POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI. PRILOGA NOVIN. CENA ŠTEVILKI 1 DIN. Marijin lisi August - September, 1934. Štev. 8. i 9. 30. letnik: TISKARNA BALKANYI - D. LENDAVA MARIJIN LIST Pobožen mesečni list. Izhaja vsaki mesec 8. na spomin pe-desetletnice razglašenja verske istine od Marijinoga nevtepenoga poprijetja I. 1904., decembra 8., gda je te list kak prvi pobožen slovenski list Slovencom Slovenske Krajine do rok dani. - Vre-jiije i izdava ga z dovolenjom cerkvene oblasti: Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih, Slovenska Krajina, Jugoslavija. Cena letno: 12 Din na skupni naslovi 15Din na posamez-noga, v inozemstvo 40Din. Plačati se mora do25.marca. Siromakom se dovoli, da četrtletno ali mesečno plačajo naročnino naprej. Ugodnosti naročnikov: 1. Naročniki dobijo na konci leta brezplačno kalendar Srca Jezušovoga. 2. Vsaki tjeden se služi za nje edna sveta meša. 3. Večne meše so plačane za nje: a) vCelji pri sv. Jožefi, b) v Grobljah i c) v Soboti v Martinišči v mešnoj zvezi Marije Pomočnice. 4. Deležni so sadov več jezerih svetih meš, štere letno da služiti „Seraphinsko dobrodelno društvo" v Linzi. K Marijinomi Listi se da vsaki mesec 16 stranski mladinski list „Marijikin Ograček" letno za 4 Din. Če bo meo Marijin List 20 jezero naročnikov, dobi vsaki brezplačno Marijikin Ograček. Pripomnimo, da se tjedenske svete meše služijo na čast sv. Družine i da ma pravico vsaki naročnik uredniki naznaniti namen, v šteroga naj se sv. meša služi. Vse to je brezplačno. Edno prosi samo uredništvo, naj naročnik po doblenoj milosti objavi zahvalo v M. listi i toga širi med svojimi poznanci. Zahvala je brezplačna. Pripomnimo še, da se dela vse brezplačno i se čisti dobiček obrne na zidanje hiše sv. Družine, v šteroj se bodo lehko opravlale zaprte duhovne vaje. Te sveti namen naj tudi širi Marijin list. — Vrednik. D a r i. Na Dom sv. Frančiška v Črensovcih so daruvali v Din. sledeči: Mesarič Ludvig iz Ižakovec 1 peso, prosi za zdravje; dobleno za travo od Pozderec Štefana 135; Plej Martin z Črensovec i Horvat Štefan z Trnja sta v Franciji nabrala 371 Din 70 par. Daruvali so v frankaj: z Črensovec: Krampač Martin i žena 10, prosita za zdravje cele farailije; Plej Marija 5, Kovač Štefan 10, prosi za zdravje; Gjorek Štefan 10, prosi za zdravje; Rit-lop Štefan 10, Ritlop Treza 10, prosita za mir krščanski, Horvat Štefan z Trnja 10, prosi za zdravje celoj farailiji; Bogdan Ivan 5, prosi za pravo pamet; Godina Janoš Žižki 10, prosi za zdravje celoj familiji; Geiič Ivan i žena Margareta iz Hotize 10, prosita boži blagoslov; Lebar Matjaš i svak z ženov, Nežič Jožef iz Trnja 10, prosita za zdravje; Trupčevič Vladimir z Dalmacije 5, prosi za zdravje; Čurič Štefan i žena 5, prosita za boži blagoslov; Plej Martin i žena, Črensovci 10, prosita za zdravje cele familije; N. N. Francija 25; Kolarič Marija v zahvalo za dobro sltižbo iz D. Bistrice v Franciji 20; Dr. Trstenjak, srezki načelnik, D. Lendava 100; Sobočan Verona iz V. Po-lane v Franciji 20 50; za travo dobleno v Trnji 50; Bat'a, Borovo 100; Ko- MARIJIN LIST XXX. Štev. 8.-9. Aug.—Sept. 1934, Namen Marijinoga lista je: 1) da po širjenji Marijine časti tolaži i jezušovo Srce i 2) da iz čistih dobičkov podpira dom duhovnih ■ vaj posvečen si\ Družini. Sv. Ivan Bosko, daj nam oba doseči! \ Namen Marijinoga Lista. Odsehmao bo gornji namen vsele natiskan na prvo stran M. Lista. Na čelo lista smo ga zapisali, da ga ne pozabimo nikdar oboji, je naš stari namen. Dobre nebeške Mamike čast ščemo razširiti. Vsi naj spoznajo i zlubijo Jezušovo sladko mamiko. Ona je navči najpopolnej spunjavati dve najvekšivi zapovedi: lubiti Boga i bližnjega. Ona je gledalo, v šteroj v najlepšoj svet^ lobi vidimo Boga, naše razmerje do njega, svoj večni cio pa vsa sredstva, da ga dosegnemo. Od nje pravi sv. Cerkev z rečmi sv. Duha, da ki njo najde, živlenje najde i zveličanje prejme od Gospoda. Nišče se ešče ne pogubo, ki je Marijo liibo. Ar vas vse liibimo, vam ščemo spraviti večno srečo, zato vas pa vse pelamo k Mariji, da ste popolnoma njeni. Ona je mati boža, ki njo ma, Boga ma, ki njo najde, Boga najde, živlenje naše diiše i večno srečo njihovo. Za driigo pa Jezušovo Srce ne pre-smeknjeno. Vekše tolažbe ne zato za nje, kak če vidi nas pri svojoj materi, kak če smo dobro Marijina deca. To je prvi i glavni namen Marijinoga lista. Drugi je dopolnitev prvoga. Že pred 30 leti, gda se je M. list narodo, smo so odločili, da iz čistih dohodkov zidamo hišo sv. Driižine, v šteroj dobijo prebivalci Slov. Krajine duhovne vaje po stanaj. Nekaj nad šest jezer koron je ostalo čistoga, šteri penez je ešče izda v somboteoskoj hranilnici. Vsi priznavajo, da cenejšega lista ne v državi i tudi daleč prek njenih mej ne, kak je Marijin list. Na mesec da 20 strani, i na konci leta še kalendar, pa za vse to se plača samo eden dinar na mesec. I poleg lista i kalendara so naročniki deležnih večnih svetih meš v Celji, v Grobljah i v Soboti, se služi za nje tjeden-sko edna meša doma i so deležni dela več jezer svetih meš v serafinskom društvi v Linci. Če vse slovenske katoličanske driižine samo Slov. Krajine poklonijo dobroj Materi Mariji en dinar na mesec — ostane na stroške duhovnih vaj letno najmenje petjezero dinarov. Vidite, kelko dobroga lejko včinimo, če vo držimo pri Marijinom listi! Kelikim dušam lejko pomoramo do večnoga zveličanja, gda svojega zagotovimo! Delamo vse brezplačno, naj samo kem več duš rešimo ! Ki liibi Marijo pa išče zveličanje duš, bo nas podp^ao. Klekl Jožef, vrednik. Zvunredno sveto leto na spomin 1900 letnice našega Odrešenja: 1934—1935. Častitoj duhovščini i dragim vernikom! Z apoštolskim pismom „Quod superiore anno" z dne 2. aprila 1934 je sv. Oča Pij XI. zvunredno sveto leto pri 1900 letnici Kristušove smrti na križi, ki se je zaklučilo v Rimi na letošnji vuzemski pondelek, razširo na ves katoličanski svet: trpi od Bele nedele 1934 do Bele nedele 1935. V svojem apoštolskom pismi izraža sveti Oča najprle svoje veselje nad tem, da je toliko vernikov iz celoga sveta v prav-zdaj zaklučenom svetom leti priromalo v večno mesto i tam v iskrenoj pobožnosti ino v diihi spokornosti zadobilo popolni odpustek; vendar večina katoličanov ne mogla priti v Rim ino si ne mogla pridobiti velikih kinčov milosti zviinrednoga svetoga leta. Ar pa so kinči milosti, ki jih upravla sveta Cerkev, za vse, je zdaj sveto leto razširjeno po čelom sveti, da lehko vsaki za-dobi jubilejni odpustek. Pogoji za pridobitev svetoletnoga odpustka so: sv. spoved, sv. obhajilo, ali prečiščavanje, obisk določenih cerkev i neštere natenkoma predpisane molitve na čast najsvetejšemi Oltar- skomi Svestvi, Kristušovomi trplenji, Žalostnoj Materi božoj ino po nameni svetoga Oče. Nameni svetoga Oče v tom svetom leti so: a) da bi katoliška Cerkev povsod vživala slobodo, štera njej ide po božoj voli, ino da bi svoje poslanstvo nemoteno vršila med vsemi narodi; b) da bi med vsemi narodi zavladao mir, soglasje ino pravo blagostanje; c) da bi misijonsko delovanje srečno naprediivalo ino da bi se vsi odpadniki ino ločeni vrnoli v edno čredo Kristušovo; č) k tem namenom dodaje sveti Oča šče ednoga, od šte-roga pravi, „da Njemi je nad vse pri srci"; misli najmre na pogubno delovanje „Vojskiijočih brezbožnikov", ki se bogokletno upirajo Bogi i ga ščejo izkliičiti nesamo iz vsega javnega živlenja, nego nameravajo zrovati celo iz posameznih duš vsako vero v Boga i vsako sled bogoliibne misli. Te strašne grehe i hudobije obrnjene naravnost proti Bogi, naj skušajo verniki v tom svetom leti popraviti ino za nje zadostiivati neskončnomi Veličastvi božemi s pobožnov molitvijov ino vernim spunja-vanjom božih zapovedi; verniki naj tiidi v svojih molitvah prosijo Očo vsega smilenja, da brezbožniki svojih strašnih namenov ne dosegnejo; naj prosijo tiidi Odrešenika sveta, da te za-sleplene sovražnike bože tak razsvetli, da bodo svoje bogokletno početje spoznali, ga v svetom požaliivanji obžaliivali ino se »pokorjeni vrnili v naroče dobroga Boga. Da bodo verniki za svetoletne odpustke dobro pripravleni in da bodo znali predpisane molitve prav zmoliti, vabi ino pri- porača sveti Oča na to naj je dušni pastirje navčijo v primernih predgaj i naj se vršijo povsod duhovne vaje kak dobra priprava za svetoletno spoved ino sveto obhajilo. Na podlagi omenjenega apoštolskoga pisma i v njem danih navodil določam za lavantinsko škofijo sledeče: I. Pogoji za odpustek svetoga leta so: 1. Sv. spoved i sv. obhajilo. Letna sv. spoved ino viizem-sko sv. obhajilo ne vala za te odpustek, vala pa sv. obhajilo, štero što prijme za sv. popotnico. Jubilejno spoved lejko vsi verniki brez razlike, tiidi redovnice, opravijo pri vsakom duhovniki, ki je pooblaščen za spo-vedavanje. Za te slučaj so spovednikom podeljene posebne pravice i pooblastitve. 2. Obisk štirih cerkev ali javnih kapel, kje se konči od časa do časa daruje sv. meša. Za mesto Maribor določam po pismi svetega Oče stolnico, baziliko Matere Milosti, župnijsko cerkev sv. Magdalene ino cerkev sv. Alojzija. V župnijah zvtin Maribora je po papovom pismi določena povsod najprle farna cerkev. Za tri druge cerkve pooblaščam gg. župnike, provizore ino ekspozite, da vsaki za svojo župnijo določi cerkve, štere naj t Argentina. Najvekše romarska cerkev Matere milosti v Luhani, kama hodijo naši Izseljenci romat. verniki obiskavajo za odpustke svetoga leta. Če so podružne cerkve preveč oddaljene i nede do njih lehek dostop, se lejko izpustijo i se določi samo župniška cerkev i še morebiti naj-bližnja podružnica. Ne potrebno, da so vse cerkve, ki se za obisk določijo, v istoj župniji; tiidi si lehko več župnij skupno določi iste cerkve. 3. Vsako izmed določenih štirih cerkev trebe obiskati trikrat, skupno je tak potrebnih dvanajst obiskov. Lejko pa tri obiske v ednoj cerkvi opravimo zaporedoma; kda smo prvič obiskali cerkev,idemo vo i se taki pali povrnemo drugič ino tretjič. Če v župniji ne štirih določenih cerkev ali javnih kapel, se more teh dvanajst obiskov zvršiti v menjšem števili cerkev, i to : če sta poleg župnijske cerkve še dve drugivi, trebe obiskati vsako štirikrat; če je poleg župnijske cerke samo še ena, trebe obiskati vsako šestkrat; če pa*je v župniji samo župnijska cerkev i tiidi zviin župnije ne medna določena za obiske, trebe župnijsko cerkev obiskati dvanajstkrat. 4. Pri obiskih v cerkvah se moramo splošno spominati predvsem Gospodovoga trplenja ino odrešenja. Zapovedano pa je pri vsakom obiski moliti sledeče molitve: a) pri oltari presvetega Rešnoga Tela (Gde je Olt. Svestvo. Vr.) petkrat Oča naš, Zdrava Marija, Dika bodi, i na papov na-mon ednok Oča naš, Zdrava Marija, Dika bodi; b) pred sv. križom trikrat apoštolsko vero, na konci se doda vzdihlaj: ,.Molimo te, Kristuš, i te hvalimo, ar si s svojim križom svet odrešo" ali namesto toga vzdihaja kakša druga spodobna molitvica; c) pred podobov preblažene Device Marije na spomin njenih žalosti sedemkrat Zdrava Marija, na konci se doda vzdihaj: ,,Sveta Mati, to te prosim, rane Kristuša naj nosim, vtisni v moje jih srce" ali druga toj spodobna prošnja; č) slednjič molimo pred oltarom presvetoga Rešnoga Tela še ednok apoštolsko vero. Če se v cerkvah, štere obiskavamo, ne hrani stalno presv. Olt. Svestvo, naj bi se to oskrbelo konči pri toj priliki. Če pa to ne lehko mogoče, se zavolo toga ne sme opustiti niedna zmed predpisanih molitev. Molitve na čast presvetomi Rešnjemi Teli naj se v tom slučaju opravijo pri glavnom oltaru, verniki pa si naj bar v diihi predstavlajo najsvetejše Olt. Svestvo i ga molijo. Apoštolsko vero pa v tom slučaji trebe moliti pred svetim križom. II. Kolikokrat se lehko dobi svetoletni odpustek? Popolni odpustek svetoga leta se lehko dobi večkrat, kolikokrat što spuni vse predpisane pogoje; dobiti ga more vsaki zase i tiidi za verne duše v očiščilišči. Milosti i odpustkov toga leta se lejko vdeležijo tiidi tisti, ki so že lani ali letos v Rimi ali doma prejeli jubilejni odpustek; tiidi vsi ti morejo dobiti odpustek tolikokrat — kolikokrat spunijo gornje predpise zase ali za duše pokojnih. Nišče ne more začeti predpisanih dobrih del za drugi odpustek, dokeč ne zvršo vseh teh del za prvi odpustek. Za prejem odpustkov lehko verniki obiščejo cerkve, za to določene v domačoj fari, pa tudi cerkve zviin domače župnije ali škofije, vendar samo takše, štere so določene za obiske v svetom leti. III. Olejšave za lavantinsko škofijo. A. Za vse vernike. Če se obiski določenih cerkev opravijo v skupnoj procesiji, ki jo vodi župnik ali od njega pooblaščeni duhovnik, vala eden skupen obisk za tri posamezne. Na podlagi toga naj gg. dUšni pastirje prirejajo jubilejne procesije tak, da napravijo za eden jubilejni odpustek štiri skupne obiske. Kje so n. pr. določene štiri cerkve, druga od druge ne preveč oddaljene, obiščejo najprle župnijsko cerkev. Tudi to trebe obiskati v procesiji. Zato naj se verniki zberejo zvunaj župnijske cerkve, razvrstijo v sprevod i s križom na čeli pod vodstvom svojega dušnoga pastira vstopijo v cerkev i tu opravijo predpisane molitve. Potem ide procesija v drugo, tretjo ino štrto cerkev. Če pa ne mogoče z ednim obhodom, se vsaka cerkev obišče v posebnoj procesiji. Ce so določene samo tri cerkve, se obišče v skupnoj procesiji župnijska cerkev dvakrat, driigivi dve pa po ednok; če sta dve cerkvi, se obišče vsaka dvakrat; če je samo župnijska cerkev določena za obiske, jo trebe v pocesiji obiskati štirikrat; po prvom obiski naj ido tak daleč vkraj od cerkve, da se procesija lehko razvije, potem pa jo pali obiščejo drugič tretjič ino štrtič. B) Za poedince ino za posamezne družbe. 1. Nešteri so zadržani, da ne morejo obiskati za sveto leto določenih cerkev. Med takše se štejejo: redovnice, ki živijo v strogoj klavzuri, redovne osebe, štere majo samo neslovesne oblube brez stroge klavzure, tretjerednice, ki s cerkvenim dovo-lenjom skupno živejo v istoj hiši ino vse, štere se na sprejem pripravlavajo v vzgojnih zavodaj ali ki prihajajo v takše zavode zavolo vzgoje i pouka, bodisi vsaki den ali samo določene dni; anahoreti, ki živejo v samostanaj, n. pr. reformirani cistercijani, kartuzijani. Za vse te določam, da obiščejo za jubilejni odpustek dvanajstkrat svojo domačo kapelo, kje se hrani presveto Rešnje Telo, ino molijo zapovedane molitve na predpisan način; če v zavodi ne kapele, naj obiščejo dvanajstkrat cerkev, kama hodijo po nedelaj i zapovedanih svetkaj k sv. meši. Če napravijo obiske skupno ino v procesiji pod vodstvom duhovnika, zadostujejo za eden jubilej štirje skupni obiski. 2. Za zadržane, ki ne morejo obiskati določenih cerkev, kak trebe, valajo tiidi betežni i slabotni, pa naj so doma ali v bolnišnici; tisti, šteri dvorijo; nadale vozniki; tisti, ki so nad 70 let stari; nazadnje delavci, ki si z dnevnim ročnim delom služijo vsakdenešnji kruh ino dela ne morejo zapustiti. Ža vse te pooblaščam župnike, da posameznim ali celim družinam gledoč na njihov stan, zdravje, čas ino kraj dovolujejo menjše*Sštevilo obiskov v cerkvaj pa tudi, da napravijo obiske mesto v štirih, v treh, dvema ali samo vednoj cerkvi; obiske v cerkvi morejo župniki spremeniti tudi v druga dela pobožnosti ali krščanske lubezni, niednoga pa ne smejo oprostiti svestvene sv. spovedi i sv. obhajila, zviin če što zavolo teške bolezni ne bi mogo zavžiti svete hoštije; od sv. spovedi pa ne morejo ni-koga oprostiti, tudi te ne, če spokornik ne zagrešo nikaj takšega, česa bi se mogo nujno spovedati. To pooblastilo smejo župniki vporablati v spovednici ali zviin nje, za posamezne vernike ali cele družine svoje župnije. Nazadnje 'želem, da bi se sveto leto obhajalo v lavantins-koj škofiji zaistino v diihi spokornosti ino premišlavanji Kristu-šovoga trplenja ino odrešenja. Naj ne bo vrednoga Lavantinca, ki ne bi bar ednok zadobo jubilejni odpustek. Gg. dušni pastirje pa naj vernike v predgaj povčiijejo od svetoga leta i je naj po mogočnosti v duhovnih vajah ino misijonih pripravlajo na jubilejno spoved. Skupne procesije naj vsaka župnija večkrat prireja, da bodo verniki lehko zadobili večkrat odpustek i da bodo prišli lehko vsi farniki na vrsto. Lepo bi bilo, da bi se tam, kje je to mogoče, vršile posebne jubilejne procesije mladine, odnosno šolarov. Naj pa se verniki tudi večkrat opomenejo, da tudi sami zase lehko zadobijo jubilejni odpustek, sezna morajo v takšem slučaji napraviti dvanajst cerkvenih obiskov, če ne vala za nje štera med zgoraj navedenih olejšav. V Maribori, dne 1. junija 1934. , . . v ' J ' f Ivan Jožef, škof i apoštolski administrator. Čuvajmo svojo ladjo — Cerkev. Pravijo, da je sv. Cerkev naša najboša mati. Istina je. Ni-Šče najmre ne skrbi za nas, za njeno dečico s takšo ltibavjov, kak ona. Nikaj drugo ne išče tii na zemli, kak samo našo časno i večno srečo. Vse nas šče pripelati do tistih vrat, štera se odprejo na konci našega živlenja i štera držijo do večne sreče v nebesaj. Vsakši človek bi morao priti do teh vrat i skozi nje iti, ar ovak bo strahotno njegovo živlenje po smrti. — Vsakša mati, štera ešče količkaj srca ma do svoje dece, skrbi, da se njenomi deteti ne bo slabo godilo. Vse včini, ka le more, da reši svoje dete nevarnosti, štera njemi preti. Ravno tak tudi naša mati Cerkev vse včini, da nas občuva večnoga pogiiblenja. Njo je sam Bog postavo za našo mater, za mater naših duš. Da naše duše, štere so telkokrat v tak velkih nevarnostih, občuva, zato je na-stavo Cerkev, štera resan z materinskim srcom skrbi za svojo dečico — za nas kristjane. Pa vendar, če se zglednemo po širnom sveti, kama je ta dobra Mati prinesla veseli glas — evangelij odrešenja, vidimo, da skoro vseširom trpi zaničavanje, zametavanje, zapostavlanje, po nekod celo preganjanje. Ali se nam ne vidi čudno to dejstvo? Kak je li mogoče, da bi popotnik, šteri se s čunom vozi po širokom morji i bi rad prišeo prek morja, kak je mogoče, da bi te popotnik, vzeo sveder i vrtao čun, naj se potopi? To se nam vidi nemogoče! Pameten človek kaj takšega nikdar ne bi mogeo napraviti. Pa če se že to li godi, bi pravili, da se je tomi človeki zmešalo, da neve ka dela, da neve, da se on sam pri tom potopi. Ravno tak je s ladjov sv. Cerkve. Tudi ta vozi prek vel-koga, globokoga morja. Pripelati šče na drugi kraj morja, do srečne večnosti. S sebov pa vozi milijone i v milijone vernikov, šteri so stopili v to ladjo na den sv. krsta. Če bi se ta ladja potopila, bi se potopili vsi milijomi, šteri se v njoj vozijo. Toda potopila se ne bo. To znamo iz sv. evangelija. To verjemo. Ali nekaj driigoga pa ne smemo preglednoti. V toj ladji se vozimo, vsi mi katoličani. Mi se ščemo srečno pripelati prek živlenjskoga morja. Pri toj vožnji pa opazimo, da se z nami vozijo tiidi takši liidje, šteri neprestanoma vrtajo, da bi napraviti luknjo i ladjo tak potopili. To so neprijatelje sv. Cerkve. To so nezgriintano za-slepleni liidje, šteri nevedoč ali pa vedoč, iz hudobije celo samotni sebi vrtajo večno pogiiblenje. Kak si naj razložimo to njihovo bedasto delo? Nikak ne bi mogli razložiti njihovoga pogiibnoga dela, če ne bi znali, da je na sveti tiidi hudobna sila — hudi duh, šteri je noč i den na deli i seja svoje seme pogiiblenja. To seme se v vnogih močnih, svetih diišaj posuši, ne požene korenja, a vnogih pa se prime, začne raste i tiidi zraste v mogočno drevo. To so zgiiblene duše, zablojene tii na zemli, štere bodo pa svojo zablojenost enkrat strahovito ob-žaliivale. Priznati moramo, da hudi duh ne eden med najbole zabitimi, nesposobnimi duhovi. O, ne! Hudi duh je za sebe, za svoje kralestvo čudovito moder, bistre glave. On je jako dober, sposoben vojskovodja, general, šteri zbira v svojo četo vse tiste zasleplene, ki so se dali po njegovom zapelavanji zapelati. Tak vidimo, da se njemi je posrečilo zbrati zaistino močno vojsko dobrih vojakov, šteri so pripravleni vse žrtviivati, samo da pode-rejo vse, ka je Kristušovoga, ka je božega i razširijo kralestvo hiidoga duha. Ta močna vojska, šteroj komandira hudi duh, so takzvani framasoni ali prostozidari. To je družba liidi, štera je razširjena po čelom sveti, a jo vodijo iz ednoga mesta. Po čelom sveti so najmre raztepene kotrige te družbe, štere so vpisane v menših driižbaj, takzvanih ložaj. Te lože so med sebov v zvezi. Vse lože so pa v zvezi z ednov glavnov, štera je vodi. Ta glavna loža je v Parizi i se zove Veliki orient. Te Veliki orient vodi vse lože celoga sveta. Vse se njemi morajo brezpogojno pokoravati. Vreditev framasonstva bi lehko primenjali organizaciji sv. Cerkve. Sv. Cerkev tiidi eden vodi — Kristusov namestnik na zemli — sv. oča, papa. Njim se moramo vsi pokoriti, vsi škofje, vsi plebanoši, vsi verniki. Sv. oča naročajo škofom, kak naj širijo evangelij, škofje plebanošom itd. tak, da je razširjanje kra-lestva božega na zemli pod ednim vodstvom — pod vodstvom papov v Rimi. Proti tomi je pa hudi duh zbrao drugo vojsko, štero ravno tak vodi eden, — „protipapa ali šatanski papa" — so ga imenovali te i je dnes v Parizi. Njemi se morajo pokoravati vse lože po različnih delih sveta. Pitanje je, ka te lože ščejo dosegnoti. Če bi dobro šteli človečemi rodi, bi je podpirali. Nego njihovo delo je najbole pogubno za vse človeštvo. Oni toti pravijo, da ščejo liidem dobro, da ščejo pravico, poštenost, liibezen med brati. Lepo se to glasi. Istina. I stem ravno največ liidi zapelajo. Nego to je ne-vola, da ščejo pravico brez Boga, poštenost brez vere, liibezen brez Kristušove liibezni. Oni so proti vsakšoj veri, posebno pa proti našoj katoličanskoj. Ta je najmre njihova najvekša sovražnica. Oni ščejo med človečim rodom popolnoma strebiti miseo na živlenje po smrti. Pravijo, da po smrti nikaj nega. S smrtjov je vsega konec. Zato pa tu na zemli bodimo veseli, vživajmo svet, stepimo dol s svojih ram vsakše zapovedi i vsakše prepovedi, štere glasi sv. Cerkev, rekši da je tak boža vola i da tak pa tak moremo živeti, če se ščemo zveličati. Boga nega, driigoga sveta nega, smrt je konec vsega. Zato pa v kraj z vsak-šov"prepovedjov, z vsakšim navukam, šteri nas draži, da ne moremo mirno vživati toga sveta, kak bi naše telo rado. I ar je ravno katoličanska Cerkev najbole močna, ma najbole natenkoma vse razloženo, ka se sme, ka se ne sme, zato trebe to Cerkev podreti, to ladjo prevrtati, da se potopi. Po tom bo drugo že šlo. Gda zaide s sveta vsakša zvezda vere, ki sveti na drugi svet, potom bo po njuvom raj na zemli, potem bodo liidje srečni, slobodni, ne bo več greha, med sebov se bodo radi meli, dobro jim bo. Takše živlenje živejo že zdaj nešterne stvari: to so živali. Te nikaj ne mislijo na večnost, te samo vživlejo, gde morejo, s smrtjov je konte. Ja! Za žival je smrt konec, ali človek ma dušo, ta pa po smrti komaj začne živeti. Mi to znamo, to verjetno, od toga z nikim ne govorimo, ka je ne tak. Mi svoje duše i duše svoje dece ščemo rešiti i smo je tiidi dužni rešiti. Zato se bomo pa postavili odločni kak eden mož proti vsem i vsakšemi, ki gda kaj proti Bogi, proti sv. Cerkvi i proti duhovnikom, šteri so nam postavleni za pastire, guči, rovari. Z odprtimi očmi bomo gledali gibanje po sveti i okoli sebe, da se ne prikradne k nam kakši vuk v ovčoj obleki i bi probao šuntati proti našoj edino zveličavnoj Materi Cerkvi. Živlenje bi. Device Marije, Matere Bože, naše Kralice. Prva kniga. 3. Vsemogoči javla angelom določeni čas Marijinoga po- prijetja i odrejuje angele, šteri jo bodo čuvali. Gda se približa čas, se posvetujejo — človeški povedano vse tri božanske peršone, da začnejo delo, štero se njim bode vidilo, da najmre stvorio čisto dušo i telo, štero dosegne naj-vekšo milost pri njih. Na njem nede nepopolnosti greha. Pre-sveto Trojstvo šče stvoriti dušo po svojoj želi: sad svojih svoj-stev, čudo svoje nezmerne vsemogočnosti, šteroga se ne prime izvirni greh. Ona bode nadomestila tisto, ka so drugi zagrešili v Adamovoj neposlušnosti proti Bogi. V njoj se bodo osredotočile vse milosti, štere je Bog določo za angele i liidi pred grehom. Ona bode izvzeta od splošnoga zakona liidi, ka njoj nemre škoditi kačje pokolenje. Nujno je bilo, da se božanstvo z najčistejšim stvorom združi, šteroga je ešče nikdar ne skalio greh. Reč, štera je mela s Telom postati i rešiti i včiti liidi, mogla je sloneti na najpopolnejši zakon milosti i ž njim navčiti, kak se morajo poštiivati i liibiti starišje, najbližnji nastavitelje našega naravnoga obstanka. Vučiteo mora prednjačiti v spun-javanji zakona. Zato bode v Božem tanači zakliičeno, ka Reč štera bo s Telom postala, more poštiivati tisto, štera je odeb-rana, da bode njegova mati. Ali ta čast je zahtevala, ka de čista od greha. Na zemli je mela Reč mater brez oče, kak v nebi očo brez matere. Bog je Oča večne Reči. Če se tak ona zove mati večne Reči, ne sme se kača hvaliti, da je bila tista žena pod njenov oblastjov, šteroj je Bog kak rojenoj Materi bio pokoren. Nadale je mogla biti i človeča pot, od štere je Reč mela vzeti svoje telo, daleč od greha. Telo, štero je melo liidem prinesti odkiip-lenje, je samo ne smelo pričakiivati to odrešenje, moralo je tak biti izvzeto od kaštige prvih liidi. Večna Reč bode i vučiteo ponižnosti i svetosti, štere se bodo najbole kazale v trplenji i nevolaj, štere bo pretrpela, da vniči hudobijo i jalni sijaj sveta. Zato je odrejeno i tistoj, štera bode njemi mati, ka bode izvrstna i jedina v potrplivosti i lepa v bolesti. Ona je morala s svojim Edincom prinesti Bogi aldov trplenja, šteri se bode Bogi dopadno, a njo proslavio. To je bio zakluček, šteroga je presveto Trojstvo angelom naznanilo, gda je prišeo čas, da se stvori ta Kralica. Nemrem opisati reči, kak mi je te zakluček objavlen i ka sam v njem spoznala. S svetov radostjov so pozdravile nebeške čete nazveščenje čudežnih skrivnosti Božih. Vsakši od angelov je želo služiti Blaženoj. Bog je odebrao iz njihovih zborov velko število, šteri bodo i vidlivo pomagali prišestnoj Materi Božoj i nosili znamenja rešenja. Eden deo od njih je meo nalogo naznanjati Mariji razsvetlenja, štera so oni kak višji duhovi dobili. Teh serafinov je bilo sedemdeset. Število, štero je odgovarjalo števili let, ki jih je mela Marija preživeti na zemli. Za glavara teh angelov je bio odebrani Mihael, šteri se bo zato večkrat vid-livo Mariji prikazao i jo sprevajao. Njemi je bila dana posebna briga za Mater Božo i Gabrieli. Pri zbiranji i posebnom delii-vanji posameznoga angela so vladali skrivnostni odnosi i skrivnostna nakanenja. Preslabe so moje reči, da naznanjam tak veliko svetost i tak globoko spoznanje. 4. Poprijetje blažene Device Marije. Vse je bilo pripravleno, da se stvori tista, štera je mela sveti roditi rešenje. Za časa njenoga poprijetja je mela Ana štiridesetštiri, a Joakim šestdesetšest let. Čeravnok se je poprijetje vršilo po naturnoj poti, vendar je odstranjeno vse nepopolno i nevrejeno. Prinos v Ane je bio brez zamazka, a z višine delujoča sila najglavnejša, ar je Anina naravna nerodovitnost zahtevala, da se nadomesti čudežnim potom. V Ani i v Joakimi sta se zlejale priroda i milost, ali tak, ka je deliivanje milosti bilo dosta vekše i je naravo na nekši način vničilo. Milost se je posliižila narave samo telko, ka da toj hčeri, ki k sebi nema ednake, naravne stariše. To čudo bi se dalo prispodobiti z tistim, gda je Peter hodo po valovaj. Ne se je voda zgostila, da bi on mogeo po njoj iti kak po ledi, nego je Petri bila dana moč. da napravi, ka je ne mogla napraviti narava. Ravno tak je ta božanjska moč izklii-čila v poprijetji greh i grešno nagnenje. Po tom čiidežnom spo-četki je bilo mlado telo bodoče nebeške Kralice najpopolnej osnovano, da so vsi deli stali med sebov v popolnom razmerji kak v niednom driigom človečem teli ne i da nieden od sestavin nemre obladati driigoga. Stvorjenje toga tela v razmerji svojega sestava je bilo najpopolnejše od vseh dozdajšnjih. Zavolo svoje nežne lepote, je bilo to telo poleg vseh svojih odlik bole izpostavleno vtisom nasprotnih elementov i to bole občiitlivo i sposobno za vekše trplenje od tela druge človeče dece. Bog je stvorenji tela prečiste Device posveto več pazke kak pa stvorenji nebes i vsemi ka je v njih. Ešče z vekšov liibeznijov, kak pri stvorenji Adama guči sveto Trojstvo vlevajoč dušo Mariji: ^Napravimo Marijo na svojo pravo podobo, za svojo pravo hčerko i zaročenko; za Mater Edinorojenoga, Ednobitnoga z Očom". Od časa, gda je stvorjena duša prečiste Device, je vživala svetlost, prijatelstvo i liibav svojega Stvoritela. Nikši zamazek, nikša senca poprijetoga greha je nje ne mogla zasenčiti. Ona je bila dovršena popolnost. Tisti čas, gda je duša Marijina združena s telom, je občutila Ana na poseben radosten način. Ona je čutila jasnio nav- zočnost Božo, pa je od velke duševne sreče bila zameknjena, šteri stan je sprevajalo spoznanje skrivnosti. Tomi čudovitomi delovanji Božemi se je Ana neprestano radiivala, dokeč je počivala Marija pod njenim srcom. Ani je s tem posebno podeljeno globoko razumevanje svetoga Pisma. 5. Od milostih i krepostih, s šterimi je Bog Marijino dušo okinčao i v šterih se je ona, še nerojena, vadila. Z Marijinov diišov so njoj bile dodeljene vse milosti i darovi, s šterimi se je mela odlikovati. Posebno so bile tri bože jakosti: vera, vupanje i liibezen njena lastnina. Ona se je odlikovala z nadnaravnim znanjom. Predvsem je poznala presveto Trojstvo, kak je nieden stvor ne mogeo spoznati. Hitro je prišla v pogovore z angeli, štere njoj je Bog odredo za čuvare. V tom stanji se je že vadila tiidi v jakostih. Vse moči njene duše so se osredotočile od prvoga časa njenoga bitja v najzvišenejšem i naiplemenitejšom predmeti, šteri je razpravlao od nje i jo k sebi vlekeo. Kem menje je bilo razvito telo i kem globše so spali te-lovni občutki, tem bole jasno i tem bole popolno je sijao i de-liivao božanski element, šteri je bio vrojen v njenoj mladoj duši. Žalujem, ka jaz tak sirmašna, slaba i nevučena žena, s svojimi pralnimi i malimi rečmi nemrem opisati svetlosti, štera mi je razjasnila te skrivnosti. Slabo človečo oko nemre to svetlost podnesti, ne zdržati žarke božanstva, i če so bili tiidi skriti za oblakom Aninoga materinskoga tela. Marijino stanje je bilo že te toti blaženo, ali ona je ešče ne bila blažena, ar je mela v živlenje stopiti, da nastopi na pot svojega trplenja. 6. Dogodki od poprijetja do rojstva nebeške Kralice. Dokeč je Marija počivala pod srcom svoje matere, je mela troje bože videnje. To najpopolnejše gotova zorno videnje, je ne bilo stalno. Ono se je moglo komaj z zaslugami dosegnoti. Nasprotno je vživala Marija toti v podrejenom, ali vendar v zvišenom gledanji božanskoga bitja skoz celo živlenje. Pri tretjoj prikazni je bilo Mariji javleno, ka je prišeo čas, da pride na svetlost sveta i se združi z liidmi. Na to božansko odločitev odgovori Marija: „Bog, ti najvišiše veličanstvo, neomenjeni gospodar mojega celoga bitja, duša mojega žitka, neizmeren v svojih svojstvih i popolnostih, nedosegliv, močen i bogat smilenosti. Božanski Krao i Gospod! Bila sam ničest, ti si me včino za to, ka sam. Brezi mojega zasliiženja si me obogato s svojov božanskov milostjov i s svojov svetlostjov, da ž njima spoznam tvoje nespremenlivo bitje i božanske popolnosti, da tebe edinoga gledam i liibim, da zviin tebe ne iščem nikaj dob-roga, ar si ti najvekše i pravo dobro i moja popolna tolažba. Zapovedavleš mi, Gospod, da izidem na svetlost sveta i da se združim z liidmi. No, v tvojem lastnom bitji, kak v najjasnejšom ogledali, sem opazila pogiibelno stanje mrtelnoga živlenja i vso njegovo nevolo. Pa če jaz po svojoj slabosti i prirojenoj gingavosti i najmenje zagrešim v liibavi i službi tvojoj i nato moram mreti, o, rajši zdaj merjem, nego bi stopila v stanje, gde bi te mogla zgubiti! Nego če je tvoja sveta vola, Gospod, da morem biti jaz izpostavlena na zburkanom morji toga sveta, prosim te, najvišiši i vsemogoči čuvar moje duše, da moje živlenje ravnaš, moje korake vodiš i vsa moja dela po svojoj svetoj voli opravlaš. Vredi mojo lubezen, da se ona v novom druženji s stvarmi po tebi i po njih poboukša. V tebi sam spoznala nepokorščino vno-gih diiš. Istoga bitja sam kak one, zato se po pravici bojim, ka po kakšoj nesreči ne spadnem v iste pogreške. V tom tesnom mesti, v naročji svoje matere, sam se radiivala nezmernoj veličini tvojega božanstva. Jaz mam tu edino najvekše dobro, ar mam tebe, moj vroče liibleni. Zdaj si ti edino moje bogastvo, moje edino dobro. Ne nem, ne bi li zviin svoje strehe, gda zaglednem drugo svetlost, po svojih čiitilih zgubila svojo vrednost. Če bi mogla i če je od mene odvisno, da pretrgam živlenje, štero me čaka, rada bi se ga odpovedala. Ali naj se zgodi tvoja vola, ne moja. Gda ti zapoveš, podeli mi svoj blagoslov i daj, da se ti smilim, da bom rojena na svet. Vodi me i brani v stani, v šteroga me postaviš." Na to molitev dobi Marija Boži blagoslov. On njoj zapove, da izide na zemelsko svetlost sunca i jo razsvetli, da spuni njegove žele. Sv. Ana je bila vsa s sladkostjov napunjena, dokeč je Marijo nosila pod srcom. Nego previdnost boža je napravila tak, daje i ona začutila bridkost. Brezi bridkosti se ne občutijo sadi milosti i liibavi. Zato ar je bio hudi duh s svojimi tovariši vržen v pe-keo, je iskao med ženami Staroga zakona, ne bi li najšeo tiste, štere znak je na nebi vido i štera njemi je mela streti glavo. Njegovoj hudobnosti je niti Anina svetost ne mogla vujti. On je ne poznao vrednosti tistoga kinča, šteri je bio skriti v njenom naročji, ali je itak čiito, ka iz nje izide moč i sila, pa se je ponovno razsrdo, no, pa se sam tolažo, da je ne nevarno za njega stanje sv. Ane. Zapazo je angele, šteri so njoj bili na pomoč, pa jih je ne mogeo obladati. Odloči se zato, če de mogeo, da njoj vzeme živlenje ali da njoj prepreči srečni porod. To drznost je podpirao z miseljov, ka je njegova angeoska narava močnejša od liidske, ali njemi je bilo zakrito, da je milost močnejša od človeče i angeoske narave. On je sveto Ano napadao z raznimi navdehnjenji, strahom i z žalostjov. Včino je, ka je dvojila o svojem blagoslovlenom stanji zavolo svoje dozdaj-šnje neplodnosti i starosti. Z molitvov i potrpežlivostjov je premagala Ana te napade. Dosta so njoj pomogli angeli čuvari njene svete hčeri. Nekelko žen, poznanih sv. Ani, je napelao hudi duh, da so se norčarilo iz svete gospe. One so njoj oponašale, ka si samo domišluje, da bode mati, pa da je to samo vkanlivost nečistoga duha. Sveta Ana je prenesla tudi te napade i je te ne- spodobnosti poplačala ženam z blagoslovom i liibeznostjov, celo je ešče kiišiivala svoje neprijatelice. No, stem je ešče bole raz-dražila njiivo mržnjo, dale so se tak daleč zapelati, ka so štele skončati i samo živlenje presvete Device. Z dugotrpečov mo-litvijov je sveta Ana premagala tudi to mržnjo, pa so se neprijatelice spokorile i pobolšale. Zatem je pridobo nečisti edno služabnico, štera se je zdignola proti sv. Ani. Ali njoj je tudi ta ne mogla škoditi, Ana zmaga tudi te zapad, kak vse prvejše. (Dale.) Argentina. Veliki oltar z podobov Matere milosti v Luhani. Katoliška Akcija. Bili so časi, gda je duhovnik lehko zvršavao ne samo svojo pravo duhovniško službo, nego je tudi v driigij strokaj valao za voditela: on je davao liistvi tanače v stvarej, štere dnesden liidje pri fiškališi dobijo. On je bio liidem zdravnik, vzor gospodara, vučiteo itd. Vse mogoče posle je opravlao i ešče je meo časa za počinek. Pomali je pa živlenje tak naprediivalo, da je duhovnik morao ta pustiti vse druge reči, samo duhovnik je morao biti, če je šteo svoje ovce zaistino varno voditi proti srečnoj večnosti. No, dnesden smo pa že tak daleč, da duhovniki več nanč od Boga jim dane svoje trojne službe: vučeniške, duhovniške i pastirske, ne morejo redno spunjavati. To pa zato ne, ar v ednom pogledi je dosta več liidi kak je včasi bilo, v drugim pogledi je pa denešnji tudi katoličanski svet tak daleč od Jezuša, da duhovnik niti ne more priti do njih, do svojih ovčic, da bi je obiskao, spoznao i je opomeno na tisto, kaj bi njim bilo potrebno. Bojijo se ga vnogi. Veseli so, če ga ne vidijo. Zato je pa nujno potrebno, da duhovnikom priskočijo na pomoč verniki sami. To so verniki dužni včiniti po božoj voli. Če najmre verniki spoznajo, da vnogi ne spunjavlejo svojih verskih dužnosti zato, ka duhovnik iz kakšegakoli vzroka ne more priti do njij, so iz lubezni do bližnjega dužni svojemi bližnjemi pomagati, da pride nazaj k Bogi. Eden ovoga moramo čuvati, da ostanemo na pravoj poti, štera nas vodi do večne, nezgriin-tane sreče. Ka teda katoliška akcija žele od nas vernikov? Da smo apoštolje, da iščemo duše, kak jih duhovnik išče i zvršavlemo vse kak duhovnik, samo tisto ne, ka pač ne smemo, ar nemarno te vlasti. Če vidiš, da je šteri že tak nesrečen, da je vero zgubo, i več ne hodi niti v cerkev, ne sprejema svestva, je tvoja dužnost, da to zgubleno dušo pomagaš rešiti. Ideš k dušnomi pastiri, ki katoličansko akcijo vodi i njemi nazvestiš vse takše, za štere znaš. Ž njim se te dogovorita, kak bota to nesrečno dušo rešila. — Če žnaš, da je gde kakši par, šteri živi kak zakonski, čeravno sta ne zdaniva, je dužnost apoštola kat. akcije, da to pa naznani dušnomi pastiri i potem s skupnimi močmi takši divji zakon popravita. — Če poznaš človeka — pijančka, šteri je velki bič za svojo ženo i celo svojo družino, ideš k njemi i ga probaš od pijančiivanja odvrnoti. Mesto ka bi pijanec šo v oštarijo i tam spio dva litra vina, ga ti pregovoriš, da da eden liter domou prinesti i s toga litra jih lejko več spije, če so žedni i nikomi nebo škodilo. Driigoč ga pa lejko ženeš kama v dobro mesto, gde pozabi na vino v pogovori z drugimi. Če bi pa vsakojački pa šteo oditi, njemi raj kaj ta prinesite i ga s tem očuvate vekše nesreče: da se v oštariji ne napije do nezavesti. — Poznaš družine, gde nega pravoga mira, lubezni med kotri-gami. Sploj se kregajo, čemerijo. Ideš ta i probaš na lepi način spoznati, ka je vzrok tomi nemiri. Gda zvediš, što je kriv, se trudiš, da te vzrok odstraniš. Na lepi način opomniš zdaj ednoga, zdaj driigoga i pomali se bodo mogoče pomirili. Dostakrat so takši liidje, gde nega mira, jako nesrečni i bi sami radi henjali s svajov, pa nemajo telko moči, da bi ovomi roko podali i se pomirili. Ne viipajo. Tii je naravnoč odrešenik tisti apoštol, šteri postavi brv med obema, da lejko prideta vkup. — Dečko si pošteni, od dobrih starišov, ne hodiš ponoči okoli, po grešnih potih. Znaš prijatela, šteri je že zablodo na krivo pot. Ideš večer k njemi i mesto ka bi on šo kama po greh, pa ga ti zadržiš, se ž njim pogučiš, tiidi kaj poveš za njegovo dušo, nato pa priporočaš, da bi šla spat, da zajtra ležej staneta. Po vnogih ve-sej majo dečki navado, da večer vkup pridejo i si zaspevlejo kakše pesmi. Če vas je zmes več apoštolov, pazite, da se ne bodo spevale kakše nespodobne pesmi, da se ne bo kaj ne-spodobnoga gučalo. Gda je pa čas iti spat (okoli 9 vore), naj bi vsi šli lepo domou. Zato pa apoštol stopi k tistomi, za šte-roga znaš, da ma kakše grešno znanje i zdaj šče ta oditi, ga odvrni od te poti i ga sprevodi, da bo šo domo spat, po poti ga pa tiidi z rečmi probaj odvrnoti od toga greha. — Poštena dekla skrbi, da so tudi driige dekle poštene. Doma ali v sosed-noj vesi je muzika. Tvoja prijatelica nakani iti ta svojo dušo odavat hiidomi diihi. Idi k njoj, dokeč je šče doma i njoj delaj lepo druščino, da jo s tem zadržiš doma. Če sama ne moreš, jo pelaj kama inan v pošteno hišo, gde so že tiidi driige dekle vkup zbrane i tam prepevajte kakše lepe pesmi, ali kaj čtite zmes. Tak bo nedela lepo minola i ti pa prijatelica bota sreč-nivi čistih diiš šle domou počivat. Gnjesden se vnogo slaboga včini po novinaj, štere med lustvom slabo seme sejajo. Če znaš, da ma što v vesi takše novine, si vzemi za sveto dužnost te novine odpraviti i mesto njij dobre, krščanske novine priporačati. — Ravno tak dobre novine kak najbole razširi v svojoj vesi. Tiidi če si ne širiteo, pa je pomagaj razširjavati. Če znaš, da gde nemajo novin, idi ta pa jih probaj pregovoriti, da je bodo naročili. Prinesi s sebov dobre novine i njim prečti z njih kaj lepoga, ka je bo zanimalo i potom jim prigovarjaj, naj si je tiidi sami naročijo, če le morejo. Če si pa že sami ne morejo naročiti, naj s sosedovimi vkup stopijo i je tak skupno naročijo. — V ves pride kakši agent s slabimi knigami. To se dnesden pogostokrat dogaja. Da ob-čuvaš duše kvarnoga čtenja, idi malo pred agentom od hiše do hiše i povej, naj nišče ne kupi teh knig. — V vesi znaš za siroto ali betežnika, za šteroga se nema što poskrbeti i njemi kaj podvoriti. Idi i poskrbi, da bo betežnik meo bar to, ka je najpotrebnejše. Pri sosedovih, ali bogatejših naprosi, da njemi včasi pošlejo kakšo župico, da si siromak poje. Kristušove reči: ka ste včinoli šteromi od teh malih, ste meni včinoli, naj te nagibajo k tomi deli. Znaj, da ti on ne ostane dužen. Takših prilik bi lehko naštavao brez konca. Tu smo navedli samo nekaj za zgled. Tak bole spoznamo, kakši namen ma katoliška akcija i kak se te namen dosegne s pomočjov kotrig. Iz povedanoga pa lehko sami vidite, da bo tu trebelo ešče velke šole, prle kak takši apoštolje zrastejo. Što šče zais-tino hasnovito delati v kat. akciji, mora najprle sam biti to, ka od drugih šče dosegnoti. Mora biti sam pobožen, goreči za spo-polnenje svoje duše i duš drugih. Ar priznati moramo, da je takše apoštolsko delo ne ravno lehko. Pa kem več človek pretrpi za to zvišeno delo, naj bo osvedočeni, da ga čaka tem vekše plačilo. Kakše morajo biti kotrige same — bomo pa pri driigoj priliki povedali. Nasledki svestva hišnoga zakona. Hišni zakon nalaga zakonskomi pari posebne dužnosti: da v liibezni eden do ovoga živeta, da eden ovomi pomagata, gda je potrebno i mogoče, da rodita deco i jo lepo krščansko vzgajata. Te dužnosti spunjavati je ne vsikdar tak lejko. To vsakši zakonski sam najbole zna. Kelkokrat se čiije praviti, da je hišni zakon velki križ, da se nikdar nebi oženo, če bi za to znao. Da pa denok lehko zvršavleta te dužnosti, je potrebna boža pomoč. I ravno to pomoč je Bog dao svestvi hišnoga zakona. Če zato svestvo hišnoga zakona vredno sprejmemo, nam Bog da tudi posebne milosti. 1. Povekša v zakoncih posvečiijočo milost božo. 2. Da pomagajočo milost, štera zakonskiva druži v pravoj liibezni eden do ovoga. Gde nega te liibezni v zakoni, je zakon zaistino eden žmeten križ. Če se zakonskiva liibita resan pravo, duhovno, si eden ovomi odpuščata, če ne vse v redi, eden z ovim potrpita, se ne skregata taki. Eden ovoga probata razmiti. 3. Pomagati si morata eden ovomi: mož ženi, žena moži. Mož opravla delo, kakšega žena navadno ne more delati, žena pa pali takše, kakšega mož ne dela. Oboje delo se pa združi v liibezni i se lepo dopuni. 4. Od hišnoga zakona Bog žele potomstvo, deco. Deca so najvekši blagoslov zakona. A malo liidi je, ki bi razmili, da so deca zaistino blagoslov zakonskima. Vsakša mati i oča se navadno tožita, če njima Bog da gosto deco. I istina je, da je z decov dosta nevole. Gda so šče deca mata, keliko noči mora mati prečiiti poleg maloga, ki ne more spati. Keliko dela je s pucanjom. Gda pa že zraste i začne zadevati edno i drugo, je še vekša briga. I pa gda so že vekši, kakša skrb je za dobre stariše, če deca ne hodijo po poštenij potaj. I zdaj če je pri hiši 8 do 10 dece, što ne bo pravo, da je ž njimi dosta trplenja ! Ja, to so takše skrbi, da jih starišje sploj ne bi mogli doprinesti, če ne bi sprijali posebno pomagajočo milost pri zdavanji. Brezi bože pomoči tak ne mogoče svoje dece v redi vzgajati. To moč da svestvo hišnoga zakona. Križ je hišni zakon, križ, šteroga naj bi zakonskiva nosila dokeč sta vkup. Toga križa se vnogi zbojijo, se ga ogiblejo. Ne vejo najmre, da je te križ dobromi Bogi najbole dopadlivi i da če ga verno nosila, vdano v božo volo, da njima Bog neizmerno poplača v večnosti. Kem žmetnejši križ, kem več dece, tem vekše plačilo, če ga dobrovolno nosijo. S toga pogleda so deca v zakoni najvekši blagoslov, šteroga sad bodo starišje vživali na drugom sveti. O, da bi to mogli zarazmiti vnogi i vnogi denešnji krščanski starišje, ne bi se zgovarjali s siromaštvom, nego, bi etak mislili: če sam tii na zemli siromaška, pa bar na drugom ščem biti bogata. Zgodi se naj Tvoja vola, o vsemogočni i neskončno dober Bog. Mladina, dobro se pripravi na sv. zakon i se potrudi prav posebno, da ga s čistim srcom dobro, vredno sprejmeš. Samo tak ti prinese blagoslov. Krščanski navuk i živlenje! Je li vera zasebna reč? . » * Prizadevanje dnešnjega sveta je, ka vero proglasi za zasebno ali privatno reč! — Vera ne spada v javno živlenje, doma pa se je lejko vsaki drži kak se je šče i kak zna! — Te navuk glasijo socialdemokrate. Že 1891.1. so na velkom spravišči v Erfurti to slovesno proglasili: „Nišče nema nikše pravice do toga, kakše vere je što!" — Ali kak pravi pruski casar Friderik velki: „V mojem casarstvi se naj vsaki po svojem zveliča!" To je geslo denešnje brezverske i protiverske bande: „Vera je zasebna reč!" — Ka to pomeni? . . . Ka je vera zasebna reč, to telko pomeni, ka vero naj ma vsaki doma, vera se v javnom živlenji naj ne kaže i naj nema nikakše vloge. Pravimo: Naj se ne vrši javna služba boža, naj se prepovejo procešije, romanja, verska spravišča; naj sevjav- Argentina. Romanje Slovencov i Horvatov v Luhan. Odhod iz cerkve. Naprej so večinoma sami naši iz Slov Krajine zbrani okoli preč. g. Patra Ruskoviča. Letos meseca oktobra je svetovni eucharistični kongres v Buenos Airesi, glavnom mesti Argentine. Prosimo dobro mater Marijo za naše izseljence, da do prav iz srca vdani njenomi Jezuši v Olt. Svestvi. nosti ne postavlajo verska znamenja: križ, kapelica, sv. podobe, itd. — To toliko pomeni, ka je „vera zasebna reč", ka boža zapoved samo doma vala: 7 ne kradni, v javnosti pa ne; 8 ne guči krivoga svedočanstva, — samo doma vala — v javnosti pa to nikaj ne. To telko pomeni, ka je „vera zasebna reč", ka verske istine ti samo doma lejko držiš, v javnosti pa ti toga ne trbej vadliivati i zdržati. Doma vervaj, ka je Bog, če ščeš; v javnosti, v živlenji pa Boga nega! — Ali je to mogoče?... Ne! Zato tiidi vera nemre biti, na polojno se, na polojno ta; malo zasebna, javna pa ne! Ali vse, ali nikaj. — Ali je celi, živi Bog, aH ga pa nega! Če je, ali de njemi te človek ravnao, pa zapo-vedavao ? Ali ravno naj Bog nema na sveti nikše pravice, On se naj skrivle i beži iz sveta? — Zakaj bi? . . . Vidili smo nadale v zadnjoj številki, kak velke vplive ma vera v javnom živlenji i na javno živlenje! Zato vera nemre biti i nesme biti „zasebna reč", kde v koti, nego ona se more pokazati v javnosti i priti v javno živlenje! — To je čisto naravno! — Ar človek more živeti po veri! Vera, njene istine i zapovedi — se morejo v javnom živlenji udejstviivati! Vera more biti naše živlenje! Kristuš tiidi to žele i terja od človeka jasno i odločno! „Če što mene zataji pred liidmi, tiidi jaz ga bom zatajo pred mojim Očom, ki je v nebesaj! — Mt. 10. 32. — Zato naša sv. naloga i dužnost je, ka vero spravimo vsikdar bole i bole v javno živlenje; i da branimo njene naravne i i bože pravice, ka de temveč verskoga živlenja na sveti! Pod žezlom slobodnozidarov. Doživlaj dva taljanskiva duhovnika v Mehiki Nekda na konci lanskoga leta je pisao o Silvio Mesante v „Osservatore Romano", od svoje poti v Mehiko, kama je šo, da spozna tam prilike. Etak nam pripovedavle: „Čeravno sam znao, ka kak katoliški duhovnik težko pridem v Mehiko, sam se zato li odločo. Šo sam z o Mazzucom. Priskrbela sva si strošek za eden tjeden, puško i patrone. Te sva si sela v svoj „Ford" i gda sva prevozilo 1000 km, sva prišla na Mehiško granico. Čeravno sva se pri vožnji zamenjavala, naj je vožnja eden den i edno noč, jako otriidila. Zato sva se odločila, ka si od-počijeva i te prestopiva granico. Bilo je ob 11 vori predpou-dne, gda sva prišla pred mehiško graničko oblast. Da bi njim bila skem menje sumljiva, sva kolare odložila i sva si oblekla navadno čarno obleko. Govorila sva po angleško. Odgovarjala sva na navadna pitanja. Do tii je šlo vse v redi. Te so naj pitali, kakše narodnosti sva. Gda je uradnik čiio, ka sva Taljana, naj je začno preglediivati od glave do pet. Velko pazlivost sta zbudili najni črni obleki. Na njegovom lici smo vidili, da sva njemi sumliva. Na zadnje nama pokaže čakalnico i pravi: „Idita v čakalnico; pozvati moram poglavara." Auto sva spravila na določeno me- sto. Kak sva iz autoja iztopila, je že prišeo poglavar. V rokaj je meo velke novine z naslovom: „Prostozidarstvo". I te naj je preglejuvao od glave do pet. Posebno je gle-dao v najin čaren gvant. Prle, nego je kaj pravo, naj je z gorečim glasom pitao: „Ste vi duhovniki?" „Da", sva njemi odgovorila. „Rimskikatoliški patri?" „Da", se je glaso najni odgovor. Njegov obraz se je spremeno od čemerov. „Vi nebodete šli prek, obrnite se, je kričao poglavar, mahao je z slobodnozi-darskimi novinami, štere je v roki držao. »Protestiram. Zakaj nemreva prek? Miiva mava ravno takše dokumente, kak vsi drugi." „Nemogoče, ali razmite? Obrnite se, obrnite se!" zapove-davao je dale i uradniki dao znak, da naj odtira. Na granici je bilo mnogo turistov. Vsi so mirno stali i opaziivali te nedostojen prizor. Na obrazih turistov i kalifornijskih uradnikov sva vidila, ka z nama držijo. To naj je ojunačilo. „Je ešče tu kakša druga višja oblast?" sam pitao. „Ščem vložiti preziv, ščem protestirati. Mi smo Taljani, ščemo biti v zvezi s taljanskim konzulom." Poglavar mrmrajoči odide. Od daleč ešče ednok zakriči: „Obrnite se nazaj!" Ne njemi je bilo po voli, ka sva se ne premeknola, a njegovim služabnikom se je tudi ne ravno mudilo, ka bi izvršili, ka njim je zapovedao. „Žao mi je!" pravi eden uradnik. Na njegovom obrazi smo vidili, ka je katoličan i ka za-volo službe i okoliščin more zvršavati, ka njemi je ne ravno po voli. „Tii se ne da pomagati', nadaliije on »nažalost je tak. Zakon zabranjiije prestop vsakšemi katoličanskomi duhovniki. Izjeme tu nega". Bilo bi nespametno, če bi se ešče dale opirala. Ešče sva se začudila ka se ne huje zgodilo i se obrnola nazaj. „Žao ni je", je ponovo uradnik, da bi nama pokazao, ka je on nikaj ne kriv. Oda sva pa prišla v Zedinjene države, pritožila sva se pri pograničnoj oblasti. Uradnik, s šterim sva gučala, je pravo, da je postopanje mehiških pograničnih oblasti nečloveče. Gda nama je dao dosta drugih nasvetov, nama je svetiivao, ka ešče ednok naj poskusiva srečo. To je bio tiidi najni namen. Včasi sva odišla v edno obmejno mesto, gde sva svojo zviinešnjost ščista spremenila. Pa-ščiti sva se morala, ar sva zapazila, ka naj pazijo aeroplani, šteri stražijo na meji. Auto smo poskušali zakriti pod drevjom. Oni so najprle dugo krožili visiko nad nama, a naednok so se spustili tak, ka so bili samo nekaj metrov nad nama. Lekaj so že zvedili, ka dva papova poslanca želeta prestopiti mejo. Zapazila sva, ka se moreva, kelko se le da, popaščiti. Z velkov hladnokrvnostjov sva ponovila poskušnjo i za par minot sva bila že prek granice. Nesva znala, v šterom predeli sva, odločila sva se, ka se skem prle oddaliva od granice, ar je bilo tii jako nevarno. Zadosta dugo smo vidli policaje i vojake, šteri so naj jako opaziivali. Jasno pa je, ka si je nišče ne mislo, ka sva katoličanskiva duhovnika, ar sva izgledala za kakšiva potepača. Končno sva prešla naseljene kraje, prišla sva v divje i gorske kraje .. . Eden odvečare sva pa bila na poti. Za nekakših 500 km sva prišla pred zakrito ves. 500 metrov pred vhodom je bila stražarnica, gde sva mogla dobiti dovolenje, če ščeva iti v ves. To se nama je ne ravno najbole vidlo. Že so naj zapazili, vrniti sva se več ne mogla, da nebi postala sumliva. Pa nama je pomagala Previdnost. Nedaleč pred stražarnicov sva srečala trupo bosih dečkov, šteri so šli proti vesi, štera jim je bila skoro zagviišno domača. Da je malo popitava, sva ednomi pravila, naj pride v naš auto. Vsi so radi vstopili, tak ka je bio auto od znotraj i odzviinaj pun. Nje so stražari poznali, a za nas so mislili, ka smo liidje iz okolice. Gda smo šli mimo stražarnice, so se dečki glasno poklonili, tiidi miiva sva vzdignola krajnščake. Stražari so se smejali i odzdravili. Tak je vse dobro prešlo. Dečake smo različno spitavali. Malo znajo, ali ka znajo, to odkrito povejo. Nas je najbole zanimalo, kak je z verov. Gda smo čiili, ka so vsi katoličani, smo začnoli bole batrivno spitavati: „Je v tom kraji cerkev?" .. - „Bila je, a je zdaj več nega." „Pride kakši duhovnik, da vas povči, ali je sploh tii kakši duhovnik?" „Že dugo smo ne vidli svojega duhovnika. Ne dovolijo njemi, ka bi prišeo." „Znate moliti Boga ?" „Ja, mi vsikdar molimo, prle kak idemo spat." „Što vas vči moliti?" „Stariši doma." „Je mnogo katoličanov v tom kraji?" „Vsi so katoličani." Srce se nama je krčevito raztegnolo. Opomnila sva je, naj bodo dobri i naj nadele lepo Boga molijo. Vsakšemi sva dala po eno naranžo, šteromi dari so se veselili. Vozila sva se dele i tu pa tam pelala kaj liidi. Vsi so dobri i vludni. Končno sva prišla v nekši varaš. Ves te varaš je bio pun plakatov. Iz vseh plakatov je kričao poziv proti revo-lucionalnoj mladini. Stala vsa pred ednim, šteri je bio najvekši i šteri je najbole privlačo. Iz celoga plakata se je najbole vidilo „papa" „rimski kler", štero je bilo z debelimi črkami štampano. To je bilo nekaj, ka naj je zanimalo. Preštela sva celi plakat. Zato sva porabila frtao vore. Na plakati je bila napisana cela zgodovina od slabih svojstev rimskoga papo, od njegove kurije i njegovih klerov, — šteri ščejo, da zavladajo i v Mehiki i končno, ka je Calles v pravom časi zdigno sekiro, da toj lern-skoj hidri odseka glavo. Vse to je bilo podpisano od nevem kelko generalov z imeni i priimki i antiklerikalnimi i revolucio-nalnimi zasliiženji. Te plakat sva štela vzeti i odnesti kak autentičen dokaz sovraštva mehiških slobodnozidarov na vero. Ali to bi bilo preveč nevarno. Dale sva si oglediivala mesto. Iskala sva cerkev. Najšla sva edno hišo, po štere zviinešnjosti bi človek sodo, da je bila negda hiša Boža. Nindri na njoj smo ne vidli ne križa, ne kakše druge pobožne podobe. Na pročelji, štero je bilo inačiše, kak ostala hramba je bilo ešče s svežimi črkami zapisano: gledališče napredka". Gda autiklerikalizem zapušča naše umetniško zidane cerkve 1 je predelavle v mesta za veseličenje i nesramnosti, te je to gotovo dokaz »napredka". . . Na meji toga predela sva opazila na ednom cintori nered, Steri je menda bio že pun grobov i križov, štero vse je bilo v velkom neredi. Povsedi je bila visika trava. Dosta križov je bilo sprevrženih, a med grobovi so se pasle krave. Zazeblo naj je pri srci, gda sva vidla te prizor. Stala sva pri ednoj hižici, da izpitamo liidi. Predstavila sva se njim, kak tiijinca. »Je to cintor?" pitava. »Ja, gospoda". »Se tu zakopajo tisti, šteri merjejo?" „Zakaj se več ne zakapajo". „Je to katoliški cintor?" »Ja«. „Je dosta katoličanov, v tom kraji?" „Gvišno so vsi katoličani". „Sezna, vsi smo katoličani. Vsa moja deca znajo moliti, tiidi najmenši". „V tom mesti je katoličanski duhovnik?" »Zdaj ga več nega, oditi je morao. Pride pa vsakše leto na 14 dni. Zdaj je že odišeo. „Mate cerkev?" „Mamo edno, to na trgi". »Liidje idejo kaj v cerkev?" »Vsakši den 4 vore popoldne". »Vsakši den 4 vore popoldne? Pa ka delajo tam v tom časi?" „Molijo čislo i spevlejo". „Što jim pa pomaga?" »Nekša ženska dela vse; ona i v nedelo vči deco, vči tudi katekizmus". ..Ali vas zatiravajo ali motijo gda idete v cerkev?" »Ne, mi smo vsi katoličani, samo nesmimo meti duhovnika sv. meše, prošecije i nesmimo sprejemati sv. svestev". „Narod ostane zato močen v svojoj veri?" »Na vsakši način; vsi vupamo, da bo to tudi minolo". „So tudi protestantje v tom kraji?" 0 »Nekelko, v glavnom tihinci". „Oni majo svojega duhovnika?" „Ja majo ga, i smejejo se". Zadosta sva čiila. Že sva njim štela povedati, ka sva katoličanska duhovnika, pa sva se bojala, ka bi pokazali svojo odkrito radost i stem bi bila miva izdaniva. Zadovolila sva se s tem, da sva se njim zahvalila i je malo ojunačila. Deco sva obdariivala s penezi. Napotila sva se v sredino mesta, da bi videla cerkev. Na trgi sva zapazila malo leseno cerkev, štera je mela zgoraj pribiti križ i ešče dva drUgiva križa, šteriva sta komaj stala. Mogoče je što poskiišao jiva dol strgati. Na tom potiivanji sva na svoje lastne oči vidila, kak v ka-toličanskoj Mehiki besnijo slobodnozidari s svojov nasilnostjov proti katoliškoj Cerkvi. Globoko presunjeniva sva se pitala: zakaj se ne zdigne močen glas proti toj čisto jasnoj socialnoj krivici robstva i tlačenja ednoga naroda? Misijoni. Kralesko kronanje v Ugandi. Misijonska sestra M. Kon-kordia je opisala kronanje zamorskoga krala: Vse mesto je lepo okinčano, z vseh strani prihajajo poglavarje s sprevodništvom, ar bodo kronali zamorskoga krala. Ob 5h večer privlečejo na den velki boben, Mpango, ki je ovači vsikdar skrit. Krao odpre osvetek s tem, da trikrat vdari na boben, — nato pa zaigrajo domači mužikašje tri dni i tri noči. Drugo zajtro, na den toga dneva, pozove predstojnik misijona svoje kristjane, da naj molijo za krala. Potom se zbere lustvo okoli kraleskoga grada, ki stoji nasproti misijonskoga poslopja. Pot na brešček je prestreta z kožami i preprogami, na štere slobodno stopi samo krao. Točno ob 10 vori se prikaže krao na pragi s kronov na glavi, spravlen v dugi i šorki plašč. Za njim stopajo njegovi poglavarje oblečeni skoro ravnotak. Pred njimi pa idejo vojaki s sulicami, meči i ščiti, pa strašno kričijo. Liidje njemi davlejo razna darila. Od-večara i drugi den so vojaške vaje i igre. Dokeč se je ne razširilo krščanstvo v tistih hrajih, je bio te obred ščita inači. Zbirali so žrtve i je vmorili, pot je bila puna samih mrtvecov i krao je držao za potrebno, da pri vsakšem stopaji stopi na mrtvo telo. Sam je kazao svojo priličnost v tom, da je prvomi, šteroga je sre-čao, odsekao s srpom glavo, driigoga pa presmekno s sulicov. — Stari liidje, ki se ešče spominajo na te dneve, zdaj hvalijo Soga, da je poslao misijonare, ki so odpravili te grde navade i vsejali liibezen do bližnjega. (»Odmev") Dnevi veselja. Vsakši dober krščenik se veseli božičnih svetkov; ešče bole se jih pa veseli misijonar, ar pripela vsakše leto pred Jezuščeka nekaj novih ovčic. V misijoni v Glen-Cowie (Južna Afrika), je bilo te den pripravlenih 5 novih katehumenov. V nedelo pred božičom so pa meli sveti krst. Zajtra ob 8 vori so se začnoli obredi sv. krsta. Liidi je telko prišlo, da je bila cerkev prenapunjena. Gda so prejeli sv. krst, se je začnola sv. meša. Med mešov so novokrščenci sprejeli sv. prečiščavanje, nato pa je bila predga i razlaga obredov. Zaklučilo se je sveto opravilo s slovesnim sv. obhajilom. Slavlence so misijonarje skromno pogostili i razvedrili. — Na sveti večer so pa meli tri svete meše. Tiidi zdaj se je cerkev napunila, vnogo je bilo tiidi poganov i protestantov. — To so dnevi veselja, gda vidi misijonar sad svojega dela, truda i molitvi. Težko je tam delo i trdo. Dosta ovir delajo protestanti, ki so že 20 let pred njimi prišli ta. Pa njih število se menša, a število katoličanov pa raste, kajti sprevideli so že povečini, da so v zmoti i da je naša sv. vera edino prava. Misijoni z letali. Misijonarje presv. Srca majo že nad leto dni letalo v svojoj službi. Pilot Hans Marti je napravo od feb-ruara do junija lani 449 poletov prek neizmernoga misijona. Pre-važao je betežnike i doktore i s tem napravo dragocene usluge. Te pilot je pa odišeo v Evropo ešče po drugo, dosta vekše letalo i ga pripelao marca meseca v East London. To ma prostora za 5 potnikov i pomaga misijonarom. S tem si oni dosta pri-šparajo na časi i stroškaj. Slovenski trapisti v Afriki. V začetki marca t. 1. se je naselilo 10 redovnikov trapistov iz Rajhenburga v Jugoslaviji v Alžiri pri mesti Medea v severnoj Afriki. Redovniki bodo s svojim spokornim i delavnim živlenjom razširjali žarke liibezni. Indija. Stoletnica kalkutske škofije. Misijon Kalkuta v Bengaliji je svetio 18. aprila t. 1. stoletnico ustanovitve škofije. Te je bio ustanovlen vikarijat pa se je v tom časi razdelo na 8 okrožij. Število katoličancov je bilo pred sto leti v Bengaliji 20 jezero, zdaj jih je pa 422 jezero. Tam je zdaj 1,167 misijo-narov, od teh 385 duhovnikov. Tam deluje 5 duhovniških misijonskih družb. Razširjanje katoličanskoga štampa. Na otoki Ceyloni se je osnovao odbor katoliških visokošolcov, ki si je vzeo za nalogo, da razširi kem več dobroga tiska na otoki. Po vseh angleško govorečih deželaj prosijo knige i časopise i jih delijo med nekatoličane. Te način apoštolstva je na Ceyloni, gde budizem obvladuje javno mišlenje, najbole uspešen. Kitajska. Svoboda vere. Kabel iz Šanghaja je sporočo Agenciji Fides izjavo ministra za zvunešnje zadeve i ministers-koga predsednika Wang-Čing-Weja, da vpela po Kitajskom za vse slobodo vere. Japonska. Prizadeti katoličani v Hakodati. Katoliški misijon kanadskih dominikancov trpi velko škodo, ar je ogenj vničo imeniivano mesto. 2000 je zgorenih ali zadušenih, 27 jezer hiš zgorelih i sto jezer ludi brez strehe. Katoličani so zgoreli 3, 400 tim je zgorela hiša i vnogo dece se je zgubilo. Misijonska hiša je ostala, dečinsko zavetišče so spremenili v bolnico. Misijonski bratje i sestre zbirajo sirmake i njim delijo hrano, kelko morejo. Najvekša škoda za misijon je pa ta, da je zgorela tiidi katoličanska katedrala. Cerkveni glasi. Euharistični kongres v Maribori. Na spomin 1900 letnice našega odrešenja, se vrši v Maribori 7. i 8. sept. eucha-ristični kongres za celo pušpekijo. Prezvišeni gospod knezoškof vabijo vse vernike, ki so li mogoči, da se vdeležijo toga kongresa. Svetoletni odpustki se lejko dobijo do Bele nedele k leti. Pod kakšnimi pogoji, je v toj številki Marijinoga lista popisano. Zlato mešo so obhajali pri sv. Trojici v Slov. Goricaj preč. g. Elekt Hamler, bivši dugoletni predstojnik naših tretje-rednikov. Novomešniki Slov. Krajine. Slov. Krajine ma letos pet novomešnikov, štiri svetovne duhovnike pa ednoga Salezijanca sina sv. Ivana Boska. Redka cerkvena slovesnost. Na Brežnici v gornjem deli kranjske je obhajao svojo biserno sv. mešo mil. g. dr. Svetina Ivan kanonik. Biserna ali dijamantna meša se služi pri 60 letnici mešništva. To je redka milost. Ali še rečiša je pa ta, ka je tomi biseromešniki predgao prelat Zupan Tomo železomešnik. Železno sv. mešo pa tisti duhovnik obhaja, ki se včaka 70 letnice svojega mešništva. Pri toj bisernoj meši je pa še tretja milost ta, da so mil. g. prelat Zupan Tomo predgali tiidi biseromešniki te, gda so služili svojo prvo sveto mešo, svojo primicijo. 700 redovnikov — kapucinov so sprijap sv. Oča k risalam v posebno avdijenco. Med njimi je bilo 12 kapucinshih piišpe-kov. V govori je generalni predstojnik p. Vigilij a Valstagna, apoštolski predgar, izrazo zahvalo ,vse kapucinske družine za počeščenje, ar je bio skromni redovnik brat Konrad proglašen za svetnika. Sv. Oča so se zahvalili kapucinskomi redi za vso vernost i apoštolsko deluvanje, povdarili so pa, da ide v prvoj vrsti zahvala Bogi, da je te skromen brat bio povišan do časti oltara. Nazaj k materi Cerkvi. V dvema mesecoma se je samo v Beči povrnolo v naročje kat, Cerkve 30 jezero peršon; v celoj Avstriji pa okoli 50 jezero. Značilno je, ka je med temi jako dosta delavstva. Spoznali so, ka so bili prle zapelani i zaslep-leni. Kak je potrebno, ka smo v verskih stvareh dobro povčeni. Sveto obhajilo mestnih stražnikov. Katoličanski člani policijskoga združenja v New-Yorki so meli nedavno slovesnost skiipnoga sv. obhajila. Bilo jih je 3000. Govor, šteroga je meo newyorški, župan je pohvalo to junaško četo, štera tak lepo vrši svoje dužnosti do Boga i Cerkve, kajti što je veren Bogi, bo tiidi zaneslivi sliižbenec — mesta i države. Armada katoliške mladine. 35.000 mladencov se je zbralo na vnebohod Gospodov v mesti Aacheni na Nemškom. Papi Piji XI. so poslali brzojavno ete pozdrav: „Tebi sv. Oča, se zahvaluje katoličanska mladina, zbrana pri Materi milosti, za vso lubezen. Kak kažipot nam ostanejo Tvoje reči: Molitev, čiiječ-nost, obnova!" Sv. oča seje za lepi vdanostni pozdrav zahvalo i vsem zbranim podelo apoštolski blagoslov. Razvoj Katoliške akcije na Španjolskom. Meseca aprila je kat. akcija zbrala v Barceloni 10 jezero mladih zborovalcov iz Katalonije, šteri so rešavali razna pitanja glede mladinskih društev na deželi, gledoč delavskih, trgovskih i šolskih skupin - vse pod vidikom socialnoga navuka katoličanske Cerkve. — Druga pomenliva prireditev kat. akcije, je bio osemdnevni misijonski kongres. Z različnimi predavanji so bili sporazumno vezani cerkveni govori v 69 cerkvaj. Vsakši den je prišlo k tem predgam do 130 jezero liidi. Gda je bio pa sklep, to je v nedelo, je sprejelo 105 jezero vernikov sv. obhajilo. Novi Calles na Mehikanskom. V severomehiškoj državi Lonsca so katoličanski starišje sklenoli, ka bodo „štrajkali", ar so v šole vpelali nekši novi vučni načrt, šteroga so oni ne mogli sprijati. Ka je napravo predsednik Rodolfo Calles, sin zna-noga preganjalca kat. Cerkve generala Callesa, proti tomi, ka so se starišje branili? Mislo je, ka so toga koraka krivi duhovniki, zato je odredo, ka se morajo zapreti vse cerkve, duhovniki pa v 12 voraj zapustiti deželo. Kakšo moč si prisvajajo nešterni brezverstni oblastniki, šteri so postavleni, ka bi skrbeli za blaženost i srečo liidi pa njim z ubijanjom vere kradnejo ešče notrašnji mir i versko tolažbo. Zdaj lejko razmimo. Odked i zakoj je takše preganjanje v deležaj Mehike ? V Mehiki dela — nikaj več i nikaj menje - 266 framazonskih-slobodnozidarskih lož, štere se razdelijo na 14 velkih lož. Lože i njihovi člani pa skrivoma i dosledno izvršav-lejo svoje načrte, kak njim velevajo njihova pravila. Glavna naloga njihovoga dela je rušiti „oltare i prestole", kak to sami pravijo i izražajo. Med predsedniki Mehikanske države je bilo od leta 1823. 11 framozonov. Zadnji trije predsedniki: Plutark Elija Calles, Emil Portes Gil i Pashal Ortiz Rubio so tudi ložini bratje i to 33 stopnje, to je najvišje. 467 parov. V francoskoj škofiji Bordeaux (Bordo) je prejšnji mesec obhajalo 407 parov svojo zlato odnosno diamantno zdavanje. Državni predsednik sam se je pripelao v Bordeaux, da njim je častitao i srečo voščo. V 54 varaških faraj je naednok zvonilo za to slovesnost. Dobili so brezplačne aote, ka so se lejko vsi naednok pelali v cerkev. Pri vhodi so jih vniikeci i pravniikeci osipali z rožami. To je kat. akcija. Odlični spanski katoličan Miguel Bayg-nal je zapiisto velko glavnico (svoto). Intereš tej penez bo vsakše leto dobo tisti katoličanski časopis na Španskom, šteri bo za razširjavanje Kristušovoga navuka i za kat. cerkev i za vdanost do sv. Cerkve i za delo kat. akcije največ včino. Vsakšoletna nagrado bo znašala po naših penezaj 200.000 Din. Kda bomo mi meli takše može, ki bodo tak podpirali delo kat. akcije? Satan je kiinšten. Sovjetska ruska vlada je nakanila svojo brezbožnost širiti po sveti s posebnimi poštnimi,štemplini. Druge vlade tej štemplinov so ne priznale i tak so ostali samo v Rusiji. Mednarodno zaobltibleno cerkev v Rimi za spadnole v svetovnoj vojni so posvetili Srci Jezušovomi. Molitev po sv. meši. Sv. Oče Pij XI. so dovolili za molitev, ki se moli po tihoj sv. maši, deset let odpustka. S tem dovolenjom pa je ne odpravleni odpustek 7 let i 7 kvadragen, šteroga so dovolili Papa Pij X. za trikratni zdihlaj: „Presveto Srce Jezušovo — smiluj se nam!" Sv. Oča želejo s tem to doseči, da bi verniki ostajali do konca sv. meše v cerkvi i da bi molili za varstvo i blaženost sv. Cerkve. Po najnovejšem štetji je vseh živočih liidi 2071 miljo-nov. Od tej je 406 miljonov katoličanov, toje 20%; luteranov 215 miljonov, toje 10%; ostalih kristjanov 164 miljonov toje 8%. Rekord. V Ameriki živi mož, ki je star 65 let. Ministrali-Vao je v svojem živlenji prek 50.000 krat. Ime njemi je Edvard Kramer. Posebno je to, ka je ministralivao po vsej delih sveta, na siihom i na morji: v Ameriki, v Astraliji, v Evropi, v Sv. deželi. Pri rim. papi Pij XI. je bio že 12 krat v avdenci na obiski. lene Geta, Gomilica, v zahvalo za uslišano molitev 10, ista na čast sv. Antoni 10; nabrano v Sloveniji 600; N. Beltinci na čast sv. Antoni v zahvalo za pOsliihnjeno molitev 10; Smej Orša Beltinci 4; Horvat Marija Zagreb 10; Piicko Franc i žena Turnišče 10; Gerenčer Jožef, trgovec Dobrovnik 10; Kociper Ivan Odranci 10; N. N, na čast Maloj Tereziki v zahvalo, ka je dete ozdravilo 10; nabrano na Koroškom 450; Kustec Ana iz D. Bistrice v Franciji, prosi za zdravje 50; Režonja Marija v Franciji 30; Hozjan Julija v Franciji 60; dobleno za travo v Trnji 200. Oča sirot povrni vsem obilno. Odbor. Na podporo M. lista so daruvali v Din: Drvarič Kristina v Franciji 2620; naročniki iz Gornjega Senika 2 dolara = 94 Din; Kustec Ana iz Dol. Bistrice v Franciji 20. Marija povrni vsem obilno. — Vredni k. Pošta. Me' kda b°š čteo živlenjepise mučeneov, ki Misijonstvo doma in drugod po , 7 ^žrtviivali živlenje za Kristuša ) Baraga in Knoblehar ... ... pP0 ; 5 Mg* vpoglede v vsa—n- Naše poti in naši dnevi_______ po „ 5 slca Pltanla> ............- P° u Baragovi nasledniki ______ po „ 5 Tabu (dozdaj 6 zvez., ki opisujejo od- Puščavnik v osrčju Sahare ... po „ 5 kritje Amerike, Oceanskih otokov, Ki-(Kniga nam kaže junaka vole - bivšega častnikatajske itd.) ... ... ... ... — ... pO D 2 hameifancom^kakši^fe^pra^3katoličaneNavodilo Družbe za širjenje vere D 2 Zadnja Indija ...............po D 7 Red in pravilo meše z vlogami za vse (To je kniga, ki te bo navdala z novov moč- meše pO nedelaj i SVetkaj ... po D 20 Naročijo se pri »Misijonskoj pisarni" Ljubljana, Semeniška ulica 2/II. Pisma naših z tujine, Velečastiti predober gospod! Najprle Vas najlepše pozdravim i Vam želem vse najbolše Naznanim Vam, ka sam se preselila v novo mesto i sem ešče ne dobila 6. in 7. štev. M. lista. Prosim Vas pošlite mi zdaj na te naslov, ar ga z velikim veseljom pričakujem. Tej listi so mi edina tolažba i veselje v tujini. Čtela sem ednok v Novinaj, ka bi si mogli se spraviti našega domačega duhovnika; to je najbole potrebno nam vsem. Ar nega nikoga tU, s šterim bi si lehko dogučala, zato Vas prosim, jaz sem tiidi zato, da bi bar ednok na leto prišli do toga, ka nam je najbole potrebno, do sv. spovedi i do sv. obhajila. Dam Vam tiidi znati, ka hodim tii k meši tiidi, samo ka po nedelaj menje časa mam. Gospod i gospa sta ešče mladiva pa mata dve malivi de-klički. Živejo jako po božoj zapovedi, pa sta tiidi od dobre familije. Gospod majo tudi brata, ki je misijonar. Tak sam v nikšoj nevarnosti ne. Ešče ednok Vas dragi duhovni oča prav lepo pozdravim; naj Vam sladki Jezuš podeli zdravje i vse ka si sami želete. Rozalija Gerič, iz G, Bistrice, v Franciji. Zročitev v svete meše. Neka mati nam piše sledeče iz Jiirjanske fare: „Preč g. urednik! Podpisana naročnica Marijinoga Lista prosim, če bi se pri tjedenski sveti mešaj spomnili mojiva dva sina i edne hčere, šteri so po sveti odišli, ka bi je Bog pripelao nazaj na pravo pot, ka bi začnoli palik moliti i k spovedi hoditi." Krči se nam srce, gda te vrstice čtemo. O keliko je naših zablodilo po sveti! Keliko je vtrgnjenih cvetov i podretih hrastov. Pa dokeč do matere tak skrbno se brigale za rešitev svoje zgiiblene dece, kak ta mati, bodimo potolaženi i zaviipajmo. Sv. meše, štere tjedensko opravlamo za naročnike i njihove drage, bodo po dobroj Materi Mariji genole Jezušovo Srce na dvojno smi-lenje: 1. da duše naših ne zablodijo z dobre poti i 2. da na pravo po blodnosti nazaj pridejo. Potrebno je pa, da domači tudi dosta molimo Mariji na čast i njej poklonimo en mali dar: da priporačamo i širimo njeno čast i slavo, posebno po M. List i M. Ogračeki, šteriva lista naj bi dobile vse hiše Slovenske Krajine. Vsi, ki mate kakše zadeve, zročite je v tjedenske svete meše i ar so sv. meše neskončne vrednosti zavolo zasliiženja Gospoda Jezuša Kristusa, vam prinesejo gotovo obilne milosti ž n.egovoga Presvetoga Srca tem bole, ar se te sv. meše služijo na čast sv. Družini. Sv. Družina prosi pri njih i po njih za vaše družine. — Vrednik. Mekiš Roza, Trdkova prosi za svojo hčer Kristino, ki je v Franciji težko zbetežala. Znate ka je 7. i 8. septembra? Veliki eucharistični kongres v Maribori za celo piišpekijo i našo apoštolsko administraturo. Ki more, naj se ga h vdeleži! Keliko koštajo Marijin Listi do novoga leta? Za 12 dinarov dobite 12 snopičov i novi kalendar. Ki pa žele samo odsehmao naprej liste, taki plača 8 Din. i dobi tudi kalendar. Ste prečteli? Ste prečteli tisti navuk, šteri se je držao v Soboti pri prvoj sloves-« nosti sv. Ivana Boska, kda je te svetcom prišteti? Marijin List ga je prineso v junij— julijuškoj številki. Prečtite ga 1 Dajte ga tudi tistim prečteti, ki ne-majo Marijinoga lista. Prečtite ga i začnite to veliko misijonsko delo, ka M. list pride v vsako kat. hišo Slov. Krajine. Sv. Ivan Bosko vam sprosi za to dobro delo plačo od Marije Pomočnice. Molite, gučite, priporačajte, hodite okoli, dokeč ne shodite vseh poti, ki vodijo k hišam Slov. Krajine, dokeč se te vse ne odprejo, kak naš Višešnji Pastir želejo, Marijinomi listi. Ne pozabite na vnoge svete meše, ki se služijo za vas! Ne pozabite na plačo, ki jo deli Marija tistim, ki njo presvetijo, odičijo I Ne pozabite, da čisti dobički idejo na hišo sv. Družine, gde dobite leto za letom duhovne vaje po stanaj I Ne pozabite, da s tem podprete rešitev naše mladine, ar z čistoga dobička se bo povekšavala kapela v Martinišči, da kem več mladih duš najde v njej zavetje proti viherom strasti! Javite mi, v kelikih hišaj ste se obrnoli i priporačali Marijin List i keliko naročnikov ste dobili. Na oboje pitanje mi dajte odgovor vsi naročniki. Vrednikt