili!                   Vred.