Poštnina plačana v gotovini. Cena 2 Din. Leto II. V Celju, dne 1. januarja 1927. Št 1 Staro leto se poslavlja ... Staro leto: Pričel sem svoje delovanje v petek, ko pravilo, da je slaD začetek. laKoj prvi oan sem potresel ceio Jugoslavijo, nato sem vrgel vlado, pošiljal povodnji, orkane, krize, davke, konvencije, nevihte, pa sem še premalo požrl ljudi, ker je bila agilnejša od mene — korupcija in mi je vse sproti požrla. Preganjal sem jo . .. pregnal* jolnisem ... zato sem tako suh ... 4 . 2 Z našega muholovca. in srečno yeselo J^ov^o leto 1927 želi svojim čitateljem, inse- rentom in prijateljem uredništvo in uprava „Muhe“. Slika z nabora. Anton Kontscbnigg, spodnješta¬ jerski nemškutar je prišel na nabor. Kurja polt mu je stopala po bedrih na¬ vzgor, kajti junak se je zelo bal, če bi ga potrdili, dasiravno se je sicer zelo rad pretepal. Zdravniku se je žalostna figura smilila, zato ga je pomilovalno vpra¬ šal, seveda po nemški: »Kaj Vam pa je, da se tako tre¬ sete?« Kontscbnigg se je pa jel še bolj tresli ter zaprosil: »Bitte, Herr Doktor, micb niclit ‘ zu befestigen!« Sfefuc. Čitateljem „Muhe“ za Novo leto! Naj vsak ki naročnik, točen kil plačnik, možnost s tem upravi da, da list razširi čez morja. * Dekle ti, in kmečki sin ne ko ti žal za deset din . . . v mescu trikrat list dobiš, da v večerih dolgih, ne zaspiš. * Citaj pridno, da se razvedriš, patudi naročnike nabiraj: ko po opravkih okrog hodiš misli na » Muhe « zmiraj! * Zato pa novo leto srečno in veselo, d'norcev polno vrečo za pošteno delo! UPRAVA » MUHE «. Profesorske govorice. Zakaj ne bi človek nastal iz opice, saj nastane tudi srednješolec iz lj:ud- skošolca. S. • \\ . .J Aforizmi. Ženska ima lahko preveč duha, tudi preveč srca, a nikoli ne preveč denarja. Optimist: A. : »Kako je bilo pri tvojem bene- ficu?« B. : »Sijajno. Nikdo si ni upal žvi¬ žgati.« S.. Pozna jo. Urednik: »Zakaj nočete izdati svo¬ jo knjigo »Nasveti hišnim gospodi¬ njam« ter jo podpisat z vašim pravim imenom?« Pisatelj: »Ker jih drugače moja žena ne uboga.« S. W isli. »Odkar moj mož piše operetni tekst, je vedno tako zamišljen.« »Za kom pa misli.« S. Priprave za sprejem. Gospod: »Ali je vse pripravljeno za sprejem slavnega pisatelja?« Gospa: »Da. Pravkar sem nareza¬ la njegove knjige.« S. Strie pranel. 1 . 71 . 27 . Velecenjeni gspod urednik od muh! Z velikim veselem sem sprejev nji¬ hov pisem in s zaduščejnem sm ko- štaoiitirov de obžalujejo tilsta velka kri¬ vica’ kso mi jo zadjal zadeč kso objavi moj pismček. Tisto ki pišete de se jest zaslepin na p u litka bo menda res ker velik berem ud puliitke pa nič ne za- stopm. Tolk sm pa le pogruntov zadne cajte, de je Pašič umro. Kjer vi niste nič ud tega napisal u muhe sem zdi, de morde ne veste de je Pašič umru, zatiu vam jest puvem. Sevede je Cele delč in še niste zvedi, u Luhlan smo pa vedi preč tist dan. Pravjo, de se mora mrtu- ga člnveka 1 iv alt pa magar če je bio še tku žlelit zatu vam ne bom puvedov kolk je Tanki slabga štoru nam ud Lud- ske stranke, Pravjo še tle da je biv ra¬ dikal in to če rečt de je biv pristaš našga Ravnikarja in zamga volu. Rav¬ nikarja jest puznam, usi u tmovsk ku- sarn ga majo rad pa tud pr Samasat, kjer je za gortnerja ga zlo p uh valj o in rad maju. Zato ne monn zameri rankmu Pašiču de je zanga volu, Boh mu dej večn mir, čeprav pravjo gspod kaplan de ni biv naše vere in de je biv Serb. Serbe mam pa u želosc še uhtakrat, kso uniči naša lepa monarhija Avstrija in Korina puslal' u lemenat al izgnanstvo, kukr se reče pravilen slo ven,sk. Beveš Kori se je ud žalost tam ubejsu kukr pravjo, jest pa ne verjamem in ne morm verjet. Ud naše stranke me pr osja, de b’ jest agitira pr vuMtvali, zatu prosili, deb dal u muhe tale O g l a s. Astan zdej borna imel spet v ulit ve tle u Lublan. Če boja tud pr vas na vem, ampak če boja puvejte Gelanom, de nej volja sam tfetga kje za volt, namreč Korošca. Če bomo mi Avstrici al Jugoslovani kukr se zdei kličemo zDužn in borna zvolil Korošca de bo na vlada pršov, pa borna pol napovedal vojsko Serbiiji. de nam da nazaj našga svitlega cesarja in avtonomijo. Jest še nism vidu avtonomijo, vender mi se zdi, de mora bit to zlo fe.jst avto. de se mi tko pugajnamo zajn. Pol se borna u tem auto lohka vozil sm pa kje in se dober ni el. Jest sm samo ub seb se zastop. Ludske stranke, kjer narbl nese in se velik odpustkov dobo. Zato puzivam tukejle nse Slovence, pa če prov so kle¬ rikalne stranke, demokrate in radikal¬ ce in komuni,ste pa Puclovce, de zložno usi vržejo kuglce u ena ud naših strine. Kere so naše škrince boni pa preč puvedov: U Beograd so serpske iii u Zagreb hrvaške pr nas pa use na¬ še. torej de se ja ne bo kjer pomotu in vrgu kuglca u serpska! Stric Franci Strnovga, spisati, kulportir in agitator. m*m****m0***m0m*mmm*mim*A 3 .— nrrrn-nmnrrrrnr_r. Hipermoderna poezija. (Iz norčeve zapuščine.) 1 . Binder, honder — luč, luč, luč! Načel sem do tajne ključ-: Fronta! Fronta!! Frontasa!!! Gracijozna gesta: Z žametno roko granata, je pobožala kurata — ita/ je blaženo zasniul. Pal sem na kolena: »Bože, sladko zdaj cveto mu rože! Kaji pa jaz? Zdrvel sem v selo . . . In kot sanja priihtel je iiz sinjih dalj šrapnel in pobožal me na čelo- Studenec! Studenec!! Studeneeec!!! Hinider, honder, zdaj je luč v meni, a vse drugo — fuč! 2. Bela, bela, bela, bela — pela, pela, pela, pela je pod klančkom hopsasa! Kdo je bila ta kamela? — Ulitravijoletna Špela z nosom v zrak: hip-hip-hiurall J o o o j ! I ! Kaj naenkrat ni več bela Špela tam pod oknom pela? Tragedija finisa: Gibko v noč se je jokala: »Kam nedolžnost si zbežala?« In je trojčke povijala, njega kakor psa psovala, divje zibko zibala . . . J o o o j 11! Žarek čofnil je v jarek in žaba ga je pozobala. (Škandal! Op. ur.) Žabo . fl ujel je in sabo odnesel sestradan poet, ki je romal križem v svet. (Žalni koral, nato kritik in državni pravdnik v enodušnem ogorčenju): »Plagiat! ! !« (Strrrašno!!! Op. ur.) In so poetu zarobili suknjo — ooahl — in ga vtaknili za teden dni v luknjo —■ aaahl — In je bi! poet ves ginjen, ko je zvedel, da se bo spet enkrat do sitega ričeta najedel-1 Pereat!!! (Op. ur.: Vrtanje s kazalcem po čelu.) Mirko K. Pogovor. Minka: »Poštni uradnik Končak ni mož za me — ima že popolno plešo! Mnogo ljubši bi mi bil učitelj Janko¬ vič.« Zinka: »Oh, tega le pusti, ta ni za las boljši!« _ S. Ljube » Muhe «/ V nemškem državnem zboru je neki poslanec precej ostro napadal vla¬ do. Predsednik ga zato parkrat pokliče k redu. Poslanec se zaradi tega razburi in reče: »Odrekam se rajši besedi, ker vi¬ dim, da sem preveč omejen!« Seveda je vsa zbornica te besede gospoda poslanca, ki se je sam tako odkritosrčno obsodil, sprejela z vihar¬ no veselostjo. Štefuc. Pri nemški uri. r Učitelj: »Kaj je to, das Stroh (slar ma)?< Učenka: »Ah, saj imam v glavi, pa se ne spomnim tako hitro.« Izdal se je. Jurček (pri telefonu): »Gospod učitelj! Danes ne more Jurček v šolo, ker je bolan.« Učitelj: »Tako! Bom že opravičil. Kdo pa govori pri telefonu?« Jurček: »Moja mama.« Sanje fašizma. Ročna granata — to je naše geslo, v svet si priboriti — prav široko cesto. Pred »Ljubljanskim magacinom“. Ti stara glej, glej, kakšno blago je to, pa tak po cen — da mi odslej ne kupuješ drugje kakor v Ljubljanskem magacinu Celje, Kr. Petrač. 13. Zera: Vesele zgodbe profesorja Pozabe. Prost dan je. Profesor je ravno dokončal pismo, ki ga je bil napisal prijatelju, sedaj bi se pa rad odpočil zunaj mesta na čistem zraku. Pismo adresira in ga spravi v žep, da ga spotoma odda na pošti; poišče futrol s pripravami za ribolov, vzame dežnik, skrbno zaklene vrata za seboj in še napiše s kredo na vrata: »Do 8. ure nisem doma.« Ključ od hišnih vrat spravi lepo v škatljico za kredo, kredo pa dene v žep. Spotoma kupi v trafiki časopis, cigarete in vžigalice, pri mesarju pol klobase in kruha za malico in za dinar smrdljivih, sirovih jetrc za vabo. Ves zadovoljen, da ni danes ničesar pozabil, jo ubere še proti pošti. Pri uradnici zahteva znamko za dinar, ko jo pa dobi, jo vljudno vrne nazaj, potegne časopis iz žepa, oslini dinar, ga zalepi na časopis in vse skupaj vrže lepo v poštni nabi¬ ralnik. »Hvala Bogu, da sem vse srečno opravil! Sedaj pa hitro nad ribe!« vzklikne profesor Pozaba, ko zapusti poštno poslopje. Zunaj mesta izvleče iz žepa pismo, se poglobi v »branje« svoje in prijateljeve adrese ter godrnja: »Prokleti časopisi! Samo staro zelje pogrevajo in polni so samih inseratov! In kaj je še mene neslo, da sem šel inserirati? Mojemu prijatelju se ne čudim, on je zdravnik — ali jaz, profesor jezikov . ..« Ker je tako zadolben v čitanje, ne zapazi pred seboj krave, ki jo žene mlad dečko na pašo, in se zadene ob njo. »Pardon, milostljiva gospa!« se vljudno oprosti gospod profesor, ko pa pri¬ vzdigne oči, zagleda — kravo! »Pri¬ smoda,« zagodrnja Pozaba in se hitreje oddalji. Kmalu pa začne zopet Citati in topot zadene zopet ob nekaj mehkega. »Krava neumna, pojdi že enkrat s poti...« se zadere jezno Pozaba in pogleda — hčerki svojega ravnatelja v lepe oči. . . »Norec!« zagodrnja sedaj profesor in se še hitreje oddalji... Ves jezen spravi »časopis« in kmalu dospe k Savi. Ko se malo umiri, si pripravi trnek in ga vrže v vodo, zraven pa začne študi¬ rati razne probleme. V tem se spomni, da je lačen in hitro sne prinešeno malico. Po slastno použitem kosilcu si nažge cigareto, vrže polno škatljico vžigalic v vodo, ugaslo vžigalico dene v usta, prižgano cigareto pa v žep. Ko ga začne ob boku nekaj peči, razpne dežnik, da se obrani solnčnim žarkom, šele ko je bolečina vedno hujša, zapazi, da mu gori žep. Hitro ga pogasi in študira naprej. Ker »cigareta« nič ne vleče, zagodrnja nekaj o »državi in monopolu« ter zabrusi cigareto v vodo Kmalu se mu zazdi, da riba vleče. Ko potegne trnek iz vode, zapazi na njem — svojo polovico klobase, neki čuden duh v ustih pa ga opomni, da je slastno zavžil — sirova jetrca . . . Solnce se je počasi skrilo za oblake in dež je začel škrabljati. Pozaba se napoti proti domu, spravi dežnik v futerol in drži nad glavo — palico s trnkom. Ves premočen pride domov, poišče kredo v žepu in poizkusi z njo odkleniti vrata. Seveda se ni dalo; na srečo pa opazi na vratih napis: »Do 8. ure nisem doma«. In ko se prepriča, da je ura šele šest, pravi: »Vendar nisem tako neumen, da ga bom čakal tu do osme ure! Raje grem v hotel spat!«... Ko je drugo jutro iz hotela prišel naravnost v šolo, je potegnil škatljico za kredo iz žepa, vzel ključ iz škatljice in je pisal z njim na tabli celo nalogo problemov, ki jih je bil preštudiral včeraj. Drugo uro je vprašal dijake, kaj so si od tega zapomnili, ker pa ni nobeden nič vedel je zagodrnjal: »Pozabljivci nemarni .. .« Pobrskal je tudi po svojem spominu, pa je sprevidel, da je tudi on vse — pozabil ... na tabli pa ni bilo nič napisanega .. . Cenjenim inserentom in čitateljem! Opozarjamo na današnji oglas »Sv. Trije kralji« na 5. strani ter po¬ zivamo naše čit atelje, da si svoje po¬ trebščine nabavljajo le pri naših iinse- rentih, katerim zagotavljamo od naše strani, da bodemo naš reklamni odde¬ lek po vzorcu drugih industrijskih dr¬ žav izpopolnili do maksimuma. Naš sotrudnik, ki je zamislil načrt današ¬ njega inserata, nam obeta, da bo zasta¬ vil vse sile za to. Genj. inserenti, ki se zanimajo za stvar, naj javijo svoj na¬ slov upravi »Muh«, in naši nabiralci oglasov j-im bodo predočili pravočasno, t. j. pred tiskanjem vsake številke no¬ vost, ki pride v dotični številki v poštev. Tvrdke na deželi in tam, kjer nimamo nabiralcev, bomo obvestili pismeno. — Uspeh reklame ne bo izostal, kakor ne izostajajo uspehi kralju reklame, ame¬ riškemu veleindustrijaleu Fordu. Uprava »Muh«. Da se omili stanovanjska beda v Mariboru, so nekateri hišni; posestniki sklenili prepovedati svojim najemni¬ kom, da bi ti-le sprejemali podnajem¬ nike v svoja stanovanja. * Zakaj v Mariboru nimajo še tram¬ vaja? Zato, ker imajo sicer francoska avtobuse, pa nimajo francoskih cest. * Zakaj niso v Mariboru brivnice ob nederjah in praznikih odprte? Zato, ker se ljudje brijejo v za¬ prtih brivnicah. * V Mariboru je brezposelnost po leti zato velika, ker ni snega, po zimi pa zato, ker ni prahu. * Muhe se lovijo navadno po dnevi, v Mariboru se pa lovijo tudi po noči. * 5 [Gašper, Miha, Boltežar. Druga so leta nosiii nam miro, miro, kadilo in čisto zlato! Letos pa — vsega tega ne be, Ker v žepu je kriza, a to je — drago! Marsikdo se brezmejno bo veselil Če kos čokolade bi sladke dobil Čaja in drugih Meinl-izdelkov, Najbolj, kave, Spec. pridelkov, Kar v K. Loibnerja delikatesi dobite. Najboljša, prima manufaktura od trgovca Pšenicnikaje, Postreže solidno in tollno kot ura In zraven popusta veliko daje I BrezkonKi renfino, ceno In dobro kute,-Zraven MiKo flašo sladkega vinca - najce- nejSega, najDojšega dal* marinca, -ki na Glavnem trgu za cerkvijo se dobo. m TEBI RAJA. Oblaki. , . grom ... Nevihta zbira se . . . 'j Oblastne volitve . . . 'J Gruče ljudi — prepirajo se, Grozijo bitve .. . T oča ... Zastaja obrat ... Stranka poziva, Velik plakat: ». . . izziva!« Bnm . .. Prva granata! »Vsi danes na shod! Jarem te žuli — ne pa kravata, Štor ti neumni — zavaljeni hlod! Kalci... Kleri — in radi — In Nemci in drugi zijalci, Ena fronta — ljudi nakradi ... Čeprav pri — betlehemski štalci. Tri . . . Naši so advokati tri — Korito napolnjeno je — Daj za njih tudi krit Da o n do sitega žre ... Tresk . . . rrr ... Prvi šrapnel'. . . Kanonada začne;. Še kolec bo pel . . . Armada sovražna bliža se . . . Š...Š...S..; Rešeto šumi; Kdo pride na krmilo? Mi — mi — mi — vi — ne — vsi — 17.1. se bo odločilol Pozor! Doli vse davke, Nič več redukcij Niti ostavk* Ni revolucij . . . Ne! Doli pijavke! Že tretjič in petič kričite vse to. Na gavge — kavke — Vse naj bo strto. U-u-u- Stota granata Tristoti šrapnel Zletel je s plakata. (Ubog poplavljenec prosi pomoči na^ četnika stranke, ki sestavlja v notesu »bombo« in naročuje nov plakat): Kje bom pa vzel?« Rus Od Aloma-Kompanv Pripravlja in popa novo že bombo: »Kratki so dani, Angel vstajenja že trobi v trombo: »Ljudje ne bodo več po kleteh in kozol¬ cih spali, Ker nove hiše, kleti, stanovanja — gra* tis bomo zidali. Invalidi ne bodo hodili več brez hlač, Vspostavili bomo izboljšanje plač; Produktom znižali bodemo cene . . . (Ne, ne . . . producentom to dobro ne dene . . .) Vozili se bomo — pol zastonj— v Celje, V Hoče, Fram, Dravograd in Melje . .. In če ne bodo srečni poskusi. Krivi ne bodo novi avtobusi, Ker . . . ker . .. ker so francoski, Krivi bodo — naši poti ozki . . .« In tako — brez kraja Popa se — Tebe raja- Klz. Kdor želi *Muhe* na offted, naj javi svoj naslov upravi »Muh«, Celje; •Mm 1927 Veselo in srečno Novo leto 1927 žel o vsem svojim cenj. gostom in odjemalcem naslednje tvrdke: CP' -v Kotiček za ugankarje, j »N ■ - - ^ Skrivalnica. Priobčil Zera. Vidite, dragi čitatelji, kaj je kunšt: z eno potezo je tule narisana stražnikova hišica, stražnik in njegova: puška. Toda kje je stražnik« (Rešitev ih imena rešilcev priobčimo prihodnjič.) Križanka. Besede navpično: 1. Nekaj, kar si misliš potegnjeno skozi sredino zemlje 2. Če greš po travi, ki zmoči čevlje. 3. Iz lonca uhaja. (Denar.) 4. Nočna ptica. 5. Črka, kot se izgovarja. (Nemški osebni zaimek.) 6. Dve črki, če vzameš še zadnjo črko na¬ slednje navpične besede, dobiš ime pesmi po vsebini. 7. Ognjenik. 8. Karta. 9. Ime igralke Morene. 10. Številka. 11. Z val, ki živi v vodi. 12. Kakor 5. 13. Prebivalec avstralskih otokov. 14. Kakor 5. 15. Kraj ob cesti Novomesto- Krško. 16. Druga beseda za posteljo. 17, 44.-gredo fantje, ko so 20 let stari (dve besedi). 18. Kuhinjska po¬ trebščina. 19. Žensko krstno ime. 20. Ob¬ mejna dežela. 21. Letovišče. 22. Rabiš za prenašanje sena itd. 23. Imaš na obrazu 24. Enota za merjenje ploskev. 25. Nikalnica. Besede vodoravno: 1. Kakor 1, navpično. 26. Hudobna žuželka. 27. Enota za ploskve. 3. Majhen pisar. 28. Osebni za¬ imek (za ženske v množini.) 29. Kakor 27. 6. Osebni zaimek 30, Pritrievalnica 43. E nota za daljine. 31. Skrajšano ime vlade. 32. Nikalnica. 33. Ime tona. 34. Pri pogod¬ bah prvo plačilo. 13. Prvi sin vladarja. 35. Številka. 36. Vzklik. 37. Kakor 1, tu v množini. 38, 39, 40. Ženskam veliko veselja, soprogom pa še več nevolje. (Tri besede). 41. Godalo. 42 Vodna naprava. Pri pravilnem rešenju te križanke mora ostati toliko kvadratov praznih, da ti, če jih počrniš, sestavijo besedilo table. Izmed onih, kateri pravilno rešijo vse uganke, bode eden izžeban in dobi nagrado 100 Din. 5* sem sklenil, da bodem kupoval od sedaj naprej sukno, kamgarn, ševjot, platno, cefir ter sploh vso manufakturo radi zelo nizkih cen, dobre kva¬ litete in velike izbire samo v veletrgovini R. Stermecki, Celi« št. 72. Vzorci proti vrnitvi. 24-5 Uustrovani cenik zastonj. 8 7 Švedski standard pisalni stroj „HALDA“ model 12 izdelek svetovno priznanega švedskega dela, industrije in tehnike. Generalno zastopstvo za vso Jugoslavijo: Ant. $ud. kegat St Co., JVIaribor, Slovenska ulica 7. Telefon 100 Krajevni zastopniki se išeejo. Telefon 100 Zahtevajte brezplačno cenike Kr. dvorni dobavitelj Tovarna in rafinerija špi¬ rita, tovarna likerjev, ruma, konjaka ter veležganjarna i. t. d. nudi svoja bogata skladišča vsakovrstnih priznano naj¬ boljših pijač. Zahtevajte brezplačne cenike! (r izvršuje najbolje in naj¬ ceneje fotograf FRffJO PRIMOŽIČ v Zidanem mostu Gre tudi na dom ter se lahko naroči z dopisnico. Solna, pletenina, drobnina, perilo, galanterija, parfumerija. Zaloga ,KAR0‘ čevljev po originalnih cenah. 32-6 Gaspari-Faninger naslednik Slavko Čepnetič, Maribor, Aleksandrova c. 23. Sveže in dobro Kokošineliovo zelje se dobi edinole v Gaberju št 63 in št. 154 kakor tudi vsak dan na Glavnem trgu v Celju, ^ Ltistniea grafologa. ^ Za dobro graf otoško analizo je tre¬ ba neprisiljeno napisati vsaj 15 vrstic. Pismo je opremiti z nadpisom in po možnosti tudi s podpisom. Obenem je navesti spol in rojstne podatke. Pismu je priložiti 5 Din za upravne stroške. Obsežnejše analize ali ugotovitve ano¬ nimnih piscev po dogovoru. Diskret¬ nost zajamčena. G. Fr. S. v Lj.: Cenjeni gospod! Vi ste pač to, kar sem zadnjič omenil: idealen dobrosrčnež in varčen mož, ob¬ darjen z bujno fantazijo. Vsakdanje trpko življenje Vas je naredilo precej nervoznega in občutljivega za vse, kar se ne strinja z Vašimi nazori. Energija je pomanjkljiva. Treba jo bo okrepiti, da obvladate svoj terperament. — Zu¬ nanjega vodnika k luči ni. Vsak mora sam iskati stezo, ki vodi iz doline solz na Goro spoznanja. V Vas samem je vodnik, spozna valeč in luč, ki pa se pojavijo šele tedaj, kedar v srcu uničite vse osebnosti. G. Krita v L j.: Mladi ste. V Vas vse kipi in vre, zato pa večkrat ne veste, kaj je prav in kaj ni. Neko zlo se budi v Vaši notranjosti. Vrzite to izkušnja-, vo iz svoje duše na način, da takoj, ko se pojavi, mislite o čednosti, ki ji na¬ sprotuje. Ako to večkrat energično po¬ novite, dosežete popoln uspeh. Le uva¬ žajte moj nasvet, ki zasleduje blagohot¬ ne namene. VI morate obvladati misli, ne misli Vas, potem bodeta zdrava du¬ ša in telo. G. L. P. v C.: Inteligentna In ener¬ gična dama z obsežnim duševnim ob¬ zorjem. Na zunaj sicer radi pokažete svojo veljavo, dasi' s tem ne prekoračite dovoljenih mej. Ste pač dobrosrčen in plemenit značaj. Vsa svoja dejanja in nehanja prevdarite logično in stvarno ter se ne pustite voditi od hipnih vpli¬ vov. Konečno ste tudi redoljubni in molčeči, zadnje morda še preveč. G. I. D. v Lj.: Tudi Vi ste inteli¬ gentni, energični, redoljubni in mol¬ čeči, obenem pa tudi nekoliko domiš¬ ljavi. Ta domišljavost pa prihaja do veljave v oblekah in v lepotičju. Poleg tega ste resne narave, ki stremi za do- bičkoželjnimii cilji. Ste namreč pre¬ cejšnja egoistinja in štedljivka. Sted- Ijivost je čednost, varujte pa se preti¬ ranega egoizma, ker ta ne prinese sreče. A. Z. Ho.'ho, kdo ne pozna HLADINA ki kregajo ga za Valentina? Otrok vsak že zna, kje trgovina ie njegova. I/Prešernovi ulici ima jokal Kjer Nemcem Bog cerkev je dal. Z reklamo ne dela velik kraval, Ker roba njegova - hvali se sama To pravi v Celju vsaka že dama. Bolj kot ženinu vsaka nevesta Trgovcu Hladinu bod’ zvesta; Ženin, ki pri njem ku¬ puje robo Naj ne boji se za žen¬ sko zvestobo, Zato: Obišči ga še to uro! Vsakdo takoj k Hla¬ dinu naj gre, In vedno pri njemu ku¬ puje naj vse! Čitateljem ,,Muh“. Radi tehničnih ovir smo morali novoletno prilogo opustiti, kakor tudi obilo vposlanih prispevkov. Poskusili bomo, v kolikor se bo dalo, to nadome¬ stiti v prihodnji številki. Vsak naročnik »Muhe« naj si v dolžnost šteje, pridobiti vsaj no enega novega naročnika. Kajti čim bolj se bo¬ de večalo število naročnikov, tem večji bode list. _ — F. PERC MARIBOR, Gosposka ulica 34 godala, strune, gramofoni, plošče itd. VTotelu,KOSOVO* Maribor, Grajski trg št. 1 se dobijo prvovrstna štajerska in dal¬ matinska vina. Domača in primorska kuhinja, dnevno sveže morske ribe. MM g mmmmmnn Tako, tako. Sami par"gutljajcvJ[opijuma, daflepojzaspančkam — preveč pa ne, da ne prespim prihodnje krize. LASTNI DOM registrovana kreditna in stavb, zadruga v Celju 26-6 Prešernova ulica št. 6. Sprejema hranilne vloge in jih obre¬ stuje najugodneje Pri naložbi zneska po Din 20 — se dobi hranilnik na dom. Daje posojila in meniCne kredite 35 3 M. RAUCH Veletrgovina stekla In porcelana CELJE, Prešernova ulica št 4. Priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih Sip. slik in vse v to stroko spadajoče predmete. Ltistniea uredništva. ^1 Fr. Spetič, Prevalje: Objavimo v prih,, štev., ker smo morali opustiti za¬ mišljeno novoletno prilogo. — M. Kun¬ čič, Ljubljana: Pošljite redno, Vaši pri¬ spevki dobrodošli.. — 1 Štjer: Zakaj se ne oglasite? —- Kovač, Maribor: Vse bolj na kratko, ker nam drugače zmanjka prostora za druge. — Smasek, Mari¬ bor: Dobite. — Gdč. Štefuc: Vaš niaslov smo zgubili, pošljite nam ga, da vam . . . — Kaltnecker, Maribor: Sporočite v koliko ste napredovali. — Efko: Oprosti, ker ti še nisem odgovoril, sem preobložen. — Vsem veselo novo leto! Razširjajte naš list! Cenjenemu občinstvu se CELJE, Matija Gubčeva ulica št. 2 prav toplo priporoča. Cene nizke! Postrežba točna! Izhaja v Celju 1. in 15. vsakega meseca. — Naslov: Uredništvo in uprava lista «Muhe», Celje, poštni predal 13. — Objavljeni pri¬ spevki se honorirajo, poslani rokopisi se ne vračajo. — Inserati: 65X1 mm Din 1*25. — Poštni čekovni račun št. 14.568 v Ljubljani. Naročnina četrtletno za Jugoslavijo Din 10 —, za inozemstvo Din 12 - —. — Podružnici v Ljubljani, Cerkvena ulica št. 21. in v Mari¬ boru, Aleksandrova cesta št.45. Izdajatelj in odgov. urednik Polde .Vlšnar v. Celju. Tiska Zvezna tiskarna v Celju, za tiskarno odgovarja Milan Cetina v Celju.