
Savinjske novice št. 46, 16. november 2018
2
Oglasi
Naročnik objave: Kulturno društvo Monodrama, Radegunda 24, 3330 Mozirje
Tema tedna:    
Bodo pobude za dvig standarda 
upokojencev naletele na posluh vlade?  ......... 4
Upravna enota Mozirje: 
Skupno število zaščitenih kmetij 
za malenkost upadlo  .................................................... 7
Solčava: 
Županja podpisala listino zelene politike  ....... 9
Planinski dom na Menini: 
Za več desetletij preskrbljeni 
s kakovostno pitno vodo  .......................................... 14
Predavanje Silve Prislan: 
Kako razumeti svoje telo  ......................................... 15
Košarkarski klub Nazarje:
Odlično nadaljevanje sezone v prvenstvu  .. 20
Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3
Tretja stran
Iz vsebine:
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, 
Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šuka-
lo, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. 
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podla-
gi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vred-
nost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in 
oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
ISSN 0351-8140, leto L, št. 46, 16. november 2018. Izhaja vsak pe-
tek. Ustanovitelj:  Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinj-
ske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glav-
ni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: 
Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 
4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-
791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.
savinjske.com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. 
Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com
Savinjske novice št. 46, 16. november 2018 3
Glavni in odgovorni urednik
mag. Franci Kotnik
Vse bolj oddaljeni od enačaja v 
pokojninski enačbi
Pričakovana življenjska doba prebivalcev Slove-
nije se je od leta 1960 podaljšala za dvanajst let, kar 
v praksi pomeni, da moški v povprečju zdaj živijo 
dobrih 78, ženske pa skoraj 84 let. Posledično bomo 
bodoči upokojenci v pokoju v povprečju več kot de-
set let dlje kot naši predhodniki. Toda kakšna bo ka-
kovost našega življenja v tretjem obdobju, če bodo 
pokojnine vedno nižje?
Demografski podatki kažejo, da se naša družba 
stara, da je delovno aktivnih glede na število upo-
kojencev vse manj, in če k temu dodamo tako ime-
novani beg možganov, s katerim poimenujemo iz-
seljevanje izobraženih mladih kadrov, je jasno, da 
je tistih, ki plačujejo za vse več pokojnin, vse manj. 
V zadnjih dvajsetih letih se je število upokojen-
cev povečalo za skoraj 150 tisoč: leta 1998 jih je bi-
lo okrog 472 tisoč, letos 616 tisoč. Na drugi strani 
število zavarovancev niha in je povezano tudi z go-
spodarskimi cikli. Trenutno v pokojninsko blagajno 
vplačuje 934 tisoč zavezancev, kar je največ v zad-
njih dveh desetletjih. Čeprav je zavezancev veliko, 
mora državni proračun še vedno doplačevati v bla-
gajno, da so obveznosti redno poravnane.
Hkrati se Slovenija uvršča med države z največ-
jim zvišanjem stroškov staranja, navaja letošnje 
poročilo evropske komisije. Le dvanajst odstotkov 
upokojencev je lani prejemalo več kot tisoč evrov 
neto, kar je približno toliko, kolikor znaša povprečna 
slovenska neto plača. Povprečna starostna pokojni-
na je bila lani 620 evrov.
Slovenci se večinoma - v 75 odstotkih - upokojijo 
takoj, ko izpolnijo pogoje. Ženske so se lani v pov-
prečju starostno upokojevale pri 60 letih in dveh 
mesecih, moški pa pri 62 letih in enem mesecu. V 
povprečju so lani ob upokojitvi ženske imele dopol-
njenih 37 let in štiri mesece pokojninske dobe, moš-
ki pa 36 let in enajst mesecev. Manj kot 30 odstot-
kov upokojencev se je upokojilo z dopolnjeno po-
kojninsko dobo 40 let ali več, njihova povprečna 
bruto starostna pokojnina je lani znašala 817 evrov. 
Leta 2050, torej čez trideset let, bo pri nas več 
kot 800 tisoč upokojencev oziroma tretjina več kot 
zdaj, leta 2070 pa bo dobrih trinajst odstotkov prebi-
valcev Slovenije starih 80 let in več, zdaj jih je oko-
li pet odstotkov. 
In kakšne poteze pripravlja vlada? V koalicijski po-
godbi sistemskih ukrepov ne zasledimo, zgolj to, da je 
treba vsem zagotoviti dostojno pokojnino, od konkret-
nih ukrepov pa le to, da bodo postopoma dvignili pri-
spevno stopnjo pokojninskega in invalidskega zava-
rovanja za delodajalce, za 0,8 odstotne točke na leto 
do konca mandata. A to ni reforma, ki bi mlajšim gene-
racijam zagotovila dostojno pokojnino, zato se pokoj-
ninska enačba brez individualnega varčevanja vsake-
ga posameznika, hoteli ali ne, ne bo izšla. 
(BP)
(MŠ)
(RM)
Savinjske novice št. 46, 16. november 2018
4
Naša anketa
Tema tedna, Anketa
ZVEZA DRUŠTEV UPOKOJENCEV SLOVENIJE
Bodo pobude za dvig standarda upokojencev naletele 
na posluh vlade?
Kako do dostojnega preživetja v jeseni življenja?
Številni upokojenci imajo zelo nizke pokojnine, s katerimi ne mo-
rejo preživeti mesca. Nekateri zato občasno delajo tudi v jeseni živ-
ljenja. Za tovrstno dejavnost država nima posluha, saj so dajatve 
zelo visoke. Delodajalci raje zaposlujejo mlade, čeprav bi lahko ze-
lo dobro izkoristili modrost in izkušnje starejših v dobrobit podje-
tja. Bi morali upokojencev omogočiti delo, ki ne bi bilo obdavčeno?
Ivan Rop, Bočna
Tistemu, ki si želi še delati, ko je v pokoju, bi 
mu to država morala omogočiti z manjšimi davki. 
A kaj, ko je pri nas zakoreninjena miselnost, da, 
ko si enkrat upokojen, te nihče več ne rabi. Delo-
dajalci take ljudi pogosto ne jemljejo resno. Tudi 
sam sem še vedno dovolj pri moči, da opravljam 
kakšno delo. Saj ne morem biti venomer doma, 
zato zelo rad pomagam sosedom.  
Jože Bider, Dol-Suha
Kdor želi v pokoju delati, naj se mu to omogo-
či. Država bi se morala zavedati, da so to ljudje, ki 
imajo veliko izkušenj in lahko s svojim znanjem 
pripomorejo k napredku v okolju. Zato ne bi smeli 
obdavčiti njihovega dela. Seveda tudi sam osta-
jam še aktiven in svetujem. A moj nasvet včasih 
upoštevajo, včasih pa naredijo po svoje. Sicer pa 
bi bil slab inovator, če ne bi poskrbel, da mi v pokoju ni potrebno delati. 
Patenti so zaščiteni in po njih delamo stroje sami. 
Lidija Slatinšek, Radmirje
Mislim, da bi bilo zelo dobrodošlo dvigniti po-
kojnine na dostojno raven, prav tako pa z nižjimi 
obdavčitvami omogočiti delo tistim, ki si to želijo. 
Sama sedaj bolj za hobi kot za preživetje izdelu-
jem ročnodelske izdelke. Tako si skrajšam čas in 
pridobim nekaj sredstev. 
Franc Strmčnik, Krnica
Sam sem se upokojil kot samostojni podjetnik 
in moja pokojnina je zelo majhna. Zato sedaj po-
skušam svoj proračun dopolniti z dopolnilnim 
delom. Izdelujem okrasne predmete iz lesa. Su-
per bi bilo, da bi se pokojnine dvignile na dostoj-
no višino. Prav tako bi bilo super, da delo ne bi bi-
lo toliko obdavčeno. 
Vida Remic, Šmartno ob Dreti
Pokojnine bi morale biti tako visoke, da bi 
upokojenci lahko dostojno živeli. Ne moremo si 
predstavljati, v kakšno bedo so pahnjeni tisti de-
lavci, ki se sedaj upokojujejo. Delo, ki ga opravlja-
jo, ko so v pokoju, ne bi smelo biti obdavčeno. Z 
njihovim delom namreč okolica pridobiva na zna-
nju in izkušnjah, ki lahko okolju zelo koristijo. A to 
se pri nas premalo izkorišča. Tudi sama zelo rada delam na področju, kot 
so inštruiranje in lektoriranje, saj to prinaša kvaliteto v moje življenje. 
Pripravila in fotografirala Marija Šukalo
Dvig gospodarske rasti je šte-
vilne državne sektorje spodbudil 
k zahtevam po dvigu plač, pokoj-
nin in odpravi nekaterih varčeval-
nih ukrepov iz kriznih časov. Tudi 
v Zvezi društev upokojencev Slo-
venije (ZDUS) so se odločili, da je 
čas za dvig življenjskega standar-
da upokojencev, in pripravili zako-
nodajne pobude za spremembe in 
dopolnitve zakona o pokojninskem 
in invalidskem zavarovanju ter za-
kona o socialno varstvenih pre-
jemkih. Boljše čase upokojencem 
obljublja tudi vlada, ki ima namen 
pristopiti k izpolnjevanju koalicij-
skih obljub, a postopoma, saj je za 
spremembe potreben čas.
SKRAJNI ČAS, DA SE 
POKOJNINSKA POLITIKA V 
SLOVENIJI UREDI
V Sloveniji živi okoli 267.000 
upokojencev, katerih pokojnina je 
nižja od praga revščine. Takšno 
stanje ostaja kljub temu, da ima 
vsak delovno aktiven človek pra-
vico do dostojnega življenja v sta-
rosti prav zaradi prispevkov, ki jih 
je moral obvezno plačevati od plač 
v pokojninsko blagajno. Zato je po 
prepričanju ZDUS-a skrajni čas, da 
se pokojninska politika v Sloveni-
ji končno uredi. Na novinarski kon-
ferenci so predstavili glavne ukre-
pe za izboljšanje gmotnega polo-
žaja upokojencev v mandatu 2019-
2023, v prvi vrsti pa se zavzemajo 
tako za redno usklajevanje pokoj-
nin kot za izredno ob nadpovpreč-
ni gospodarski rasti. 
ZDUS OPOZARJA TUDI NA 
USKLADITEV RAZLIČNIH 
DODATKOV IN IZPLAČILO
V predlogu izredne uskladitve 
glede na gospodarsko rast naj bi 
se ob gospodarski rasti več kot 
tri odstotke pokojnine usklajeva-
le za odstotek, ob štiriodstotni ras-
ti za 1,5 odstotka in ob petodsto-
tni za dva odstotka, je navedeno v 
Ljudi, ki želijo ostati dejavni, bi morali spodbujati, saj bi bilo to bolje 
tudi za državno blagajno.
Savinjske novice št. 46, 16. november 2018 5
Tema tedna, Aktualno
pogodbi. Med ukrepe, ki jih ZDUS 
uveljavlja preko zakona o izvrševa-
nju proračunov naše države za le-
ti 2017 in 2018, so vključili še uskla-
ditev dodatka za pomoč in postrež-
bo, ki ni bil usklajen vse od leta 
2013, in izplačilo letnega dodatka. 
Ta upokojencem predstavlja ne-
kakšen regres, ZDUS pa predlaga, 
da naj dodatek izplačujejo v dveh 
različnih zneskih. Nižji znesek naj 
prejmejo upokojenci z višjo pokoj-
nino, tistim z nižjo pa naj se izpla-
čuje dodatek v višjem znesku.
POBUDA ZA DVIG ODMERNEGA 
ODSTOTKA POKOJNINSKE DOBE
Med najpomembnejše zakono-
dajne pobude na ZDUS-u uvršča-
jo spremembo lestvice za odme-
ro starostnih, pa tudi predčasnih 
in invalidskih pokojnin, določenih 
v zakonu o pokojninskem in inva-
lidskem zavarovanju (ZPIZ-2). Od-
merni odstotek za 40 let pokojnin-
ske dobe naj se postopoma dvig-
ne na 63,5 odstotka od pokojnin-
ske osnove, medtem ko zdaj zna-
ša 57 ,25 odstotka. 
Na ZDUS-u predlagajo še, da 
naj se zviša odmera za dopolnje-
nih 15 let zavarovalne dobe, in si-
cer z 29 odstotkov za ženske ozi-
roma 26 odstotkov za moške na 
31 odstotkov. Poleg tega zahteva-
jo postopen dvig dela vdovske po-
kojnine s 15 na 25 odstotkov, up-
ravičenost do izplačila pogrebni-
ne za vse (svojce ali druge osebe 
po umrlem) v znesku 530 evrov z 
letno valorizacijo. V skrbi za dob-
ro delovanje vseh upokojenskih 
organizacij na državni ravni pa 
ZDUS predlaga tudi dajatev vseh 
upokojencev v Sloveniji v višini 
enega evra letno.
Tatiana Golob
Vera Pečnik, podpredsednica 
Zveze društev upokojencev 
Slovenije:
»Pokojnine so še vedno prenizke, 
in to kljub našemu dosežku, da za 40 
let delovne dobe ne morejo biti nižje 
od 515 evrov. A vemo, da s tem naši 
ljudje ne morejo dostojno živeti. Za-
radi tega si na ZDUS-u zelo prizade-
vamo, da tisti, ki je dosegel leta za 
upokojitev, dobi zasluženo pokojni-
no v celoti, a še vedno ohrani pra-
vico do dela, seveda pa mora v tem 
primeru plačevati prispevke. 
Ni pošteno, da so pokojnine tako nizke, zato je na prvem mestu ZDUS-
-a naša zakonodajna pobuda o dvigu pokojninske osnove za polno delov-
no dobo na 63,5 odstotka osnove. Še s tem bo težko živeti, saj je razvidno, 
da ima večina evropskih držav pokojnino v višini 70 odstotkov pokojnin-
ske osnove. Zato je razumljivo, da ljudje iščejo dodatne zaslužke. A to lah-
ko počnejo le osebe, ki so pri dobrem zdravju. Leta pa prinesejo svoje, žal 
tudi bolezen, starejši ljudje potrebujejo kvalitetno prehrano, a kaj, ko le-ta 
s podpovprečnimi pokojninami marsikomu ni dosegljiva. 
Ne moremo pa podpirati niti tega, da nekdo, ki nikoli ni delal, prejema višji 
znesek, kot je najnižja pokojnina. Zaradi vseh teh dilem smo na ZDUS-u pred 
volitvami obiskali politične stranke, te so nam obljubile pomoč. Sedaj bomo 
obisk ponovili, jih opomnili na obljube in videli, kako trdne so le-te.«
(Foto: MŠ)
MOZIRJE
Teden društva upokojencev pričeli s koncertom mešanega 
pevskega zbora
Na prireditvi so aktivni člani društva prejeli plakete za požrtvovalno in aktivno delo. 
(Foto: Primož Vajdl)
V Mozirju upokojenci vsako leto novembra 
pripravijo teden društva upokojencev, ko se zvr-
stijo številni dogodki. Tradicionalno ga otvorijo s 
koncertom Mešanega pevskega zbora Društva 
upokojencev in invalidov Mozirje, ki se mu prid-
ružijo gosti. Tokratni je potekal na martinovo v 
Kulturnem domu Mozirje. Na njem so podelili 
številna priznanja in zahvale.
GOSTE POZDRAVILA PREDSEDNICA DRUŠTVA 
IN ŽUPAN
Zbrano publiko je uvodoma pozdravila pred-
sednica društva Marija Franko in jih povabila 
na dogodke tekom tedna. Upokojenci so pripra-
vili še razstavo, pohod, različne turnirje in okro-
gle mize. Župan občine Mozirje Ivan Suho-
veršnik se je članom društva zahvalil za pripra-
vo koncerta in jim zaželel uspešen teden. 
SLAVNOSTNA PODELITEV PRIZNANJ
Tekom koncerta so bila podeljena števil-
na priznanja članom društva. Le-te sta podeli-
la predsednica Franko in podpredsednik Jakob 
Presečnik. Dvajset članov je dobilo častno pla-
keto za visoki jubilej, ki so tako posledično pos-
tali častni člani društva. Aktivni člani so prejeli 
male plakete za posebej aktivne člane, mešani 
pevski zbor pa je prejel posebno plaketo ob pet-
najstletnici delovanja.
KONCERT ZBORA IN POVABLJENIH GOSTOV
Društveni zbor deluje pod vodstvom Matja-
ža Železnika. Predstavili so se s širokim na-
borom različnih zvrsti pesmi ter zapeli tudi ob 
spremljavi klavirja in harmonike. Poleg njih 
so na oder stopili tudi člani Moškega pevske-
ga zbora Kulturnega društva Bočna, ki prav ta-
ko pojejo pod Železnikovim vodstvom. Za po-
sebno glasbeno točko je z igranjem na različ-
na ljudska glasbila poskrbela Joškova banda iz 
Vojnika, kjer igra in poje tudi domačinka Vera 
Koren iz Gneča. Program prireditve je povezo-
vala Janja Irman Kolar.
Primož Vajdl
1 evro letno 
dajatve vseh upokojencev 
v Sloveniji predlaga ZDUS 
za dobro delovanje vseh 
upokojenskih organizacij.
Savinjske novice št. 46, 16. november 2018
6
Iz občin
OBČINSKI SVET LJUBNO
Več kot tretjina prihodnjega 
proračuna namenjena 
investicijam
Ljubenski občinski svetniki so 
na oktobrski seji že obravnava-
li in potrdili predlog občinskega 
proračuna za prihodnje leto. Ve-
lik poudarek in znatna sredstva so 
v predlogu namenjena večjim in 
manjšim investicijskim projektom, 
občina bo nadaljevala tudi z mo-
dernizacijo občinskih cest.
Predlog proračuna sta svetni-
kom podrobneje predstavila žu-
pan Franjo Naraločnik in raču-
novodkinja Marija Potočnik. Pri-
hodnji proračun je načrtovan v vi-
šini nekaj več kot 2.762 tisoč evrov 
na prihodkovni in 2.965 tisoč evrov 
na odhodkovni strani. Zadolževa-
nje ni predvideno, razliko med pri-
hodki in odhodki bodo pokrivali s 
pozitivnim stanjem letošnjega le-
ta. Novega zadolževanja, ki ga le-
tos niso imeli, ne predvidevajo ni-
ti za leto 2019.
Za investicije je namenjenih 
okoli 35 odstotkov vseh prihod-
kov. Za izvedbo je predvidenih ne-
kaj večletnih projektov, ki jih želijo 
dokončati, začeli bodo tudi z novi-
mi investicijami. Med njimi so pre-
nova notranjosti kulturnega doma, 
ki jo bodo izvedli z javno zaseb-
nim partnerstvom, prenova občin-
ske stavbe, ki sodi v kulturno de-
diščino in za katero se bodo javi-
li na ustrezen razpis, širitev vodo-
voda v posamezna naselja, dokon-
čanje ureditve pokopališča, sana-
cija brežin vodotokov, moderniza-
cija občinskih cest …
Svetniki so se s predlaganim 
strinjali. Predlog proračuna je se-
daj v javni obravnavi. Kot je pove-
dal župan Naraločnik, bo proračun 
sprejemal novi sklic občinskega 
sveta – predvidoma v decembru.
Marija Lebar
OBČINSKI SVET MOZIRJE
V drugo bodo proračun sprejemali že novo izvoljeni svetniki 
Manj kot dva tedna pred lokalni-
mi volitvami so se v mozirski obči-
ni še zadnjič v tem mandatu sesta-
li svetniki na seji občinskega sve-
ta. Najpomembnejša točka je bi-
la prva obravnava proračuna za 
prihodnje leto. Drugo branje bodo 
obravnavali svetniki v novem man-
datu, sprejet pa bo po mnenju žu-
pana Ivana Suhoveršnika šele 
spomladi. V drugem branju so še 
potrdili dva odloka in obravnavali 
prodajo zemljišč.
PRORAČUN PRIPRAVLJEN
Župan Suhoveršnik je dejal, 
da kljub temu, da proračun ne bo 
sprejet pred prihodnjim letom in 
se bo občina v začetku leta finan-
cirala po dvanajstinah, je občinska 
uprava svojo obveznost izpolnila 
in proračun pripravila. Po glasova-
nju je bila večina svetnikov za to, 
da proračun obravnavajo, saj so ga 
obravnavali vsi odbori in ga z dolo-
čenimi popravki potrdili.
OSNOVA LETOŠNJI PRIHODKI
Osnova za proračun so prihod-
ki na osnovi posredovanih izho-
dišč finančnega ministrstva, oce-
na lastnih prihodkov glede na le-
tošnje leto in prihodki iz naslova 
sofinanciranja investicij za že za-
čete ali odobrene projekte. Predvi-
deni prihodki so 3,6 milijona evrov. 
Odhodki so prilagojeni prihod-
kom, so pa bili pred pripravo pro-
računa opravljeni pogovori z vse-
mi večjimi porabniki proračunskih 
sredstev, je v obrazložitvi povedal 
Suhoveršnik. Svetniki so imeli ra-
zna vprašanja glede različnih po-
stavk, župan jim je na njih odgo-
voril.
POBUDE ZA DRUGO BRANJE
Urša Car je podala pobudo, da 
bi mozirska občina sredstva za Ob-
močno združenje Rdečega križa 
Zgornje Savinjske doline nakazo-
vala v višini enega evra na prebi-
valca kot druge občine. Sedaj na-
kazuje manj. Glede turistično in-
formacijskega centra v Mozirju je 
Jure Repenšek opomnil, da je pot-
rebna vizija, drugače ne bo uspe-
šen. Več svetnikov je poudarilo 
brezplačno uporabo športne dvo-
rane za nogometni in odbojkarski 
klub. Le-ta naj se ovrednoti, saj je 
to za društvi boniteta, ki mora biti 
tudi finančno ovrednotena. 
TEŽAVA Z VODOVODOM
Tako Jože Kumer kot predsedni-
ca nadzornega odbora Milena Be-
netek sta opozorila na nujno vla-
ganje v vodovod izven Mozirja. Po-
javljajo se težave, ker ponekod še ni 
občinskega vodovoda. Glede tega je 
Suhoveršnik omenil čudno zakono-
dajo, ki omogoča novogradnjo, če 
investitor izjavi, da ima urejen las-
ten dostop do vode. Večina investi-
torjev pa nato takoj pride na občino, 
da potrebujejo občinski vodovod. 
NAMENSKA PRODAJA ZEMLJIŠČA
Marko Presečnik je izposta-
vil neupoštevanje predlogov od-
bora za gospodarske javne služ-
be v predlogu proračuna. Občinsko 
upravo je opomnil, da ob proda-
ji zemljišča zobozdravniku Saudu 
Mesiću v prodajno pogodbo doda 
klavzulo, da je zemljišče namenje-
no gradnji zdravstvenega centra. S 
tem bi se zaščitili, da bo zemljišče 
namensko uporabljeno in se izog-
nili zapletom, kot so pri stavbi Juri-
ja Maleševiča, ki prazna propada. 
Mesić je podal prošnjo za odkup 
zemljišča ob avtobusni postaji, ki 
je bilo nekdaj namenjeno za grad-
njo nove policijske postaje, občin-
ski svet pa je prodajo potrdil.
V DRUGO POTRJENA ODLOKA
V drugem branju so svetniki po-
trdili odlok o turistični taksi v obči-
ni. Od novega leta dalje bo ta dva 
evra, od tega bo 40 centov za pro-
mocijo turizma prejela Slovenska 
turistična organizacija, 1,6 evra pa 
bo prihodek občine. Potrdili so tu-
di odlok o spremembah in dopol-
nitvah odloka o ustanovitvi Javne-
ga zavoda za lekarniško dejavnost 
Zgornje Savinjske doline. 
ŠMS
Predsednica nadzornega odbora Milena Benetek (levo) je opozorila 
na nujnost ureditve vodovoda izven Mozirja. Računovodkinja občine 
Bernarda Finkšt je bila na razpolago za podrobne informacije glede 
postavk proračuna. (Foto: ŠMS)
3,6 milijona evrov
naj bi Občina Mozirje prejela 
v svoj proračun prihodnje 
leto. Odhodke so prilagodili 
prihodkom.
Savinjske novice št. 46, 16. november 2018 7
Iz upravne enote, Iz občin, Politika
OBČINSKI SVET NAZARJE 
Potrdili odlok o delovanju 
zaščite in reševanja 
Na oktobrski seji so člani na-
zarskega občinskega sveta ob- 
ravnavali predlog odloka o orga-
nizaciji, ustanavljanju in delova-
nju zaščite in reševanja v obči-
ni. Osnutek tega odloka so svetni-
ce in svetniki obravnavali na seji 
letos maja. Na julijski seji občin-
skega sveta je bilo v razpravi iz-
postavljeno, da je osnutek potre-
ben nekaterih popravkov. Občin-
ska uprava je na osnovi tega prip-
ravila amandmaje k osnutku. Tako 
pripravljen predlog in dopolnitve 
je na oktobrski seji župan Ma-
tej Pečovnik posamič predstavil. 
Svetniki so se z dopolnili strinja-
li in z ustreznim sklepom predlog 
odloka tudi potrdili.
Marija Lebar
VLADA IN OBČINE DOSEGLE DOGOVOR
Povprečnina v letu 2019 bo 
znašala 573,5 evra
Prejšnji teden so predstavni-
ki občin in vlade podpisali dogo-
vor o višini povprečnine, ki jo do-
bivajo občine za izvrševanje svo-
jih nalog. V letu 2019 bo v skladu 
z dogovorom povprečnina znašala 
573,5 evra na prebivalca. Do dogo-
vora je prišlo po pogajanjih, v kate-
rih so se tudi zavezali, da bo vlada 
pripravila spremembo zakonov s 
ciljem znižanja stroškov občinam.
Predstavniki občin so sicer iz-
razili zadovoljstvo glede dogovor-
jenega zneska. Ta presega tistega, 
ki je bil za leto 2019 predviden po 
do sedaj veljavnem zakonu o izvr-
ševanju proračuna in je bil predvi-
den v višini 558 evrov. Kljub temu 
izračuni občin kažejo, da so njiho-
vi stroški pri opravljanju od drža-
ve predpisanih nalog višji od 600 
evrov na prebivalca, po nekaterih 
izračunih znašajo preko 630 evrov. 
Tako dosežen predlog bo morala 
vlada še potrditi. Dokončno višino 
bo potrjeval državni zbor v zakonu 
o izvrševanju proračuna. 
Marija Lebar
UPRAVNA ENOTA MOZIRJE 
Skupno število zaščitenih kmetij za malenkost upadlo
OBČINA
pred letom 
1995
pod letu 
1995
po letu 
2013
MOZIRJE 244 87 80
NAZARJE 87 43 52
GORNJI GRAD 154 110 102
REČICA OB SAVINJI / 47 44
LJUBNO 152 110 98
LUČE 128 92 85
SOLČAVA 49 48 43
SKUPAJ 814 537 504
Načelnica Milena Cigale: »Nekatere višje ležeče kmetije, ki imajo 
slabšo boniteto, ne izpolnjujejo več pogojev za zaščiteno kmetijo, 
zato se je njihovo število znižalo.« (Foto: Marija Lebar) 
Število zaščitenih kmetij po občinah glede na leta
Upravna enota Mozirje je v letoš-
njem letu zaključila s preverjanjem 
statusa in števila zaščitenih kmetij 
na svojem območju. Če je bilo po 
prejšnji zakonodaji takih kmetij v 
Zgornji Savinjski dolini 537, sedaj 
po najnovejših podatkih med zaš-
čitene sodijo 504 kmetije. 
UPAD ŠTEVILA PO NOVI 
ZAKONODAJI 
Kolikšno je bilo število zaščite-
nih kmetij na našem območju, se 
je določalo v skladu z veljavno za-
konodajo. Ta je bila spremenjena v 
letu 1995 in v letu 2013. Načelnica 
Upravne enote Mozirje Milena Ci-
gale je predstavila nekatere števil-
ke: »Po prejšnji zakonodaji je bilo 
zaščitenih 537 kmetij. Od teh jih je 
v skladu s predpisi iz leta 2013 os-
talo zaščitenih 445, na novo pa je 
do letošnje jeseni postalo zaščite-
nih 59 kmetij. Skupno število zašči-
tenih kmetij na današnji dan, to je 
20. oktober, je 504.«
ZEMLJIŠČA NE VEČ PO NAMENU, 
TEMVEČ PO BONITETI
Do leta 1995 je bilo na območju 
Zgornje Savinjske doline zaščite-
nih 814 kmetij, s spremembo zako-
nodaje leta 1995 je ostalo zaščite-
nih še 537 kmetij. V letu 2013 je sto-
pil v veljavo nov zakon, katerega 
največja sprememba je, da zem-
ljišča niso več razvrščena po kultu-
rah, kot so njive, vrtovi, sadovnja-
ki, travniki, pašniki, gozdovi, neplo-
dno, pač pa se uvrščajo v kmetij-
ska zemljišča z boniteto od 1 do 49, 
kmetijska zemljišča z boniteto od 
50 do 100, gozdna zemljišča, stav-
bna zemljišča, vodna zemljišča in 
neplodna zemljišča. 
DODANE NA NOVO ZAŠČITENE 
KMETIJE 
Razlog za znižanje je, da višje le-
žeče kmetije, ki imajo slabšo boni-
teto, ne izpolnjujejo več pogojev za 
zaščiteno kmetijo, posledično pa 
so nastale v nižinah na novo zaš-
čitene kmetije, ki dosegajo visoke 
bonitete. Največ zaščitenih kmetij 
imajo v občini Gornji Grad, kjer sta 
taki kar 102 kmetiji, najmanj jih je v 
občini Solčava, in sicer 43. 
KAJ SODI V OBSEG TAKE KMETIJE 
Zaščitena kmetija obsega vse, kar 
sestavlja gospodarsko celoto in rabi 
za redno kmetijsko oziroma gospo-
darsko proizvodnjo ter z njima pove-
zane dejavnosti. V zaščiteno kmeti-
jo spadajo poleg kmetijskih zemljišč 
tudi gozdovi, gospodarska in stano-
vanjska poslopja skupaj z zemljiš-
či, ki so potrebna ali namenjena za 
redno uporabo stavbe, kmetijske 
priprave, orodja in živina itd.
STATUS DOLOČI UPRAVNA ENOTA 
Status zaščitene kmetije določi 
upravna enota z odločbo v uprav-
nem postopku, ki se zaznamuje v 
zemljiški knjigi. Tudi v primeru de-
dovanja ni mogoče odreči statu-
sa zaščiteni kmetiji. Namen zako-
nodajalca pri sprejemanju poseb-
nega področnega zakona, ki ureja 
dedovanje zaščitene kmetije, je bil 
ravno v tem, da preprečuje droblje-
nje tovrstnih kmetij in da se zavze-
ma za njihovo ohranitev. Zato je tu-
di glavni namen zakona ta, da se 
zaščitena kmetija tudi po konča-
nem dedovanju ohrani kot celo-
ta in da kmetija deluje še naprej, 
kljub smrti prejšnjega lastnika.
Marija Lebar
Savinjske novice št. 46, 16. november 2018
8
Politika
ZA ŽUPANSKI STOLČEK SE NA REČICI OB SAVINJI POTEGUJEJO ŠTIRJE KANDIDATI
Kandidati so za oživitev gospodarstva, turizma in za razvoj 
novih delovnih mest
Kandidati za župana občine Rečica ob Savinji na soočenju (z leve): Jože Lenko, Branko 
Hriberšek, Drago Poličnik in Ana Nuša Rebernik (foto Barbara Rozoničnik)
V prostorih rečiške osnovne šole je na po-
budo KUD Utrip potekalo soočenje kandidatov, 
ki se bodo to nedeljo potegovali za županski 
stolček. Dosedanji župan Vinko Jeraj se za po-
novno kandidaturo ni odločil, za glasove voliv-
cev pa se bodo potegovali Ana Nuša Rebernik, 
Drago Poličnik, Branko Hriberšek in Jože Len-
ko. Soočenje kandidatov je vodil Bert Savo-
dnik. 
ZAJEZITI ODHAJANJE MLADIH
Ana Nuša Rebernik bi se kot županja prio-
ritetno zavzemala za izboljšanje cestne infra-
strukture, nove zazidalne parcele in več delov-
nih mest. Velik pomen pripisuje ohranjanju na-
ravne in kulturne dediščine, objekte bi opremi-
la z napisi in spominskimi obeležji ter tudi na ta 
način prispevala k razvoju turizma. Medgenera-
cijsko sodelovanje bi spodbujala z vključeva-
njem mladih ter si prizadevala za vzpostavitev 
delovno varstvenega centra. 
VEČ PODPORE RAZVOJU KMETIJSTVA IN 
LESNE INDUSTRIJE
Sedanji podžupan Drago Poličnik bi se 
zavzemal za dokončanje aktualnih projektov 
ter ureditev avtobusne postaje na Rečici. Ve-
liko obiskovalcev v kraj privabi kamp Meni-
na, Poličnik pa meni, da občina z dodatno tu-
ristično ponudbo tega potenciala ne izkoris-
ti v pravi meri. Pravi, da je društveno življenje 
v občini dobro razvito, kot župan bi več pod-
pore namenil razvoju kmetijstva in lesne in-
dustrije.
S ČRPANJEM EVROPSKIH SREDSTEV DO 
RAZVOJA GOSPODARSTVA
Branko Hriberšek je v prvi vrsti izpostavil 
slabo gospodarsko in turistično razvitost obči-
ne. Rešitev vidi v pridobivanju sredstev Evrop-
ske unije, vlaganju v razvoj obeh panog ter v 
samozaposlovanju. Družabne in turistične do-
godke bi bilo potrebno po njegovem mnenju 
nadgraditi, jim zagotoviti dodano vrednost in 
tako privabiti ljudi širše okolice. Pozdravlja delo-
vanje Medgen borze, kot župan bi si prizadeval 
za izgradnjo doma za ostarele. 
VEČ SPODBUDE KMETIJSTVU IN 
SAMOOSKRBI
Jože Lenko je izpostavil potrebo po nujni sa-
naciji vodovoda, kjer so še vgrajene azbestne ce-
vi. Velik potencial vidi v lesni industriji, kot župan 
bi več spodbude namenil kmetijstvu in samo-
oskrbi. Pozdravlja pestrost prireditev v občini in 
hkrati spomni, da bi bilo potrebno oživiti dvorano 
kulturnega doma. Lenko pravi, da na Rečici ni več 
banke, nedopustno bi bilo, da bi izgubili še pošto. 
Barbara Rozoničnik
TISKOVNA KONFERENCA V LUČAH
Rosc želi naprej po že uhojeni poti 
Andrej Šiljar (desno) in Ciril Rosc sta predstavila program dela v 
občini Luče v prihodnjem mandatu. (Foto: Marija Lebar)
Na tiskovni konferenci, ki je po-
tekala v sredo, 7 . novembra, sta An-
drej Šiljar, predlagatelj kandidatur 
županskega kandidata in svetni-
ške skupine v občini Luče, ter žu-
panski kandidat Ciril Rosc spre-
govorila o programu dela v občini 
v prihodnjem mandatu in o projek-
tih iz preteklih štirih let, ki so pri-
pomogli k boljši kakovosti življenja 
tamkajšnjih občank in občanov.
ZA RAZVOJ OBČINE
Andrej Šiljar je kot predlagatelj 
s podpisi podpore občanov podprl 
kandidaturo neodvisnega župan-
skega kandidata Cirila Rosca in 
skupine kandidatov za občinski 
svet. Na predstavitvi je povedal: 
»Prepričani smo, da bo predlaga-
na svetniška skupina skupaj z žu-
panom pripomogla k razvoju obči-
ne Luče in mu dala svoj pečat.« 
ZA DOKONČANJE ZAČETIH 
PROJEKTOV 
Kot je dejal Ciril Rosc, se je za 
ponovno kandidaturo na župansko 
mesto odločil po temeljitem pre-
misleku. »V tem mandatu smo za-
čeli z več velikimi projekti, ki so za 
Luče pomembni, ki bi jih v sodelo-
vanju s svetniki želel pripeljati do 
zaključka. To so izgradnja Športne-
ga centra Luče, prenova komunal-
ne čistilne naprave in sprejetje ob-
činskega prostorskega načrta. Me-
nim, da je to moja obveza in moral-
na dolžnost.«
Marija Lebar
Savinjske novice št. 46, 16. november 2018 9
Organizacije, Iz občin, Politika
KATERI ŽUPANSKI KANDIDATI OBLJUBLJAJO PARTICIPATIVNI PRORAČUN? 
V Zgornji Savinjski dolini so se 
»zaobljubili« zgolj trije
Inštitut Danes je nov dan, ki se s svojimi ak-
tivnostmi osredotoča na (digitalno) politično 
participacijo, transparentnost in nadzor, je v je-
senskem času pred lokalnimi volitvami lansi-
ral nov projekt Participativni proračun. V njego-
vem bistvu gre za proces demokratičnega so-
odločanja, pri katerem o porabi dela proračun-
skih sredstev neposredno odločajo prebivalke 
in prebivalci. 
OSTALI KANDIDATI V DOLINI SE NISO ODZVALI
Na inštitutu so se z vprašanjem Ali boste v 
primeru, da boste izvoljeni, v svoji občini izvajali 
participativni proračun? obrnili na vseh 688 žu-
panskih kandidatov po Sloveniji in njihove od-
zive preko spletnega portala Danesjenovdan.
si predstavili javnosti. Med 19 kandidati v zgor-
njesavinjskih občinah so se na njihovo vpraša-
nje odzvali zgolj trije. K izvajanju participativne-
ga proračuna so se po poročanju omenjenega 
portala do zaključka naše redakcije zaobljubili 
Jernej Plankl, kandidat v občini Luče, ter Mar-
ko Presečnik in Mark Molnar, oba kandidata v 
občini Mozirje. Ostali kandidati se v tem času na 
vprašanje portala niso odzvali.
KAJ JE PARTICIPATIVNI PRORAČUN
Kot razlagajo na omenjenem portalu, je par-
ticipativni proračun med drugim »vnaprej dolo-
čen delež javnih sredstev, namenjen projektom, 
ki jih predlagajo in se do njih neposredno opre-
delijo le občani in občanke; do potankosti defi-
niran postopek, v katerem ni diskrecije politič-
nih predstavnikov oziroma krajevnih skupnos-
ti (razen filtriranja predlogov glede na njihovo 
izvedljivost, pristojnosti občine in zakonitost), 
končna odločitev pa je na strani občanov in ob-
čank; organizacija posvetovanja oziroma raz-
prave občanov in občank«.
Tatiana Golob
MOZIRJE
Predstavitev 
biodinamičnega 
kmetijstva 
Dr. Mihael Kasaš iz Lendave je predstavil 
osnove biodinamičnega kmetovanja. 
(Foto: Primož Vajdl)
V torek, 6. novembra, je v Galeriji Mozirje po-
tekalo predavanje dr. Mihaela Kasaša na temo 
biodinamičnega kmetovanja. Dogodek so orga-
nizirali člani občinskega odbora Levice. Goste 
sta uvodoma pozdravila kandidat Levice za mo-
zirski občinski svet Marko Nežič in poslanka v 
državnem zboru Violeta Tomić.
Biodinamika ni le način kmetovanja, temveč 
tudi način življenja in življenjska filozofija. Nana-
ša se na delo z energijami, ki ustvarjajo in vzdr-
žujejo življenje. Skozi proces biodinamike se po-
skušajo zvrstiti štiri osnove, po katerih kmetija 
postane individualna, ponovno se oživijo tla, iz 
naravnih materialov se pripravijo biodinamič-
ni preparati, ki so pomembni za boljši kompost, 
ki je eden temeljev uspešnega biodinamičnega 
kmetovanja.
Mihael Kasaš je predstavil to kmetovanje v 
praksi. S starši vodi kmetijo v Lendavi. Na njej 
se ukvarjajo s poljedelstvom, pridelavo zelenja-
ve in grozdnega soka, obenem pa biodinamično 
kmetovanje predstavljajo ljudem.
Primož Vajdl
DELAVNICA NA TEMO PODNEBJA V SOLČAVI
Županja podpisala listino zelene politike
Renata Karba je govorila tudi o ukrepih, s katerimi lahko posameznik ali lokalna skupnost 
razbremeni negativne vplive na podnebne spremembe. (Foto: Bernarda Prodnik)
Nedavno je v solčavskem centru Rinka po-
tekala delavnica z naslovom Solčavsko in pod-
nebne spremembe. Delavnico je vodila Rena-
ta Karba iz Umanotere, slovenske fundacije za 
trajnostni razvoj. Glede na to, da sta Solčavsko v 
manj kot enem letu prizadeli kar dve katastro-
falni neurji, je bila tema še kako aktualna. 
PODNEBNE SPREMEMBE IN PRIHODNOST 
TURIZMA 
Kakšne so pričakovane posledice podnebnih 
sprememb na tukajšnjih območjih, kaj lahko kot 
posamezniki, organizacije in lokalna skupnost 
naredimo za zmanjšanje izpustov toplogrednih 
plinov in kako se bomo prilagodili na posledice 
podnebnih sprememb, ki se jim ne bo mogoče iz-
ogniti, so bile vsebine, o katerih je tekla beseda.
Kako bodo podnebne spremembe krojile tu-
rizem, je bila ena od tem na delavnici. Predava-
teljica je ponudila nekatere rešitve, kot so razpr-
šen turizem, zmanjšanje odvisnosti od fosilnih 
goriv, prehranska samooskrba, varovanje vod-
nih virov in lokalno krožno gospodarstvo.
SLOVESEN PODPIS LISTINE O POLITIKI 
ZELENEGA TURIZMA 
Na Solčavskem si že dolgo prizadevajo za 
trajnostno vzdržen razvoj, tudi na področju tu-
rizma. Zato so se sklenili pridružiti Zeleni she-
mi slovenskega turizma. Svojo zavezo k desetim 
načelom, s katerimi se zavezujejo k trajnostne-
mu delovanju in nenehnemu prizadevanju za 
izboljšave in prizadevanja za pridobitev znaka 
Slovenia Green za krajinski park Logarska doli-
na, so formalno potrdili s tem, ko je županja ob-
čine Solčava Katarina Prelesnik ob robu pod-
nebne delavnice slovesno podpisala listino o 
politiki zelenega turizma. 
Marija Lebar
Savinjske novice št. 46, 16. november 2018
10
Šolstvo, Oglasi
Za urejene družinske finance
Ko se odločimo, da bomo ustvarili družino, 
skupaj z domom in življenjem z ljubljenimi ose-
bami delimo tudi finance. Upravljanje družin-
skih financ je v marsičem podobno upravljanju 
osebnih, sledi enakim načelom in ciljem, le da je 
v družini več oseb, s katerimi moramo svoje že-
lje in poglede usklajevati. 
RAZDELIMO SI SKUPNE STROŠKE
Skupno življenje pomeni, da nekateri stro-
ški življenja postanejo skupni. Prav je, da se fi-
nančno breme skupnega življenja razdeli med 
vse družinske člane, ki služijo prihodke. Bivanje 
v skupnem domu, skupni obroki doma ali v re-
stavracijah, skupne počitnice in izleti povzroča-
jo stroške, ki enako bremenijo oba partnerja. Tu-
di finančna skrb za otroke je odgovornost obeh 
partnerjev. 
Ko se začnemo pogovarjati o skupnih stro-
ških, najprej naredimo seznam vseh mesečnih 
in letnih izdatkov. Pogovorimo se, kateri stroški 
so skupni in kateri naj raje ostanejo skrb posa-
meznika, nato pa si skupne stroške razdelimo. 
»Pri tem je morda dobro upoštevati, da en dru-
žinski član prevzame plačevanje skupnih po-
ložnic, sicer se lahko zgodi, da v dobri veri 'saj je 
plačal partner' račun ostane neporavnan,« sve-
tuje Simona Gregorn. 
IZBERIMO NAJPRIMERNEJŠE BANČNE 
RAČUNE ZNOTRAJ DRUŽINE
Ko vemo, katere bančne storitve potrebuje 
vsak družinski član, preverimo ponudbo ban-
čnih paketov. Banke so namreč najpogosteje 
uporabljane storitve združile v prilagojene pa-
kete z namenom, da imetnikom omogočijo lažje 
poslovanje z banko. 
Za družinskega člana, ki bo odgovoren za 
plačevanje tekočih stroškov, bo denimo najpri-
mernejši najobsežnejši NLB Paket Premium, ki 
vključuje neomejeno število brezplačnih plačil 
položnic v spletni ali mobilni banki. Drugemu 
partnerju bo posledično najverjetneje povsem 
dovolj ugodnejši NLB Paket Aktivni ali NLB Pa-
ket Mladostni. »Ta je najprimernejši tudi za pol-
noletne otroke, katerim banka, do dopolnjenega 
27 . leta, priznava 50 odstotkov popusta pri vode-
nju tega paketa,« pojasnjuje Gregornova.
SVOJ ODNOS DO DENARJA PRENESIMO NA 
OTROKE
Otroke že zgodaj začnimo učiti ravnanja z de-
narjem. Poleg dajanja žepnine jih, glede na do-
seženo starost in zrelost, vključujmo v pogovo-
re o družinskih financah. »Tudi če še ne prispe-
vajo v družinski proračun, bodo tako spoznali, 
kje vse nastajajo stroški, kaj pomeni kredit, ka-
ko načrtovati počitnice in podobno,« pravi vod-
ja poslovalnice.  
»Ni pa redko, da v skupnem domu s starši ži-
vijo finančno osamosvojeni otroci, in prav je, da 
tudi oni prispevajo v družinski proračun. Le ta-
ko se bodo naučili odgovornega ravnanja z de-
narjem in razumeli, kaj prinaša samostojno živ-
ljenje,« zaključuje sogovornica in vas vabi v NLB 
Poslovalnico Mozirje.    
Simona Gregorn,
vodja NLB poslovalnice Mozirje
Naročnik objave: Media Publikum, d.o.o., Zasavska 54a, 1231 Ljubljana
60 LET ŠOLSKEGA CENTRA VELENJE
Kljub letom vedno odprti za novosti, sodelovanje in povezovanje
V Šolskem centru Velenje so se v šestih 
desetletij obstoja in se še sedaj kalijo tudi 
generacije zgornjesavinjskih dijakov in 
študentov. (Foto: Igor Solar)
Šolski center Velenje (ŠCV), kjer so se v pre-
teklosti ali se sedaj kalijo tudi generacije zgor-
njesavinjskih dijakov in študentov, praznuje šest 
desetletij obstoja. Nedavno so v Kulturnem do-
mu Velenje pripravili osrednjo slovesnost ob tej 
obletnici. 
OD RUDARSKE ŠOLE DO ŠTEVILNIH SREDNJE 
IN VIŠJEŠOLSKIH PROGRAMOV 
Slavnostni govornik, direktor ŠCV, Janko Po-
gorelčnik je orisal njihovih minulih šest dese-
tletij. Vse se je začelo v letu 1958 z ustanovitvi-
jo rudarske šole. Od takrat se je ustanova razvi-
jala in šteje danes 26 srednješolskih in šest viš-
ješolskih programov. Podčrtal je uspehe dijakov 
in študentov v nadaljnji izobraževalni in poklic-
ni karieri, kar je dokaz odličnega dela genera-
cij učiteljev.
V KORAK Z GLOBALNIMI EKONOMSKIMI 
GIBANJI
»Za Šolski center Velenje je značilna odpr-
tost za uvajanje novosti, sodelovanje in pove-
zovanje. Zavedamo se pomena dobrega sode-
lovanja z okoljem, gospodarstvom, obrtjo in 
podjetništvom. Rezultat teh prizadevanje je 
naš mednarodno priznani Medpodjetniški iz-
obraževalni center. Zavedati se moramo, ka-
ko pomembno je pravočasno prepoznavati iz-
zive svetovnih ekonomskih gibanj in svoje de-
lo prilagajati temu, pa tudi mladim in jih prip-
ravljati na izzive družbe prihodnosti,« je pove-
dal Pogorelčnik. 
DOBRE ZGODBE SE BODO PISALE ŠE NAPREJ 
Generalna direktorica direktorata za srednje 
in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih Elvi-
ra Šušmelj je izpostavila izziv, ki ga za šolstvo 
predstavljajo manj številčne generacije. Izrazi-
la je prepričanje, da bo šolski center s svojimi 
izkušnjami, znanjem, delavnostjo zaposlenih in 
pripravljenosti na vse novo pisal dobre zgodbe 
še naprej. 
DOBRO SODELOVANJE Z OKOLJEM 
Tradicionalno dobro je sodelovanje te izobra-
ževalne ustanove z Mestno občino Velenje ter 
ostalimi občinami v Saša regiji. Velenjski žu-
pan Bojan Kontič je dejal, da je izobraževanje 
na ŠCV kakovostno in dobro organizirano ter iz-
postavil zgledno sodelovanje med obema insti-
tucijama. Slavnostnega dogajanja so se udele-
žili številni gostje, med njimi trije bivši direktor-
ji ŠCV, to so Drago Šulek, Peter Robida in Ivan 
Kotnik.
Marija Lebar
Savinjske novice št. 46, 16. november 2018 11
Iz občin, Organizacije, Oglasi
TEDEN SPLOŠNIH KNJIŽNIC
Pester program z zanimivimi 
gosti tudi v Mozirju
V Sloveniji drugo leto zapored 
praznujemo teden splošnih knji-
žnic. Bogato dogajanje za vse ge-
neracije bo med 19. in 23. novem-
brom potekalo tudi v organizaci-
ji mozirskih knjižničarjev. Osrednji 
dogodek praznovanja bo v pone-
deljek, 19. novembra, ob 18. uri v 
prostorih Galerije Mozirje, kjer bo 
pod sloganom Dobimo se v knji-
žnici potekala predstavitev knjige 
Apalaška pot avtorja Jakoba J. Ken-
de. Gost bo ob tej priložnosti prip-
ravil potopisno predavanje. 
V torek, 20. novembra, ob dnevu 
splošnih knjižnic, bo v vseh tisti dan 
odprtih krajevnih knjižnicah potekal 
brezplačen vpis v knjižnico. Obisko-
valci bodo ob tej priložnosti prejeli 
tudi propagandni material. 
Sreda bo posvečena evropske-
mu letu kulturne dediščine. V Mu-
zejski zbirki Mozirje in Mozirjani 
ter Zbirki Aleksandra Videčnika bo 
med 9. in 18. uro potekal dan odpr-
tih vrat, obiskovalci si bodo lahko 
ogledali še razstavo starih razgle-
dnic krajev Zgornje Savinjske doli-
ne iz prve polovice 20. stoletja. 
V četrtek, 22. novembra, ob 19. 
uri, bo v galerijskih prostorih mo-
zirske knjižnice potekal pogovor z 
avtorico potopisa 62 dni Nušo Fu-
žir. 
Petek, zadnji dan praznova-
nja, bo v znamenju modrih knjig. V 
Knjižnici Mozirje bodo pripravili za-
nimivo razstavo knjig z modro vse-
bino oziroma knjig modre barve.
Tatiana Golob
GORNJI GRAD
Športno igrišče osvetljeno z 
novimi reflektorji
Novo razsvetljavo igrišča sta namenu predala župan Stanko Ogradi 
(levo) in predsednik Športnega društva Gornji Grad Jan Rup. 
(Foto: ŠMS)
Gornjegrajsko športno igrišče 
je dobilo novo razsvetljavo. Re-
flektorji bodo sedaj omogočali 
več aktivnosti športnikom tudi v 
večernem in nočnem času. Ura-
dno sta jo namenu v soboto, 3. 
novembra, predala župan Stan-
ko Ogradi in predsednik tam-
kajšnjega športnega društva Jan 
Rup. 
Ob tej priložnosti so organizira-
li nogometni turnir, na katerem so 
se pomerile ekipe občanov v štirih 
starostnih kategorijah. Turnir je bil 
revijalne narave in rezultatom niso 
posvečali veliko pozornosti. So pa 
novo pridobitev z veseljem pospre-
mili občani, ki so otvoritev izkoris-
tili za prijetno druženje.
ŠMS
5. MEDNARODNI FESTIVAL VEZENJA V VELENJU
Razstavljale tudi vezilje z 
Ljubnega in Rečice ob Savinji 
Vedno lepe vezenine razstavijo vezilje Društva upokojencev Rečica 
ob Savinji. (Foto: Jože Miklavc)
S »povštri« so se predstavile tudi vezilje Društva podeželskih žena 
Toplica z Ljubnega ob Savinji. (Foto: Jože Miklavc)
V velenjski Rdeči dvorani je ko-
nec oktobra potekal 5. mednaro-
dni festival vezenja, na katerem se 
je predstavilo več kot 200 ustvar-
jalcev vezenin iz šestih držav. Tema 
letošnjega festivala je bila »pov-
šter« (vzglavnik). 
Na razstavi sta sodelovali tu-
di skupini z vezenimi izdelki iz na-
še doline. Vezilje iz Društva pode-
želskih žena Toplica z Ljubnega 
ob Savinji so razstavljale pod vod-
stvom mag. Margarete Atelšek, 
vezilje Društva upokojencev Reči-
ca ob Savinji pa so bile tam z vodjo 
krožka Marto Velam. Vse so s svoji-
mi izdelki pritegnile zanimanje obi-
skovalcev. Za sodelovanje so preje-
le priznanje Mestne občine Velenje.
Jože Miklavc
Savinjske novice št. 46, 16. november 2018
12
Organizacije
MARTINOVANJE V MOZIRJU
Od nove pustne kraljice do mladega vina
»Škof Martin« je poskrbel za krst mladega vina, njegov uspeh pa so potrdili vsi, 
ki so ga nato poskusili. (Foto: Benjamin Kanjir)
Mozirski pustnaki, ki jih vodi Marko Pre-
sečnik, so v nedeljo, na praznik svetega Mar-
tina v mozirskem trškem jedru organizirali se-
daj že tradicionalno srečanje občanov. Dogo-
dek je uvod v pustni čas, namenjen predvsem 
predstavitvi nove pustne kraljice in krstu mošta 
v mlado vino.
NOVA PUSTNA KRALJICA MANJA GREGORC
Zbrane so dodobra prebudili člani pustnega 
ansambla Boj se ga, ki so se oblekli v narodne 
noše in se predstavljajo kot ansambel Savinjski 
kvintet. Skozi poletje so veliko naredili na dvigu 
kvalitete milozvočnosti. Po prihodu pustne bra-
tovščine se je s kočijo pripeljal dosmrtni pustni 
župan Drago Poličnik v spremstvu nove pustne 
kraljice. Pustna vlada je mandat za leto dni brez 
ugovarjanja podelila domačinki Manji prvi, alias 
Manji Gregorc. 
ŽUPAN IZPOSTAVIL POVEZOVALNO VLOGO 
MOZIRSKIH PUSTOV
Po poku ob enajsti uri in enajst minut, ki je 
dvignil strešnike zgodovinskih trških stavb in 
dodobra načel njih temelje, je Manja v nagovo-
ru podložnikom obljubila, da bo dobro in zves-
to služila ter dvigovala skupni lepotni kvoci-
ent članov pustne srenje. Zbrane je nagovoril 
in pozdravil tudi župan občine Mozirje Ivan Su-
hoveršnik. Izpostavil je povezovalno vlogo mo-
zirskih pustov, ki organizirajo vrsto odlično obi-
skanih prireditev.
PRILOŽNOSTNI ŠKOF POSKRBEL ZA KRST 
MLADEGA VINA
Sledil je krst mladega vina. Polda Mikek z Le-
pe Njive že kar nekaj let na martinovo obleče 
slovesna oblačila in se pripelje v Mozirje. Zau-
pana mu je nič kaj težka, a vseeno odgovorna 
naloga, da poskrbi za spremembo v sodih prilo-
žnostnih in profesionalnih brajdavcev ter vino-
gradnikov, da iz mošta nastane vino. 
ŠTEVILNI OBISKOVALCI NA TRGU VZTRAJALI 
ŠE DOLGO
Mozirje, predvsem Kolovrat, je bilo do prihoda 
trsne uši namreč odlično vinorodno območje, 
kar s prihodom trškega viničarja Miha Fajfarja 
zopet postaja. Slednji je tudi tokrat napolnil sod, 
nad katerim je Polda naredil par križev, Miha pa 
nato vsebino pretočil v kozarce in ponudil zbra-
nim. Slednji so se ob igranju Savinjskega kvin-
teta, ob pečenem kostanju in jabolčniku doma-
čih sadjarjev, ob napitkih zeliščaric in ob peče-
nju izpod rok Andreja Parašuha zadržali dolgo 
čez nedeljski opoldan.
Benjamin Kanjir
BOHAČEV TOPLAR V MARTINOVEM VZDUŠJU
Tradicionalni blagoslov vina v Nazarjah
Pater Andrej Pollak je opravil blagoslov vina. (Foto: Maruša Fužir)
Kulturno društvo Sv. Martina iz Nazarij je mar-
tinovanje v Bohačevem toplarju vzelo za svoje. 
Vsako leto na vikend, ki je najbližje temu pra-
zniku, priredijo sedaj že tradicionalno martino-
vanje, ko se uradni del programa zaključi z bla-
goslovom vina. Pripravijo nekaj recitacij, nasto-
pi Martinov zbor, v goste pa povabijo še druge 
nastopajoče. Letos so to bile Ljudske pevke Lipa 
iz Šmartnega ob Dreti.
PO BLAGOSLOVU VINA SLEDI 
POHOD
Blagoslov vina je opravil domači župnik An-
drej Pollak. Po tem je sledil pohod, letos v Šmi-
hel nad Mozirjem. Društvo si vsako leto izbere 
drug cilj in s tem poskrbi tudi za rekreacijo.
V SKRBI ZA ZMERNO UŽIVANJE 
ALKOHOLA
Ob prazniku, ko se mošt spremeni v vino, ne 
bi smelo manjkati tudi kakšno opozorilo, da je 
alkohol treba uživati z zmernostjo, kar so na 
martinovanju v toplarju predstavili na domiseln 
način. Vino ima lahko dva obraza, veselega in 
žalostnega, je bilo omenjeno. Zato naj ne bi ni-
koli pregloboko pogledali v kozarec, kajti v njem 
je tudi žalost, ki lahko postane večja od veselja.
Maruša Fužir
Savinjske novice št. 46, 16. november 2018 13
Iz zapisov 
Aleksandra Videčnika
Zgodovina in narodopisje
110 let Frischaufove koče na Okrešlju
Šegavi Kokarčani
Frischaufov dom med prvo in drugo svetovno vojno. 
(Fotodokumentacija Savinjskih novic)
Avgusta letos je minilo 110 let 
od otvoritve Frischaufove koče 
na Okrešlju. To je bil za takratno 
Savinjsko podružnico SPD velik 
dogodek. Potek same otvoritve 
je opisan v Planinskem vestni-
ku št. 8-9 iz leta 1908, domnevno 
je sestavek napisal Fran Kocbek.
ODGOVOR NA NESTRPNOST 
NEMŠKIH PLANINCEV
Znana je nestrpnost, ki so jo 
nemški planinci kazali sloven-
skim obiskovalcem naših planin. 
Nemci so tedaj imeli svoje za-
vetišče na Okrešlju, vendar se v 
njem slovenski planinci niso po-
čutili dobro. Naključje je hotelo, 
da je snežni plaz leta 1907 uni-
čil postojanko nemškega Alpen-
vereina. Tako je Savinjska podru-
žnica hitro ukrepala in v soglas-
ju in ob podpori osrednjega od-
bora SPD pripravila gradnjo no-
vega planinskega zavetišča. Ho-
teli so sodobno in času primer-
no stavbo, saj je govor o »moder-
nem« zavetišču.
ZASLUGE J. FRISCHAUFA
Sklenili so dati koči ime po 
prvem raziskovalcu Kamniško-Sa-
vinjskih Alp dr. Johannesu Fri-
schaufu, ki je zaradi prijateljskega 
odnosa do Slovencev in SPD moral 
na pritisk nemških prenapetežev v 
predčasen pokoj. Kako so zamerili 
svojemu rojaku poštenost do Slo-
vencev, je razvidno tudi iz dejstva, 
da so zaradi znanih zaslug vseu-
čiliščnega profesorja dr. Frischau-
fa za planinstvo poimenovali kočo 
pod Kokrškim sedlom (Suhodolni-
kovo) po njemu, vendar so po go-
nji zoper Frischaufa to zavetišče 
hitro zaprli in sneli napis z njego-
vim imenom.
OTVORITEV V SLABEM VREMENU
Dne 2. avgusta 1908 se je na 
Okrešlju, kljub slabemu vremenu 
zbralo preko 200 ljudi, med njimi 
vidni predstavniki takratnega na-
rodnega življenja. Ob 11. uri je Fran 
Kocbek, načelnik Savinjske podru-
žnice SPD, pričel s slavnostjo in poz-
dravil dr. Frana Tominška, predse-
dnika osrednjega odbora SPD, šte-
vilne predstavnike planinskih po-
družnic od blizu in daleč, med go-
sti sta bila tudi državna poslanca dr. 
Ploj in Franc Roblek. Uvodoma se je 
Kocbek zahvalil darovalcem denar-
ja, nato pa še H. Herletu iz Solčave 
za prevoze na Okrešelj, Francu Pi-
skerniku za vodstvo gradnje, Janezu 
Piskerniku za nasvete in načrtoval-
cu zgradbe, inž. Skabernetu.
VSAJ V GORSKEM SVETU 
BI MORALI POZABITI NA 
POTUJČEVANJE
Slavnostni govornik je bil dr. 
Fran Tominšek, ki je v svojem 
govoru pohvalil zasluge Savinj-
ske podružnice SPD in omenil na-
rodnostno nestrpnost tujih pla-
nincev v naših planinah. Menil je, 
da bi vsaj v gorskem svetu mora-
li pozabiti na potujčevanje. Govoril 
je o velikem delu, ki čaka sloven-
ske planince povsod, in kot primer 
dobrega dela omenil prizadevanja 
savinjskih planincev za označeva-
nje planinskih poti in urejanje stez. 
Izrazil je upanje, da se bo planin-
ska organizacija širila še naprej ta-
ko hitro in zaželel delovanju nove 
koče vso srečo.
LJUBENSKI PEVCI POSKRBELI ZA 
VESELO VZDUŠJE
Če verjamemo piscu sestavka, 
potem so kljub slabemu vremenu 
po otvoritvi veselo zaplesali in za-
peli, saj je bil navzoč celoten pev-
ski zbor z Ljubnega pod vodstvom 
učitelja Sotlerja.
Znano je, da so naši predniki bi-
li zaradi zavednosti trn v peti sta-
roavstrijski birokraciji. Zakon je v 
teh krajih zagotavljal dvojezičnost, 
prenapeteži v uradih pa so to radi 
spregledali. Kako so takratni ob-
činski možje v občini Kokarje za-
godli celjskim magistratnim urad-
nikom, ki so pošiljali vsa uradna 
navodila v nemškem jeziku, pa pi-
še v Domovini leta 1907:
OBČINA KOKARJE DOSEGLA 
PRAVICO
»Na celjskem magistratu zna-
jo slovensko, če le hočejo. Mestni 
urad celjski je na vse občine gor-
njegrajskega okraja v mesecu ma-
lem srpanu razposlal nek »Kun-
dmachung«, in sicer na vsako po 
več izvodov. Občina Kokarje je vsa 
ta »uradna obvestila« dostavila 
cesarskokraljevi namestniji v Gra-
dec s prošnjo, da se prevedejo na 
slovenski jezik. Omenjeno ravna-
teljstvo je poslalo ves akt mestne-
mu urad v Celje, ki je prošnji ustre-
gel in nemške uradne oglase pre-
vedel v naš jezik.
NEMŠKO PIŠOČI URADNIKI V 
CELJU POPUSTILI
Mestni urad Celje je vendar-
le ugotovil, da občina Kokarje ni 
dolžna njegovih nemških razgla-
sov objavljati. Ker pa so se tikali 
prepovedi pristajanja splavov ob 
obrežju Savinje v mestnem ob-
močju, splavarji pa bi se kaj lahko 
sklicevali na nepoznavanje pre-
povedi, ni preostalo nemško pi-
šočim uradnikom v Celju druge-
ga, kot da so jih lepo prevedli. Ta 
primer kaže, da imajo občine veli-
ko moč vplivati na veljavo sloven-
skega jezika. Pojdi torej in stori 
tudi ti tako!«
ZBADLJIVKA IVANA KELCA IZ 
NOVE ŠTIFTE
Podobno je ravnal učitelj Ivan 
Kelc iz Nove Štifte, ki je 5. juli-
ja 1901 v Domovini objavil pismo, 
napisano cesarsko-kraljevi poštni 
upravi v Gradec. »Ker se pisma ta-
ko name, kakor na druge stranke 
skoraj vedno pošiljajo na Ptujsko, 
ali Črno goro namesto v Novo Šti-
fto pri Gornjem gradu in bi se lah-
ko pripetilo, da bi nekdo lahko vs-
led tega imel škodo, dovolim si 
vprašati visoko c.-kr. poštno rav-
nateljstvo, nima li poštnega osob-
ja na slovenskem Štajerju, kate-
ro bi bilo vešče slovenskim ime-
nom pošt?«
Savinjske novice št. 46, 16. november 2018
14
Organizacije, Ljudje in dogodki
POMEMBNA PRIDOBITEV ZA PLANINSKI DOM
Na Menini za več desetletij preskrbljeni s kakovostno pitno vodo
Vodooskrbni sistem so predali namenu (z leve): direktor Komunale 
Zdenko Purnat, gospodar doma Ivo Šinkovec, predsednica 
planinskega društva Slavica Suhovršnik in župan Stanko Ogradi.
V sredo, 31. oktobra, so z manjšo 
slovesnostjo na Menini predali na-
menu nov vodooskrbni sistem za 
potrebe tamkajšnjega planinske-
ga doma in delno tudi pašne skup-
nosti. Zbrani predstavniki investi-
torja Občine Gornji Grad, izvajalcev 
del gornjegrajske Komunale in la-
stnika doma – tamkajšnjega pla-
ninskega društva, Planinske zveze 
Slovenije, pašne skupnosti na Me-
nini ter nekateri drugi so ob nekaj 
naključnih obiskovalcih simbolič-
no odprli pipo, iz katere bo poslej v 
vseh letnih časih pritekala neopo-
rečna pitna voda.
VODOVOD ZGRAJEN V 
ZAHTEVANEM ROKU
Vodooskrbni sistem je po infor-
maciji najzaslužnejšega človeka v 
akciji, od odločitve za gradnjo do 
zaključka del, Iva Šinkovca ključ-
na pridobitev za nadaljnji razvoj 
tega planinskega središča in po-
membnega za širše območje delo-
zalogaja. Finančno breme za sana-
cijo vodooskrbnega sistema je za-
to prevzela Občina Gornji Grad. K 
sedanji obnovi je prispevala večji 
del sredstev. Tudi tokrat se je s tem 
strinjala ljubljanska nadškofija, ki 
je dovolila za to potrebne izkope za 
vodovodne cevi in izgradnjo rezer-
voarjev na njenem zemljišču.
PREREZALI TRAK IN NATOČILI 
PITNO VODO
Ob zvokih harmonike Mati-
ca Presečnika, navdihujočih sti-
hih Jožeta Remšaka – Zotlerja, 
zahvalnih nagovorih predsednice 
planinskega društva Slavice Su-
hovršnik, tehnično-gradbeni kro-
niki direktorja Komunale Gornji 
Grad Zdenka Purnata ter čestit-
kah izvajalcem in vodstvu društva 
župana Stanka Ogradija so slove-
sno prerezali trak. V kozarce so na-
točili pitno vodo, ki so jo nato oku-
šali domala vsi prisotni.
Tekst in foto: Jože Miklavc
vanja planinske zveze. Vodovod je 
bil zgrajen z odločbo inšpekcije v 
zahtevanem roku.
INŠPEKCIJSKE SLUŽBE 
PRITISKALE NA LASTNIKE DOMA
Ob povečanem nadzoru po letu 
2013 se je ob stanje vodooskrbe ob-
regnil zdravstveni inšpektorat. Ker 
je bila voda mikrobiološko onesna-
žena zaradi napake v sistemu in se-
grevanja ob poletjih, je na pritiske 
inšpekcijskih služb leta 2016 dozo-
rela odločitev o temeljiti sanaciji ce-
lotnega vodooskrbnega sistema.
Zaradi obširnih obnovitvenih del 
v notranjosti doma in obnove fasa-
de planinsko društvo ni bilo v sta-
nju omogočiti novega finančnega 
ZLATA POROKA IDE IN VANČETA ROBNIK IZ STRUG
Ob jubileju deležna presenečenja
Ida in Ivan Robnik v družbi sorodnikov in patra Karla Gržana (foto: Franjo Atelšek)
V letošnjem vinotoku je minilo pol stoletja, 
odkar sta si večno zvestobo obljubila Ida in 
Ivan Robnik iz Strug v lučki občini. Za praznova-
nje zlate poroke so jima njuni najbližji pripravili 
majhno presenečenje, saj so se za obred dogo-
vorili s patrom dr. Karlom Gržanom in ju pripelja-
li na njegovo domačijo v Konjskem vrhu, kjer sta 
v tamkajšnji kapelici v krogu najbližjih sorodni-
kov obnovila poročno obljubo, dano pred 50 leti.
GRŽAN PREDSTAVIL POMEN JUBILEJA
Pomenljive Gržanove besede ob samem 
obredu so se dotaknile vsakega od prisotnih. 
Na njemu svojstven način je predstavil pomen 
takšnega jubileja, do katerega se lahko pride 
samo z odrekanji, trdno vero, razumevanjem in 
spoštovanjem med zakoncema.
ZAKONSKO ZVEZO SKLENILA 12. OKTOBRA 
PRED PETIMI DESETLETJI
Skupna življenjska pot Ide in Vanča, kot vsi 
kličejo Ivana, se je pričela tkati v znani gostilni v 
Strugah, v kateri so bili vedno dobrodošli dobro-
voljneži in veseljaki, med katerimi sta bila pred 
dobrega pol stoletja tudi sedanja zlatoporočen-
ca, katerima je dobra volja tudi sicer stalna ži-
vljenjska sopotnica. Zakonsko zvezo sta skleni-
la 12. oktobra pred petimi desetletji, ko ju je v 
Lučah pred pričama, Idinim bratom Ivanom in 
Jakom Štorglom, možem Ivanove sestre, poročil 
Jože Gračner, ki je bil dolga leta dušni pastir v 
tamkajšnji župniji.
NA JESEN ŽIVLJENJA JU MLADI NAJBOLJ 
OSREČUJEJO
Petdeset let pozneje pa sta bila pri obredu 
zlate poroke v simbolični vlogi prič njuna otro-
ka Ivica in Božo. Zlatima jubilantoma so ob pra-
znovanju stisnili roko tudi sin Rajko ter vnuki in 
vnukinje Boštjan, Janja, Rok, Špela, Nika, Luka 
in Nejc ter pravnuki in pravnukinje Adam, Ne-
ža, Nik, Rok, Lana, Eva in Nace. Mladi ju na je-
sen življenja tudi najbolj osrečujejo, s svojim 
zgledom in bogatimi izkušnjami pa jih bogati-
ta z modrimi nasveti, ko med drugim pravita, da 
zakonsko življenje ni lahko, saj prizadevanje za 
pristno ljubezen med zakoncema, za medse-
bojno razumevanje in zvestobo pomeni vsako-
dnevno garanje, brez katerega v življenju ne gre, 
pa če si to priznamo ali ne.
Franjo Atelšek
Savinjske novice št. 46, 16. november 2018 15
Organizacije
PREDAVANJE SILVE PRISLAN 
Kako razumeti svoje telo
V Medgen borzi na Rečici ob Sa-
vinji so pripravili predavanje Ka-
ko razumeti svoje telo. Organizator 
dogodka je bilo Društvo računovo-
dij, finančnikov in revizorjev Zgor-
nje Savinjske doline. O morfoloških 
tipih človeka je spregovorila svo-
bodna raziskovalka in nutricistka 
Silva Prislan. 
POMEMBNO JE, KAKO SAMI SEBI 
ZAUPAMO
Predavateljica je poudarila, da 
smo si ljudje med seboj podob-
ni, a kljub temu med nami obsta-
jajo razlike. Različno čutimo, vidi-
mo, izgledamo prav zaradi morfo-
loških tipov človeka. Kako se nam 
ti razkrijejo, pa je predhodno po-
membno, kako sami sebi zaupamo, 
kako znamo samega sebe opazo-
vati skozi daljša obdobja. Vsak tip 
ima namreč svoje značilnosti, na 
katere moramo biti pozorni. 
PREDAVATELJICA PREDSTAVILA 
PLJUČNI TIP ČLOVEKA
Poleg pljučnega in ledvičnega 
tipa obstajajo še srčni in jetrni ter 
tip vranica-slinavka. Vsakemu od 
njih pripada tudi hrana, ki ga lah-
ko energetsko okrepi ali oslabi. 
Prislanova je natančneje predsta-
vila pljučni tip človeka. Ob tem je 
odgovarjala na številna vprašanja 
udeležencev, njeni odgovori pa so 
temeljili na lastnih izkušnjah. 
Marija Šukalo
TAKTIČNA VAJA V SKLADIŠČU GOTOVIH IZDELKOV BSH HIŠNI APARATI NAZARJE
Za večjo pripravljenosti ob morebitnih intervencijah 
Na vaji so sodelovali tudi nosilci izolirnih dihalnih aparatov, ki so 
usposobljeni in opremljeni za intervencije v notranjih požarih. 
(Fotodokumentacija BSH Hišni aparati Nazarje)
Letošnja taktična vaja enot civil-
ne zaščite (CZ) podjetja BSH Hišni 
aparati Nazarje in sosednjih ga-
silskih društev je potekala v no-
vo zgrajenem objektu – skladišču 
gotovih izdelkov. Dogajanje so si 
ogledali predstavniki vodstva BSH 
Hišni aparati, predsednik Gasil-
ske zveze Zgornje Savinjske doli-
ne Janko Žuntar in poveljnik Sa-
vinjsko-šaleške gasilske regije Bo-
ris Lambizer. 
ZA DOBRO PRIPRAVLJENOST OB 
MOREBITNI INTERVENCIJI
Kot je povedal vodja vaje Mi-
ro Brezovnik, je bil namen preve-
riti operativno usposobljenost in 
opremljenost sil za zaščito, reše-
vanje in pomoč ter oskrbo poško-
dovanih ter drugih prizadetih v ne-
sreči. Preverjali so intervencijske 
poti in dostopne čase. Zlasti je bil 
namen vaje seznaniti interne in zu-
nanje enote z novim objektom za 
primer, da bi bilo kdaj potrebno po-
sredovanje. Pri tem so preverjali še 
delovanje radijskih zvez ZARE. 
SODELOVANJE Z DRUGIMI 
ENOTAMI IN REŠEVALCI 
Poleg notranjih enot civilne zaš-
čite BSH Hišni aparati so v taktič-
ni vaji sodelovali operativni člani 
PGD Nazarje, PGD Šmartno ob Dre-
ti, PGD Rečica ob Savinji, PGD Mo-
zirje s svojimi vozili in opremo ter 
PGD Velenje z vozilom z lestvijo. 
»Pri izvedbi vaje smo lahko vide-
li visoko strokovno usposobljenost, 
resnost in pripravljenost za reševa-
nje s ponesrečenci ob morebitnem 
požaru ter usklajeno delovanje enot 
CZ BSH z zunanjimi enotami,« je de-
jal Zoran Marković, zaposlen v od-
delku varnost in zdravje pri delu v 
BSH Hišni aparati. 
Marija Lebar
SREČANJE STAREJŠIH KRAJANOV V ŠMARTNEM OB DRETI
Prijetno druženje za vse udeležence 
V imenu navzočih in tudi drugih krajanov je Olga Obojnik Štefanu 
Farkašu izročila šopek in mu zaželela dobre volje in zdravja še 
naprej. (Foto: Marija Lebar)
Teden dni v oktobru je v krajev-
ni skupnosti Šmartno ob Dreti na-
menjenih praznovanju krajevnega 
praznika. Tega obeležujejo v spo-
min na tragične dogodke v drugi 
svetovni vojni, ko je bilo Šmartno 
požgano, prebivalci pa pregnani z 
domov. Pripravili so tudi tradicio-
nalno srečanje starejših krajanov.
NAJMLAJŠI IZVEDLI PRIKUPEN 
PROGRAM
Srečanje, ki ga v sodelovanju 
pripravita odbor krajevne skup-
nosti in tamkajšnji odbor Rdeče-
ga križa, je potekalo v torek, 23. 
oktobra, v prostorih podružnične 
osnovne šole. Malčki iz vrtca in šo-
larji so z vzgojiteljicami in učite-
ljicami pripravili zanimiv nastop z 
rahlim pridihom nostalgije pa tudi 
z bolj modernimi točkami. 
SEDANJI RAZVOJ NA TEMELJIH IZ 
PRETEKLOSTI
Predsednica krajevnega odbo-
ra Olga Obojnik je spregovorila o 
tem, da ne bi smeli dopuščati, da 
se kdor koli v naši bližini poču-
ti osamljen in pozabljen, prav zato 
tudi vsakoletno druženje. Zbrane je 
nagovoril tudi župan občine Nazar-
je Matej Pečovnik. »V zadnjih le-
tih se je v Šmartnem marsikaj na-
redilo za izboljšanje kakovosti živ-
ljenja tukajšnjih prebivalcev. Te iz-
boljšave smo lahko uresničili za-
to, ker smo imeli dobre temelje za-
nje iz preteklosti, in te dobre teme-
lje ste gradili vi, ki ste danes tukaj, 
in zato vam hvala,« je dejal.
Vsako leto podarijo šopek vete-
ranu srečanja in tudi letos je bil to 
Štefan Farkaš, ki mu je Olga Oboj-
nik želela še veliko zdravja in mu 
predala cvetje. 
Marija Lebar
Savinjske novice št. 46, 16. november 2018
16
Kulture, Organizacije
ERMIN OBLAK PREDSTAVIL SVOJO JAKOBOVO POT
Soočenje s samim seboj
Ermin Oblak je v znak zahvale od predstavnice KUD Utrip prejel 
šopek. (Foto: Marija Šukalo)
Kulturno-umetniško društvo 
Utrip je v Medgen borzi na Reči-
ci ob Savinji pripravilo predavanje 
Ermina Oblaka Po Jakobovi poti 
2. Pohodnik je predstavil 400 ki-
lometrov dolgo pot, ki jo je pričel 
na Portugalskem. Iz Porta je kre-
nil proti Tulu, kjer je prečkal por-
tugalsko-špansko mejo. Romanje 
je nadaljeval do Santiaga de Com-
postela in naprej preko Finisterre 
do Muxia. 
Podvig je posvetil družini, ki ga 
je čakala doma. Zanj je bilo to zelo 
individualno doživetje, čas za glo-
boko soočenje s samim seboj. Na 
13-dnevni poti so ga spremljali ta-
ko deževje kot sončni dnevi, »pri-
delal« si je tudi nekaj žuljev.
Pred tremi leti je že prehodil 
Unescovo Jakobovo pot iz Pire-
nejev do španskega Santiaga di 
Compostela, dolgo 800 kilome-
trov. Na njo se je odpravil po reha-
bilitaciji poškodbe, ki jo je dobil, ko 
je padel z domače jablane. Tedaj 
mu je odpovedala polovica možga-
nov, ni mogel ne hoditi in ne govo-
riti. A je bil trdno odločen, da bo to 
spremenil. Z jekleno voljo, trmo in 
vztrajnostjo mu je tudi uspelo. 
Marija Šukalo
PETJE V JESENI V AVSTRIJSKEM ŠKOCJANU
Občinstvu zapele tudi Bočanke
Pevke Ženskega pevskega zbora KD Bočna so v Avstriji med drugim 
zapele Slovenka sem in Triglav moj dom. 
(Fotodokumentacija Anite Ugovšek)
V avstrijskem Škocjanu so prip-
ravili glasbeno prireditev Petje v 
jeseni. Dogodka so se v soboto, 
20. oktobra, udeležile tudi pevke 
ženskega pevskega zbora iz Boč-
ne. Bočanke so vrnile spomladan-
ski obisk organizatorjem Moškemu 
pevskemu zboru Vinko Poljanec.
Pevke so pod taktirko pevovod-
je Jožeta Pustoslemška in ob 
spremljavi harmonikarja Kleme-
na Lamprečnika predstavile na-
rodne in ponarodele slovenske pe-
smi. Ogledale so si tudi tamkajšnje 
znamenitosti. Pod strokovnim vod-
stvom predstavnika organizator-
jev so uživale v lepotah Klopinj-
skega jezera in križevega pota, ki 
poteka pod cerkvijo sveta Lovren-
ca v Škocjanu. Po besedah predse-
dnice bočkega kulturnega društva 
Anite Ugovšek so tako združile 
prijetno s koristnim in ob druženju 
sklepale nova prijateljstva in znan-
stva. 
Marija Šukalo
RAZSTAVA LILIJANE BELE V ZAVODU STANISLAVA
Punčke iz desetih držav so častitljive starosti
Punčke, ki jih je zbirala Lilijana Bele, so stare od 30 do 55 let. 
V oktobru je v prostorih gornje-
grajskega Zavoda Stanislava do-
mačinka Lilijana Bele pripravila 
razstavo okrog štiridesetih punčk, 
ki jih je zbirala od otroštva. Raz-
stava bo odprta do konca novem-
bra. Njena zbirka je sicer še enkrat 
večja, a je druge že načel zob časa. 
Najstarejša je stara 55 let in je bila 
del njenega otroštva, nobena pa ni 
mlajša od trideset let. Punčke so iz 
desetih različnih držav, nekaj jih je 
v narodnih nošah, nekaj jih je ob-
lečenih tako, kot jih je uredila Bele-
tova. Skoraj na vsako je vezana po-
sebna zgodba, nekaj jih lahko obi-
skovalci tudi izvedo.
KVAČKANJE IZ RAZLIČNIH 
MATERIALOV
Beletova je razstavila tudi kvač-
rih izdelava ni bila najlažja zaradi 
plastičnega materiala. Iz ženskih 
hlačnih nogavic je nastala čudovi-
ta torba. Beletova je namreč privr-
ženka reciklaže materialov.
TAKŠNE IN DRUGAČNE KAPE
Posebno poglavje je bila košari-
ca kvačkanih kap. Pisane, zimske, 
skoraj vse toplo podložene, morda 
niso zadnji krik mode, kot je pove-
dala avtorica, so pa uporabne. Na 
razpolago so bile tudi obiskoval-
cem, ki so jih lahko zamenjali za 
prostovoljne prispevke, ki jih Bele-
tova namenja za delovanje Zavoda 
Stanislava.
KAKTUSI ČASTITLJIVIH 
LET
Obiskovalci si lahko ogleda-
jo še zbirko kaktusov, večina je 
iz družinske zbirke Zdenke Zak-
rajšek. Predstavljenih jih je več 
kot petdeset različnih, trije med 
njimi so stari več kot sto let. 
Kaktusi so nameščeni v na no-
vo odprtem prostoru, kjer je več 
prostora dobila tudi stalna zbir-
ka jamarjev in zbirka lesenih hiš 
Jožeta Božiča.
Teks in foto: ŠMS
kane izdelke iz različnih materia-
lov. Kvačkani prtički so del klasič-
ne zbirke, se je pa preizkusila tu-
di v kvačkanju iz plastičnih vrečk 
in ženskih hlačnih nogavic. Nasta-
le so prav zanimive košarice, kate-
Savinjske novice št. 46, 16. november 2018 17
Šport, Organizacije, Prejeli smo
SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH
Kar dva skakalca 
ljubenskega kluba v 
reprezentanci
Ta konec tedna se začne sezona tekem v smu-
čarskih skokih za svetovni pokal. Med reprezen-
tanti, ki bodo nastopili v poljski Wisli, sta tudi dva 
člana Smučarsko skakalnega kluba Ljubno ob 
Savinji BTC, Timi Zajc in Žak Mogel. Timiju je to 
druga sezona v svetovnem pokalu, Žak bo v Wisli 
nastopil premierno. Mlada reprezentanta sta na 
predstavitvi reprezentanc podala izjavi.
Timi Zajc: »V Wislo grem bistveno bolje priprav-
ljen kot lani, ko je bila to zame prva tekma svetov-
nega pokala. Letos celoten proces že poznam, mis-
lim, da sem tudi pripravljen bolje kot lani, sploh če 
gledamo poletno sezono. Mislim, da smo v minu-
lih dveh mesecih to še malce nadgradili, in upam, 
da bom iz Wisle odšel s čim boljšim rezultatom.«
Žak Mogel: »Povsem sem odmislil to, da bi na-
stopil na prvi tekmi svetovnega pokala. Mislim, da 
so skoki zdaj na visoki ravni, podobno kot jeseni. 
A reprezentanti so me sprejeli dobro, smo mlada 
ekipa in vzdušje v ekipi je res odlično. V Wisli sem 
prvič skočil na stopničke v celinskem pokalu, ta-
ko da sem se s skakalnico že spoprijateljil.«
ŠMS
PLANINSKO DRUŠTVO VELENJE
Prvi pohod Urš na Uršljo goro
Prvo srečanje Uršk v cerkvi sv. Uršule na Uršlji gori bo morda že prihodnje leto okronano s 
stotimi udeleženkami. (Foto: Jože Miklavc)
V nedeljo, 21. oktobra, na godovni dan Uršk so 
člani planinskih društev iz krajev okrog Uršlje 
gore v organizaciji Planinskega društva Vele-
nje in predstavnikov sodelujočih društev izved-
li prvi Urškin pohod na ta vrh. Gorska točka je 
zanimiva tudi zaradi najvišje ležeče in delujo-
če cerkve v Sloveniji in srednji Evropi sv. Uršule. 
V izjemno neugodnem vremenu se je na go-
ro tokrat prvič povzpelo 35 Uršk, med njimi tudi 
štiri iz Zgornje Savinjske doline. Mašo, posvečeno 
zavetnici ženskih vzgojnih zavodov, mladine, uči-
teljic in vzgojiteljic otrok v vrtcih in šolah, je vo-
dil upokojeni župnik iz Slovenj Gradca Avguštin 
Raščan, ki je omenil plemenitost in lepo sloven-
sko ime deklet in žena Uršul, Uršk in Uršike zale. 
Po skupinskem fotografiranju v cerkvi so se 
planinke in planinci krajši čas družili s spremlje-
valci in predstavniki planinskih društev, tudi iz 
Mozirja in Ljubnega. Nato so v nekoliko lepšem 
vremenu sestopali proti Črni, Kotljam, Slovenj 
Gradcu, Šoštanju, Mozirju in Ljubnemu. 
Jože Miklavc
OSNOVNA ŠOLA MOZIRJE
Pižama party
Boštjan Gorenc Pižama je popestril šolsko urico za mlajše in še eno 
za starejše učence.
Pa smo ga dočakali, mojstra 
stand up komedije, prevajalca, pi-
satelja, pisca stripov, pesnika in re-
perja, Boštjana Gorenca Pižamo. 
Popestril nam je šolsko urico za 
mlajše in še eno za starejše učen-
ce. Zabaval nas je na različne nači-
ne, hkrati pa nas je marsikaj naučil. 
KLASIČNE PRAVLJICE MALO 
DRUGAČE
Izvedeli smo, od kod vzdevek 
Pižama in da imajo čisto klasič-
ne pravljice lahko malce druga-
čen pomen in sporočilo, kot smo 
ga zaznali ali so nas naučili. Mu-
ca Copatarica je primer dobre ba-
bice, ki se ji splača pokazati uniče-
ne copatke ali bose noge, saj ti bo 
naredila nove in še ene za povrh. 
Prav na to sem kot otrok pomislila, 
a nisem upala izreči na glas. Zveri-
nice iz Rezije so z Boštjanovo inter-
pretacijo zvenele povsem drugače 
in še nikoli se jim nismo tako na-
smejali. Kaj se skriva očku v bradi 
… bolje, da ne veste. 
ZANIMIVI POGLEDI IZ DRUGEGA 
ZORNEGA KOTA
Kako bi se Prešeren, Cankar in 
še nekateri klasiki ter knjižni juna-
ki danes pogovarjali po socialnih 
omrežjih? Pesmi s »čustvenčki« so 
bile zabavne tudi tistim, ki jih sicer 
ne uporabljajo. Kapitana Gatnika ni 
bilo potrebno posebej predstavlja-
ti. Novejša je bila za nas Šnofijeva 
druščina, znana Pilovim bralcem. 
Kdo še ne pozna Čuda v filmski ali 
knjižni obliki, kjer je Boštjan pri-
dal svojo spretno prevajalno noto 
in prav tako njunima nadaljevalni-
ma verzijama Julianovi in Charlotti-
ni zgodbi?
KNJIGE SE IZMENJUJEJO SKORAJ 
PRI VRATIH KNJIŽNICE
Vse knjige, ki so tako ali druga-
če dišale po Pižami, so še isti dan 
vzele pot pod noge in se odslej iz-
menjujejo skoraj pri vratih knjižni-
ce. Če to ni bila dobra reklama za 
branje ob začetku bralne sezone! 
Za vsakogar se najde dobra knjiga; 
ni nujno, da je na bralnem sezna-
mu. V njej lahko najde sebe, svoje 
vrstnike ali zabavne dogodivščine 
izmišljenih junakov. Naj bo branje 
tudi to leto prijetno doživetje!
Janja Irman Kolar
Oglasi
Savinjske novice št. 46, 16. november 2018
18
Če res spoštujemo naše športnike, je zdaj 
priložnost, da jim damo svoj glas
Po obsežnih pripravah organizatorja na letoš-
nje dogajanje in zaključno prireditev 20. decem-
bra v Mozirju je po besedah vodje projekta Iva 
Milovanoviča najpomembnejše prvo dejanje 
že mimo. V Savinjskih novicah bomo že tretjič 
objavili nominacije, ki jih je oblikovala strokovna 
komisija za izbor športnika leta na osnovi raz-
prav in prejetih predlogov v občinskih okolij ter 
različnih strokovnih predlogov s strani društev 
in klubov. Objavljajmo tudi glasovnice, ki jih pri-
čakujemo v uredništvu do vsakega konca tedna. 
Na spletni strani http://www.sportnik-zgs.si/sl 
pa je poleg aktualnih novic in izjav objavljena 
lista nominacij in možnost glasovanja za vaše 
favorite. Obe možnosti pomenita polovičen pri-
spevek h končni odločitvi komisije, ki bo zago-
tovo upoštevala vaša mnenja oziroma glasove. 
Medtem nadaljujemo s predstavitvami mnenj 
in predlogov o prireditvi. Tokrat smo o tem vpra-
šali župana občine Gornji Grad Stanka Ogradija. 
- Kot je znano, županja in župani soglasno 
podpirate projekt Športnik leta. Kolikšen je 
interes do tega v vaši občini in v kakšni meri 
kot župan podpirate izbor in prireditev?
Vse lokalne skupnosti v dolini smo se odloči-
le, da podpremo prireditev Športnik leta Zgornje 
Savinjske doline, saj je to najmanj, kar je vrlim 
športnim delavcem, športnikom ter organizator-
jem prireditve potrebno kot delna pomoč in so-
delovanje. Menim, da je to lep in prijeten dogo-
dek, že sam potek iskanja najboljših, ki traja več 
mesecev, pa je povečana pozornost do športa in 
tekmovalcev v številnih športih. 
Kot vsi ostali županja in župani podpiram zdaj 
že v teku tretjo prireditev tako sam kot občan in 
kot župan minevajočega mandata. Kot vsi osta-
li za to dogajanje vodji projekta za organizacijo 
namenjamo del finančnih sredstev v obliki na-
kupa vstopnic za zaključno prireditev. 
V prvi vrsti je pohvalno, da je Zgornja Savinj-
ska dolina enotno pristopila k temu in tako se 
zbere vsaj najnujnejši del denarja. Vsekakor vi-
dim v izvedbi tega dogodka veliko priložnost, da 
se slišijo imena tistih oseb v dolini, ki na podro-
čju športa dosegajo res vidne vrhunske rezulta-
te. Zelo prav je, da se športnikom, ki dajejo zgled 
družbi in mladim, ki dosegajo vrhunske rezulta-
te na različnih področjih športa, na tako lep in 
poseben način zahvalimo. 
Ob tem je priložnost, da le-te pobližje spoz-
namo in z njimi delimo veselje in jim čestita-
mo. Verjamem, da tudi nominirancem ter kas-
neje izbrancem glasovanje in zaključna prire-
ditev pomenita spodbude za nadaljnje športno 
udejstvovanje. 
- Dosedanji izbor z območja vaše občine 
je doprinesel dvakratno zmagoslavje vašega 
športnika Frančka Gorazda Tirška. T okrat je ko-
misija Tirška in lokostrelko Tino Gutman nomi-
nirala že tretjič. Ste glede tega zadovoljni?
Tako sam kot verjamem, da tudi občani smo 
zadovoljni, da imamo v svojem kraju in občini 
tako odlične sokrajane in uspešne športnike. Na 
njih smo ponosni ne glede na dosežke pri izboru 
športnikov v dolini, a to daje še posebno dober 
občutek in dobro dene tudi ostalim. Primerno se 
mi zdi, da se glasovanja udeleži čim več sokraja-
nov, saj s tem izražamo priznanja svojim najbliž-
jim ambasadorjem zdravega življenja. 
Vloženega truda, lastnih sredstev in časa in na-
porov soobčani ne vidimo in ne poznamo dovolj, 
ko le s strani ocenjujemo doseženo. Že sodelovati 
na evropskih, svetovnih in para-olimpijskih tekmo-
vanjih ni dano vsakomur in je velik uspeh. Obema 
predlaganima kandidatoma želimo dober rezultat, 
obema pa že za nominacije izrekamo priznanje.
- V vaši občini deluje kar 30 različnih več 
ali manj aktivnih društev. Najdete poleg 
podpore temu projektu sredstva za pomoč 
pri delovanju za vse aktivne organizirane 
soobčane?
Število društev v občini je kar številno in razno-
liko. Tako lahko vsak občan izvaja svojo interesno 
dejavnost pri društvu, ki ga veseli. To podpiramo 
po finančnih in organizacijskih zmožnostih obči-
ne in največkrat z mojo veliko dobro voljo. Gre za 
različne samozaščitne organizacije, področje kul-
ture, glasbe, sociale, delovanja starejših, zaseb-
nih iniciativ, športa idr. Tako lahko vsak občan 
najde nekaj zase, če tudi sam kaj prispeva in si 
želi druženja po svojih zmožnostih in interesih. 
Tekst in foto: Jože Miklavc
Župan občine Gornji Grad Stanko Ogradi: 
»Primerno se mi zdi, da se glasovanja 
udeleži čim več sokrajanov, saj s tem 
izražamo priznanja svojim najbližjim 
ambasadorjem zdravega življenja.«
Savinjske novice št. 46, 16. november 2018 19
Glasujem za:
Izpolnite vse rubrike pri kategorijah. 
Le taka glasovnica bo veljavna! 
Športnik
1. ____________
2. ____________
3. ____________
Športnica
1. ____________
2. ____________
3. ____________
ŠPORTNIK
Antonio Mlinar Delamea (nogomet) 
Jan Kramer (atletika)
Franček Gorazd Tiršek (strelstvo) 
Timi Zajc (smučarski skoki)
ŠPORTNICA
Tina Gutman (lokostrelstvo)         
Monika Hrastnik (gorsko kolesarstvo)
Tina Robnik (alpsko smučanje)
MLADI ŠPORTNIK
Matic Čopar (namizni tenis)
Nejc Naraločnik (alpsko smučanje)
Jan Napotnik (alpsko smučanje)
Žan Mogel (smučarski skoki)
MLADA ŠPORTNICA
Maja Marolt (odbojka)
Katja Mihalinec (odbojka)
Manca Suhovršnik (nogomet)
EKIPE
OK Mozirje - ženske (odbojka)
OK Ljubno KLS - ženske (odbojka)
RK Nazarje - mladinke (rokomet)
NTK Savinja Luče (namizni tenis)
SSK Ljubno BTC (smučarski skoki)
PRIREDITELJI TEKMOVANJ
OO Ljubno (smučarski skoki)
ŠD T.E.A.M. Mozirje (maraton)
Kandidati:
Mlada športnica
1. ____________
2. ____________
3. ____________
Mladi športnik
1. ____________
2. ____________
3. ____________
Ekipa
1. ____________
2. ____________
3. ____________
Organizator
1. ____________
2. ____________
3. ____________
Organizacije, Oglasi
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO GRUŠOVLJE
Dobro obiskana predstavitev gasilske 
opreme 
Na gasilskem poligonu v Šentjanžu so grušoveljski gasilci prvenstveno za mlade pripravili 
prikaz dela z gasilsko opremo. (Fotodokumentacija PGD Grušovlje) 
Grušoveljski gasilci poleg ostalih rednih nalog 
posvečajo veliko pozornost delu z mladimi. Prav 
njim je bil prvenstveno namenjen dogodek, ki ga 
je vodstvo PGD Grušovlje pripravilo v sodelovanju 
z občinskim poveljstvom Rečica ob Savinji.
PRIKAZ DELA Z GASILSKO OPREMO
Na gasilskem poligonu v Šentjanžu so tako v 
zadnjih dneh oktobra pripravili prikaz dela z ga-
silsko opremo, ki ga je vodil poveljnik rečiškega 
občinskega poveljstva, tudi namestnik poveljni-
ka PGD Grušovlje Jože Žerak. Ogleda so se po-
leg najmlajših članov udeležile članice, vetera-
ni, mentorji, vodstvo in ostali člani društva. 
PRAVILNA UPORABA OPREME V RAZLIČNIH 
SITUACIJAH
Predstavljena so bila gasilska vozila in opre-
ma ter nameščanje dihalnih aparatov. Prav ta-
ko sta bila izvedena prikaz gašenja v notranjih 
prostorih in reševanje ljudi ter kako se s podpo-
ro gasilskih vozil in z gasilnimi aparati lotiti ga-
šenja v naravi in kako deluje povezovanje preko 
UKV postaj. Po koncu prikaza so se udeleženci 
zadržali še v medsebojnem druženju.
MLADI BODO NADALJEVALI DELO ZDAJŠNJIH 
GENERACIJ
Kot je povedal poveljnik PGD Grušovlje Ro-
bert Slapnik, si v društvu z različnimi dejav-
nostmi prizadevajo pridobiti nove mlade člane 
in obdržati tiste mlade, ki so že včlanjeni. Ga-
silska tehnika je za mlade vedno zanimiva, ob 
prikazu njene uporabe pa se morebitni bodoči 
operativci že lahko malo poučijo o praktičnem 
delu gasilca. 
Marija Lebar
Savinjske novice št. 46, 16. november 2018
20
Šport
KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE
Po izpadu iz pokala Spar odlično nadaljevanje sezone v prvenstvu
Nazarski košarkarji so si z borbeno in požrtvovalno igro priigrali 
visoko zmago nad Konjicami. (Foto: Roman Mežnar)
Članska ekipa nazarskega ko-
šarkarskega kolektiva je po izpadu 
iz pokala Spar in nekajdnevnem 
počitku ujela zmagoviti ritem. V 
soboto je v domači dvorani visoko 
premagala do tega kroga nepre-
magane Konjice z rezultatom 95:67 .
NAPOREN TEMPO TEKEM
V oktobru je nazarska ekipa 
igrala v peklenskem tempu dveh 
tekem na teden. Dejavna je bila v 
3. SKL – vzhod in pokalu Spar. Zad-
nji oktobrski torek je moštvo izpad-
lo v pokalu, ko je tudi na drugi tek-
mi morala priznati premoč ekipi 
Ljubljana, ki je resen kandidat za 
zmago v tretji ligi in uvrstitev v viš-
ji rang tekmovanja. Naporen tem-
po tekem se je odrazil v zdesetka-
ni postavi Nazarčanov na tekmi v 
Ljubljani.
Sledil je premor do sobote, 10. 
novembra, ko se je nadaljevalo pr-
venstvo, kar so izkoristili za rege-
neracijo in mirno pripravo na nove-
ga tekmeca. V goste je prišla ekipa 
Konjic, ki je v prvih treh krogih za-
beležila prav toliko zmag. Nazarča-
ni so iskali priključek z vrhom le-
stvice, saj so na kontu imeli poraz 
proti Vojniku v prejšnjem krogu.
KONČNI REZULTAT POKAZATELJ 
MOČI NA IGRIŠČU
S pristopom k tekmi so takoj na 
začetku pokazali močno željo po 
zmagi in hitro povedli. Želja je bila 
tako velika, da se jim je v igri prik-
radlo nekaj napak, ki so jih gostje 
izkoristili za rezultatski priključek. 
To jim je uspelo na začetku druge 
četrtine, kar se je izkazalo za nji-
hov edini preblisk na tekmi. Do-
mačini so strnili vrste in si z nepo-
pustljivo ter požrtvovalno igro pri-
igrali visoko vodstvo, ki so ga ob-
držali do konca. Končni rezultat je 
bil pravi pokazatelj moči na igrišču, 
saj gostujoči igralci niso mogli pa-
rirati domačim v borbenosti.
Tokrat je strelsko izstopal Aljaž 
Skornšek z 18 točkami, še trije do-
mači košarkarji pa so bili dvome-
stni. Nazarčanom sedaj ostane-
jo nastopi v 3. SKL. Časa za pripra-
vo na novega nasprotnika so imeli 
samo do jutri, ko bodo gostovali pri 
Bistrici, ki letos še ne pozna zmage.
Roman Mežnar
VELESLALOMISTKA TINA ROBNIK
Rehabilitacija ne gre po planu
Tina Robnik iz Nizke, specialistka 
za veleslalom, se, kot vse kaže, še 
ne bo vrnila na smuči, kot je predvi-
devala. Poškodba kolena, ki jo je ko-
nec marca staknila na tekmi v nem-
škem Ofterschwangu, še ni sanira-
na. Ob padcu si je poškodovala ve-
zi in meniskus levega kolena, razli-
ka med poškodovano in zdravo no-
go pa je trenutno na ravni moči in 
funkcionalnosti še prevelika. Tinina 
vrnitev na smuči in tekmovanja se 
tako odmika še za nekaj časa.
ŠMS
KOLESARSKA ZVEZA SLOVENIJE 
Monika Hrastnik – najboljša kolesarka v družbi Primoža Rogliča
Kolesarska zveza Slovenije je 
Moniko Hrastnik iz Lepe Njive raz-
glasila za kolesarko leta 2018, na-
slov je osvojila že tretje leto zapo-
red. V moški konkurenci je kolesar 
leta postal zmagovalec etape Dir-
ke po Franciji Primož Roglič. Mo-
nika se ponaša z naslovom evrop-
ske prvakinje v gorsko kolesar-
skem spustu, izkazala se je tudi na 
dirkah svetovnega pokala. Najviš-
je je končala v italijanskem Val di 
Soleju na tretjem mestu, kar je naj-
boljša slovenska uvrstitev v gor-
sko kolesarskem spustu. Najboljša 
je bila tudi v slovenskem in evrop-
skem pokalu. Sezono je končala 
na odličnem četrtem mestu v sku-
pnem seštevku.
ŽE TRETJI NASLOV
»Vesela sem, da sem si priborila 
naslov najboljše kolesarke v Slove-
niji, in to že tretje leto zapored. Še en 
dokaz več, da delamo v pravi sme-
ri,« je po prejemu priznanja poveda-
la Monika. »Letos je bila zame naj-
boljša sezona in hkrati ena najtež-
jih. Imela sem 17 startov, po moje 
sem edina med tekmovalci svetov-
nega pokala s toliko starti, zlomila 
sem kolo, stala na stopničkah, prvič 
odpeljala celoten svetovni pokal ter 
postavila kar nekaj mejnikov v Slo-
veniji v spustu. Konec sezone ni bil 
najboljši, vendar sem s celotno se-
zono zelo zadovoljna.« 
OKREVANJE POTEKA DOBRO
Monika je sezono po padcu v 
kvalifikacijah svetovnega prven-
stva v švicarskem Lenzerheide-
ju predčasno zaključila, saj si je 
poškodovala medenico. »Reha-
bilitacija poteka v redu, lahko že 
normalno hodim, ne da bi šepala. 
Upam, da začnem čim prej s tre-
ningi za moč ter se vrnem na ko-
lo in začnem s pripravami za nas-
lednje leto. Naslednja sezona se 
začne konec aprila 2019 s tekma-
mi za evropski in svetovni pokal v 
Mariboru.«
ŠMS
Kolesarska zveza Slovenije je na Ljubljanskem gradu pripravila 
Večer zvezd in med drugim podelila nagradi za kolesarja leta 2018 
Moniki Hrastnik in Primožu Rogliču. (Fotodokumentacija zveze)
Savinjske novice št. 46, 16. november 2018 21
Prejeli smo, Pisma bralcev
Še o borbi na Čreti!
Ko sem prebral polemiko ne-
kega Franja Steinerja, nekoč je bil 
to menda Štajnerjev Dedi, sem se 
moral strinjati z njim, ampak sa-
mo v delu, ko govori o nepoznava-
nju zgodovine. Pri vas Dedi, ne gre 
samo za nepoznavanje zgodovine, 
temveč tudi za potvarjanje in laži. 
Takšne misli se lahko porodijo sa-
mo ljudem, ki hočejo na ta način 
nekoga (ali pa sebe) rehabilitira-
ti. Tisti, ki te potrebe nimamo, pač 
na zgodovino gledamo, tako kot se 
je zgodila. 
Boj slovenskih partizanov je bi-
lo najsvetlejše obdobje v naši zgo-
dovini. Tisti, ki so odšli v borbo pro-
ti okupatorju v letih 1941 in 1942, so 
bili patrioti, ki so bili kaj malo oku-
ženi z »komunističnimi lažmi«. Bili 
so zavedni ljudje, v Nazarjah veči-
noma kmečki fantje, kot: štirje To-
ničevi pobi (Remic) in njihov hla-
pec iz Nazarij, Ivan Mugu - Marko 
iz Letuša, Oštirski (Planovšek) Jože, 
Kohletov (Hlačun) Maks iz Nazarij, 
Jakopčev (Papežev) in Matjoškov iz 
Dobletine, Enžotov (Kos) Franc, Pe-
rički iz Žlabra, Šošterjev Tone (An-
ton Zupan - Zvone) iz Zavodic, Juški 
iz Dobrovelj, naj mi bo oproščeno, 
če ne znam našteti vseh, to sem se 
zapomnil po pripovedovanj, starej-
ših. 
To ni bila nobena banda Dedi. Bi-
li so slovenski borci za svobodo. Ni 
res, da so v Nazarjah oropali trgo-
vino, ampak jih je veleposestnik in 
trgovec Bohač, kot zaveden Slove-
nec obvestil, ko je dobil »robo«, in 
jim sredi noči odprl in celo voz so 
dobili od njega. Nekateri velepose-
stniki pa so gostili nemške policis-
te in domače izdajalske žandarje. 
Tudi rekvizicija v Šoštanju je bi-
la opravljena na osnovi informaci-
je zavednih delavcev znotraj tovar-
ne. Kolaboracionisti (Čmaki iz Pre-
bolda, Garber v Nazarjah, Ditner iz 
Rečice in še kdo) so pač plačali za 
svoja izdajstva. Besede, ki jih pola-
gate na usta Dobroveljskemu kra-
lju, so lahko resnica ali, pa ne. Žal 
je Miha pokojni in se ne more bra-
niti. Savinjska dolina je bila prvo 
osvobojeno ozemlje znotraj ozem-
lja 3. rajha. 
Verjetno bi zmanjkalo besed in 
papirja, če bi hotel našteti vse zlo-
čine okupatorja in tistih, ki jih, vi 
Dedi, želite oprati. Še težje bi bi-
lo našteti vse tiste Savinjčane, ki 
se niso uklonili in so se uprli oku-
patorjem in veliko jih je za to dalo 
svoja življenja. Tudi žrtve med so-
rodniki zgoraj našteti so bile veli-
ke. Cele družine so končale v ta-
boriščih, mnogi se niso vrnili. Na-
nje sem jaz in verjamem veliko Sa-
vinjčanov ter Slovencev, ponosen. 
Živeli smo v dobri domovini in 
lepo nam je bilo. Tudi vi Štajnerjev 
Dedi ste ji zvesto služili in se v njej 
izšolali in pridobili večino delav-
nih let za svojo penzijo. V osnovni 
šoli so vas dajali za primer pionir-
ja in športnika in nič vas ni moti-
lo, da ste telovadili v ŠD »Partizan« 
Mozirje 
Potem je prišla »demokraci-
ja«, kjer imajo glavno besedo ba-
rabe, lopovi in izkoriščevalci na-
roda. Spet je prišla na površje va-
ša »lojalnost« in zvesto ste služili 
tudi novemu režimu. Celo tako ze-
lo, da ste zboleli in morali predčas-
no v invalidsko penzijo. Večina nas 
je morala to zaslužiti s štiridesetle-
tnim delom. Dedi, zgodovina ni le 
tista 1941 - 1945, ampak tu ta, ki se 
dogaja zdaj.
Naročnik Savinjskih novic in 
savinjski patriot
Mitja Zupan 
Ptujska ulica 24 
1000 Ljubljana
PROJEKT RASTI Z ODBOJKO
Z OK Mozirje do odbojkarskih žog in mrež
… in Rečica ob Savinji so prejeli odbojkarske žoge in mreže.
Odbojkarski klub Mozirje je bil 
uspešen na razpisu Odbojkar-
ske zveza Slovenije. Projekt Ras-
ti z odbojko prihaja v Slovenijo kot 
vseevropski projekt, ki ga izvaja 
Evropska odbojkarska konfedera-
cija v sodelovanju z zvezo in s pod-
poro Olimpijskega komiteja Slove-
nije. 
Cilj projekta, v katerem odboj-
karski klubi prijavijo sodelovanje 
s posameznimi osnovnimi šolami, 
je čim več otrok pobliže spozna-
ti z odbojko in vzpostaviti trdnejši 
most med odbojkarskimi klubi in 
osnovnimi šolami. 
Na razpisu je bilo uspešnih 15 
slovenskih odbojkarskih klubov, ki 
so se v projekt povezali s 36 osnov-
nimi šolami. Med šole je bilo tako 
preko klubov razdeljenih 272 žog in 
30 odbojkarskih mrež. 
Odbojkarski klub Mozirje se je na 
razpis prijavil s kar tremi najbližji-
mi osnovnimi šolami: Mozirje, Na-
zarje in Rečica ob Savinji in tako 
uspel pridobiti skupaj 22 odbojkar-
skih žog in tri odbojkarske mreže, s 
čimer smo bili med najuspešnejši-
mi slovenskimi klubi na razpisu. Os-
nova pridobitvam je bil obseg pro-
gramov šole na področju odbojke, 
V osnovnih šolah Mozirje …
Nazarje …
predvsem pa načrtovan obseg dela 
v bodoče. Odbojkarski klubi, ki so se 
prijavili na razpis, so se obvezali bi-
ti šolam v pomoč po strokovni plati. 
V OK Mozirje smo se na razpis 
prijavili, ker verjamemo, da bo pro-
jekt prispeval k povečanim aktiv-
nostim na področju odbojke v so-
delujočih osnovnih šolah in okre-
pil sodelovanje med šolami in klu-
bom, ki jih je povabil v projekt. 
Vida Skok
Savinjske novice št. 46, 16. november 2018
22
Pisma bralcev, Čestitke, Oglasi
OBVESTILO
Z objavo dveh odgovorov na pismo z naslovom Spominska slove-
snost na Čreti: Na partizanski boj moramo biti ponosni, objavljeno v 
44. številki Savinjskih novic, v našem časopisu zaključujemo pole-
miko na to temo.
Uredništvo
Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja 
Zgornje Savinjske doline podaja izjavo o odmevih na 
letošnjo spominsko slovesnost na Čreti
V 44. številki Savinjskih novic je 
bil v rubriki pisma bralcev objav-
ljen prispevek gospoda Steinerja 
kot odgovor na to spominsko prire-
ditev. Gospod verjetno ni bil priso-
ten na tej prireditvi in ni slišal be-
sed govora dr. Martina Premka. Za-
to je za svojo polemiko z govorni-
kom in zgodovino Štajerskega par-
tizanskega bataljona vzel kar pri-
spevek sodelavke Savinjskih novic. 
Na vsebino njegovega skrajno ne-
korektnega in žaljivega pisanja ne 
želimo odgovarjati, ker se ne spuš-
čamo v takšne razprave. Razume-
mo različne poglede na zgodovi-
no narodnoosvobodilnega parti-
zanskega boja. Pričakujemo pa, da 
je javni dialog, če je potreben, na 
kulturni ravni, brez žalitev, nedo-
kumentiranih navedb in obtožb za 
katere pisec nima dokazov.
Številne so bile zahteve za 
odgovor na to žaljivo pisanje s 
potvarjanjem zgodovinskih do-
godkov povezanih z delovanjem 
Štajerskega partizanskega ba-
taljona. Zgodovine te partizan-
ske enote ni potrebno obnavljati, 
ker je dovolj argumentiranih zapi-
sov o njegovem delovanju. Njego-
va zgodovina je razmeroma krat-
ka, predvsem pa čista, brez pac-
karij, ki mu jih nekateri želijo pod-
takniti. Zapis gospoda Steinerja v 
bistvu ni nič novega, sodi v sklop 
vrste prizadevanj za pisanje »no-
ve zgodovine partizanskega bo-
ja« s katero se opravičuje kolabo-
racijo in izdajstva. 
Še živeči borci, partizani in ak-
tivisti osvobodilnega boja, ter vsi 
simpatizerji upora proti okupator-
ju s prizadetostjo spremljamo po-
jave prikrajanja zgodovinske resni-
ce o uporu proti okupatorju. Poseb-
no to velja zaradi spomina na ogro-
mne žrtve okupatorjevega nasilja v 
Zgornji Savinjski dolini in na celot-
nem Štajerskem, kjer je bil boj pro-
ti okupatorju še posebno težak. Re-
presije okupatorja z izseljevanjem 
zavednih Slovencev, inteligence in 
duhovnikov so se pričele takoj po 
okupaciji in precej pred prvim par-
tizanskim uporom. 
Z nemajhno prizadetostjo prebi-
ramo v našem lokalnem časopisu 
takšne zapise v tem času, ko smo v 
veliki meri dosegli željeno in potreb-
no pomiritev ter poskušamo prese-
či delitve iz naše preteklosti. Poseb-
no nas motijo nekorektni žaljivi izra-
zi kot so »komunistične laži«, »pedo-
fil« in »zločinec«. Ne spodobi se jav-
no uporabljati in objavljati takšnih 
obtožb brez potrebnih dokazov. Od 
uredniške politike časopisa pričaku-
jemo objavljanje korektnih dialogov 
brez žaljivih in neutemeljenih obtožb.
Jože Rakun, predsednik 
združenja
Savinjske novice št. 46, 16. november 2018 23
Kronika, Zahvale
IZ POLICIJSKE BELEŽNICE
Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval.
Kogar imaš rad,
nikoli ne umre,
le daleč,
daleč je …
V 28. letu starosti se je poslovil od nas
Sandi KMETEC
z Ljubnega ob Savinji
6. 6. 1990 - 4. 11. 2018
Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, da-
rovali sveče in za svete maše in nam izrekli sožalje. Posebna hvala du-
hovniku za opravljen obred, pevcem, gasilcem, motoristom, govorni-
ku in pogrebni službi. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči vsi njegovi
•	 UKRADENA	REGISTRSKA	TABLICA
Mozirje: 3. novembra je neznani storilec v Mozirju z motor-
nega kolesa ukradel registrsko tablico LJ 85-VR. Policisti za 
neznanim storilcem še zbirajo obvestila.
•	 OBČANKA	IZGUBILA	TELEFON
Mozirje: Občanka je 9. novembra poklicala na policijsko 
postajo in povedala, da je v Mozirju izgubila mobilni telefon 
samsung S8. Najditelja prosijo, da o najdbi obvesti dežurnega 
na Policijski postaji Mozirje.
•	 VLOMILEC	PRI	RIBIČIH
Ljubno ob Savinji: V noči na 10. november je neznani stori-
lec poskušal vlomiti v prostore Ribiške družine Ljubno. Njego-
vo početje je sprožilo alarm, zaradi česar je od dejanja odsto-
pil in s kraja pobegnil.
•	 NATOČIL	IN	ODPELJAL
Nazarje: 10. novembra je neznani storilec na bencinskem 
servisu v Nazarjah natočil gorivo in se odpeljal, ne da bi go-
rivo plačal. 
OBVESTILO OBČANOM
Policisti občane seznanjajo, da bo v času od 15. novembra 
do vključno 15. decembra potekala javnomnenjska raziskava 
o ocenah in stališčih prebivalcev Slovenije o delu policije. Za-
to občane vabijo, da izpolnijo vprašalnik oziroma anketo, ki je 
dostopna na povezavi: https://www.policija.si/policija_anke-
ta/index.php?r=survey/index&sid=851457&lang=sl
S svojim smehom
vsakega osrečiti si znal,
a pred usodo
sam nemočen si ostal.
V SPOMIN
Uroš BENDA
1975 - 2014
21. novembra 2018 bodo minila štiri leta, 
od kar ni več med nami našega dragega Uroša.
Vsi tvoji
Savinjske novice št. 46, 16. november 2018
24
Za razvedrilo
GLASBA LEPO LEGLA V UŠESA, ŽENSKAM PA 
SO PADLI ŠE V OČESA
Člani pustnega ansambla Boj se ga so se za letošnje martinova-
nje oblekli v kostume ansambla Savinjski kvintet. Obiskovalci pri-
reditve so opazili, da se je bistveno zvišala kvaliteta igranja in na-
bor skladb, ki so jih obvladali. V novi preobleki bodo tja do pepelnič-
ne srede prihodnjega leta očitno skrbeli tudi za ogrevanje. Sodeč po 
njihovih stasih bo ogrevanje bolj kot Mozirjanom namenjeno Mozir-
jankam. Toliko o enakopravnosti med spoloma. No, morda se pa pri-
hodnje leto maskirajo v Vesele Štajerske ali skupino M.J.A.V..
(Foto: BK)
(Foto: JM)
(Foto: CMS)
NOVA IDEJA V POL LETA
Tisti ki znajo, pač kaj počnejo. Na Menini po vsem storjenem zdaj 
le še čakajo na zimsko idilo. Vsak konec tedna in ob praznikih bo v 
planinskem domu toplo in prijazno. Ivo Šinkovec (levo), ki se je na-
garal s komunalnimi instalacijami, in direktor gornjegrajske Komu-
nale Zdenko Purnat, ki mu je stal pri tem ob strani, sta že spet tuh-
tala, da morata najti nekaj, da ne bosta brez dela. Prava cvetka bi bi-
la, če bi si kdo izmislil, kako v dom pritegniti še nove vsebine in do-
datne obiskovalce. A sta o ideji že ob prvem posnetku vsaj za pol 
leta obmolknila. »Čist' vsega jim pa vnaprej res ni treba izvedeti!« 
NAJLEPŠE DARILO JE BILO, DA GA NI BILO
Jakobu Presečniku (drugi z leve) so mozirski pustnaki pripravili 
nemajhno presenečenje za 70. rojstni dan. Spravili so ga v jadralsko 
obleko in ga začeli pripravljati na skok v tandemu. Le kakšno darilo je 
to, če ti pustni župan Drago Poličnik (desno) ponudi dvig nad oblake 
in potem poriv iz letala s 4.000-metrske višine? Presrečnik ali morebiti 
Presenečnik je nemočno poslušal navodila, saj sta z leve Andrej Pa-
rašuh in z desne Igor Škruba pazila, da jim ne uide. Na koncu so se 
pri pijači zmenili, da skoka ne bo in da bo to najlepše darilo.
Savinjske novice št. 46, 16. november 2018 25
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 47. številki SN
2018
Ime in priimek:
Naslov: 
Vsebina oglasa (do 10 besed):
Križanka, Informacije
DRUŽINSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICA MOZIRJE
Florence Williams: Narava 
zdravi in popravi 
Narava zdravi in popravi je kri-
tiško zelo hvaljena knjiga priznane 
novinarke Florence Williams, v ka-
teri je zbrala znanstvene izsledke 
o ugodnem vplivu narave na naše 
možgane. V tem dokumentarnem 
delu se avtorica poglobi v številne 
aktualne raziskave, v iskanju od-
govorov tudi potuje po vsem sve-
tu. Tako se med drugim poda v cip-
resne gozdove v Južni Koreji, kjer 
se seznani s programom »gozdne-
ga zdravljenja«. Na Škotskem izve 
za »ekoterapevtski« pristop k zdra-
vljenju duševno obolelih, v zahod-
ni Virginiji pa odkriva, kako biva-
nje na prostem pomaga otrokom z 
motnjo ADHD.
V svoji knjigi novinarka nazor-
no prikaže, da je naša vez z nara-
vo izrednega pomena za naše um-
ske sposobnosti, že kratki sprehodi 
v naravo pa bistveno izboljšajo na-
še razpoloženje.
Savinjske novice št. 46, 16. november 2018
26
Petek,
16. november
ob 18.00. Center Rinka Solčava
Predstavitev razstave Constructive Alps 2017
ob 19.00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Predstavitev dela in popotovanja po Novi 
Zelandiji Urbana Jakopa
Sobota,
17 . november
ob 9.00. Galerija Mozirje
Pikado turnir
ob 9.00. Športna dvorana Mozirje
Sejem nove in rabljene smučarske opreme 
(Daski team)
ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Zbiranje daril v akciji Božiček za en dan
ob 17 .00. Kamp Menina Varpolje
Tokcfest
ob 18.00. Frančiškanski samostan Nazarje 
Obhajanje obletnic porok in martinovanje
ob 18.00. OŠ Ljubno ob Savinji
Odbojkarska tekma - KLS Ljubno : Braslovče
ob 19.00. Kulturni dom Nova Štifta
Prireditev Zapoj z menoj
ob 20.00. Kulturni dom Mozirje
Gledališka predstava Igra, Matej Zidarn 
(premiera)
Nedelja,
18. november
ob 9.00. Športna dvorana Mozirje
Sejem nove in rabljene smučarske opreme 
(Daski team)
ob 20.00. Kulturni dom Mozirje
Gledališka predstava Igra, Matej Zidarn 
(ponovitev)
 Ponedeljek,
19. november
ob 18.00. Galerija Mozirje
Predstavitev knjige in potopisno predavanje 
Jakoba J. Kenda Apalaška pot
Torek,
20. november
ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Dopoldanska čajanka 
ob 17 .00. Knjižnica Solčava
Ura pravljic: Zadnje drevo v mestu
Sreda,
21. november
ob 9.00. Muzejski zbirki v Mozirju
Dan odprtih vrat z razstavo starih razglednic 
krajev Zgornje Savinjske doline iz prve polovice 
20. stoletja
ob 17 .00. Knjižnica Ljubno ob Savinji
Ura pravljic: To ni džungla
ob 17 .00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Ura pravljic z ustvarjalno delavnico
Četrtek,
22. november
ob 17 .00. Center starejših Gornji Grad
Alzheimer cafe: Kako zmanjšamo tveganje za 
demenco
ob 17 .00. Knjižnica Mozirje
Ura pravljic: Zakladnica zgodbic
ob 18.30. Medgen borza Rečica ob Savinji
Delavnica Zavestno pomlajujmo svoje telo
ob 19.00. Galerija Mozirje
Pogovor z Nušo Fužir, avtorico potopisa 62 dni
ob 19.30. Kulturni dom Mozirje
Gledališka predstava Vrv
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
Napovednik dogodkov
◊	 KMETJE,	GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa 
ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvali-
tetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.      
◊	 Naročila	in	montaža	vseh	TELEMACH		in	
TOTAL	TV	paketov!		gsm:	041/688-094.	
Miro Prašnikar s.p., Sp. Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. 
ŽIVALI – PRODAM
Prodam prašiče od 100 do 160 kg, 
cena po dogovoru; gsm 041/986-
071.
Prodam prašiče mesnate pasme, 
težke od 30 do 300 kg, Ljubno; gsm 
041/867-090.
Prodam kravo simentalko, za zakol 
ali nadaljno rejo; gsm 051/427-480.
Prodam telico simentalko brejo 2 
meseca; gsm 051/758-734.
Prodam bikca sivca, težkega 170 
kg; gsm 031/228-217 .
ŽIVALI – KUPIM
Kupimo telice in krave za zakol ali 
za dopitanje; gsm 031/832-520.
DRUGO – PRODAM
Prodam silažne bale ali menjam za 
bukova drva; gsm 041/510-219.
Prodamo otroško kolo schwinn ti-
gress 12 col, modre barve. Cena 30 
eur; gsm 051/357-753.
Prodam lupinico cybex vijolične 
barve + isofix nastavek, zelo kva-
litetna in lepo ohranjena. Cena 90 
eur; gsm 051/357-753.
Prodam svinjski špeh, zmlet ali v 
kosu; gsm 031/815-238.
John derre 5100R model 2011, 5500 
ur, klima, power quad, 28.950 eur; 
gsm 031/493-660.
Prtljažnik – prečke za opel astra 
za kolesa, smuči in strešni kovček, 
ugodno prodam; gsm 031/367-212.
Meso mlade krave, prednjo ali zad-
njo četrt prodam; gsm 051/423-
440.
Meso polovico telice in žrebička, 
lahko manjše kose mesa, prodam; 
gsm 031/585-735.
Prodam gume m+s 195-55 R15; 
gsm 070/925-572.
Prodam zimske pnevmatike brid-
gestone 215 60 R17, 5 mm profila; 
gsm 040/430-080.
Prodam mesarske klade; gsm 
031/800-852.
DRUGO – PODARIM
Podarim posteljo 90x200, z letve-
nim dnom in vzmetnico; gsm 
070/550-759 .
NEPREMIČNINE
Prosim, če ima kdo za oddat v na-
jem enosobno stanovanje v bloku 
v Nazarjah, nujno; gsm 040/349-
265.
Savinjske novice št. 46, 16. november 2018 27
Oglasi
Ljudje in dogodki, Oglasi