Osnovni podatki o glasilu Odgovorna urednica: Tanja Grabrijan Pomocnica odgovorne urednice, oglasno trženje: Stanka Jošt Tehnicni urednik: Tomaž Koprivc Uredniški odbor: Nina Pader Topole, Rok Deželak, Nika Teraž, Miha Gartner, Tomaž Majcen Izdajatelj: Obcina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško Naslov uredništva: Laški bilten – Obcina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško tel. 03 7338 712, faks 03 7338 740 internet: www.lasko.si e-naslov: bilten@lasko.si Lektoriranje: Nina Pader Topole Oblikovanje in graficna priprava: Design Demšar, d. o. o., Kamnitnik 18, 4220 Škofja Loka Tisk: Present, d. o. o., Dolenjska c. 43, 1000 Ljubljana Naklada: 5.150 izvodov Brezplacen izvod glasila prejme vsako gospodinjstvo v obcini. Glasilo je vpisano v razvid medijev Ministrstva RS za kulturo pod zap. št. 1191. Fotografija na naslovnici: Boris Vrabec: Rimske so fejst Naslednja številka predvidoma izide 16. avgusta 2018. Prispevke in oglase je treba oddati do 31. julija 2018 na e-naslov bilten@lasko.si. RADIJSKA ODDAJA ŽUPANOVA URA Župan Franc Zdolšek je gost na Radiu Celje vsak pr vi ponedeljek v mesecu ob 14.15. Morebitna vprašanja za župana lahko pošljete na elektronski naslov info@radiocelje.com. Naslednja oddaja bo 2. julija 2018. Na radiu Aktual Kum bo obcinski utrip župan predstavil 27. junija ob 11.15 tudi (zadnja sreda v mesecu). Letni casi se menjujejo, koli pisani potujejo, usojen nam je casa vrtiljak, ozremo se ni poti nazaj, odrašcamo od malih nog, kar vrti se vekomaj, je življenja krog. (Neca Falk) Drage obcanke, spoštovani obcani! Naenkrat smo že na polovici leta, pomlad se zakljucuje, zacenja se poletje in narava se bohoti v vsej svoji barvitosti ter nas razveseljuje s prvimi sadovi. Temu dogajanju sledi tudi tokratna številka, ki bi morala zaradi pogodbenih in stroškovnih okvirov izi­ti na maksimalno 68 straneh. Zaradi številnih dogodkov oziroma vaše želje po druže­nju, ustvarjanju, socutja do soljudi, veselja do znanja, vztrajnosti ter delavnosti pri ra­zvoju kraja, spodbujanju radovednosti in zaradi mnogih drugih razlogov, bo tokratna številka obširnejša. Izdam vam samo, da je število clankov trimestno, za natancnejšo analizo obsega in vsebine  pa vam toplo priporocam, da se poglobite v tokratno števil­ko, saj vas med drugim v napovednikih že vabimo na številne dogodke, ki se bodo v Obcini Laško zgodili v poletnem casu. Preživeli smo volitve v Državni zbor RS, na katerih smo za štiri leta izvoljenim pred­stavnikom podelili pravico, da v našem imenu usmerjajo prihodnost našega naroda in naše države. Upam, da bosta parlament in vlada v vecji meri prepoznala pomen vlaga­nja sredstev v lokalne skupnosti, saj se ta denar namenja neposredno za ljudi in njiho­vo kvaliteto življenja. V zadnjih letih se je trend razvoja zacel obracati k centralizaciji, ne le na podrocju financne uprave in upravnih enot, ampak celo na podrocju centrov za socialno delo. Za lokalne  skupnosti bi bilo nadaljevanje tega trenda zelo škodljivo. Po drugi strani se lahko predvsem na državnem nivoju rešijo problemi pomanjkanja zdravnikov, zagotovi denar za izgradnjo telovadnice, uredi promet po dolini reke Sa­vinje in še bi lahko naštevali. V prejšnji številki smo že napovedali novo rubriko, »Potret obcana/obcanke«, ki zaradi obilice vaših prispevkov in želje po kar najboljšem prvem clanku tokrat še ne bo izšla. Tako kot je bolje pocakati, da jagode, maline in borovnice res dozorijo, mo­ramo za marsikaj v življenju zoreti tudi mi, zorijo pa tudi naši prispevki. Prav ob pisa­nju uvodnikov se lahko zgolj s spoštovanjem in hvaležnostjo oziramo po vsem, kar ste ustvarili v tej pomladi ter vam želimo obilo sadov vašega dela, da bo življenja krog do roba izpolnjen z vsem, kar vas in nas osrecuje ter izpolnjuje. Miha Gartner, clan uredniškega odbora Vljudno vas vabim na proslavo ob dnevu državnosti v cetrtek, 21. junija 2018, ob 19.00, v Kulturni center Laško. Kulturni program bodo pripravili ucenci Osnovne šole Antona Aškerca Rimske Toplice. Ob tej priložnosti bodo podeljena priznanja zlati ucenec. Slavnostni govornik bo Rok Terkaj - Trkaj. Prav tako vas vabim na svecanost ob dnevu državnosti v petek, 22. junija 2018, ob 18.00, k spomeniku osamosvojitvene vojne za Slovenijo pod Obcino Laško. Slavnostni govornik bo generalmajor Ladislav Lipic. Župan Obcine Laško Franc Zdolšek Organizatorji: Obcina Laško, STIK Laško, JSKD OI Laško, Zveza veteranov vojne za Slovenijo, OO Zveza slovenskih castnikov Laško, Združenje Sever za celjsko obmocje SLAVNOSTNA AKADEMIJA OB 25–LETNICI SKLENITVE PARTNERSTVA MED OBCINO LAŠKO IN OBCINO PLIEZHAUSEN V letu 2018 praznujeta Obcina Laško in Obcina Pliezhau-štajerskih plesov. Dogodek pa sta s pevskimi nastopi popestrili sen 25-letnico uradnega partnerstva obcin. 21. 5. 1993 je bila mladi pevki Hana Obrez in Brina Macek. v Laškem, 2. 10. 1993 pa v Pliezhausnu, podpisana Listina o partnerstvu med obcinama. Listino sta podpisala takratni predsednik Skupšcine obcine Laško Miloš Veršec in župan Obcine Pliezhausen Otwin Brucker. Slavnostni podpis Listine o partnerstvu je bil 21. 5. 1993 na gradu Tabor v Laškem. Slavnostna govornika na prireditvi sta bila župan Ob­cine Laško Franc Zdolšek in župan Obcine Pliezhausen Christof Dold. Zdolšek je županu Obcine Pliezhausen podelil pecat Obcine Laško. Darilo partnerskega mesta Obcini Laško pa je bil poseb­ni mestni kamen z vtisnjeni­ma grboma obeh obcin in let­nicama 1993-2018. Na podlagi 11. clena Odloka o priznanjih Obcine Laško (Uradni list RS, št. 13/09, 18/11) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Obcinskega sveta Obcine Laško o b j a v l j a JAVNI RAZPIS ZA PODELITEV OBCINSKIH PRIZNANJ OBCINE LAŠKO V LETU 2018 1. PREDMET JAVNEGA RAZPISA Obcina Laško podeljuje naslednja prizna­nja: a) NAZIV CASTNI OBCAN: je najvišje priznanje, ki ga lahko prej­me posameznik. Obcinski svet Obcine Laško podeli naziv posamezniku za iz­jemen prispevek na podrocju znanosti, umetnosti, gospodarstva, športa, clove­koljubnih in drugih dejavnosti, ki ima trajen pomen pri razvoju, ugledu in pre­poznavnosti obcine v Republiki Sloveniji in tujini. b) GRB OBCINE LAŠKO: – zlati grb Obcine Laško podeli Obcin­ski svet Obcine Laško posamezniku ali skupini ljudi za dolgoletne vrhun­ske dosežke ali uspehe ali za izjemno življenjsko delo na gospodarskem, kulturnem, znanstvenem, športnem, razvojnem, humanitarnem, izobraže­valnem ali drugem podrocju, hkrati pa so ti dosežki, uspehi ali življenj­sko delo izjemnega pomena za razvoj, ugled in prepoznavnost Obcine La­ško na podrocju Republike Slovenije ali v tujini. Zlati grb Obcine Laško se praviloma podeli posamezniku ob za­kljucku njegove kariere oziroma po­meni pri skupini ljudi doseganje celo­vite ter zakljucene faze razvoja. – srebrni grb Obcine Laško podeli Ob­cinski svet Obcine Laško posame­ Obcina Laško na podlagi 8. clena Odloka o priznanjih Obcine Laško (Uradni list RS, št. 13/2009, 18/2011) razpisuje JAVNI RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJA ANTONA AŠKERCA V LETU 2019 1. Priznanje Antona Aškerca podeli Obcinski svet Laško posamezniku ali skupini ljudi, ki v preteklem koledarskem letu doseže zakljuce­no dlje casa trajajoco celoto ustvarjanja, uspe­hov ali dosežkov na kulturnem podrocju ali višjo obletnico delovanja na podrocju kulture in ima to njihovo delo pomen ali za posledi­co dvigovanje ugleda in prepoznavnosti obci­ne Laško na podrocju Republike Slovenije ali v tujini. zniku ali skupini ljudi za daljši niz vrhunskih dosežkov ali uspehov na gospodarskem, kulturnem, znanstve­nem, športnem, razvojnem, humani­tarnem, izobraževalnem ali drugem podrocju, hkrati pa imajo ti dosežki, uspehi v daljšem casovnem obdobju pomen za razvoj, ugled in prepoznav­nost Obcine Laško na podrocju Repu­blike Slovenije ali v tujini. Srebrni grb Obcine Laško se podeli praviloma po­samezniku po zakljucku daljšega ob­dobja njegove kariere oziroma pome­ni pri skupini ljudi doseganje potrjene faze razvoja. – bronasti grb Obcine Laško podeli Obcinski svet Obcine Laško posame­zniku ali skupini ljudi za nadpovprec­ne dosežke ali za veckratne uspehe v krajšem casovnem obdobju na gospo­darskem, kulturnem, znanstvenem, športnem, razvojnem, humanitar­nem, izobraževalnem ali drugem po­drocju. Bronasti grb je praviloma na­menjen prejemnikom kot spodbuda za nadaljnje delo in dosežke. Praviloma se lahko podeli en (1) naziv ca­stnega obcana Obcine Laško, en (1) zlati grb, dva (2) srebrna grba in tri (3) bronaste grbe Obcine Laško. 2. PREDLAGATELJI Predloge za podelitve priznanj lahko poda­jo posamezniki, skupine ljudi, gospodar­ske družbe, zavodi, društva, organi lokalne skupnosti in druge organizacije. 3. PREDLOG ZA PODELITEV Predlogi za podelitev priznanj morajo biti vloženi v pisni obliki in morajo vsebovati naslednje podatke: – podatki o predlagatelju (ime in priimek/ naziv družbe, naslov, kontaktni podatki), – vrsto priznanja, za katero se podaja predlog (naziv castni obcan, zlati grb, srebrni grb ali bronasti grb), Praviloma se podelijo tri priznanja Antona Aškerca na leto. 2. Predlogi za podelitev priznanja Antona Aškerca morajo biti predloženi v pisni obliki in morajo vsebovati: – podatke o predlagatelju, – podatke in predstavitev kandidata, – utemeljitev predloga s podrobnejšim opi­som rezultatov, dosežkov, uspehov ali dela kandidata, – listine, ki potrjujejo navedeno iz prejšnje alineje, – datum predloga in podpis predlagatelja; ce gre za pravno osebo pa žig in podpis za­stopnika. Predlagatelj zase ne more vložiti predloga za podelitev priznanja Antona Aškerca. 3. Predlagatelji naj pisne predloge pošljejo v zaprti kuverti na naslov OBCINSKI SVET – podatke o predlaganem kandidatu za priznanje (ime in priimek, naslov, kon­taktni podatki), – utemeljitev oz. obrazložitev predloga, ki mora biti jasna in konkretna s poudar­kom na podrobnejšem opisu rezultatov, dosežkov, uspehov ali dela kandidata, za­radi katerih se predlaga, – listine, ki potrjujejo navedeno iz prejšnje alineje, – datum predloga in podpis predlagatelja oz. žig in podpis zastopnika za pravne osebe. 4. ROK ZA PREDLOŽITEV PREDLOGOV IN NACIN ODDAJE Predlogi morajo biti oddani na naslov: Ob­cinski svet Laško, Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Mestna ulica 2, 3270 Laško, s pripisom »za obcin­ska priznanja«, osebno ali po pošti, prav tako se lahko oddajo po elektronski pošti na naslov: obcinski.svet@lasko.si. Predlo­gi se oddajo v kuverti z navedenim polnim imenom ali nazivom predlagatelja na zad­nji strani kuverte. Rok za oddajo predlogov je do petka, 31. 8. 2018. Komisija za man­datna vprašanja, volitve in imenovanja bo obravnavala le tiste predloge, ki bodo po­dani v skladu z dolocili tega razpisa. 5. INFORMACIJE O JAVNEM RAZPISU Javni razpis bo objavljen v junijski številki Laškega biltena, na spletni strani Obcine La­ško www.lasko.si, na oglasni deski v prosto­rih Obcine Laško in na oglasnih deskah KS. Dodatne informacije v zvezi z javnim razpi­som lahko zainteresirani prejmejo na Obci­ni Laško, kontaktna oseba Tanja Grabrijan, tel. 03/7338 711 ali na e-naslov: obcina@la­sko.si. Številka: 430-16/2018 Laško, dne 29. 5. 2018 Janko Cesar, predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja LAŠKO, Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Mestna ulica 2, 3270 Laško, s pripisom »Predlog za priznanje An­tona Aškerca v letu 2019« ali na elektronski naslov: obcinski.svet@lasko.si. Pisni predlogi se sprejemajo ves cas razpi­sa, vendar najkasneje do cetrtka, 30. 8. 2018. Predlogi, ki bodo prispeli po poteku nave­denega roka, ne bodo pravocasni in bodo ne­odprti vrnjeni pošiljatelju. O izbiri bodo pre­jemniki kot tudi vsi predlagatelji obvešceni po odlocitvi Obcinskega sveta Laško. Za vse morebitne dodatne informacije lah­ko poklicete kontaktno osebo Jasno Kermelj na telefonsko številko: 03 733 87 20. Številka: 41010-243/2018 Datum: 28. 5. 2018 Janko Cesar, predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja PROSTOVOLJST VU PRIJAZNO MESTO Obcina Laško se je v letošnjem letu ponovno prijavila na po­ziv Slovenske filantropije in že drugic zapored pridobila naziv »Prostovoljstvu prijazno mesto«. Zaradi spodbujanja prosto­voljstva, zagotavljanja podpore delovanju prostovoljskih or­ganizacij in promocije prostovoljstva je do sedaj prejelo naziv zgolj 24 slovenskih obcin. Slavnostna podelitev nazivov je potekala ob Slovesnem dne­vu prostovoljstva 15. 5. 2018 v Krškem. Obcina Laško ob tej priložnosti cestita in se zahvaljuje vsem prostovoljskim organizacijam, društvom in posameznikom na NAJ PROSTOVOLJEC/ PROSTOVOLJKA OBCINE LAŠKO 2017 Obcina Laško je v aprilu 2018 objavila Javni natecaj »Naj prostovoljec/prosto­voljka obcine Laško 2017«. Predlagate­lji so lahko predlagali prostovoljce, ki so v letu 2017 delovali na podrocju prosto­voljstva na obmocju obcine Laško. Prijavljeni prostovoljci so se potegova­li za naziv »naj prostovoljec/prostovolj­ka« v štirih starostnih kategorijah, in si­cer do 18 let, od 19 do 29 let, od 30 do 60 let in nad 60 let. Strokovna komisija je na podlagi vseh pravocasnih in popolnih prijav na osnovi v natecaju navedenih kriterijev in gradiv iz prijave odlocila o naj prostovoljcu/pro­stovoljki znotraj posamezne kategorije. REZULTATI JAVNEGA NATECAJA: V kategoriji do 18 let je prejela naziv naj prostovoljka obcine Laško 2017 Saška Macek, ki jo je predlagala OŠ Primoža Trubarja Laško za prostovoljsko delo na podrocju ucne pomoci ucencem. V kategoriji od 19 let do 29 let je prejel naziv naj prostovoljec obcine Laško 2017 Domen Trkulja, ki ga je predlagalo Dru­štvo ŠMOCL za prostovoljsko delo na po­drocju organiziranja dogodkov za mlade. V kategoriji od 30 let do 60 let je pre­jela naziv naj prostovoljka obcine La­ško 2017 Spomenka Valušnik, ki jo je predlagalo Društvo za pomoc osebam z motnjami v razvoju »Vesele nogice« za prostovoljsko delo na podrocju pomoci osebam s posebnimi potrebami. V kategoriji nad 60 let je imela komi­sija najtežje delo, saj so predlagatelji pre­dlagali prostovoljke, ki si vse zaslužijo biti najboljše. Zato se je komisija odloci­la, da se podelijo trije nazivi naj prosto­voljka leta, in sicer: podrocju kulture in sociale, – Marjeti Dremel, ki jo je predlagal Center za socialno delo Laško – Hiša generacij, za prostovoljsko delo na po­drocju kulture in sociale. Sandra Barachini Obcina Laško, Thermana, d. d., in Turisticno društvo Laško - partnerji projekta Fitness na prostem na obmocju destinacije Laško – Sotocje dobrega vabimo na otvoritev Fitness centra na prostem v Laškem, ki bo v ponedeljek, 18. 6. 2018, ob 16. uri, pri novih fitnes napravah na levi strani reke Savinje ob »Mostu želja« pri Thermani, d. d. Zakljucek otvoritve je predviden pri novih fitnes napravah na zacetku Zdraviliškega parka v Laškem. Župan Obcine Laško Franc Zdolšek Sloveniji. V zadnjih dveh desetletjih so mesto prizadele tri vec­zred poplavne nevarnosti v Marija Gradcu zmanjšal iz velikega je poplave, ki so povzrocile veliko škodo na objektih in infra­v srednji in razred preostale nevarnosti. S temi ukrepi naj bi se strukturi. Namen projekta je zmanjšanje poplavne ogroženosti tako zmanjšala škoda v primeru poplavnih dogodkov. Za pred­urbanih obmocji, zavarovati že obstojeco vodno in drugo infra­metni odsek je bil že izdelan Idejni projekt – Ureditev Savinje strukturo ter zagotoviti stabilnost struge obravnavanega odseka pod Laškim – II. etapa. Pred izvedbo postopkov javnega naro­ pod marijagraškim ovinkom v dolžini cca. 640 m. Z izvedbo canja gradbenih del je potrebno izdelati še vso potrebno investi­ protipoplavnih ukrepov (visokovodni nasipi, AB protipoplavni zidovi, itd.) in ureditvijo struge Savinje na obravnavanem od-cijsko in projektno dokumentacijo. Skupna ocenjena vrednost seku, naj bi se bistveno zmanjšala poplavna ogroženost stano-investicije zanaša 4.068.880 EUR. Ministrstvo za okolje in pros­vanjskih objektov ter ogroženost javne prometne in komunalne tor bo zagotavljalo sredstva s postavke Sklada za vode v skupni infrastrukture. Koncni cilj, ki se ga zasleduje skozi izvedbo tega višini 3.918.880 EUR (okoli 96 %), Obcina Laško pa sredstva v projekta je zmanjšanje obsega poplav do te mere, da se bo ra-skupni višini 150.000 EUR (okoli 4 %). ODPRTJE NOVE INFRASTRUKTURE V STAREM OBNOVLJEN ODSEK MESTNEM JEDRU JP SV. BARBARA– Investicija je zajemala obnovo 840 metrov ulic v severovzhodnem delu stare-ŽELEZNIK ga mestnega jedra Laškega (del Mestne ulice, Stegenškovo ulico in Pot na Grad). Barbara–Železnik v dolžini 1.230 metrov. Obnovljen cestni odsek so namenu pre- v maju pristopili k spremembam in do-dali župan Obcine Laško Franc Zdolšek, PROSTORSKI RAZVOJ polnitvam Obcinskega prostorskega na-predsednik KS Šentrupert Drago Pušnik OBCINE LAŠKO crta. in predsednik KS Kalobje Zdravko Hri-Vabimo vas, da nam do 16. julija bernik. Obcina Laško usklajuje interese za 2018 podate vaše konkretne razvojne Pripravo za asfaltiranje so delno krili uravnotežen razvoj in zagotavljanje op-težnje (tekstualni del in graficni del) v krajani in KS Šentrupert, asfaltno prevle­timalnih pogojev za življenje prebival-prostoru za naslednjih 15 do 20 let. Le ko pa je zagotovila Obcina Laško v višini cev in delo gospodarskih subjektov v tako bomo pravocasno pripravili vse cca 37.000 EUR. Del JP 700691 sv. Barba­obcini. potrebno za usklajevanja z vsemi no-ra–Železnik v dolžini cca. 130 metrov, ki V decembru 2017 je Obcinski svet silci v prostoru. V primeru morebitnih poteka po obmocju sosednje obcine, je fi­ sprejel Obcinski prostorski nacrt vprašanj so vam na voljo naše službe na nancirala Obcina Šentjur preko Krajevne (OPN). Zaradi novonastalih teženj po Oddelku za gospodarske javne službe, skupnosti Kalobje. razvoju in širitvi prostorskih možnosti okolje in prostor. Andrej Kaluža za razvoj posameznih dejavnosti, smo Luka Picej Intervju s Tino Rosina Košir, direktorico obcinske uprave Laško bi povprecnine bile bolj odvisne od spe­cifik posameznih obcin. To so stvari, ki jih rešujemo na dnevni bazi. Letos je bila ŠPORTNICA, KI IMA RADA IZZIVE specificna tudi zima, kar lep cas pa smo V drugi polovici lanskega leta je Ob­cina Laško dobila novo okrepitev. Na mesto direktorice obcinske uprave La­ško je stopila Tina Rosina Košir, ki ji delo v obcinski upravi ni neznano. Vec let je bila zaposlena na Mestni obcini Celje, kjer je najprej delala na komu­nalni direkciji, nato v kabinetu župana, kasneje pa je vodila službo za poslovne prostore. V letu 2016 je bila imenova­na za v. d. direktorico Mladinskega cen­tra Celja, kasneje tudi za direktorico. Je mati trem hcerkam, velika ljubitelji­ca športa in oseba, ki ima rada izzive. V septembru 2017 je nov izziv sprejela na Obcini Laško. Izkušnje imate tako z delom v obcinski upravi kot z vodstvenimi položaji. Kako ste združili te izkušnje v Laškem? V Celju mi je bilo všec, da sem dela­la na razlicnih podrocjih. Delala sem v službi mestnega sveta v kabinetu župana, zato poznam to podrocje dela, in v od­delku za finance in gospodarstvo, v ka­terega je sodila služba za poslovne pro-store. Ko pa si direktor javnega zavoda, kot je mladinski center, si deklica za vse. Delo v obcinski upravi Laško je nekoli­ko drugacno, ampak zelo podobno in je skupek vsega tistega, kar sem pocela do zdaj. Trudim se po najboljših moceh in upam, da svoje delo opravljam dobro. V Laškem ste že slabo leto. Kakšni so vtisi? Prvi vtis še vedno drži. Vsi zaposleni so dobri delavci, delajo veliko in zdi se mi, da imamo dobro klimo. So ekipa, ki lahko s pravimi usmeritvami veliko stva­ri izpelje dobro. Tu se pocutim dobro in upam, da so tudi zaposleni zadovoljni z mano. Držim se svojih nacel in pravil, ki sem jih postavila, in mislim, da so to vi-deli tudi zaposleni. Moje osnovno nace­lo je, da je javna uprava tu za obcane in da v prvi vrsti, in to sem zelo vesela, tudi župan dela po istih nacelih. Tu smo zato, da skušamo rešiti probleme in da skuša­mo pripeljati v obcino cim vec državnega denarja. Obcutek imam, da so me zapos­leni dobro sprejeli in da so tudi obcuti­li, kaj od njih zahtevam in cesa si želim. Pri svojem delu imajo dokaj proste roke, seveda vedno v dogovoru z mano in žu­panom. Smo majhen kolektiv, za razliko od celjske obcine, kjer sem delala v pre­teklosti. Vam bolj ustreza manjši ali vecji ko­lektiv? Kar se tice obcine, je absolutno boljši manjši kolektiv. Bolj je povezan, bolj lah­ko timsko delaš, pretok informacij je vec­ji, stvari se lahko hitreje naredijo. Je pa res, da je obseg dela, ki ga vsak posame­zni clan v kolektivu pokriva, zato toliko vecji. S katerimi vecjimi problemi oz. izzivi se soocate v zadnjem obdobju? Ves cas delamo na usklajevanju odpr­tih zadev s Pivovarno Laško Union, ki se v obcini vlecejo že dalj casa. Pivovarna ima novo vodstvo, ki mu je treba vse, kar izvira iz daljne preteklosti, še pred zdajš­njim županom, pojasniti in pripeljati do nekih konsenzov, da bomo zadevo uspeli zakljuciti. Smo v zakljucnih pogovorih in dogovorih, ki jih mora potrditi obcinski svet. Vse pa želimo rešiti v enem paketu. Vesela sem, da po eni strani pivovarna in novo vodstvo razume, da je lokalno oko­lje pomembno in da morajo biti v neki sinergiji z njim ter da so ga pripravljeni poslušati in mu pomagati. Po drugi strani pa so stvari, ki so zanje nesprejemljive, ki so bile narejene v preteklosti, in tu mo­ramo imeti mi malo posluha, ceprav se z vsem ne strinjamo. Druga težava, ki je konstanta v obci­ni, so kilometri in kilometri cest. Želimo si, da bi imeli v proracunu vec denar­ja oz. da bi država namenila vec denar­ja za vse potrebe lokalnih skupnosti, da reševali zadevo z zdravstveno postajo v Rimskih Toplicah. Aktivirala sem se, kolikor je v moji moci, drugace pa je v prvi vrsti to stvar javnega zavoda. Hkra­ti smo skušali civilni iniciativi razložiti, da obstaja problem celotnega zdravstva v državi, ne toliko samega Zdravstvenega doma Laško. Pestro je in vedno se kaj dogaja, ampak izzive imam rada. Predvsem mi je fino, da služba nikoli ni dolgocasna. Ce je dol­gocasna, si tudi manj produktiven. Obcino ste že kar dobro spoznali. Kaj bi izpostavili kot prednost Laškega in kje še vidite možen napredek? Župan je dal pobudo, da bi se povezo­vali lokalni pridelovalci s povpraševalci po lokalnih pridelkih. Tako bi se poma­galo pridelovalcem, da bi proizvajali bolj nacrtno glede na potrebe. Zagotovo se lahko tako tudi turistom ponudi dodatna ponudba, kot so na primer poti do kme­tij z lokalno ponudbo, kar bi jim lahko omogocilo dodatno doživetje v Laškem. Prednost majhne obcine, kar se same uprave tice, je to, da smo lahko dejansko produktivni, najvecja slabost pa je to, da smo majhni in da od države dobimo manj denarja. Laška obcina je specificna glede terena. Želeli bi si vec ravnine, da bi lah­ko nudili vec prostora gospodarstvu, od katerega bi vec imela tudi obcina. Imamo hribe, kar pa je lahko spet zanimivo za turiste, ampak moramo na tem podrocju vec vložiti in narediti. Letos je na primer evropski poslanec Bogovic po Sloveni­ji promoviral projekt Pametne vasi, tudi v Laškem se je ustavil. Gre za drugacen pristop h kmetovanju, v katerem bodo tudi mladi videli možnosti, da ostajajo na kmetijah in da v tem vidijo izziv. Na tem srecanju je Tomaž Zeme, mladi prevze­mnik kmetije, izjavil, da je zanj biti kmet sanjski poklic, ki združuje vse – je mana­ger, ekonomist, pravnik, kmetovalec, ve­liko je zunaj in pridobi veliko znanja. Ta izjava mi je bila zelo všec, zato sem si jo zapomnila in mislim, da je primerna za promocijo poklica med mladimi. Dva pomembna projekta se trenutno še izvajata na podrocju obcine – rekon­strukcija železniške proge in nova kole­sarska pot. Zelo smo veseli za železnico, tudi ko­lesarska steza je super in mislim, da bi morala biti do konca poletja speljana do Laškega. Veseli nas, da smo se skupaj z ostalimi obcinami (Žalec, Celje, Štore, Šentjur) lotili kolesarskega projekta, da povežemo pot in povecamo pretok turi­stov. To je zelo velik plus za Laško, je pa res, da so odprte še dolocene stvari, ki jih mora urediti država. Mi smo z obcani, tam, kjer so bile polemike glede poteka poti, zadeve povecini dorekli. Neki pogo­vori še potekajo, ampak mislim, da so to manjše stvari, ki se bodo uredile in spe­ljale tako, kot smo si želeli. Že dolgo se stvari urejajo tudi glede pivnice v Savinji. S Turisticnim društvom Laško smo se pred kratkim sestali in si zastavili dobro vizijo, kako se lotiti projekta, da bi piv- OBCINSKI SVET LAŠKO Aprilska seja 25. seja konec aprila je potekala v Rimskih termah. Svetniki so se seznanili zakljucnimi porocili za leto 2017 Policijske posta­je Laško, Knjižnice Laško, STIK-a Laško, Rdecega križa Slovenije -Obmocnega združenja Laško–Radece, ŠMOCL-a La­ško, LAS- a Raznolikost podeželja ter z Zakljucnimi porocili interesnih združenj obcin Slovenije za leto 2017 (Skupnosti obcin Slovenije in Združenja obcin Slo­venije). Prav tako so obravnavali Letno porocilo Komunale Laško, d. o. o., za leto 2017 ter Gospodarski nacrt za leto 2018. Svetniki so sprejeli spremembe in dopolnitve Pravilnika o dodelitvi pro­racunskih sredstev za namen subven­cioniranja nakupa in vgradnje malih komunalnih cistilnih naprav v Obcini Laško. Višina subvencioniranja nakupa in vgradnje MKCN se je povišala, tako da znaša 600 EUR do vkljucno velikosti 6 PE (populacijskih ekvivalentov) (prej 400 EUR), 1000 EUR od vkljucno 7 PE do vkljucno 10 PE (prej 600 EUR) ter 1.200 EUR od vkljucno 11 do vkljucno 20 PE (prej 1.000 EUR). Z dopolnitvijo pravilni­ka je izven veljavnih aglomeracij omogo­cena tudi gradnja rastlinskih MKCN. Obcinski svet Laško se je seznanil z ela­boratom o oblikovanju cen oskrbe s pitno vodo v obcini Laško za leto 2017. Sprejet je bil sklep, da se pri ceni oskrbe s pitno vodo zniža subvencija omrežnine oskrbe s pitno vodo za gospodinjstva in nepri­dobitne dejavnosti na 18,40%, tako da znaša omrežnina z vkljuceno števnino 10,172 EUR/mesec (prej 10,58 EUR/me­sec) za DN 20, cena vodarine pa ostaja nespremenjena in znaša 0,4868 EUR/mł brez vodnega povracila. Nova višina sub­ nica dobila dobrega najemnika, ki bi mu bil v interesu tako lasten zaslužek kot to, da bi pivnica dobro zaživela. Zbrali smo se, da se dogovorimo glede lastništva in da spoznamo naš skupni interes in da si postavimo cilje, programe ter jih zacne­mo izvajati. Kako usklajujte delo direktorice z va­šim prostim casom? Imam športno društvo – šport je moja ljubezen že celo življenje. Marsikdo, ki me pozna že dlje casa in ne ve, da sem karie­ro ustvarila v poslovnih vodah, je prese­necen. Vsi me vidijo v športu in veliko jih misli, da sem uciteljica telovadbe v šoli. Vas kakšen šport še posebej navdušuje? vencije in višina omrežnine je stopila v ve­ ljavo s 1. 6. 2018. Na dnevnem redu je bil tudi nov pred­log Odloka o turisticni in promocijski taksi v Obcini Laško, ki je bil sprejet v 1. obravnavi. Veljavni odlok je namrec do 15. junija potrebno uskladiti z Zako­nom o spodbujanju razvoja turizma. Vec o tem pa v avgustovski številki, po drugi obravnavi odloka na junijski seji. Na aprilski seji je bila sprejeta tudi No­velacija nacrta razvoja odprtega široko­pasovnega omrežja elektronskih komu­nikacij naslednje generacije v Obcini Laško, v kateri so zajeti tudi podatki o naseljih v obcini, ki predstavljajo bele lise. Na podrocju proracuna in javnih fi­nanc je obcinski svet obravnaval in sprejel kar nekaj aktov: Odlok o rebalansu pro­racuna Obcine Laško za leto 2018, Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklep o Nacrtu ravnanja s stvarnim premože­njem Obcine Laško za leto 2018, Odlok o proracunu Obcine Laško za leto 2019, Sklep o Nacrtu ravnanja s stvarnim pre­moženjem Obcine Laško za leto 2019 ter Sklep o dolocitvi skupne vrednosti prav­nih poslov stvarnega premoženja Obcine Že dolgo sem inštruktorica skupinske vadbe. Vcasih sem trenirala gimnastiko, zdaj pa je moj najljubši šport surfanje, ki je vezan na poletje in veter. Drugace so mi blizu tudi zimski športi – smucam, bordam ... Kam se najraje odpravite surfati? Že dolgo z družino hodimo na Pelje­šac. Z možem želiva hcere navdušiti nad surfanjem, ker potem bodo zagotovo dlje hodile z nama na pocitnice. Kadar nama z možem dopušca cas, tudi sama skoci­va kam, na primer na Gardsko jezero ali ob morje, ce je napovedan kak veter. Je odklop od vseh obveznosti. Nika Teraž Foto: Jana Petrak Zajc Laško, ki jih lahko sklepa Obcina Laško v letu 2019. Na podrocju volitev je bil sprejet Od­lok o spremembi Odloka o dolocitvi šte­vila clanov svetov krajevnih skupnosti in volilnih enot v krajevnih skupnostih Obcine Laško, s katerim se za volitve cla­nov sveta Krajevne skupnosti Jurklošter obmocje krajevne skupnosti razdeli na 3 volilne enote. To obmocje je bilo prej raz­deljeno na 4 volilne enote, po novem pa sta se 3. volilna enota (ki obsega naselje Polana) in 4. volilna enota (ki obsega na­selje Panece) združili. V 3. volilni enoti se je prej volilo 2 clana sveta, v 4. volilni eno­ti pa 1 clan sveta. Po novem pa se bi se v 3. (združeni) volilni enoti voli 3 clane sveta. Sprejet je bil tudi Sklep o delni povr­nitvi stroškov volilne kampanje za lokal­ne volitve 2018 v Obcini Laško. Gradiva za seje Obcinskega sveta in posnetki sej so dostopni na obcinski sple­tni strani www.lasko.si. Prav tako so na obcinski spletni strani objavljeni vsi spre­jeti obcinski predpisi (pod zavihkom »ZA OBCANE«). Tanja Grabrijan Na pobudo Obcinskega odbora stran­ke DeSUS Laško in na osnovi predsta­vitve projekta Sopotnik županu Obcine Laško Francu Zdolšku in vodstvenim delavcem v zacetku tega leta ter na osno­vi predstavitve programa vsem društ­vom upokojencev in društvu invalidov in na osnovi sprejetega proracuna obci­ne Laško za leto 2019 bomo v obcini Laš­ko s 1. 1. 2019 uvedli poizkusno enolet­no obdobje brezplacnih prevozov za starejše obcane nad 60 let. Storitev bo v obcini Laško izvajal Zavod Sopotniki, ki ima svoje enote že v osmih slovenskih obcinah, od leta 2014 v obcinah Hrpe­lje–Kozina, Sežana in Divaca, od leta 2017 v obcini Sevnica. Od januarja letos v obcinah Brežice in Krško, od februar­ja v obcini Kocevje, od marca v obcini Postojna. SOPOTNIKI – BREZPLACNI PREVOZI ZA STAREJŠE V OBCINI LAŠKO V obcini bo storitev podrta še s sode­lovanjem Centra za socialno delo. Ob­cina Laško je prepoznala skladnost po­treb po mobilnosti starejših obcanov s poslanstvom Zavoda Sopotniki, ki se glasi: Želimo prepreciti ali prekiniti izoli­ranost in osamljenost starejših prebivalcev iz predvsem manjših, odrocnejših krajev, ki zaradi oddaljenosti, odsotnosti avta ali slabih prometnih povezav skoraj ne za­pušcajo doma. Z brezplacnimi prevozi jim omogocamo, da se udeležujejo kulturnih dogodkov, srecanj društev, obiskujejo pri­jatelje, gredo k zdravniku, v trgovino ipd. Tako lahko ne le samostojno in brez skrbi opravijo nujna opravila, temvec tudi sple­tajo nova poznanstva in prijateljstva ter ohranjajo družabne stike s širšo okolico, ki jim je sicer brez avta predalec in s tem ne­dosegljiva. Poleg prevozov bo starostni- Na naših sestankih veliko casa namenjamo razmisleku o aktualnih problematikah, ki tarejo obcane in možnih iz­boljšavah zanje. Tiste, ki jih opazimo sami ali nam jih med pogovorom zaupajo soobcani, naši svetniki izpostavijo na sejah obcinskega sveta. Zavedamo se, da posamezne dele naše obcine najbolje poz­najo ljudje, ki tam živijo, zato želimo izkoristiti vsako priložnost za pogovor z njimi. Ker pa se z vsemi ne moremo pogovoriti osebno, smo pred kratkim pripravili spletni obrazec, preko ka­terega lahko vsak poda svojo pobudo. Obrazec je dostopen na spletni povezavi http://bit.ly/mmol­ kom zagotovljeno tudi spremstvo prosto­voljca, ki jih bo po potrebi pospremil k zdravniku, po nakupih ali drugih oprav­kih, ga pocakal in odpeljal nazaj domov. Vozniki Sopotnikov so prostovoljci vseh let in poklicev, ki svoje delovne, štu­dijske in druge obveznosti lahko uskladi­jo s prostovoljskim delom. Prevoze bomo zagotavljali z uporabo namenskega vozila predvidoma med 8. do 18. uro. Za prevo­ze se bo uporabljalo obstojece službeno vozilo, ki je v lasti obcine in bo namenje­no le za opravljanje brezplacnih prevozov starejših obcanov. Vec o Sopotnikih si lahko prebere­te na: http://www.sopotniki.org/ https:// www.facebook.com/Sopotniki/ Verjamemo, da nam bo skupaj uspelo in že vnaprej vas vabimo, da se nam pri­družite. Naredimo skupaj nekaj dobrega za naše starejše obcane. Matjaž Pikl, predsednik OO DeSUS Laško -pobude, najdete pa ga tudi na naših družbenih omrežjih in spletni strani. K sodelovanju vabimo tudi vse bralce Laškega biltena! Ima­te predlog, ki bi izboljšal življenje marsikaterega obcana, pa ne veste, komu ga predstaviti? Imate v vaši krajevni skupnosti pro­blem, ki je že dolgo nerešen? Ne veste, na katero podporno služ­bo se obrniti za rešitev težave? Se vam je porodila ideja, ki nam jo želite podeliti? Sporocite nam! Vaša mnenja in opažanja so nam zelo pomembna, saj bi radi dobili vpogled, kaj se vam zdi najbolj problematicno in kate­rim podrocjem bi bilo potrebno posvetiti vec pozornosti. Vsako mnenje, idejo oziroma opozorilo na problem bomo pregledali in skušali rešiti. Enej Kirn, Mlada moc obcine Laško Drage obcanke, cenjeni obcani, za vaše glasove in izkazano zaupa­nje na predcasnih volitvah v državni zbor se vam iskreno zahvaljujem. Gle­de na vaše pozitivne odzive in spod­budne besede za moje delovanje v lokalnem okolju v prihodnje pa vas vabim, da mi svoje zaupanje v novem­bru še enkrat izkažete z vašim glasom na lokalnih volitvah. Franc Zdolšek najprej se vam želim iskreno zahva­liti za vsak vaš glas na letošnjih parla­mentarnih volitvah. Žal se mi ni uspe­lo prebiti v državni zbor, tako obcina Laško tudi tokrat ostaja brez poslan­ca v državnem zboru. Še naprej pa se bom trudil delati dobro za lokalno okolje, skupaj bomo spreminjali stvari na bolje. Jože Senica, OONSi Laško Drage obcanke in obcani Laškega, srcno se vam zahvaljujem za veliko podporo. Vsak vaš glas posebej vidim kot veliko odgovornost ter priložnost za delo v prid obcine Laško. To si za­služi nov razvojni preboj, da se vrne na pot stare samozavesti. Skupaj nap­rej! Za Laško. Hvala! Vaš Matjaž Han REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA LAŠKO PREVERITE VELJAVNOST VAŠIH POTOVALNIH DOKUMENTOV Bliža se cas poletnih pocitnic in z nji­mi prihaja tudi cas, ko bo marsikdo od­šel na pocitnice v tujino. Ker pricakuje­mo v poletnih mesecih povecano število vlog in s tem podaljšanje roka za izdela­vo osebnih dokumentov, predlagamo, da preverite veljavnost osebnih izkaznic in potnih listin ter pravocasno vložite vlogo za nov dokument. Vlogo za izdajo osebne izkaznice ali potne listine lahko vložite na katerikoli upravni enoti ali krajevnem uradu v Re­publiki Sloveniji. Darja Kuclar PES POMOCNIK ZA GIBALNO OVIRANE OSEBE 1. maja 2018 se je zacel v celoti upo­rabljati Pravilnik o psih pomocnikih (Ur. l. RS, št. 5/18), ki je bil sprejet na podlagi Zakona o izenacevanju možnosti invalidov. Psi pomocniki so strokovno izšolani psi, ki za gibalno ovirano osebo pobira­jo in prinašajo razne predmete (npr. tele­fon, daljinec za TV, casopis itd.), poma­gajo pri odpiranju in zapiranju vrat ter predalov s pritrjenim vlecnim trakom na posebni oprtnici ali pritrjenim na kljuko. Pes lahko nudi pomoc pri slacenju delov oblacil in sodeluje z invalidom pri giba­nju z invalidskim vozickom. Lahko po­maga tudi pri vklopu in izklopu elektric­nih stikal, ki so na primerni višini in jih pes doseže. Invalidi oziroma invalidke lahko vlo­go za pridobitev psa pomocnika vložijo na upravni enoti. Vlogi morajo priloži­ti opis velikih težav pri gibanju, prenaša­nju, premikanju ali ravnanju s predmeti ter o ustreznih psihofizicnih lastnostih ter primernih bivalnih razmerah za psa. Na podlagi dokumentacije in na podla­gi osebnega razgovora z invalidom, iz­vedenca podata izvedenski mnenji o njegovih fizicnih, osebnih in drugih znacilnostih ter o združljivosti invali- REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRST VO ZA FINANCE FINANCNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE FINANCNI URAD CELJE UKINITEV FINANCNE PISARNE LAŠKO – OBVESTILO V Financni pisarni Laško že dlje casa opažamo upad strank, zato vas obvešca­mo, da bo s 1. 7. 2018 Financna pisarna Laško ukinjena. Zavezanci lahko informacije pridobi­jo tudi na sedežu Financnega urada Ce­lje med uradnimi urami, na spletni strani www.fu.gov.si, po telefonu na številki 03 422 33 00 ali preko elektronske pošte: ce. fu@gov.si. Na sedežu Financnega urada Celje, Aškerceva ulica 12, Celje, je Uprava Re­publike Slovenije za javna placila omogo­cila zavezancem placevanje obveznih da­jatev s placilnimi karticami (Mastercard, Maestro, Visa in Karanta) brez stroškov placilnih storitev v ponedeljek in torek od 8.00 do 12.00 in od 12.30 do 15.00, v sredo od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00 ter v petek od 8.00 do 10.30 in od 11.00 do 13.00. Na tem  mestu je mogo­ ce placati vse obvezne dajatve pravnih in fizicnih oseb: davek na dodano vred­nost, prihodki od premoženja, dohodni­na, prispevki za socialno varnost, nado­mestilo za uporabo stavbnega zemljišca, letna dajatev za uporabo vozil v cestnem prometu, takse, globe ipd., ki se placujejo na racune javnofinancnih prihodkov. Financna uprava RS je omogocila funkcionalnost v sistemu eDavki, ki bo olajšala placevanje prispevkov za social-no varnost. Na podlagi obracunov pri­spevkov za socialno varnost se pripravijo placilna navodila in prikaz izpolnjene­ga UPN naloga s QR kodo na eDavkih. UPN nalog je pripravljen tudi v PDF for­matu, tako da ga je mogoce natisniti in uporabiti pri dejanskem placilu obvezno­sti. Rok placila na UPN je 20. v mesecu za pretekli mesec. Ce je obracun prispevkov da oziroma invalidke in psa. Pri tem je najpomembnejše, da je invalid samostoj­no mobilen z invalidskim vozickom ali podobnim pripomockom ter da ga zna upravljati in voziti brez pomoci drugih oseb, da je psihicno stabilen in sposo­ben za vodenje psa, da sprejme sobiva­nje s psom kot trajen odnos in da ima bi­valne in ekonomske pogoje za bivanje in vzdrževanje psa pomocnika. Upravna enota najprej odloci o odo­britvi šolanja psa pomocnika ter izda vrednotnico za placilo stroškov šolanja psa pomocnika. Po koncanem šolanju psa bodo cla­ni multidisciplinarnega tima inštituta in izvedenec skupaj z izvajalcem opravili koncni preizkus usposobljenosti invalida in psa za sodelovanje. Ce bosta invalid in pes preizkus uspešno opravila, upravna enota izda odlocbo o dodelitvi psa inva­lidu v last. Za dodatne informacije smo vam na voljo na telefonski številki 03 733 88 20 ali nam pišite na e-naslov ue.lasko@gov. si. Helena Knez oddan po roku za placilo prispevkov za socialno varnost, se pri pripravi placilne informacije kot rok placila izpiše tekoci datum  - datum oddaje obracuna. Financna uprava RS poziva Slovence, ki imajo v Sloveniji uradno prijavljeno stalno prebivališce, dejansko pa že dlje casa živijo v tujini ali pa so se iz Slovenije odselili za stalno, da si uredijo rezident­ski status. Zavezanci si lahko uredijo svoj rezidentski status pri FURS z vložitvijo opisne vloge ali izpolnjenega Vprašalni­ka: Ugotovitev rezidentskega statusa - odhod iz Republike Slovenije. Zavezanec lahko originalno vlogo vlo­ži osebno ali pošlje po pošti. Prav tako pa lahko podpisano in skenirano vlogo ali vprašalnik posreduje FURS: • po elektronski pošti na naslov: sloven­ciposvetu.furs@gov.si, • preko portala eDavki brez uporabe di­gitalnega potrdila (z uporabo uporab­niškega imena in gesla), • preko portala eDavki z uporabo digi­talnega potrdila. Vec informacij glede urejanja rezident­ skega statusa in ostalih davcnih obve­znosti v Sloveniji je dostopnih v podrob­nejšem opisu na spletni strani FURS: Davcne obveznosti Slovencev ob odho­du iz Slovenije. KS LAŠKO Predstavitev knjige »Krajevna skupnost Laško skozi 50 let« Že ko posameznik napolni 50 let obicaj­no recemo, da ima kar nekaj za sabo. Ko pa napolni 50 let in­stitucija, kot je Kra­jevna skupnost La­ško, lahko recemo, da je za nami razno­liko obdobje razvo­ja lokalne skupnosti. Zato je prav, da smo ob takšnem jubileju pripravili knjigo, ki bo dober pripomocek za obujanje spominov starejšim generacijam in informator o tem, kaj se je tukaj doga­jalo pred leti mlajšim. Kot Lašcanu iz stare­ga mestnega jedra (na naši hiši je bila najprej številka 39, nato 186 in sedaj Valvasorjev trg 7), mi je bilo dano, da sem mladost preživljal v sosešcini, v kateri so bili med dru­gimi Miloš Rybaž (bibliotekar, izjemen zgodovinar, prejemnik Copove diplome), Tomo Korošec (slavist, jezikoslovec, spom­nite se njegovih 5 minut za slovenski jezik), malo dalje je živel Milan Ferlež-Žajfek (izjemen glasbenik in skladatelj nepozab­nih slovenskih uspešnic – le kdo ne pozna Žametnih vrtnic ali Poljane dom prelepih dni), ter kasneje Jože Horvat (duhovnik in ljubiteljski arhitekt sakralne dedišcine, castni obcan). Veliki Lašcani, ki so in še pušcajo za sabo mocno sled in po katerih bi v Laškem veljalo kaj poimenovati. Morda knjižnico po Rybažu, glasbeno šolo po Ferležu itd. Tako sem in še vedno lahko spremljam razvoj tega našega okolja od Doblatine na severu do Debra na zahodu, pa od Ojst­rega na vzhodu in do Bukovce na jugu. Imam privilegij, da lah­ko letim in lahko vam recem, da je pogled z višine na te kraje z mestom vred cudovit. Nekaj mojih in drugih letalskih posnet­kov vam bo v knjigi prikazalo lepoto te dimenzije. V sedanjem casu je moderno iskati razne »krivce«, pa zato poišcimo še mi enega in to tistega, ki je »kriv« za nastanek te naše knjige. Nekega poletnega dne predlanskega leta, ko v Juretovem bi­feju sredi Laškega s tajnikom Tonijem pijeva kavo, pristopi g. Jože Stanic in naju v njemu lastnem jeziku povpraša: »Posluš‘ta fanta, al‘ bosta samo ceste »rihtala«, al‘ se bosta kaj pobrigala za zgodovino krajevne skupnosti«? Ideja je bila dana in jeseni tis­tega leta smo se zainteresirani zbrali kje drugje kot v Gostilni Šuhel na Strmci. Prijazna krcmarica gospa Štefka Zdovc, ki jih šteje že krepko cez 90 let, nas je z veseljem sprejela. Imeli smo mesecna srecanja, na katera so clani izdajateljskega sveta prina­šali avtorju precej tekstovnega in slikovnega materiala iz svojih zasebnih arhivov. Pocasi, a vztrajno je knjiga nastajala. O vsebi­ni knjige sta spregovorila voditeljica vecera ga. Nina Pader To-pole in avtor knjige g. Andrej Mavri. Moja dolžnost so zahvale za trud in prizadevnost pri pripravi knjige in predstavitve. Zahvaljujem se avtorju in clanu izdaja­teljskega sveta g. Andreju Mavriju, clanom izdajateljskega sveta, v katerem so poleg mene moji predhodniki v krajevni skupnosti in so eminentne osebe laškega okolja, nekateri med njimi pre­jemniki najvišjih obcinskih priznanj: Tone Turnšek, Jože Sadar, Jože Rajh, Janko Remic, Stane Kužnik, Gorazd Šetina, Jože Kra­šovec, Jože Stanic, Drago Košak, Fanika Wiegele in Toni Vo­dišek (kakšno nakljucje - 13 oseb, pa naj še kdo rece da je ta številka nesrecna). Zahvaljujem se lektorju castnemu obcanu g. Tomu Korošcu, clanom sveta Krajevne skupnosti Laško, spon­zorjem, ki so s svojimi prispevki omogocili izdajo knjige: Pivo­varna Laško Union, Obcina Laško, Komunala Laško, Stik Laško, Kmetijska zadruga Laško, Thermana Laško, PSG Leljak Zden­ko Laško, INOX Vrbovšek Zdenko Laško, EEA Medved Daniel Laško, JOTAS Sadar Jože Laško, Obmocna obrtno-podjetniška zbornica Laško, Lekarna Cizej Laško, KONTING Vodišek An­ton Laško in Novi tednik Radio Celje, soavtorjema prireditve ge. Nini Pader Topole in g. Gašperju Salobirju, vsem nastopa­jocim, kolektivu Kulturnega centra Laško, Gostinstvu Mirana Ojsterška, ki nam je v avli pripravil pogostitev, Toniju Vodišku, dolgoletnemu tajniku Krajevne skupnosti Laško, s katerim po mojem mnenju odlicno sodelujeva, moji družini, ki mi dovolju­je, da precej svojega casa porabim za delo v krajevni skupnosti. In na koncu seveda hvala tudi vsem vam, ki ste si vzeli cas in prišli na predstavitev naše knjige. Po koncu prireditve so prisotni v avli ob izpolnitvi malega listica lahko prevzeli brezplacen izvod knjige. Ostali interesenti pa lahko knjigo dvignejo na sedežu Krajevne skupnosti Laško na Trubarjevi 3 v casu uradnih ur. Lašcani, živeci po svetu, bodo lahko knjigo narocili preko spleta oziroma elektronske pošte, vendar proti placilu poštnih stroškov. Z odlicnim spoštovanjem do vseh vas! Martin Kokotec, predsednik KS Laško Krajani in vsi ostali zainteresirani, ki bi želeli pre jeti brezplacen izvod knjige »Krajevna skupnost La ško skozi 50 let«, lahko knjigo dvignejo na sedežu Krajevne skupnosti Laško, Trubarjeva ulica 3, Laško v casu uradnih ur (ponedeljek od 9:00 do 13:00 in sreda od 13:00 do 17:00). Prav tako lahko izvod knji ge narocite na e-poštnem naslovu ks.lasko@siol.net. Knjigo pa boste lahko prevzeli od 19. do 21. ure tudi na letošnji prireditvi »Dan Lašcanov«, ki bo na obcinskem dvorišcu 11. julija, ob 19. uri. 50 let generacije 1968 Prav tako kot pred kratkim Krajevna skupnost Laško, je 50 let praznovala tudi generacija, ki je koncala Osnovno šolo Primo­ža Trubarja v Laškem davnega leta 1968. Ker so takšni trenutki enkratni, smo se 26. maja tocno opoldne zbrali v Laškem v gos­tišcu »Cater« in nastala je slika, na kateri so z leve proti des­ni: Zdolšek Darinka, Macek Stanko, Dergan Darko, Kokotec Martin, Ramšak Janez, Jeran Mirko, Frece Jože, Golouh Marko, Papež Danilo, Vodišek Slavko, Gucek Anica, Klakocar Fanika, Sirk Ida, Seidl Zdenka, Jakopic Angelca, Zupanc Anica, Ojster­šek Jožica, Kopac Irena, Romih Milica, Svatina Francek, Krivo­nog Zlatko, Klemencic Jože, Deželak Marjan, Gril Franc, Jeran Heda, Manfreda Mojca, Tavzes Majda, Kurnik Marija, Šnur Sla­vica, Kos Silva, Deželak Veronika, Starc Jelka, Romih Danica, Šoter Irena, Koruna Mira, Trbovc Sonja, Gobec Bernarda, Pod­bevšek Andrej, Brod Cveto, Cerne Srecko, Gucek Milan, Suša Alenka in Knez Venceslav. Na sliki manjka Rajh Franc. Za lažjo prepoznavnost so pri damah navedeni dekliški priimki. Bilo je nepozabno kot vedno ob takšnih prilikah. Cistilna akcija in postavitev mlaja na Šmihelu 28. aprila je bila izvedena cistilna akcija ob cesti Laško-Šmi­hel-Kuretno. Udeleženci so nabrali skoraj 20 vrec razlicnih od­padkov, ki so bili tekom leta odvrženi v okolje. Nasvidenje do naslednjic! Martin Kokotec Po koncani cistilni akciji pa se je pricel vedrejši del sobotne­ga popoldneva, tradicionalna postavitev mlaja. Kot je že nava­da, se smreka poseka dan ali dva pred postavitvijo, tako je tudi letos to delo opravil Štefan. V soboto je bilo treba drevo pre­peljati do mesta postavitve, ga olupiti skorje, vrh pa okrasiti z barvnimi trakovi in vencem. Prav na vrhu pa pritrditi slovensko zastavo. Postavitev skoraj 30 metrov visokega mlaja je poteka­la rocno, pocasi in pod komando domacina Petra Zdovca. Po opravljenem delu je sledila zaslužena malica v obliki bograca in ostalih dobrot, ki so jih napekle domace gospodinje. Hvala Krajevni skupnosti Laško za financno pomoc pri nabavi sesta­vin za bograc. Tone Šterban Foto: Slavko Pristovnik ke Slovenije. In smo znova postavili mlaj. Leta 2000 je bil mlaj visok 20 metrov. A zaradi poškodbe se je ta tradicija za na­daljnja tri leta ustavila. Spomini so se vrnili in tradicijo po­stavitve mlaja smo obudili leta 2003. Pri postavljanju mlaja so sodelovali vsi va­šcani Tovstega, med njimi so bili, Miran, Janez, Slavko, Jože, Marjan, Franci in moja malenkost. S skupnimi mocmi vsa­ko leto na vrh Huma prinesemo vecji in daljši mlaj. Tako je letos na 25. obletnico postavitve mlaja na Humu mlaj v dolžino meril 18 metrov, narejen pa je bil iz ene­ga kosa. Letošnji mlaj je bil simbol za 25 let truda, veselja in prijateljevanja v kraju Tovsto. Vsem hvala. Peter Zajc 25 let tradicije postavitve mlaja na Humu Leta 1990 so vašcani Tovstega v po­poldanskem klepetu razpravljali, da bi na Humu postavili mlaj. Razlog je bil prep­rost - ker to še nihce ni naredil. Misel, da bi postavili prvi mlaj, se je porodila v mo­žganih mojega oceta Jožeta Zajca in tudi ostalih prebivalcev Tovstega. Pri izvedbi tega projekta so sodelovali Franc Videc, Martin in Anton Teršek, Peter Zajc, nji­hove žene in ostali vašcani. »Zaceli bomo takoj, kajti prazniki so pred vrati. Rabimo mlaj, obroc, trakove in zastavo. Kje kupiti zastavo? Nic, v Celje moramo ponjo, v Mladinsko knjigo.« Tak­šen je bil prvi pogovor o postavitvi mlaja in nakupu »obvezne opreme«. Prvo leto je mlaj stal še v skupni domovini Jugosla­viji, nato smo postali državljani Republi­ KS SEDRAŽ Galerija strojnica v Govcah - neobicajno in vrhunsko V petek, 13. 4., smo v naši zanimivi ga­leriji pripravili odprtje razširjene razsta­ve kiparke Milojke Drobne, poimenova­ne Sence, ki je s svojimi votlimi glinenimi postavami dopolnila obstojeca Odstira­nja, razstavo okamnelih oblacil, ki so jo ustvarili mladi umetniki, skupina PH15. S tem je dopolnjen tudi pomen pricujo­ce postavitve, ki nudi obiskovalcu široke možnosti doživetja posebne energije in vtisov spomina in/ali opomina na dedi­šcino teh krajev, tesno povezano z rudar­stvom. Kot smo napovedovali, smo kmalu za­tem pripravili še dogodek ob polni luni, kjer smo imeli obiskovalci možnost pod budnim ocesom kiparke Milojke Drob­ne ustvariti vsak svojo glineno skulpturo. To je bilo sprošceno in sprošcujoce glaje­nje gline s terapevtskim ucinkom glaje­nja medosebnih odnosov in povezovanja z naravo, po katerem smo se pridružili prižigu kresa na predvecer 1. maja pred lovsko koco in skupaj zapeli ob spremlja­vi lokalnega harmonikarja. Prijetno dru­ženje je trajalo, vse dokler polna luna ni skoraj zašla in kres ni skoraj popolnoma dogorel. jekta Promocija Govc še posebej ponos­ni. Doživeli smo pravzaprav popolno za­kljuceno celoto: vonj po cvetocem bezgu in akaciji, pticje petje, temno nebo z za­molklim grmenjem nekje v ozadju, zvo­ke harmonike Jureta Torija, poezijo slo­venskih avtorjev iz ust Jureta Longyke in plesni par na plošcadi pred galerijo ... V idilicnem okolju se je cas ustavil, nauži­li smo se carobnih melodij, cutne poezi­je in plesa – to je bil odziv obiskovalcev po izvedenem približevanju kulture po­deželskim prebivalcem. V posebno cast nam je, da je bil dogodek izjemen tudi za nastopajoce in veselimo se nadaljnjega sodelovanja s takoimenovanim Jurskim parom. V zacetku junija so se gostujoce razsta­ve poslovile od Govc z dvodnevnim fe­stivalom – Echo festival Govce 2018. Vti­si neobicajnega in vrhunskega pa naj še dolgo ostanejo! V imenu KS Sedraž se toplo zahvalju­jem vsem deležnikom v projektu Promo­cija Govc za njihov prispevek pri udeja­njanju gesla: Sodelovati in pomagati! J. Miša Alešovec, predsednica KS Sedraž Cistilna akcija Kljub maloštevilni udeležbi se mora­mo pohvaliti z veliko opravljenega dela. V soboto, 21. aprila, smo namrec ocis­tili dobršen del obcestnih površin, pob­ rali smeti ob javnih poteh in odstranili dvoje manjših divjih odlagališc. Poseb­na zahvala gre predvsem vsem Veneto­vim in Vidic-Padežnikovim iz Sedraža, Hrenovim iz Breznega, Lojzu Kotarju iz Trnovega hriba in Janezu Napretu. Belo­vo sem zastopala osebno, tako smo bili kljub vsemu udeleženi predstavniki sko­raj vseh vasi v naši krajevni skupnosti. Hkrati je v tem casu potekala odstra­nitev ostankov opravljanja zimske službe na in ob naših javnih poteh, ki smo jo do­govorili in realizirali skupaj s podjetjem AGM Nemec, d. o. o. Zahvaljujem se di­rektorici Maji Gercer za razumevanje in pomoc, tudi pri razdelitvi stroškov same sanacije. J. Miša Alešovec, predsednica KS Sedraž Nova pridobitev gasilcev v Sedražu V petek, 25. 5., smo gasilci PGD Sedraž pripeljali v naš gasilski dom veliko prido­bitev, ki se imenuje GVM VW Transpor­ter 4x4. S tem smo zamenjali 17 let staro vozilo za novo, udobnejše, predvsem pa varnejše vozilo za prevoz moštva. Naj­bolj pomembna bo varnejša vožnja na­ših najmlajših clanov, gasilskih pionirjev in mladincev, ki jih na naše veliko veselje pri nas ni malo. Srestva za nakup novega vozila smo zbrali sami, s svojim delom in številnimi odrekanji ter seveda s pomocjo veliko­dušnosti posameznih krajanov, obrtni­kov, podjetnikov, krajevne skupnosti in društev. Na tem mestu se vsem skupaj in vsa­kemu posebej iskreno zahvaljujem za vaš prispevek k skrbi za vecjo varnost in iz­boljšani operativni sposobnosti gasilcev! Z gasilskim pozdravom: Na pomoc! Zvonko Gracner, predsednik PGD Sedraž KS RIMSKE TOPLICE Rimske so Fejst! Enajsto obletnico prireditve, ki jo organizirajo TD Rimske Toplice, Krajevna skupnost Rimske Toplice v sodelovanju s pod­jetjem AGM Nemec, d. o. o., smo uradno zaceli v petek, 1. juni­ja, s 4. sejo ob Dnevu kraja Rimske Toplice. Zahvala za udeležbo na seji gre županu Obcine Laško Franciju Zdolšku, podžupanu Obcine Laško Jožetu Senici, vsem ostalim predstavnikom Ob­cine Laško, predstavnikom javnih zavodov, predsednikom kra­jevnih skupnosti Obcine Laško, predstavnikom društev Rim­skih Toplic ter podjetij. Za glasbeno popestritev so z nastopi poskrbeli Neža Hochkraut, Tjaša in Nejc Ulcnik ter Saška Ne­mec in Sara Požin. Za vstop v vecerno dogajanje so poskrbeli clani Pihalnega orkestra radeških papirnicarjev. gije. Že tradicionalno se je predstavila Laška pihalna godba s simpaticnimi mažoretami. Sobotno dogajanje so popestrili tudi starodobniki, stojnice z lokalnimi izdelki in igrala za otroke. Obiskovalci so lahko svojo sreco preizkusili tudi na tradicional­nem srecelovu z bogatimi nagradami. Dobitniki pokala za naj­lepšo kulinaricno predstavitev so to leto postali clani ekipe Mi5 campers. Zmagovalci 11. tradicionalne golažijade so bili clani ekipe obcine Hrastnik, drugo mesto je zasedla ekipa Najlepših Rimljanov, tretje mesto pa so dosegli Loški zelišcarji. V soboto se je zacel tudi tradicionalni 7. Aqua Roma Beach Weekend 2018, ki je v teh letih prerasel v turnir na visokem ni­voju. V dvodnevnem turnirju je sodelovalo 33 ekip iz cele Slo­venije. Odigrali so 55 tekem, skupno 112 setov. Igralci so prika­zali visok nivo igre z atraktivnimi tockami in tako poskrbeli za zelo zanimiv in dinamicen turnir. Prvo mesto v ženski kategoriji so si delile ekipi SAM DA POKA v sestavi Mete Grbec in Jerneje Tudi v Rimskih Toplicah smo koncno docakali nastop najbolj popularnega narodno zabavnega ansambla – Modrijanov, ki jih je pricakalo 1500 obiskovalcev. Modrijani so ustvarili atmosfe­ro, nabito z energijo, ki je obiskovalce držala pokonci vse do zgodnjih jutranjih ur. Sobota se je kot vedno pricela z zadnjimi pripravami na enajsto tekmovanje v kuhanju golaža, na katerega se je letos pri­javilo 32 ekip. Priprave so se zacele že v jutranjih urah, kjer so na pomoc priskocili vsi, ki radi naredijo nekaj za skupnost Rimskih Toplic. Zbor ekip v kuhanju golaža je bil ob 14. uri. Vzdušje je bilo kot vsako leto sprošceno, veselo in polno pozitivne ener- Kranjec ter EKIPA N&N v sestavi Nine Cuk in Natalije Snedec. V moški kategoriji pa sta prvo mesto zasedla Davor Zupancic in Aljaž Juvancic – ekipa ADDICT. Na turnirju je potekalo tudi tekmovanje v mešanih trojicah, kjer je sodelovalo 41 igralcev, razdeljenih v 12 ekip. Prvo mesto so zasedli Tilen Markun, Gal Hafner in Nina Grobelšek – ekipa ALL IN. Za igralce in za vse udeležence turnirja je bilo poskrbljeno z glasbo, s prostim vsto­pom v bazen in s šotorom, kjer so se lahko regenerirali po utru­jajocih tekmah. Za vrhunec letošnje prireditve Rimske so Fejst 2018 pa so vsekakor poskrbeli Tomislav Bralic in klapa Intrade, ki so ena najbolj priljubljenih in zasedenih skupin na Balkanu. Njihov brezplacen koncert je redkost v našem prostoru, zato smo v POLETNI NAPOVEDNIK PRIREDITEV V KS RIMSKE TOPLICE – Petek, 15. junij ob 17.00:Igrišce pri OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice: turnir me­šanih dvojic v tenisu – Sobota, 16. junij, ob 7.00 (start izpred ŽP v Zidanem Mostu): 23. pohod po Aškercevi poti (KD Anton Aškerc Rimske Toplice) Celotnega tridnevnega dogajanja se je skupaj udeležilo 5000 ljudi, kar je za Rimske Toplice velik dosežek in pokazatelj, da se v kraju dela dobro, kar nas vse skupaj navdaja z energijo za nas­lednje projekte. Pri vseh dejavnostih clani TD Rimske Toplice in ostali prostovoljci opravijo veliko prostovoljnih ur, za kar smo jim še posebej hvaležni. Obenem vabimo vse, še posebej tiste, ki imate voljo, cas in znanje, da se nam pridružite in tako pri­spevate svoj košcek k mozaiku razvoja kraja. Že sedaj vas vabi­mo tudi, da se nam pridružite na naslednji, dvanajsti prireditvi Rimske so Fejst!, ki bo zacetku junija 2019. Ob koncu se želimo vsi organizatorji iskreno in iz srca zahva­liti vsem, ki ste nam pomagali pri izvedbi dogodka: Prostovoljnemu gasilskemu društvu Rimske Toplice za nese­bicno pomoc, ki nam jo nudite že od prve prireditve pri organi­zaciji dogodka, številnim posameznikom iz kraja in sponzorjem. Z vašo pomocjo smo pod streho spravili odlicno in nepozab­no zgodbo prireditve Rimske so Fejst! in upamo, da boste del te zgodbe tudi naslednje leto! Iskrena hvala še enkrat vsem! Matjaž Knez, predsednik KS Rimske Toplice Samo Lah, predsednik TD Rimske Toplice Foto: Boris Vrabec in Tilen Seliškar – Sobota, 23. junij ob 14.00: Igrišce Gaj v Lazišah: turnir v košarki – Petek, 6. julij, ob 9.00: Tradicionalni pohod na Kopitnik (Društvo upokojencev Rimske Toplice) – Petek, 27. julij, ob 19.00: »Pri Purgu«: Filmski vecer (KD Rimljan) – Sobota, 4. avgust, od 11.00 dalje: Popoldne ob citrah na Kopitniku (Planinsko društvo Rimske Toplice) KS MARIJA GRADEC 10. mlaj v Bukovci Že deseto leto zapored smo vašcani Bukovce s pomocjo prija­teljev s sosednje vasi, Trnovega, postavili mlaj v cast mednaro­dnemu dnevu – prazniku dela. Kot vsako leto, smo se tudi letos skupaj poveselili, zapeli in zaplesali pozno v noc. Martina Dornik Snoj Obnovljena JP Modric - Bolcina 30. maja je bil slovesno predan namenu lansko leto obnovljen 520-metrski del odseka JP 701182 Modric - Bolcina. Vrednost investicije, ki je bila financirana iz naslova dotacije za KS Marija Gradec, je slabih 20.000 EUR (z DDV). KS RECICA Kako hitro mine cas pomladi … Še malo pa bomo zajadrali v poletni cas, kjer se bomo za nekaj tednov prepustili soncnim žarkom in dopustniškim dnem. Toda cas, ki je namenjen naši krajev­ni skupnosti, bo v znamenju dveh vec­jih projektov, ki bosta bistveno izboljšala pogoje za normalno komunalno oskr­bo. Obcina Laško namrec izvaja izgrad­njo javnega vodovoda Zg. Recica, ki je v polnem teku in naj bi po terminskem planu bila koncana nekje v septembru 2018. Drugi projekt je obnova dela lo­kalne ceste Debro–Zg. Recica, na odseku Tehnika–Gratex. Ta projekt, ki je potre­boval dolgo casa do realizacije, bo bistve­no izboljšal stanje cestišca in upajmo, da bo izvajalec del t.j. VOC Celje, svojo na­logo opravil kakovostno in predvsem v dogovorjenem roku. Med samo gradnjo bo nemalo težav pri prometu in zastojih, saj se moramo zavedati, da prave rešitve po zagotovilu ustreznega obvoza ni. Zato spoštovani uporabniki, vozniki in stano­valci, vljudno prosimo za strpnost in ra­zumevanje v casu poteka del. V juliju praznujemo naš krajevni praz­nik, ki pa bo v letošnjem letu casovno drugace obarvan. 30. 6. bo s pricetkom ob 7. uri izveden tradicionalni pohod Po reciški krožni poti, ki se bo pricel pri Sindikalnem domu v organizaciji Planin­skega društva Laško. Osrednjo priredi­tev bomo izvedli v septembru, kjer bomo slavnostno otvorili novi pridobitvi, in si­cer javni vodovod in obnovljeno lokalno cesto v Spodnji Recici. Na osnovi javnega razpisa za podelitev krajevnih priznanj so letošnji nagrajenci Dejan Jager – clan Strelskega društva Dušan Poženel, ki je v strelski sezoni 2017 dosegel odlic­ne rezultate – postal je državni prvak v katagoriji zracna pištola – kadeti, posta­vil nov državni kadetski rekord, postal ekipni državni prvak ter osvojil vec pr-vih mest na razlicnih tekmovanjih. Prav tako sta letošnja nagrajenca clana Prosto­voljnega gasilskega društva Recica Vlado Ilijevec in Franci Trupi. Vsi nagrajenci so dobitniki srebrnega znaka KS Reci­ca. Vsem iskrene cestitke, priznanja pa bomo podelili na osrednji prireditvi. Na podrocju zagotovitve dodatnih parkirnih mest pri Sindikalnem domu smo pridobili nov geodetski posnetek de­janskega stanja. ki bo osnova za izdelavo idejnega projekta ureditve parkirišca. Za­vedamo se, da moramo parkirišce zgra­diti cim prej, saj se s povecanjem obiska razlicnih športnih prireditev onemogoca normalen dostop z vozili za stanovalce in je velikokrat prisotno upraviceno nego­dovanje. Terminski plan pricetka del je v prvi polovici leta 2019. Na osnovi zbiran­ja ponudb je bil izbran izvajalec za košnjo brežin ob javnih poteh, ki se bo izvajalo v juliju. Dela bo izvedel Branko Selic, s. p. Na osnovi naše pobude smo pri pri­pravi obcinskega proracuna za leto 2019 dosegli, da imamo zagotovljena financ­na sredstva v višini 250.000 evrov za do­koncanje izgradnje vodovoda in obnove javne poti Jager–Selic, kjer bomo vsem stanovalcem na danem odseku zagoto­vili priklop na javni vodovod in hkrati popolnoma obnovili del javne poti, ki je dejansko že popolnoma unicena. V tem letu si želimo izvesti vse postopke za od­mero ceste, ki bo pogoj za izvedbo te in­vesticije. Z rebalansom proracuna Obcine Laško za leto 2018 smo pridobili dodat­na financna sredstva za poplacilo izvajal­cem zimske službe. Tako obcinski upravi kakor clanom Obcinskega sveta Obcine Laško iskrena hvala za potrditev našega predloga. V veliki dvorani Sindikalnega doma v Hudi Jami je v petek, 20. aprila, na po­budo Društva lastnikov gozdov Sopota– Laško potekal skupni sestanek na temo škode divjadi, predvsem divjega prašica na obmocju Recice, kjer so predstavniki razlicnih organizacij predstavili svoje vi­denja in razmišljanja. To je prvi pravi ko­rak na skupni poti, ki bo doprinesla reši­tev tako lastnikom zemljišc, kakor lovcem in Zavodu za gozdove. Na povabilo obca­nov KS Sedraž smo se udeležili razprave v Sedražu na temo prisotnosti medve­da na našem obmocju. Prisluhnili smo, kako in na kakšen nacin naj bi zagotovili dodatne ukrepe, ki bi preprecevali škodo ali morebitno ogroženost ljudi. V casu praznovanja 1. maja smo s po­mocjo posameznikov in društev v naši skupnosti izvedli razlicne prireditve, ki so privabile veliko število obiskovalcev in lahko smo ponosni na kresovanje v orga­nizaciji Športnega društva Recica, Japcek party, ki je praznoval prvi okrogli jubilej, tradicionalno salamijado pri Briliju, po­stavitev mlaja na tradicionalen nacin in res cudovito prireditev ob 1. maju na Šmohorju, kjer smo gostili predsedni­ka države Boruta Pahorja. Nepopisana množica obiskovalcev nam je s svojo pri­sotnostjo poplacala ves trud, ki smo ga vložili v organizacijo te prireditve. Pred nami so poletni casi, so casi dopustov, preživite jih lepo in mirno in z našim po­zdravom SRECNO! Matjaž Pikl, predsednik KS Recica Foto: Boris Vrabec in Matjaž Pikl Novi ukrepi EU na podrocju ravnanja z odpadki Države Evropske unije (EU) so spre­jele niz ukrepov, ki predstavljajo po­ memben mejnik za evropsko krožno gospodarstvo. EU želi na ta nacin postati vo­dilna sila na podrocju ravnanja z odpadki in recikliranja. Nova zakonodaja o odpadkih bo pripomogla k preprecevanju nasta­janja odpadkov, kjer to ne bo mogoce, pa bo znatno okrepila recikliranje komunalnih odpadkov in odpadne embalaže. Po­stopno bo ukinjeno odlaganje odpadkov, vse vec pa bodo v upo­rabi razlicni ekonomski instrumenti, med katerimi naj bi bila tudi povecana odgovornost proizvajalcev, ki bodo tako koncno postali odgovorni za svoje izdelke, ko ti postanejo odpadki. Nova pravila vsebujejo konkretne cilje za recikliranje komu­nalnih odpadkov, loceno zbiranje odpadkov in postopno odpra­vo odlaganja odpadkov. Po novem naj bi recikliranje komunal­nih odpadkov do leta 2025 povecali na 55 odstotkov, do leta 2035 pa na 65 odstotkov. Pravila dolocajo tudi deleže reciklira­nja posebej za vso embalažo, plastiko, les, železne kovine, alu­minij, steklo ter papir in karton. Nevarne odpadke iz gospodinj­stev bo treba loceno zbirati po letu 2022, biološke odpadke po letu 2023, tekstil pa po letu 2025. Z vsemi temi ukrepi želi EU bistveno zmanjšati odlaganje odpadkov, saj v krožnem gospo­darstvu to ni smiselno, ker se s tem onesnažuje voda, tla in zrak. Do leta 2035 bo tako potrebno kolicino odloženih komunalnih odpadkov zmanjšati na 10 odstotkov oz. manj od skupne kolici­ne vseh komunalnih odpadkov. Tomaž Novak, direktor Vir: STA, Zbornica komunalnega gospodarstva Vzdrževanje vodotokov ob cestah Vodotoki ob vecjih nalivih pogosto prestopajo bregove ter povzrocajo škodo na cestni infrastrukturi, ki jo vzdržujemo. Zavedamo se, da so ti nalivi posledica globalnega segrevanja ozracja, ko v kratkem casu prihaja do ekstremno velike kolici­ne padavin, kar ima za posledico razlivanje vodotokov in s tem povzrocanje škode na cestni infrastrukturi. Poleg velike kolicine padavin v kratkem casu je vzrok tudi zelo slabo vzdrževanje vo­dotokov. Ne izvajajo se ukrepi umirjanja pretokov, izvedbe pra­gov in prodnih zadrževalnikov, prav tako pa se ne izvaja izvoz naplavin in plavja. Zaradi tega se pojavlja tudi vse vec poškodb brežin vodotokov, ki povzrocajo zajede in udore cest na najbolj izpostavljenih mestih. Tukaj pa nastopi srž problema. Vzdrže­valci cest smo dolžni zagotavljati normalno prevoznost cest, nevarna mesta pa zavarovati ter poškodbe cimprej sanirati, pri tem pa ne smemo posegati v vodni svet. Najprej moramo prido­biti ustrezna dovoljenja in soglasja, v katerih je praviloma zahte­vana tudi ureditev kompletne struge vodotoka gor in dol vodno od mesta poškodbe. Postopki pridobivanja soglasij in dovoljenj trajajo zelo dolgo, zato se stanje zajed in udorov samo še slabša. Naše prošnje vodarjem, da naj imajo poškodbe cest ob vodoto­kih za prioriteto pri vzdrževanju vodotokov, po navadi naletijo na gluha ušesa. Ce pa že dobimo kak odgovor, je razlog pomanj­kanje sredstev za vzdrževanje vodotokov. V primeru, da bi sami posegli v vodotok brez soglasja in izvedli sanacijo brežine vo­dotoka zaradi ureditve ceste, tvegamo prijavo vodarjev inšpek­cijskim službam in placilo visokih kazni. V prejšnjem sistemu so v takih primerih vodarji opravili svoje delo v okviru rednih vzdrževalnih del na vodotoku in sanirali brežino vodotoka do spodnjega ustroja ceste, sanacija brežine zgornjega ustroja ceste pa je bila stvar cestarjev. Preprosto in ucinkovito. Marjan Salobir Nova igrala v Jurkloštru V veliko veselje otrok Lahovega Grabna so bila v mesecu maju po narocilu Obcine Laško v Jurkloštru postavljena nova igrala. Dragica Levstik Obvestilo glede odpadkov na ekoloških otokih S strani naših delavcev in obcanov ugotavljamo, da v zadnjem casu prihaja do znatnega povecanja nepravilnega in divjega od­laganja odpadkov na ekoloških otokih. Med najbolj izpostavlje­ne lokacije sodijo: pokopališce Laško, ekološki otok pri Lašcan­ki, ekološki otok pri Tušu v Recici, divje odlagališce pri Surovini in ekološki otok pod knjižnico. Ob tem vse uporabnike ponov­no obvešcamo, da lahko vse odpadke brezplacno pripeljejo na naš zbirni center Strensko. Naš napotek je, da se pred odlaganjem odpadka na ekolo­škem otoku najprej prepricate, ce ta odpadek sploh sodi tja (v pomoc si lahko preberete navodilo: http://www.komunala-la­sko.si/abecednik/). V kolikor odpadek spada med tiste, ki se lahko odlagajo na ekoloških otokih, pa ga je pred odlaganjem potrebno ustrezno volumsko zmanjšati (na primer: škatlo pred odlaganjem zložimo ali pa jo splošcimo tako, da jo pohodimo) in ga šele tako pripravljenega odložimo v namenski zabojnik. Iz slike nazorno izhaja primer povsem nepravilnega odlaga­nja: Vsi skupaj se moramo zavedati, da nam bo samo s skupnimi mocmi uspelo ohranjati naše okolje in našo obcino cisto in ure­jeno, zato imejte vedno pred ocmi naš slogan: Skupaj z vami in za vas odgovorno do okolja. Andrej Ilijevec Hidrantno omrežje v sklopu javnega vodovoda obcine Laško Skladno z zahtevami Uredbe o oskrbi s pitno vodo (Ura­dni list RS, št. 88/12) ter pravilnika o preizkušanju hidrantnih omrežij (Uradni list RS, št. 22/95 in 102/09), smo kot izvajalec gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo dolžni vzdrževati tudi objekte in opremo javnega hidrantnega omrežja, prikljuce­nega na javni vodovod. Komunala Laško vsako leto z izbranim pooblašcencem izve­de redni letni pregled ustreznosti vseh hidrantov na javnih vo­dovodnih sistemih obcine Laško. Pri pregledu se izmeri staticni tlak, pretok ter vizualni pregled, izvede se tudi izpiranje hidran­tne mreže, po koncanih delih pa se hidrante plombira. Podat­ke o pregledu se vnese v zapisnik o preizkušanju. Po pregledu se odpravijo pomanjkljivosti, neustrezne hidrante in opremo pa zamenja. Pri rednih in izrednih pregledih opažamo, da se hidrante ne uporablja le za gašenje požarov in za ostale potrebe gasilcev, ampak tudi za tocenje vode za razne namene, kar pa je seveda izrecno prepovedano. Najvecje težave nastanejo pri raznih ne­dovoljenih posegih, saj se hidranti poškodujejo. Ko pa jih zares potrebujemo, pa so za svoj namen neuporabni. Pojavljajo se pri­meri, da se hidranta ne zapre dovolj in v takšnem primeru voda iz njega ne iztece, pri negativnih temperaturah pa celo zmrzne in je hidrant v vecini primerov neuporaben. Primerov nedovo­ljene uporabe hidrantov v Obcini Laško je kar veliko. Kot izvajalec gospodarske javne službe vzdrževanja vodovo­da pozivamo vse obcane in ostale, da hidrante uporabljajo le v primeru požara, o uporabi pa je potrebno obvezno obvesti­ti tudi dežurno službo vodovoda Komunale Laško na številko 051 614 501, da se takoj po uporabi hidrant pregleda in se ga ponovno zaplombira. Mala »plombica« je le varovalka za vecjo varnost vseh nas. Ivan Verbovšek Odvajanje in cišcenje komunalne odpadne vode V skladu z Uredbo o odvajanju in cišcenju komunalne odpa­dne vode sledi: aglomeracija s skupno obremenitvijo, enako ali vecjo od 500 PE in manjšo od 2.000 PE opremljena z javnim kanalizacijskim omrežjem in komunalno cistilno napravo najpozneje do 31. de­cembra 2021, ce gre za iztok v obcutljivo obmocje. Aglomeracija s skupno obremenitvijo, manjšo od 500 PE opremljena z javnim kanalizacijskim omrežjem in komunalno cistilno napravo pa najpozneje do 31. decembra 2023. Aglomeracije so dolocene na podlagi podatkov o gostoti opremljenosti in skupni obremenitvi zaradi nastajanja komu­nalne odpadne vode, ki se izracunata iz podatkov o številu stal­no prijavljenih prebivalcev. Lastnik objekta na obmocju izven aglomeracije mora za ko­munalno odpadno vodo, ki nastaja v objektu zagotoviti cišcenje v mali komunalni cistilni napravi z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, tako da parametri onesnaženosti ne presegajo predpisanih mejnih vrednosti: 150 KPK (kemijska potreba po kisiku) in 30 BPK5 (biokemijska potreba po kisiku). Tudi v letošnjem letu bo na uradni strani Obcine Laško javni poziv za subvencioniranje malih komunalnih cistilnih naprav, na katerega se bodo lahko prijavili vsi lastniki objektov, ki že imajo vgrajeno malo komunalno cistilno napravo. Lastnik MKCN mora po vgradnji: - izpolniti Vlogo za vpis v evidenco MKCN (obrazec najdete na spletni strani JP Komuna­le Laško) in jo najpozneje v roku 15 dni po zacetku obratovanja MKCN poslati izvajalcu javne službe skupaj z tehnicno doku­mentacijo o MKCN: oddati porocilo o opravljenih prvih meritvah v skladu z 28. clenom Uredbe o odvajanju in cišcenju komunalne odpadne vode, ki se izvede le prvo leto obratovanja in ki se ga lahko na­roci le pri pooblašcenemu izvajalcu prvih meritev (ZZV Celje, ERICO Velenje idr.), vendar ne prej kakor v treh in ne pozneje kakor v devetih mesecih po prvem zagonu MKCN. Najpozneje 30 dni po prejemu skladnega analiznega izvida morate izdelati Porocilo o prvih meritvah in kopijo porocila posredovati izvajalcu javne službe (JP Komunala Laško, d. o. o). Kot lastnik oz. upravljavec MKCN lahko JP Komunalo Laško, d. o. o., pooblastite, da v vašem imenu izdela porocilo o prvih meritvah in vam po opravljenem terenskem ogledu zaracuna opravljeno storitev po veljavnem ceniku, saj v skladu z zako­nodajo izdelava »Porocila o prvih meritvah za MKCN z zmo­gljivostjo, manjšo od 50 PE« ne sodi med naloge izvajalca javne službe. V primeru ustreznega obratovanja MKCN in izdelanega po­zitivnega porocila se vam upošteva znižana okoljska dajatev za 90%. Izvajalec javne službe MKCN pregleda enkrat na tri leta, pri cemer prvi pregled izvede prvo naslednje koledarsko leto po iz­vedbi prvih meritev in vam pregled zaracuna po veljavnem ce­niku. Pregled MKCN je osnova za znižanje placevanja okoljske da­jatve za onesnaženje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (Uredba o okoljski dajatvi za onesnaženje okolja zaradi odvaja­nja odpadnih voda). Bojana Mastnak LOKALNA AKCIJSKA SKUPINA RAZNOLIKOST PODEŽELJA Lokalna akcijska skupina (LAS) Ra­znolikost podeželja deluje kot pogodbe­no partnerstvo na obmocju obcin Ce­lje, Laško, Štore in Vojnik. Ustanovljena je bila leta 2015 z namenom priprave in izvajanja Strategije lokalnega razvo­ja (SLR). Septembra 2016 je LAS pre­jel odlocbo o dodelitvi 1.426.100,00 EUR sredstev iz dveh evropskih skladov (EKSRP - Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in ESRR - Evropske­ga sklada z regionalni razvoj). To je LAS omogocilo objavo javnih poziv in s tem dodelitev sredstev za izvajanje projektov oziroma operacij na obmocju LAS. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) Javni poziv LAS za dodelitev sredstev ESKRP v višini 289.580,32 EUR je bil ob­javljen decembra 2016 in zakljucen fe­bruarja 2017. Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja je do konca maja 2018 odobrila 6 izmed 8 izbranih vlog, tako da so vlagatelji in partnerji lahko priceli z iz­vedbo nacrtovanih aktivnosti. Mestna obcina Celje izvaja operaci­jo Ureditev skakalnic in pripadajocih objektov Šmartinsko jezero, Obcina Što­re s partnerji izvaja operacijo Ureditev otroških igrišc v Obcini Štore, Kmetijsko gozdarski zavod Celje skupaj z društvi kmetic in podeželskih žena izvaja ope­racijo Kmetujem – naravo varujem, ki je namenjena izobraževanju prebivalcev obmocja za kmetijstvo in podjetništvo, podjetje Plahtica, d. o. o., pa s partnerji izvaja operacijo Doživljajski zelišcni vr­tovi. Obcina Laško je skupaj s podjetjem Thermana, d. d., in Turisticnim dru­štvom Laško pricela z izvajanjem ope­racije Fitness na prostem na obmocju destinacije Laško – Sotocje dobrega, s ka­tero bo prebivalcem in obiskovalcem La­škega omogocena telesna vadba na zuna­njih fitnes napravah na dveh lokacijah v Laškem. Skupaj s Cebelarskim društvom Laško, Thermano, d. d., Šolo za hortikul­turo in vizualne umetnosti Celje in STIK­-om Laško Obcina Laško izvaja tudi ope­racijo Varujmo in izboljšajmo pogoje za ohranitev pestre združbe opraševalcev. Evropski sklad z regionalni razvoj (ESRR) Javni poziv LAS za dodelitev sredstev ESRR v višini 290.726,12 EUR je bil ob­javljen aprila 2017 in zakljucen junija 2017. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je doslej odobrilo in pod­pisalo pogodbi za 2 operaciji. Zavod Vozim tako izvaja operacijo Moja zgodba za tvojo varnost, s kate­ro želijo ozavestiti osnovnošolce z urba­nih obmocij LAS o nevarnostih in vpli­vu uživanja alkohola na razvoj mladih in prometno varnost. Na delavnicah bodo mladim svoje zgodbe predstavili uspo­sobljeni clani, ki so sami doživeli hude prometne nesrece in ostali poškodova­ni za vse življenje. Osnovna šola Štore v okviru operacije Ureditev in vzpostavitev ucnega parka pri OŠ Štore obnavlja staro lokomotivo in ureja ucni park oziroma ucilnico na prostem. V Laškem se bodo predvidoma izved­le še 4 operacije, sofinancirane s sredstvi sklada ESRR, in sicer Vzpostavitev mreže lokalnih akterjev za oskrbo prebivalcev s hrano na urbanih obmocjih LAS (Kme­tijska zadruga Laško), Okusiti raznoli­kost podeželja (Obcina Laško s partner­ji), TIC Rimske Toplice (Obcina Laško in STIK Laško) in Ozavešcanje o pomenu hortikulturne ureditve okolja in sobiva­nja z naravo v Laškem (Obcina Laško s partnerji). Operacije sodelovanja LAS LAS Raznolikost podeželja se je skupaj s še petimi LAS iz Slovenije prijavil na 1. javni razpis Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za podukrep 19.3 – sodelovanje LAS ter uspešno pridobil sredstva za izvajanje operacije sodelova­nja LAS z naslovom Integralni turisticni produkt zelišcarske dedišcine. Aktivno­sti operacije, ki se izvaja v letih 2018 in 2019, so namenjene izobraževanju zeli­šcarjev, vzpostavitvi spletnega e-herba­rija s predstavitvijo zelišc, ponudnikov in izvedenih aktivnosti operacije, pripra­vi zgodb o zelišcih, fotografiranju zelišc, oblikovanju turisticnih produktov in iz­vedbi promocijske zelišcarske prireditve, ki bo 25. 8. v Jurkloštru. V soboto, 2. 6. 2018, se je v okvi­ru operacije sodelovanja LAS »In­tegralni turisticni produkt zelišcar­ske dedišcine« pod vodstvom Vesne Forštneric Lesjak, mag. farm., pred­sednice Naravoslovno-izobraževalne-ga društva »Sapienthia«, v Otrocjem centru Laško odvijalo nadvse zanimi­vo in uporabno predavanje z naslovom »Obravnava rastlin po goetheanisticni naravoslovni metodi«. Predavateljica, ki je po študiju farmacije odšla v tuji­no na izobraževanje o naravoslovju po Goetheju ter antropozofski farmaci­ji in medicini po dr. Rudolfu Steiner­ju, se danes ukvarja s pridelavo zdra­vilnih rastlin po biodinamicni metodi ter osvešcanjem in izobraževanjem o nujnosti celostnega pogleda na clove­ka in celotno stvarstvo. Po predavanju je sledila delavnica z naslovom »Pro­ucevanje 12 rastlin po nacelih goetha­nisticne metode«, na kateri so udele­ženci spoznavali, kako z opazovanjem in zaznavanjem metamorfoze rastlin pridobiti nov vpogled in pristen odnos do narave ter gojiti kakovostne misli, v katerih ni prostora za strah in pohlep. LAS izvaja aktivnosti animacije za pri­pravo operacij sodelovanja LAS na pod­rocjih mreže pocivališc za avtodome, upravljanja z jezeri, pohodnih poti, zbi­ranju odpadnih olj iz gospodinjstev, v marcu 2018 pa smo oddali vlogo za ope­racijo Knjižnica – srce lokalne skupnos­ti, s katero želimo posodobiti knjižnice na podeželskih obmocjih in izvesti racu­nalniško opismenjevanje zainteresiranih ranljivih skupin. Animacija obmocja LAS v letu 2018 nacrtuje spremembo Strategije lokalnega razvoja za obdobje 2014–2020 in objavo javnega poziva za sredstva sklada EKSRP, ki bo predvido­ma objavljen jeseni. Pred objavo javnega poziva bodo izvedene animacijske delav­nice, s katerimi želimo vsem zainteresi­ranim pomagati pri umešcanju razvojnih idej v Strategijo lokalnega razvoja LAS ter jim pomagati pri povezovanju v ra­zvojna partnerstva. Vse informacije o delovanju LAS Ra­znolikost podeželja, možnostih sodelo­vanja na javnih pozivih LAS in pomoc pri pripravi projektnih predlogov lahko brezplacno pridobite na spletni strani www.las-raznolikost-podezelja.si in pri vodilnem partnerju LAS, družbi Simbio, d. o. o. Pisarna LAS se nahaja v uprav­ni stavbi RCERO Celje, Bukovžlak 30, 3221 Teharje (telefonska številka 03/425 64 66). 20. MAJ – SVETOVNI DAN CEBEL Z vrsto dogodkov pred in po 20. maju smo svoje prispevali tudi laški cebelarji. V koledarju prireditev MAJ 2018 je napisa­no: »Dan, namenjen zavedanju izjemnega pomena cebel za pre­živetje cloveka.« Toda DAN je samo kot vsakoleten opomin. Predvsem cebe­larji skrbimo zato, da to zavedanje postaja skrb cim širšega kro­ga ljudi. Ves svet je podprl idejo CZS, da postane 20. maj SVE­TOVNI DAN CEBEL. Prvo praznovanje je bilo v Žirovnici na nedeljo, 20. maja, prav na rojstni dan našega velikega cebelarja Antona Janše (20. 05. 1734). Vecina slovenskih medijev je temu dogodku namenila veliko pozornosti. Med blizu 5000 udele­ženci, v družbi visokih domacih in tujih gostov na tem zgodo­vinskem dogodku, smo bili tudi laški cebelarji. Ponosni smo na to. V prejšnjem biltenu je bilo precej napisanega o natecaju CZS za poslikavo panjskih koncnic in namenu predstavitve v okvi­ru »ODPRTEGA DNEVA CEBELARJEV«. Na natecaj so svo­je poslikave prijavili OŠ PT Laško in OŠ AA Rimske Toplice. Predstavitve poslikav so bile organizirane v sodelovanju s ce­belarji na posameznih šolah v sklopu dogodka »ODPRTI DAN CEBELARJEV«. Avla OŠ Primoža Trubarja Laško Prvi dogodek se je odvijal v avli maticne šole Primoža Tru­barja Laško (20. 4.) v prisotnosti ravnatelja Marka Sajka in žu­pana Franca Zdolška. Ucenci - krožkarji so pod mentorstvom Darje Šolar predstavili 19 panjskih koncnic. Drugi dogodek je bil istega dne na Podružnicni šoli Šentrupert, kjer so ucenci pod mentorstvom Renate Kolšek predstavili 6 panjskih konc­nic. Koncnice so družno s cebelarji pritrdili na svoj šolski cebel­njak v Šentrupertu. Cebelarji so poleg panojev s panjskimi koncnicami na šolah postavili manjšo razstavo s cebelarskim orodjem, opremo in ce­beljimi proizvodi. Vse je bilo na ogled vec kot teden dni. Panjske koncnice so risali tudi na OŠ Antona Aškerca v Rim­skih Toplicah. Pod mentorstvom uciteljice Irene Mlakar je 10 ucencev poslikalo 10 panjskih koncnic. Laški cebelarji smo zadovoljni z lepim odzivom ucencev na natecaj poslikave panjskih koncnic CZS, kar je plod dobrega in stalnega sodelovanja vodstev šol, cebelarjev mentorjev in ob­cine. V vseslovenski akciji naj bi bilo poslikanih vec kot 1000 koncnic, nekatere že krasijo panje slovenskih cebelarjev. Sim­bolicno to pomeni, da avtor poslikave s pritrditvijo koncnice na panj le tega posvoji - postane boter cebelji družini v panju. V Laškem je bilo poslikanih 51 panjskih koncnic. Nekaj jih je že pritrjenih na panje, nekaj jih na panojih krasi avle šol, del pa bo prikazan ob razlicnih priložnostih. CZS je lani objavila na­tecaj zato, ker je leto 2018 leto kulturne dedišcine. Panjske konc­nice predstavljajo posebnost slovenske dedišcine. Natecaj je bil zakljucen 20. 4. na »DAN ODPRTIH VRAT CEBELARJEV«. Cetrti dogodek, ki je potekal 20. apri­la - na »Dan odpr­tih vrat cebelarjev«, se je odvijal pri ce­belarju Janku Cesar­ju na Marofu. Janko sicer vedno poskr­bi za medeni zajtrk v vrtcu Jurklošter, tokrat pa so ga s po­sebnim razlogom obiskali cebelarji s Planine pri Sevnici. Razkazal jim je svoj novi, slikoviti cebel­njak, dovolj velik, da omogoca tudi apiterapijo (t.j. inhalacija mikroklime iz panja), novost pri cebelarski ponudbi v turizmu. Pohvalimo se lahko z delovanjem krožkov in uspehi mladih cebelarjev – krožkarjev. Dobri rezultati na 41. državnem tek­movanju mladih cebelarjev, ki je bilo letos v Krškem, 5. maja, so velika zasluga mentorjev. Krožek pod mentorstvom Darje Šolar na OŠ PT Laško obiskuje 21 ucencev od 1. do 7. razreda. Kro­žek na OŠ PT PŠ Šentrupert obiskuje 11 ucencev, vodi ga Franc Šolar - cebelarski mojster. Krožek na OŠ AA Rimske Toplice, ki ga vodi Anton Krivec, obiskuje 6 ucencev. Krožek na OŠ PT PŠ Debro vodi Branko Mešel, obiskuje ga 8 ucencev. Doseženi re­zultati na državnem tekmovanju v Krškem, med blizu 700 ude­leženimi krožkarji, so dober pokazatelj odlicnega dela: – Krožek OŠ PT PŠ Šentrupert, mentor Franc Šolar, prejemniki dveh zlatih in štirih srebrnih odlicij – Krožek OŠ PT Laško, mentorica Darja Šolar, prejemniki dveh srebrnih in štirih bronastih odlicij – Krožek OŠ AA Rimske Toplice, mentor Anton Krivec, preje­mniki treh srebrnih odlicij Pricakujemo, da bo leta 2020 SVETOVNO TEKMOVANJE mladih cebelarjev – krožkarjev v Sloveniji. Zagotovo bodo do takrat dobro pripravljeni tudi laški mladi cebelarji – krožkarji. CD Laško Mladi cebelarji z mentorji v Krškem DIVJE CEBELE – NAŠE SKRIVNOSTNE SOSEDE ALI STE VEDELI? – Pri približno 80 % vrst kmetijskih in divjih rastlin cvetni prah prenašajo žuželke. Opraševanje žuželk je tako nepogrešljiva ekosistemska storitev, v Sloveniji samo v kmetijstvu ovredno­tena na okrog 120 milijonov evrov letno. – Opraševanje ne vpliva samo na kolicino, ampak tudi na kako­vost pridelkov. Ce so cvetovi bolje oprašeni, so plodovi lepše oblike, bolj obstojni in hranljivi. Kolicinsko je od opraševanja žuželk odvisna pridelava ene tretjine cloveške prehrane. Brez opraševalcev torej ne bi bili brez hrane, bi je pa bilo bistve­no manj, bila bi dražja in manj raznovrstna, kar bi negativno vplivalo na kakovost življenja in zdravje ljudi. – Ob opraševanju najveckrat pomislimo na medonosno cebelo. Ta je pomemben opraševalec, vendar še zdalec ne edini. Zelo pomembna je namrec tudi vloga divjih opraševalcev. V prvi vrsti so to divje cebele, kamor spadajo cmrlji in cebele samo­tarke. Oprašujejo tudi muhe trepetavke, metulji. Študije do­kazujejo, da so divji opraševalci pogosto celo bolj ucinkoviti kot medonosna cebela. – Cmrlji so prilagojeni na nizke temperature, zato lahko opra­šujejo tudi v hladnem, vetrovnem in celo deževnem vreme­nu, ko je medonosna cebela nemocna. To je zlasti pomembno pomladi, v casu cvetenja sadnega drevja, ko je pogosto slabo vreme. – Ceprav izgledajo nerodni, so cmrlji v resnici zelo hitri in v enakem casu oprašijo dva do štirikrat toliko cvetov kot me­donosna cebela. – Cebele samotarke so izvrstne opraševalke. Ena sama cebe­la samotarka lahko opravi delo kar 100 medonosnih cebel. Skrivnost njihove ucinkovitosti je v tem, da cvetnega prahu ne zlepijo, zato ga vec pade na cvetove. Še veliko pomembnih in aktualnih dejstev in najnovejših znanstvenih spoznanj je dr. Danilo Bevk, vodilni slovenski raz­iskovalec pestrosti in ekologije divjih opraševalcev, posredoval udeležencem predavanja »Divje cebele – naše skrivnostne sose­de«, ki se je odvilo 12. maja v Otrocjem centru Laško. Alarman­tni globalni množicni pomori ter izginjanje medonosnih cebel in divjih opraševalcev, o cemer med drugim prica tudi Evropski rdeci seznam, se usodno dotikajo tudi naše dežele. V Sloveniji je bilo doslej najdenih 564 vrst divjih cebel, a njihov obstoj ogro­žajo pesticidi, pomanjkanje hrane in primernih mest za gnezde­nje ter bolezni. Kaj lahko storimo? Divjim opraševalcem lahko pomagamo tako, da ohranjamo njihove naravne habitate, med njimi cvetoce travnike, ki vedno bolj izginjajo iz naše krajine, z odpovedjo uporabe pesticidov ter sajenjem medovitih rastlin. K njihovemu ohranjanju lahko pomembno prispevamo tudi z nastavljanjem gnezdilnic za cmr­lje in cebele samotarke, zato je dr. Bevk po predavanju izvedel delavnico, na kateri so udeleženci pod njegovim vodstvom iz­delali gnezdišca za cmrlje in cebele samotarke, ki so jih odnesli s seboj domov. Dogodek se je izvedel v okviru operacije »Varujmo in izbolj­šajmo pogoje za ohranitev pestre združbe opraševalcev«, ki je delno financirana iz sredstev EU. Marina Bezgovšek, STIK Foto: mag. Andrej Flis PRIZNANJA ZA IZDELKE Z NAŠIH KMETIJ Konec maja je na Ptuju potekala že 29. razstava Dobrote slovenskih kmetij, ki predstavlja osrednjo predstavitev gastro­nomske raznolikosti slovenskega pode­želja in kakovosti izdelkov. Letos je bilo ocenjenih 1070 izdelkov, med njimi tudi izdelki s kmetij našega obmocja. Priznanja za kakovost so prejeli: – Simon Zajec, Belovo 13: zlato prizna­ priznanje za Krpanov caj za moc in lepe misli, bronasto priznanje za Kuni­gundin caj za dobro voljo; – Mojca Bezgovšek, Doblatina13: zlato priznanje za kvašene rogljice, bronas­to priznanje za pisan kruh (iz vec vrst moke); – Matjaž Pikl, Šmohor 15 a: srebrno priznanje za jabolcno žganje. Veseli smo uspehov kmetov iz naše obcine in jim za dosežene rezultate iskre­no cestitamo! KGZS-Zavod CE, Izpostava Laško Foto: Barbara Remec VSESPLOŠNA RAST V SLOVENIJI PUSTILA PRSTNI ODTIS TUDI V LAŠKEM Na podlagi podatkov iz letnih porocil za leto 2017, ki so jih gospodarske druž­be (v nadaljevanju družbe) in samostoj­ni podjetniki (v nadaljevanju podjetniki) predložili Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nada­ljevanju AJPES), je lani v laški obcini po­slovala 201 družba in 350 podjetnikov. Družbe laške obcine so v letu 2017 ustvarile 138,6 milijonov evrov prihod­kov ali 14 % vec kot v letu prej. Vecino prihodkov so ustvarile s prodajo na do-macem trgu (111,4 milijonov evrov), kjer so dosegle 12-odstotno rast. Izven Slo­venije ustvarijo skromen promet, a se je prodaja na tujih trgih lani v primerjavi z letom 2016 povecala za tretjino. Dobrih 70 % družb je poslovalo z dobickom, vse skupaj pa so leto zakljucile z neto cistim dobickom v znesku 5,2 milijona evrov, ki se je v primerjavi z letom prej povecal za 38 %. V laških družbah je bilo lani 1.664 zaposlenih, v primerjavi z letom prej pa so družbe omogocile 68 novih zaposlitev. Povprecna bruto placa pri laških družbah je znašala 1.322 evrov, kar je za 259 evrov manj od slovenskega povprecja. Podjetniki laške obcine so v letu 2017 ustvarili 28,5 milijonov evrov prihod­kov ali 12 % vec kot v letu prej. Vecina (85 %) podjetnikov je preteklo leto kon­calo v pozitivnih številkah, neto pod­jetnikov dohodek oziroma dobicek je znašal 2,2 milijona evrov, kar je 28 % vec kot leto prej. Dobri dve tretjini pod­jetnikov sta poslovali brez dodatne de­lovne sile, medtem ko je bilo pri preo­stalih podjetnikih 242 zaposlenih ali 10 vec kot leto prej. Povprecna bruto placa pri laških podjetnikih je lani poskocila za 6 % in je znašala 1.003 evre, s cimer je za odtenek prehitela slovensko povprecje. Vec podrobnih podatkov o rezultatih poslovanja poslovnih subjektov laške ob­cine je v Informaciji o poslovanju gospo­darskih družb, samostojnih podjetnikov in zadrug v savinjski regiji v letu 2017, ki jo najdete na portalu AJPES www.ajpes. si. Individualni podatki iz letnih porocil posameznih poslovnih subjektov so jav­no objavljeni in brezplacno dostopni na portalu AJPES v aplikaciji JOLP. Naroc­nikom so prav tako že na razpolago nove bonitetne ocene S.BON AJPES in sveže prenovljeno orodje za hiter pregled po­slovanja in poglobljeno analizo Fi=PO AJPES (Financni Pomocnik), ki na enem mestu združuje vse, kar morate vedeti o poslovanju poslovnih subjektov. Uporab­ljate ga lahko neomejeno, vedno in pov­sod, tudi prek mobilnih naprav. Vec koristnih informacij in novosti AJPES mesecno objavlja v brezplacnem AJPES Informatorju, nanj se je možno narociti na informator@ajpes.si. Andreja Topole, AJPES, izpostava Celje Jubilejna sezona 2018/19 V maju smo z eksoticno dramo Tarzan zakljucili letošnjo abonmajsko sezono. Komedija osrednjega dram­skega gledališca v Sloveniji – SNG Drama Ljubljana – nas je prestavila v oddaljeno džunglo s številnimi komicnimi in za­bavnimi dialogi in istocasno odpirala vprašanja sodobnega ma­terialisticnega sveta. S septembrom vstopamo v jubilejno, 25. sezono Kulturne­ga centra Laško. Leta 1993 so v mesecu septembru slavnostno odprli prenovljen in posodobljen kulturni dom. V septembru bodo tako odrske deske posvecene temu jubileju, prav tako pa bo takšen tudi abonmajski program. V Gledališkem abonmaju bomo gostili naslednje predstave: – Deklišcina, komedija, Špas teater Igrajo: Urška Vucak, Sebastijan Staric, Nataška Ralijan, Tadej Pišek, Jože Doberšek, Maja Martina Merljak, Lara Jankovic, Jernej Campelj – Cakalnica, komedija, Siti Teater Igrata: Lado Bizovicar, Janez Hocevar - Rifle – Štefka Valentin, monokomedija, Gledališce Ptuj Igra: Zvezdana Mlakar – Totalno katastrofalna vecerja, komedija, Gledališce KoperAleš Valic, Mojca Partljic, Igor Štamulak, Vanja Korenc, Anja Drnovšek, Gorazd Žilavec – Realisti, Kabaret za pet igralcev, pijanca in obcinstvo, SNG Nova Gorica Igrajo: Peter Harl, Jure Kopušar, Matija Rupel, Urška Taufer, Žiga Udir, Anže Vrabec / Joži Šalej Glasbene vecere bodo oblikovali naslednji izvajalci: – Hamo in Rudi Bucar – Frpruh - Orleki in Tomaž Javšnik – Eroika Aromatika – Klemen Slakonja z Big Band RTV Slovenija Narodno-zabavni abonma Hop v Laško bo obarvan z doma­cimi ansambli in legendami slovenske narodno-zabavne glas­be. Pridružite se nam v novi sezoni, saj kultura in umetnost bo­gatita našo dušo in lepšata življenje. Tina Belej Zakljucek študijskega leta UTŽO pri Knjižnici Laško Ob zakljucku drugega študijskega leta Univerze za tretje življenjsko obdobje pri Knjižnici Laško lahko recemo, da je nje­no delovanje postalo že precej uteceno. Delo je potekalo v okviru 4 razlicnih štu­dijskih krožkov (domoznanski krožek, potopisno-popotniški krožek, krožek angleškega jezika ter osnovni in nadalje­valni racunalniški krožek), razvršcenih v 8 skupin, in dopoldanskih predavanj v zimskem casu. Vsi krožki skupaj so ime­li 89 clanov. Od oktobra do maja so bila v okviru UTŽO organizirana 103 sreca­nja, ki se jih je udeležilo 1.254 obisko­valcev. Domoznanski krožek se je sestal 16­krat, dvakrat mesecno po dve uri, obi­cajno tudi vec. Vodi ga Metka Kovacic, sodeloval sem tudi jaz in obcasno Gab­rijela Pirš. Krožek je obiskovalo 15 cla­nov. Metka nam je na štirih srecanjih v knjižnici predstavila zgodovino Laškega, zgodovino Zidanega Mosta, umetnostno zgodovino laške cerkve ter zgodovino in delovanje Zgodovinskega arhiva Celje. Védenje slušateljev je nadgradil Tomaž Majcen z vodenim ogledom po Laškem, prof. Anka Aškerc s poglobljeno razlago o umetniških vrednostih in restavracij­skih posegih v laški cerkvi, vec arhivskih strokovnjakov pa nas je seznanilo z zani­mivostmi svojih oddelkov. Poucili smo se tudi, kako deluje arhiv za uporabnike in malo pokukali, kaj lahko najdemo v arhi­vu o Laškem. Zadnjo ekskurzijo smo na­menili ogledu Marija Širja, ustavili smo se tudi v Zidanem Mostu in Velikem Šir­ju, kjer nas je sprejela Marija Lipovšek Schuller, potem pa se zapeljali po vasi­cah Straže in Lukovica do Senožet ter se ustavljali ob lepih panoramskih pogledih na vzhodni in na koncu zahodni del naše obcine. Obiskali smo še marijagraško cerkev, po kateri nas je popeljala umetno­stna zgodovinarka Nataša Podkrižnik in Maleševo galerijo, kjer nam je umetni­ka predstavila njegova dobra poznavalka kustosinja Breda Ilich Klancnik. Eno iz­med naših srecanj smo namenili sezna­njanju z ohranjanjem slovenske ljudske pesmi in obisku gospe Potocnik v Tev­cah, ki nam je zapela nekaj starih pesmi z našega obmocja in knjižnici poklonila debel zvezek zapisov tovrstnih besedil. Na dveh srecanjih smo prebirali zapise spominov iz laškega trga pred drugo sve­tovno vojno Lašcanke gospe Ane Knez in se pogovarjali o njih. Na preostalih krož­kih smo obravnavali okrog 30 zapisov o naših rojakih iz knjige Znani Lašcani ter dodali še nekaj spominov nanje. Pozor­nost smo namenili tudi novim knjižnim izdajam o Laškem in obravnavi ledinskih imen, ki so jih popisovali clani. Z domoznanskim krožkom so clani zelo aktivno širili svoje poznavanje do­macih krajev, bibliotekarji smo utrjevali domoznansko razgledanost, domoznan­sko zbirko pa smo okrepili tudi z nekaj izvirnimi zapisi. Popotniški krožek, ki ima 42 clanov, se je sestal 17-krat. Opravljenih je bilo osem ekskurzij, osem predstavitvenih srecanj le-teh in obisk opere La Boheme v Mariboru. Pet poti je pripravila Metka Kovacic, dve turisticna vodicka Alenka Klemen in eno jaz. Obiskali smo nekro­polo v Šempetru, Rogaško Slatino z zdra­vilišcem in orglarsko delavnico, Ljublja­no z Narodnim muzejem, Plecnikovim razstavišcem v Tivoliju in Neboticnikom, grajski muzej v Sevnici, Slovenj Gradec s pokrajinskim muzejem in Libelicami, Kranj s Prešernovo hišo in pokrajinskim muzejem, Gornji grad z muzejskimi zbir­kami, katedralo in gozdarsko-lesarskim muzejem v Nazarjah ter za zakljucek že lani nacrtovano ekskurzijo v Oglej z bazi­liko in bogatimi rimskimi izkopaninami, turisticno mesto Gradež ter Devin. Vseh srecanj popotniškega krožka se je udele­žilo 495 obiskovalcev. Ko smo na zakljucku povprašali clane krožka, katera pot jim je bila najbolj všec, so odgovorili, da so bile lepe vse in vsaka na svoj nacin. Mi bi dodali, da so bile lepe še posebej zato, ker so se jih udeleževali res vedoželjni, prijazni in prijetni ljudje. To so opazili tudi v ustanovah, ki smo jih obiskali. Krožek angleškega jezika poteka pod mentorstvom prof. Lidije Šober v dveh skupinah. Skupno število clanov je 17. Skozi leto so na rednih tedenskih sreca­njih opravili 96 ucnih ur, na katerih smo zabeležili 351 obiskov. Mentorica daje ve­lik poudarek pocasnemu ucenju in utrje­vanju snovi. Veliko casa nameni uporabi naucenega v dialogih, delo popestri tudi z didakticnimi igrami. Pomembno je tudi, da so postali že prava ‚‘družinica‘‘, da se pocutijo sprošceno in si upajo povedati, kadar jim kakšna struktura povzroca te­žave, ce želijo ponoviti razlago ali naredi­ti še kakšno dodatno vajo. Prof. Šobrova pravi, da je neizmerno hvaležna, da lah­ko poucuje tako prijetne in toplih ljudi, ki imajo radi anglešcino in z njo že tretje leto ‚‘jezikajo‘‘. Ob tem gre globok poklon njihovi neomajni volji, optimizmu in že­lji po novih znanjih. Pri racunalniškem krožku sta men­torici Gabrijela Pirš in Jerica Horjak ob pomoci Nine Mlakar izvedli po dve 15­urni osnovni in nadaljevalni izobraže­vanji. Udeleženci tega krožka so razlic­ni – od vedoželjnih in pripravljenih na ucenje v osnovni skupini, pogosto celo ob njihovem prvem zaresnem srecanju z racunalnikom, do zelo vešcih uporabe racunalnika ter željnih raznovrstnih in zahtevnih znanj v nadaljevalni skupini. Veseli nas tudi, da nekateri clani znanje iz osnovne nadgrajujejo v nadaljevalni skupini in da je zanimanje za ta krožek vseskozi veliko. Za UTŽO je poletje cas šolskih poci­tnic, za nas odgovorne in sodelujoce pri delovanju UTŽO pa tudi cas za nacrte za naprej, razmislek in pripravo novih vse­bin. Na tem mestu se vsem mentorjem in drugim sodelujocim iskreno zahvaljujem za njihov trud, cas, energijo in znanje, ki ga vlagajo v delovanje krožkov. Še pose­bej bi izpostavil prostovoljsko delo Metke Kovacic, saj vodi kar dva krožka. Hvala tudi vsem udeležencem krožkov za ko­ristno, lepo in prijetno družabno izkori­šcen cas, ki ste ga namenili UTŽO. Hkra­ti pa lepo vabljeni tudi tisti, ki še niste naši clani, da se nam jeseni pridružite. Zahvala velja zaposlenim v knjižnici, ki smo za UTŽO delali tudi prostovolj­sko. Zavedamo se, da se bomo morali še potruditi za sprejetost UTŽO v lokal­nem okolju, ne samo s strani udeležencev krožkov, ampak tudi Obcine in nekate­rih drugih akterjev, da bo tako delovanje UTŽO bolj trdno in v vecji doprinos tudi širši skupnosti. Novo študijsko leto se s krožki zacne v oktobru, prvi skupni zbor clanov pa nacrtujemo za september. O vsem tem boste obvešceni v avgustovski številki bil­tena, do takrat pa so dobrodošle kakršne koli ideje, predlogi in pobude za delova­nje UTŽO v prihodnje. Matej Jazbinšek V Rimskih Toplicah bomo gostili slikarja Jožeta Vodlana Jože Vodlan je akademski slikar, ki že dolga leta živi in ustvarja v Združe­nih državah Amerike. Rodil se je l. 1938 v Klenovem pri Rimskih Toplicah kot osmi otrok na kmetiji Franca in Hele­ne Vodlan. Oce mu je zgodaj umrl. Vse je kazalo, da bo moral prevzeti kmetijo. Toda sprico nadarjenosti in silne privr­ženosti likovni ustvarjalnosti je po kon­cani slikarski obrtni šoli v Mariboru in Celju skupaj s sokrajanom in prijateljem, kasneje tudi slikarjem, Mirom Zupan­cicem odšel v tujino. V Avstriji se je l. 1958 vpisal na likovno akademijo Kun­stschule der Stadt Linz, kjer je l. 1963 z odliko koncal študij pri prof. Herbertu Dimmlu. Že med študijem se je preživljal z razlicnimi slikarskimi, predvsem resta­vratorskimi, deli po Zgornji Avstriji. Pri tem je sodeloval z akademskima resta­vratorjema L. Pejschem in A. Tekertom, v muzeju v Linzu pa tudi kot konzerva­tor. Po koncanem študiju je odšel v ZDA. V Clevelandu je spoznal kiparja France­ta Goršeta in srecal mladostnega prija­telja Mira Zupancica, tudi akademskega slikarja. Skupaj so ustanovili umetniški klub LOK, v katerem so aktivno delova­li vse do Goršetovega odhoda v Evropo l. 1970. V New Yorku je Vodlan koncal School of Visual Arts in se v ZDA po­klicno uveljavil kot graficni svetovalec in oblikovalec v velikih podjetjih. Ves cas je tudi intenzivno slikal in bil aktiven v slo­venski kulturni skupnosti v New Yorku. Doslej je imel že vec kot 50 samostojnih ali skupinskih razstav v ZDA in Sloveniji, kamor se redno vraca. Leta 2014 je izšel biografski roman o Jožetu Vodlanu Za mavrico preko oceana izpod peresa Ru­dija Mlinarja. Ponosni smo, da bomo ob tokratnem obisku domovine Jožeta Vodlana in nje­gova slikarska dela gostili v Knjižnici Rimske Toplice. Ob pogovoru o njego­vem življenju, popisanem v že omenje­nem romanu, nas bo slikar popeljal tudi po razstavi svojih del in nam spregovoril o svojem ustvarjanju. Lepo vabljeni na dogodek v sobo­to, 23. junija, ob 18. uri v Vecnamenski dom Rimske Toplice, na prijetno sreca­nje z našim rojakom, slikarjem Jožetom Vodlanom. Matej Jazbinšek Zaceli bomo novo Bralno znacko za odrasle 20. junija ob 19. uri vas vabimo na laški grad, kjer bomo že tradicionalno pozdravili poletje z otvoritvijo nove se-zone Bralne znacke za odrasle. 10 let bralne znacke je za nami, proslavili smo jih z obiskom Prešernovega nagrajenca pesnika Borisa A. Novaka, pred nami pa nova, nekoliko osvežena bralna sezona. Svež veter bo vel tudi ta vecer – z nami bodo sami mladi. Bralno znacko bomo pospremili z nastopom dramske sku-pine Lux Theatrum pod mentorstvom Lašcanke Magdalene Hrastnik. Njihova predstava Cankarjevih 12 ljubezni se bo dopolnjevala s sklopom bralne znacke, ki ga bomo ob 100. obletnici smrti posve­tili Ivanu Cankarju. V Cankarjevem letu se tega velikega literarnega ustvarjalca po predavanju prof. ddr. Igorja Grdine spo­minjamo drugic, a ne zadnjic letos. Za glasbeni del vecera bo poskrbela, tokrat malo drugace, mlada pop/rock glasbena skupina Samantha & The Ta­keover. Skupina je nastala leta 2015 in odtlej pocasi prodira na odre na Celj­skem in širše. Dosedanje in bodoce bralce Bralne znacke za odrasle bomo v novo sezo­no pospremili z brošuro, na kateri bodo predstavljene priporocene knjige, med bralnim letom pa se srecamo na pogovo­ru o prebranem! Prijazno vas vabimo na poletno prire­ditev! Barbara Rancigaj Obišcite casopisno citalnico laške knjižnice V naši casopisni citalnici se nahaja nad 100 naslovov revij in casopisov za odrasle, razvršcenih po abecednem redu. Lahko jih prelistate v knjižnici ali pa si jih (razen zadnje številke) izposodite tudi na dom. Letos smo narocili naslednje nove naslove: Avantura (za popotnike), Spi­ka (zanimive in poucne vsebine iz sve­ta slovenske in svetovne astronomije z najlepšimi fotografijami vesolja), Glo­bal (prevodi najboljših clankov, ki jih je v svetovnem tisku v preteklem mesecu zasledil njen urednik Marcel Štefancic), Ona plus (zgodbe znanih oseb, ki navdi­hujejo, zdravstveni nasveti itd.), Digital­na fotografija (za sodobne fotografe) in Lupa (od nasvetov za izlete do intervju­jev z znanimi osebnostmi). Z revijalnim tiskom pokrivamo širok spekter vsebinskih podrocij. Pridite in posezite po tisti reviji, ki je blizu vaše­mu zanimanju oz. vam lahko pomaga s prakticnimi nasveti. Gabrijela Pirš Poletni bralci 2018 In že je tu odštevanje do težko pri­ cakovanih pocitnic! Tudi mi odšteva­ mo – do zacetka Poletnih bralcev! • Pravila ostajajo enaka: sodelujo­ ci ucenci (stari med 7 in 15 let) med poletnimi pocitnicami (od 26. junija do 31. avgusta) berite vsaj 30 dni 30 minut na dan in med tem najmanj 5x obišcite knjižnico. Berete lahko, kar želite: knjige, stripe, revije, casopise … pomembno je, da berete. Tudi letos bomo poskrbeli, da bo vsak poletni bralec dobil nagra­ do, na zakljucni prireditvi z zani­ mivim gostim (ki naj za enkrat osta­ ne še skrivnost) v zacetku jeseni pa boste vsi bralci sodelovali v velikem nagradnem žrebanju. Cim prej si v knjižnici priskrbi­te zbirne liste – želimo vam cudovite pocitnice, polne lepih dogodivšcin in dobrega branja! Prešernov nagrajenec Boris A. Novak v Knjižnici Laško Že leta zahajam v krajevno knjižnico, našo knjižnico v Laškem. Prijazna pova­bila, ki jih prejemam, me s predstavitve­no vsebino dogodka ali gosta nagovorijo in zamikajo, da se obeta nekaj zanimive­ga. Seveda moram biti selektivna v nizu raznovrstnih dogodkov knjižnice; vcasih ujamem kaj, kar je blizu moji duši, spet drugic se pustim presenetiti – a nikoli razocarati, saj je nivo prireditev res visok. Cas, preživet v živem in bogatem dogaja­nju, pogosto zacinjen z glasbenim nasto­pom, je prav gotovo vreden vec kot bu­ljenje v manjši ali vecji osebni zaslon, ki nam bolj jemlje, kot daje. Naši knjižnicarji lepo skrbijo za nas – po eni strani, da so nam vrata (v casu delovanja) vedno prijazno odprta, da nam pomagajo iskati bralne vsebine, ki so nam blizu, za piko na i, da kulturo in umetnost doživimo v živo, pa nas vabijo na dogodke z ustvarjalci, razstave, stro­kovna predavanja. O tem bi lahko na­pisala marsikaj, bistvo pa je živo prija­teljstvo s knjižnico. Tako nas je knjižnica ob zakljucku njihove zdaj že jubilejne 10 let trajajo­ce aktivnosti Bralna znacka za odrasle povabila na vecer z velikim pesniškim gostom Borisom A. Novakom. Z njim se je tokrat pogovarjala gospa Carmen L. Oven, tudi sama pisateljica in amba­sadorka branja. Boris A. Novak, dobitnik Prešernove nagrade za življenjsko delo in avtor edinstvenega epa Vrata nepovra­ta (v treh obsežnih knjigah in približno 40.000 verzih!), prejemnik Veronikine nagrade in še marsikaj, je v knjižnico pri­vabil mnoge Lašcane, Rimljane, tudi Ra­decane! V živo pa je bil, ne samo zaradi vse­bine povedanega, ampak tudi zaradi za­nimivega, osredotocenega in umirjene­ga govora, res imeniten gost. Kako živo se spomni zgodb prednikov, vojnih tem, celo pogovorov z dušami umrlih, in kako spretno jih upoveduje! Borisa A. Novaka je skozi življenje vodila ljubezen do besed in jezika. V tem so mu gotovo podobni tudi bralci, ki so se ta vecer udeležili do­godka v knjižnici, na koncu katerega so knjižnicarji vsem bralcem Bralne znacke podelili tudi posebna bralna priznanja in knjižne nagrade, za kar knjižnici na tem mestu tudi iskrena zahvala. Vera Naglic, bralka Branje = neskoncno potovanje Veseli smo, da so se ucenci OŠ Pri­moža Trubarja Laško prijavili na naše bralno tekmovanje Branje = neskoncno potovanje in se izkazali za izvrstne bral­ce. Sodelujocih bralcev je bilo kar 46. V predizboru so ucenci maticne šole, eno­te Debro in podružnice Vrh nad Laškim glasno brali po dve besedili pred komisi­jo v sestavi uciteljice prof. Mojca Povše ter knjižnicark Martine Ajdnik in Bar-bare Rancigaj. Komisija je ocenjevala tekocnost branja, interpretacijo in razu­mevanje prebranega. Med vsemi bralci smo izbrali devet finalistov (3 cetrtošol­ce, 3 petošolce in 3 šestošolce): Ivo Brod, Amelie Dejak, Ano Potocnik, Miho Jan­cica, Gala Jazbinška, Špelo Ojsteršek, Ta­deja Medveda, Ulo Rezec in Nejca Ter­ška. Na finalu tekmovanja v aprilu, mese­cu knjige, so finalisti brali Andersenovo pravljico Svinjski pastir, ki so jo dobili vnaprej, da so se lahko na branje pripra­vili. Ocena branja je bila tokrat sestavlje­na iz ocen vrstnikov in ocen komisije od­raslih bralcev v sestavi Vera Naglic, Nina Pader Topole in Luka Belej. Odlocitev o zmagovalcih je bila zelo težka, a ven­darle - dobili smo tri carje neskoncnega branja – cetrtošolko Ano Potocnik, peto­šolko Špelo Ojsteršek in šestošolca Nejca Terška, ki jim še enkrat iskreno cestita­mo! Finala Branje = neskoncno potovanje ne bi bilo brez tesnega sodelovanja s prof. Mojco Povše. Z ubranim petjem je v nas prebudil še bolj pomladno razpoloženje MPZ Trubadurji pod vodstvom prof. Mateje Škorja. Valentina Pavlinc pa je poskrbela za glasbeno kuliso z igranjem na klavir. V posebno razpoloženje so nas ponesle recitatorke pod mentorstvom prof. Mojce Povše. Naš projekt Branje = neskoncno po­tovanje so kot zanimivega in uspešne­ga za promocijo branja ocenili tudi pri Društvu Bralna znacka Slovenije. Vsem devetim finalistom so poklonili knjige, ki jih bodo za vedno spominjale na naše prvo bralno tekmovanje. Carjem branja je Knjižnica Laško podarila bralne lucke, prav vsi sodelujoci tekmovalci pa so do­bili priznanje in drobceno pozornost. Ker je bralno tekmovanje odlicno us­pelo, upamo, da ga bomo lahko izvedli tudi v prihodnjem šolskem letu – k sode­lovanju želimo vkljuciti tudi OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice in OŠ Marjana Nemca Radece. Veseli nas, da so nekateri ucenci 5. ra­zreda POŠ Debro (zaradi odlicne spod­bude razrednicarke Irene Plevnik) so­delovali pri »mini bralni znacki« Branje = neskoncno potovanje. Razveselilo pa nas je tudi, da sta dva ucenca pristo­pila k bralnim uricam s knjižnicarko. Naj še zadnjic cestitam vsem pogum­nim in izvrstnim bralcem, ki ste sodelo­vali pri tekmovanju, a naj vas spomnim: prav vsi, ki ste tekmovali, in vsi, ki bere­mo, smo carji branja! Se vidimo v Knjižnici Laško! • Jerica Horjak Zakljucek Mega kviza Tudi v letošnjem šolskem letu smo se prikljucili reševanju vseslovenske­ga knjižnicno-muzejskega Mega kvi­za. Osrednjo temo, Kras=kamen+voda smo z ucenci OŠ Antona Aškerca Rim­ske Toplice in OŠ Primoža Trubarja La­ško spoznali v razredih, kjer smo se po­govarjali o krasu in o Krasu ter rešili vsaj en sklop kviza. Ponosni smo (in jim še enkrat iskreno cestitamo), da je letos kar 12 ucencev rešilo vseh 5 sklopov kviza, vseh rešitev pa je bilo kar 478! Za nagrado smo reševalce kviza pova­bili na zakljucek v Kulturni center Laško, kjer smo gostili svetovno priznano kli­matologinjo dr. Lucko Kajfež Bogataj. Ucence je opomnila, kako pomembna je skrb za okolje in v njih prebudila razmi­slek o prihodnosti: naši, krajevni, držav­ni, svetovni … prihodnosti Planeta. Izvedli smo nagradno žrebanje, za ka­terega so darila prijazno podarili iz Pice­rije in restavracije Špica, Thermane La­ško, Rimskih Term, Vile Monet in Aqua Rome, za kar se jim najlepše zahvaljuje­mo. Brez odlicnega sodelovanja s šolami, predvsem z mentoricami prof. Biljano Jošovc, prof. Janjo Holcer in prof. Kar­men Ulaga, tako uspešnega reševanja ne bi bilo – hvala iz srca za pripravljenost in prilagodljivost. Vsem ucencem in ucenkam pa želi­mo cudovite pocitnice, ki naj bodo pol-ne uresnicenih želja! Jerica Horjak Brati pomeni poceti podvige Branje je pomembno, saj z njim boga­timo besedni zaklad, branje spodbuja do­mišljijo, z branjem postajamo pametnej­ši, izboljšamo spomin, razvijamo govorne sposobnosti, branje je zabavno ... V knjižnici in vrtcu smo brali oz. pos­lušali skupaj za Predšolsko Bralno znac­ko, otroci v Laškem, Debru in Rimskih Toplicah v knjižnici, otroci na podru­žnicah na Vrhu, v Šentrupertu, Recici, Sedražu, Zidanem Mostu in Jurkloštru pa z vzgojiteljicami. Za spodbujanje bra­nja jim cestitamo. V PBZ je bilo letos vkljucenih kar 322 otrok, zakljucili pa smo jo s prebranimi osmimi pravljicami, z zbranimi nalepka­mi, z mapico ustvarjalnih navdihov, lepi­mi spomini na bralna doživetja, podelje­nimi priznanji ter gledališko predstavo Picko in Packo gledališca Makarenko. Poletje 2018 v Knjižnici Laško in Rimske Toplice – sreda, 18. 7., ob 10. uri v Knjižnici Laško: Pletemo zapestnice prijatelj­stva z Valerijo Seme; – cetrtek, 19. 7., ob 10. uri v Knjižni­ci Rimske Toplice: Pletemo za­ pestnice prijateljstva z Valerijo Seme; – sreda, 25. 7., ob 10. uri v Knji­žnici Laško: Skrivnostne mors­ke živali – oblikujemo, izdelu­jemo ribe, meduze, hobotnice ... iz razlicnih materialov; – cetrtek, 26. 7., ob 10. uri v Knjiž­nici Rimske Toplice: Skriv­nostne morske živali – obli­kujemo, izdelujemo ribe, me­duze, hobotnice ... iz razlicnih materialov; – sreda, 1. 8., ob 10. uri v Knjižni­ci Laško: Kako diši les – ustvar­jamo lesene obeske, slike; – cetrtek, 2. 8., ob 10. uri v Knjiž­nici Rimske Toplice: Kako diši les – ustvarjamo lesene obeske, slike; – sreda, 29. 8.: Zakljucni izlet v ZOO Ljubljana (potrebne pred­hodne prijave) držo ravnatelja in šoli, še za naprej in za IN MEMORIAM: naslednike, vzpostavil prepotrebno digni-DR. JOŽE ŠIREC (2. 10. 1923–25. 4. 2018) teto. (Zgodovinski pregled šolstva v La­škem, 2010)Dr. Jože Širec se je rodil l. 1923 v Slo-se je vkljuceval v aktualne javne debate s Dr. Širec je predvsem s fotografskim venski Bistrici. L. 1947 je koncal ucitelji-podrocja šolstva, pa tudi širše družbene delom sodeloval pri nastajanju prve mo­šce v Mariboru, kjer je bilo njegovo šola-problematike, predvsem prek publici­ nografije o Laškem. Knjižnici Laško je nje za nekaj let prekinjeno zaradi vojne. sticnih objav v Naših razgledih in Delu. poklonil nekaj svojih fotografskih albu-L. 1950 je diplomiral na Višji pedagoški Iz biografije dr. Širca in njegove poklic­ mov. L. 2013 mu je Obcina Laško pode­šoli v Ljubljani iz biologije in kemije ter no-znanstvene bibliografije je razvidno, lila zlati grb za življenjsko delo na peda­ l. 1953 na Filozofski fakulteti v Ljubljani da je bilo podrocje njegovega znanstve­ goškem raziskovalnem in strokovnem iz pedagogike in l. 1964 doktoriral iz pe-nega dela predvsem didaktika in ekspe­ podrocju, ki pa ga je dr. Širec zavrnil. dagoških znanosti. rimentiranje na tem podrocju. Starejše kolegice iz knjižnice se spo-Dr. Širec je opravljal razlicne peda-Dr. Jože Širec je živel v Laškem od l. minjajo dr. Širca od konca 70. do srede goške poklice, od ucitelja razrednega 1948, ko je tu nastopil delo predmetne­ 90. let kot široko razgledanega cloveka pouka, predmetnega ucitelja, srednje-ga ucitelja. Poleg poucevanja je bil za in izredno dobrega bralca ter pogoste­šolskega in višješolskega profesorja do naše mesto še pomembnejši kot dolgole­ ga obiskovalca knjižnice, ki je posegal znanstvenega delavca. Na znanstvenem tni vodja šole – šolski upravitelj (1948– po najzahtevnejši literaturi. Ravnateljica podrocju se je ukvarjal predvsem z di-1954) ter ravnatelj nižje gimnazije in knjižnice Metka Kovacic si je zelo priza­daktiko, še posebej s šolskim ucnim na-osnovne šole (1954–1969). Med letoma devala, da bi dr. Širca vkljucila v knjigo crtovanjem, dolocanjem ucnih ciljev 1957 in 1962 je vodil eksperimentalno Znani Lašcani, izdano l. 1994. Dr. Širec in opredeljevanjem minimalnih ucnih osnovno šolo v Laškem, ki je predsta­ je sodelovanje odklonil in od takrat tudi norm. Pomembno je njegovo pedago-vljala eksperimentalno polje v razvoju ni vec zahajal v knjižnico. Je pa l. 1998 ško in psihološko raziskovanje v mreži slovenske pedagoške znanosti in prakse. Knjižnici Laško posredoval dokumenta­eksperimentalnih šol, ki je mocno vpli-O dr. Šircu je castni obcan Laškega cijo, poslano uredništvu Enciklopedije valo na kasnejši nastanek Pedagoškega dr. Tomo Korošec zapisal sledeco misel: Slovenije, o svojem poklicnem, strokov­inštituta pri Univerzi v Ljubljani, kjer je Profesor Širec velja v Laškem za predho­ nem in znanstvenem delu, prav tako je bil kot znanstveni svetnik za didaktiko dnika ekološkega pogleda na živi svet, že knjižnici v zadnjih letih redno pošiljal zaposlen od l. 1972 do predcasne nesa-spocetka pa smo ga ucenci šteli za najbolj svoje knjige aforizmov. movoljne upokojitve l. 1986. Njegova izobraženega v uciteljskem zboru. Bil je Življenje in delo dr. Širca bomo malo bibliografija šteje 171 enot, od tega 19 moj ucitelj kemije in prirodopisa (v hu­ širše predstavili v prispevku za spletni samostojnih publikacij, 95 razprav oz. manistiko ga je odneslo pozneje). Imeli biografski leksikon Celjskozasavski.si; clankov, 8 ocen oz. porocil, 35 raznih smo ga za strogega in resnobnega ucite­ ce pa bo izvedljivo, bomo v jesenskem publicisticnih prispevkov in 14 afori-lja, pravzaprav smo se ga – bali. Ce skle­ casu o njem in njegovem delovanju prip­sticno-fotografskih knjižnih izdaj, od pam po sebi, ki sem vendarle ucil vec kot ravili samostojen predstavitveni vecer. tega 3 tudi v nemškem jeziku. trideset let, ta oznaka na stara leta tudi Dr. Širec je bilo zelo aktiven pri nas-njemu ne more biti všec. A takrat je bilo Matej Jazbinšek, Knjižnica Laško tajanju Pedagoškega inštituta. Vseskozi tako. Pridobil si je nesporno avtoriteto za ALBUM LAŠKEGA – dr. Tomo Korošec Fotografija dr. Toma Korošca je iz oktobrske številke laškega Našega dela iz l. 1972 (št. 10). Takrat je prof. Miloš Rybár za casopis napisal obsežen clanek z naslovom Pomemben uspeh dveh naših znanstvenikov, in sicer o arheologu prof. Tonetu Knezu, ki je takrat izdal knjigo Novo mesto v davnini in o prof. Tomu Korošcu, tega leta izvoljenem za asisten­ta za slovenski knjižni jezik na Filozofski fakulteti ljubljanske univerze. Ob tem je Rybár omenil tudi izid Korošceve knji­ge Pet minut za boljši jezik ter se razpisal tudi o drugem Korošcevem strokovnem in znanstvenem delu. Dr. Tomo Korošec, naš rojak, castni obcan Obcine Laško, jezikoslovec in za­služni univerzitetni profesor, slavi letos 80 let. Turisticno društvo Laško je v so­delovanju s Šmoclom in Knjižnico Laško nika jezikoslovca v slovenskem prostoru in tudi širše. Predstavili bomo njegovo delo na podrocju besediloslovja in izra­zoslovja. Pozornost bomo namenili tudi njegovemu tvornemu sodelovanju na do­moznanskem in jezikovnem podrocju v domacem kraju ter strokovnemu delu na podrocju ribištva, ki je njegov velik hobi. Na tem mestu naj omenimo le še, da Korošceva bibliografija šteje prek 310 enot, od tega pet znanstvenih monografij, številne ucbenike, znanstvene, strokovne in poljudne clanke ter druge prispevke. Za jesen nacrtujemo pogovorni vecer, na katerem bomo našim obcanom še bolj približali strokovno in znanstveno delo dr. Korošca. Prispeval Matej Jazbinšek. Fotografija je iz casopisa Naše delo (1972, št. 10). Rubriko pripravlja Knjižnica Laško. Vir: www.kamra.si, Album Slovenije ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Z Možnarjem po Laškem in okolici … (16) TURISTICNO DRUŠTVO LAŠKO Zacetki Turisticnega društva Laško segajo v leto 1889. Olep­ševalno društvo Laško, kakor se je imenovalo takrat, je v prvem obdobju delovanja skrbelo za nastajanje in urejanje sprehajal­nih poti, po katerih so se z veseljem sprehajali vse bolj številcni »turisti«, ki so prihajali na oddih v laške toplice. Med njihove takratne naloge je sodilo tudi pogozdovanje Huma, ki je nekaj desetletij poprej zgorel od vznožja do vrha. Uredili so tudi t.i. »žegnani« studenec v Jagocah. Skrbeli so za ocvetlicenje in zasa­ditve mestnih površin Laškega ter za informiranje obiskovalcev. Ena temeljnih, pomembnih nalog društva pa je bila tudi skrb za ureditev in delovanje laške muzejske zbirke, predhodnice da­našnjega Muzeja Laško. Leta 1964 je Turisticno društvo Laško organiziralo Praznik piva in cvetja, na katerem se je s svojim delom predstavilo pet­najst lokalnih društev. Med drugim so pripravili tudi igrano »Kmecko ohcet« (kasneje s pravimi pari), ki jo danes v preno­vljeni in izvirni podobi pripravlja Zveza Možnar pod imenom »Ohcet po stari šegi« in predstavlja pomemben del etnografskih vsebin celotne prireditve. Vseh naslednjih 48 let so bile organi­zacijske vajeti praznika Piva in cvetja ob pomoci sponzorja Pi­vovarne Laško v rokah Turisticnega društva Laško. Skupaj z Etno odborom Jureta Krašovca pri ZKD obcine La­ško Možnar je Turisticno društvo Laško pred 22 leti pripravilo tudi prvo Martinovo v Laškem, ki ga odtlej skupaj s še drugi­mi soorganizatorji pripravljajo vsako leto. Lani so ob obeleževa­nju 790-letnice trških in 90-letnice mestnih pravic Laškega prav tako skupaj z ostalimi soorganizatorji pripravili t.i. Matevžev se­jem, ki bi ga želeli ohraniti tudi v prihodnje. Turisticno društvo Laško že od njegove ustanovitve odliku­je tesno sodelovanje z nekaterimi drugimi lokalnimi društvi. V povezovanju z njimi vidijo prihodnost in zato z njihovim sode­lovanjem uresnicujejo projekt »Laško, naše mesto« kot vzoren primer skupnega delovanja, v dobro kraja, v katerem delujejo. Pri društvu so skozi obdobje delovanja izdali vrsto razlicnih prospektov, kart mesta in obcine, prav tako pa tudi brošure ob njihovih obletnicah. Žegnani studenec v Jagocah s pomenljivo zgodbo Foto: Arhiv TD Laško, razglednica iz obdobja med obema vojnama. TD Laško je 49 let pripravljalo prireditev Pivo in cvetje. Iz nastopa Akademske folklorne skupine France Marolt, leto 1980. Foto: Arhiv TD Laško Že na prvem Martinovem v Laškem je bilo živahno. Foto: Edi Einspieler, november, 1996 Iz Matejevega oz. Matevževega sejma ob obletnicah mesta septembra 2017 Foto: Mojca Marot Pripravila Vlado Marot in Srecko Macek Foto: Arhiv zveze Možnar Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Možnar obcine Laško. ZELENA VELESILA LAŠKIH MAŽORET PONOVNO NA ZMAGOVALNIH STOPNICKAH Za laškimi Zelenimi raketami, ljubljenkami obcinstva v do-macem kraju ter drugod po Sloveniji in Evropi, je še eno uspeš­no državno tekmovanje Mažoretne zveze Slovenije, ki je tokrat potekalo v Brežicah. Intenzivne priprave, odrekanja in naporni treningi so se obrestovali, saj so se v Laško polne ponosa vrnile v soju brona, srebra in zlata. Sobota je prinesla uspehe našim izvrstnim solistkam in pa­rom. Pika Penko je v kategoriji solo junior dosegla odlicno 4., Timeja Stožir pa 5. mesto. Par junior v postavi Ines Blatnik in Nike Brecko se je povzpel na 8. mesto. Presenetili sta mali ze­leni raketi Tia Klenovšek in Tjaša Iršic, ki sta v kategoriji par kadet tekmovali prvic, pometli s konkurenco in si priplesali tis-to najžlahtnejšo zlato medaljo. V soboto so se obcinstvu s pa­rado predstavile tudi laške kadetinje in seniorke, ki so prvi del tekmovanja izvrstno opravile, kar je bila dobra popotnica za ne­deljski del tekmovanja. Nedeljsko dopoldne je postreglo s tekmovanjem naših naj­mlajših cici mažoretk, ki trenirajo pod okriljem Iris Polutnik. V kategoriji prvi korak so najmlajše posameznice prejele 5 zlatih in 3 srebrne medalje, v kategoriji cici korak, kjer so se predsta­vile kot ekipa, pa so si prav tako priplesale zlato medaljo. Popol­dan so se s figurativo navijacem predstavile tudi naše kadetinje in seniorke. Ekipi sta poskrbeli za pravo evforijo navijacev. Ka­detinje, lani še neizkušene zacetnice, so letos s svojo nalezljivo energijo in simpaticnostjo prepricale sodnike in na veselje nji­hove trenerke Valerije Jakopic ponosno stale na zmagovalnih stopnickah z bronastimi medaljami okoli vratu. Njihov uspeh so še podvojile najelitnejše in najbolj izkušene laške seniorke pod trenersko taktirko Anje Podkrižnik, ki so si z eleganco, iz­virnostjo koreografij in ekipno povezanostjo prav tako priplesa­le bron. Vse tri ekipe so v velik ponos mentorici Mažoret Laško, Sabini Seme, ki bdi nad vso organizacijo nastopov, tekmovanj in trenerstva. Male in velike zelene rakete se na tem mestu iskreno zahva­ljujejo staršem, prijateljem in ostalim navijacem za neomajno podporo in uglajeno športno navijanje, ki se za tovrstno ple­sno tekmovanje spodobi. Velika hvala gre tudi Bobnarski sku­pini Laško, ki je naše mažorete presenetila takoj po razglasitvi v Brežicah in skupaj so vsem udeležencem tekmovanja pripra­vili pravi spektakel. Mažorete Laško se iz srca zahvaljujejo tudi STIK-u Laško, gospodu županu Francu Zdolšku ter lastniku in direktorju Rimskih term gospodu Valeryju Arakelovu za pre­lep sprejem v domacem kraju in pa Gostilni Oštirka za super pogostitev. Uspehi laških zelenih raket ne padajo z neba, cetudi se to komu zazdi. V ozadju je potrebnega ogromno odrekanja in dela, tako iz strani mentoric, trenerk, kot tudi pridnost in pri­zadevnost tekmovalk. Še posebej pomemben pa je ekipni duh, obcutek pripadnosti, obcutek, da si del necesa velikega – uspeš­ne zlate zgodbe velike zelene družine, ki jo trenutno skupaj piše kar vec kot 70 deklic, deklet in mladih dam. Lašcanke se rade pohvalijo, da ideje za koreografije zrastejo na njihovem lastnem zeljniku in da se pri sestavljanju plesnih tock ne ozirajo na ni­kogar, saj hocejo ostati zveste sebi in svojemu prepoznavnemu laškemu mažoretnemu stilu. Delo ocitno opravljajo zelo dobro, saj na tekmovanjih navdušujejo sodnike in obcinstvo, o izvirnih laških koreografijah pa se šušlja še dolgo in marsikatera ekipa si jih vzame tudi za vzor. Mažorete Laško, lepo vzgojena dekleta v cudovitih zlato-ze­lenih uniformah, s cisto posebnimi uhani, ki jih obcuduje vsak mimoidoci, dekleta, katerih srce bije kot eno, kar vsako leto znova dokažejo tako na nastopih kot tudi na državnih in evropskih tekmovanjih. Dekleta, ki jih odlikuje neverjetna ele­ganca, enotnost in športno obnašanje, ki ga pri tovrstnih tekmovanjih žal vse bolj pogrešamo. Cetudi gredo trendi kot tudi življenje v popolnoma drugo smer, Mažo­rete Laško ostajajo zveste sebi in tradicio­nalnim nacelom tistega, kar odlikuje eli­tne mažoretne ekipe: eleganca, enotnost, medsebojno spoštovanje in spoštovanje tekmic, ponos in pa ljubezen do vrtenja mažoretne palice. Zato lahko recemo, da so Mažorete Laško nekaj posebnega, ne­kaj nostalgicnega, nekaj popolnoma dru­gacnega – so to, po cemer stremi marsi­katera druga mažoretna ekipa. Njihova pot se bo brez dvoma samo še bolj strmo vzpenjala. Valerija Jakopic UST VARJALNOST IN MLADA POEZIJA V letošnjem Tednu ljubiteljske kultu­re se je zvrstilo po Sloveniji mnogo prire­ditev z razlicnih podrocij. Namen vses­lovenskega Tedna ljubiteljske kulture je spodbujati medsebojno sodelovanje raz­licnih neprofesionalnih kulturnih insti­tucij v Sloveniji in zunaj naših državnih meja, kar je bistvenega pomena za razvoj celotne družbe in njeno kulturno osveš­cenost. Tudi KD Anton Aškerc se je temu gi­banju pridružilo, in sicer z literarnim ve­cerom Pavckovih pesmi (rojen je bil leta 1928) in s predstavitvijo ustvarjalnosti Anite Napret, ki se je pred leti iz Koroške preselila nazaj v rojstni kraj Sedraž. Vecer smo naslovili z verzom iz Pavck­ove pesmi Ko hodiš, saj je hoja po ravnih in zavitih poteh življenja polna ustvar­janj. Anita je najboljši primer cloveka ustvarjalca, saj deluje na podrocju poe­zije, aranžiranja, pisanja scenarijev, obli­kovanja parkov, obdelovanja vrtov, obli­kovanja iz gline, nenazadnje je amaterska likovnica. Skozi svoje življenje se je sprehodila s pripovedovanjem in opisovanjem slik, skic, izdelkov in fotografij, ki jih je pri­nesla s seboj. Najbolj smo bili navdušeni nad roc­no izdelano kroglo, v kateri so nas slad­ko presenetile cešnje. Preplet Pavckov­ih pesmi Angel rojstva, Ko hodiš, Jaz pa pojdem, Angel za srce … in njenega pri­povedovanja je poslušalce na Aškercevi domaciji na Senožetah nasmejal in tudi razžalostil in marsikdo je domov odšel v globokem razmišljanju. Ustvarjanje pa je eno izmed najljub­ših opravil otrok. Tako so lahko otroci Zmajcki Vrtca Rimske Toplice z vzgoji­teljicama Darjo in Romano pokazali sa­dove vecmesecnega dela, ki so ga vnaša­li v projekt Z Anko po domacem kraju. Zaigrali in zaplesali so pri Aškercevem obeležju na Globokem, kjer se je odvija­la že tradicionalna prireditev Mlada po­ezija. Svoj loncek ustvarjalnosti so primak­nili tudi ucenci OŠ Antona Aškerca Rim­ske Toplice in pokazali, kakšne pesmi pi­šejo mladi danes. Ob Tjašini spremljavi s kitaro so predstavili tudi nekaj Ašker­cevih pesmi, kajti obeležje so clani KD postavili prav na mestu, kjer se (naj bi) je rodil pesnik. Seveda so nas krajani Globokega (Mira Gorenšek, Dani in Cveta Gorišek) pobo­žali s sladkarijami in slastnimi rogljic­ki ter sokovi. Omeniti je potrebno še, da clani KD in Globocani pridno skrbijo za obeležje, da se lahko obiskovalci spocije­jo pod lipami in se zapišejo v knjigo obi­skov, ki je do sedaj zabeležila že 2016 obi­skov. Mlada poezija se je odvijala izven TLK (24. 5.), smo jo pa povezali z evropskim letom kulturne dedišcine, kajti prav vse, kar je ustvarjeno in je nekje zabeleženo, je in bo nekoc del te dedišcine Slovencev. Zmajcki pa so ob koncu vsem obiskoval­cem podarili zloženko in Ankin kovcek iz gline. Kaj je lepšega kot namig na po­potovanje, takšno ali drugacno? In na eno takih potovanj bomo šli v soboto, 16. 6., ko bomo pripravili že 23. Pohod po Aškercevi poti. Bodite naši so­potniki. Milena Suhodolcan JURKLOŠTRSKI KULTURNI UTRIP Naše kulturno društvo že vsa leta skr­bi za druženja in prispeva k pestrejšemu utripu kraja. Tudi letos smo zaceli delov­no. Na predvecer slovenskega kulturnega praznika smo pripravili Kulturni vecer, kjer smo se predstavile vse sekcije naše­ga društva, tako ljudski pevci Florjanov­ci, clani gledališke skupine in recitatorji. Vecer pa so obogatili še otroci iz vrtca in otroška folklorna skupina. Vecer smo na­daljevali z druženjem ob klepetu, prigriz­kih in ob zvokih Katjine harmonike. Konec februarja smo se zbrali na let­nem zboru clanov, kjer smo ugotovili, da še vedno veliko in dobro delamo in si za­stavili tudi za letos zelo pogumen plan. Februarja pa je bil še pust. Za pust­no povorko je Janez izdelal jurkloštrsko košuto, kot tradicionalno masko našega kraja. Na pustni povorki v Laškem smo se tako predstavili kar z dvema košutama in bili nagrajeni s 1. mestom. Kot že vec let zapored, smo tudi letos na pepelnicno sredo pokopavali pusta in obiskali kar nekaj domacij. Tudi letos nismo mogli obiskati vseh, ki bi to želeli, saj je popoldne oziroma vecer prekratek, razdalje med zaselki pa prevelike. Sredi marca smo s prireditvijo Mar­ca praznujemo obeležili vse marcevske praznike. Praznovanja si v tem mesecu kar sledijo, saj praznujemo tako ženske kot moški. Zopet smo se predstavile vse sekcije našega društva, v programu pa so sodelovali tudi vsi ucenci šole, otroci iz vrtca, Društvo mladih Jurklošter in Fant­je z vseh hribov. Veselo razpoloženje po koncanem kulturnem programu pa se je nadaljevalo s prijetnim druženjem ob pogostitvi za vse udeležence. Prireditev smo izvedli ob financni pomoci Obcine Laško in Krajevne skupnosti Jurklošter. Aprila smo malo pocivali, saj smo se udeležili le krajevne cistilne akcije. A že v zacetku maja na predvecer godu sv. Florjana so Florjanovci koledovali po domovih. Tudi letos sta se na pot poda­li dve skupini, ki sta nabrali dovolj dob­rot za pogostitev na Florjanovi maši in na prireditvi ob tednu ljubiteljske kulture. Skupino, ki je pricela s petjem v Polani, pa ste lahko videli tudi na televiziji, saj so obicaj posneli in je tako dokumentiran in predstavljen tudi širši javnosti. Tudi letos smo se vkljucili v vsesloven­ski projekt Teden ljubiteljske kulture s prireditvijo Srecanje jurkloštrskih pev­cev in godcev. Srecanja, že 11. po vrsti, se je udeležilo devet posameznikov ozi­roma skupin. Kar nekaj je bilo mlajših od 20 let, tako da smo s podmladkom glas­benikov zelo zadovoljni. Širi pa se tudi ZAZVENELE SO LJUDSKE PESMI Na prelep majski vecer, natancne­je v petek, 18. maja, smo pevke Društva ženski pevski zbor Laško v Kulturnem centru Laško, kot vsako leto, priredile letni koncert za svoje zveste poslušalce. Letošnji koncert se je odvil pod nazivom »Naj zvenijo ljudske pesmi«. Idejo za sce­narij in izvedbo je kot vsako leto prispe­vala zborovodkinja gospa Vida Bukovac, ki je za svoj zbor izbrala prekrasen šopek slovenskih in tudi drugih, slovanskih ljudskih pesmi, ki smo se jih pevke cez vso sezono pridno ucile. Kot vsako leto smo tudi letos medse povabile pisano drušcino gostov, ki so se prijazno odzva­li povabilu. Zaceli in zakljucili so clani Celjske folklorne skupine in nas navdu­šili s savinjskimi in koroškimi plesi. Raz­vedrili so nas otroci folklorne skupine Pisanke iz Recice, ki deluje pod men­torstvom Lucije Planinšek in Erike Kra­šek. Na odru so nas razveselile tudi ljud­ske pevke iz Socke, preprosto zacaral pa nas je tenorist Matic Zakonjšek, ki je zapel skupaj z nami. Za glasbeno spremljavo so poskrbeli clani Celjske folklorne skupine in profesor Matjaž Pia­vec s kitaro. Rdeca nit celotnega koncer­ta je tekla o ljudski pesmi, kar je v vezni tekst spretno poveza­la moderatorka vecera Mateja Ben Ali in poslušalce vodila cez prireditev s podajanjem infor­macij o pomenu ljudske pesmi ter pred­vsem o ohranjanju le-te. Minili so casi, ko so po domovih vsi skupaj peli in so se otroci od odraslih ucili prelepe ljudske pesmi, zlasti pa vecglasja. Vcasih je bilo obilo prilik za skupno petje: pri skupnem delu ob zimskih vecerih, ko so predli, trli lan, lickali koruzo, zvecer na vasi, ob ra­znih prilikah in praznovanjih. Z rastoco civilizacijo in napredkom pa so se zace­le izgubljati najlepše priložnosti za skup­no prepevanje ljudskih pesmi. V tem no­vem nacinu življenja so se tako ljudske pesmi zacele pozabljati in ravno zato je tako zelo pomembno, da ljudska pesem živi naprej. Ljudska pesem je dobrina, ki s svo­jo raznolikostjo odseva cloveka, njego­ve navade, praznovanja, šege, usodo. Je živ izraz ljudi, njihovega medsebojne­ga druženja, sprošcanja, custvovanja in pripadnosti. V sebi skriva lepote, ki jih spoznamo, ce ji prisluhnemo. Njena pre­prostost in skromnost zrcali svežino in lepoto, ki lahko zadovolji tako izvajalca kot poslušalca. repertoar glasbil, saj so se poleg harmo­nikarjev predstavili tudi izvajalci, ki igra­jo celo in kitare. Ta vecer smo zakljucili s pokušino Florjanovih dobrot. Letos smo se odlocili, da izvedemo srecanje v pomladanskem casu, zato ga na predvecer krajevnega praznika ne bo. To so bili glavni projekti našega druš­tva v pomladanskem casu. Pevci in otroš­ka folklorna skupina so gostovali na vec prireditvah v kraju in tudi izven, folklo­risti pa so se predstavili tudi na otroški folklorni reviji v Laškem. Za pomoc pri pogostitvi na naših prireditvah pogosto zaprosimo krajan­ke, ki prispevajo tako sladke kot slane dobrote. Vsem se iskreno zahvaljujemo. Prav tako se zahvaljujem vsem clanicam in clanom, ki so vedno pripravljeni po­prijeti za delo, darovati svoj cas, znanje in izkušnje. Magdalena Stopinšek Ljudska pesem pripoveduje o zemlji, iz katere je zrasla in o ljudeh, ki živijo na njej. Pripoveduje o lepoti te zemlje, pri­poveduje o nacinu življenja in mišljenja cloveka, ki orje njena polja in seka goz­dove. Nežno izpoveduje njegovo ljube­zen do ljubljenega dekleta, prijazno po­vabi prijatelja na kozarcek, razigrano se smeji ob igri in plesu, prav tako pa ga tolaži v težkih dneh in žaluje z njim ob pogrebu. Spomni ga na lepoto pomladi, na prikupnost rožice ob poti, jesensko listje, ki zašumi pod nogami in nežne, tihe snežinke, ki ga opozarjajo na minlji­vost. Pesem, ki se skupaj z njim poslavlja ob odhodu k vojakom, koraka z njim na bojišce, spodbuja v boju za svobodo, lajša trpljenje in vliva upanje v zmago. Vse to in še mnogo vec dolgujemo naši pesmi, ki spremlja naš narod iz roda v rod, nas uci ljubiti deželo, ki je naša domovina. Pevke smo z letošnjim koncertom zo­pet dokazale, da smo srcne, nasmejane, vesele in rade pojemo, saj smo pod taktir­ko gospe Vide Bukovac s svojo pozitivno energijo ponovno navdušile poslušalce. Ob koncu koncerta so poslu­ šalci vidno zadovoljni zapušcali dvorano Kulturnega centra, vsi skupaj pa smo se nato poveseli­li in zapeli še v avli, saj smo kot vsako letu tudi letos pripravi­le mnogo dobrot in z njimi po­crkljale naše zveste poslušalce. Bil je res en lep vecer. Marija Štruklec in Mateja Ben Ali Foto: Ivana Kidric NAŠIH 10 LET – STARI CASI Bil je piknik v Strenskem pri Rimskih Toplicah. Na njem se je jedlo in pilo ter pelo stare ljudske pesmi. Gostiteljica Lju­bica Rižnar je v roke vzela harmoniko, Milka, Jožica, Anica, Marija in Fanika pa kar jim je prišlo pod roko, da je le odda­jalo zvok. Beseda je dala besedo in pred 10 leti je nastala skupina pevk, ki so se poimenovale skupina Stari casi. Delujejo pod okriljem KD Anton Aškerc Rimske Toplice. »Zacelo se je za hec, nadaljevalo pa z vajami, nastopi in tako je mimogrede minilo 10 let igranja in zabave. Fino pa smo se vedno imele,« je povedala Milka Požun. V teh letih se je nabralo veliko nasto­pov: v Solcavi, na Gorah, v Lucah, na pri­reditvi Lisca poje, na Brunku, na sreca­njih ljudskih pevcev in godcev v Mlinšah, v Rimskih Toplicah, v Laškem, Jurkloš­tru, na citrarskih popoldnevih na Kopi­tniku … Zelo radi jih povabijo na praznovanja osebnih jubilejev, v domove za starejše, v vrtce, na otvoritve razstav. Letos pa so so­delovale tudi na prireditvi ob svetovnem dnevu zdravja v Celju. »Tega se je nabralo toliko, da nam vcasih zmanjka casa za vaje,« potarnajo kar vse clanice. Zelo pa so ponosne na nastop v Can­karjevem domu v Ljubljani, kjer so bile gostje na festivalu za tretje življenjsko ob­dobje. Vmes se je sestava skupine spreminja­la, trenutno pa skupino Stari casi sestav­ljajo: Ljubica Rižnar, Jožica Kocijan, Mil­ka Požun, Ida Napret in Anica Jamšek. Ob 10. obletnici delovanja so 20. apri­la v vecnamenski dvorani v Rimskih To­plicah pripravile koncert, na katerega so povabile otroke iz Vrtca Ostržek Rimske Toplice in etno skupino Soncnice iz Celja. Z zelo pisanim programom in s še bolj nenavadnimi inštrumenti so poslušal­cem pripravile zelo zanimiv vecer. Etno skupina Soncnice je prireditev popestri­la, sladko noto pa so dodali plesalci iz vrtca Ostržek. Vokalna skupina Vodomke v sezoni 2018/19 vabi nove clanice, da se nam pridružijo. Ce rada poješ, pošlji prija­vo na mail vs.vodomke@gmail.com do konca avgusta. Za vec informacij pa pogumno vtipkaj 031 482 191 - Zdenka. Želimo vam lepo poletje! VS Vodomke Da pa bi bilo še bolj šaljivo, sta gospa Slavenka in njen mož Fonzi poskrbela za humoristicne vložke iz vsakdanjega za­konskega življenja. Ob vseh cestitkah in pohvalah so se razveselile tudi priznanja JSKD OI Laško in prestižne bronaste jubilejne listine Ob­cine Laško. Vse pohvale, priznanja in bucen aplavz so dovoljšen razlog, da so prepricane, da dobro delajo in da kljub težavam ne bodo omagale na poti v naslednjih 10 letih. To je še ena prireditev v letu kulturne dedišcine, ki prica o tem, da ljubiteljsko ustvarjanje in poustvarjanje ne bo izgini­lo in da je in bo nosilec kulturne dedišci­ne pri nas. »Vesele smo, da smo vsaj za nekaj trenutkov vnesle med turobne dneve vsakdana kancek dobre volje,« je na kon­cu povedala Milka Požun. Milena Suhodolcan K U L T U R N O D R U Š T VO VRH NAD LAŠKIM, Sekcija Vaška godba organizira 9. Mednarodno srecanje godb »Vse v Živo«, ki bo v nedeljo, 1. julija 2018, ob 15. uri na obcinskem dvorišcu v Laškem. Predstavili se bodo: Gradski puhacki orkestar Križevci, Hrvaška Mestni pihalni orkester Škofja Loka Društvo godbenikov Šmarje pri Jelšah Gasilska godba Sp. Polskava Laška pihalna godba Vaška godba Vrh nad Laškim Prireditev bo ob vsakem vremenu. Vstop je prost. Vljudno vabljeni! LIKOVNO DRUŠT VO LAŠKO DIŠECE IN OSTALE SLIKE Nova svetloba nam je osvetlila pros-tor, kar nam bo dalo novih idej in pot do uresnicitve naših sanj bo lažja. V soboto, 12. maja 2018, smo otvorili obnovljeno galerijo, kjer ustvarjamo ljubiteljski slikarji in kjer bodo na ogled rezultati našega dela. Z veseljem smo opravili precejšnje število ur v obno­vi in cišcenju prostorov v spodnjih pro­storih glasbene šole. Ob zanimanju posameznikov ali sku-pin se bo mogoce dogovoriti, da galerijo odpremo za ogled del. Pomembno nam je bilo, da naš kraj, kot imajo tudi druga mesta, dobi tudi prostor za ogled slik, saj smatramo, da je tudi to nacin predstavi­tve kraja. No, socasno pa smo predstavili tudi naš projekt Medena umetnost. Naše slike o cebelarstvu so dišale po medu po celi galeriji, a že naslednji dan so bile predstavljene v avli Ministrstva za kme­tijstvo, gozdarstvo in prehrano v Lju­bljani. Otvoritev je opravil minister Ži­dan in požele so veliko pohval. Ministru so na kratko predstavili naše društvo naši likovniki-ce. A nismo dolgo pocivali »na lovori­kah«. 25. maja je bila v Kulturnem cen­tru Laško otvoritev naslednje razstave Sodobni spomini - od realizma do ab­strakcije. Kakor na vseh ravneh kulturne de­javnosti, se tudi na likovnem podro­cju odpirajo nove in nove smeri, nacini slikanja, novi materiali in pripomocki. Skratka, napredek, ki je težnja vsakega Cebele v svetu ... SLIKAM ... Ko slikam, se v svoj svet umikam, v mislih potujem, naravo obcudujem ... In takrat ni skrbi, se vse mi smeji. Vcasih nanašam umirjene barve, drugic pa žive, kot krvolocna žival. Rezultat pa – saj boste videli, cisto razlicen je »žanr« nastal. Recejo mnogi - le kaj ima od tega, a to le zato, ker umetnost jih bega. Na eni sliki je mogoce drevo, na drugi pa kakšno nevihtno nebo. Nastanejo pa vcasih le neki cudni liki v najrazlicnejših barvah in v cudni obliki ... Ni mi mar, kaj kdo rece na to, v mojem barvnem svetu mi je vedno lepo. CB informacij smo pridobili iz pogovorov, pa tudi casopisov, ki so lansko leto organizirali »šiviljsko–svetovalno« delavnico. Šiva­izhajali v tem obdobju. Najvec zanimivih informacij smo naš-le in preoblikovale bomo oblacila, klobuke, torbice, rokavice li v celjskem casopisu Nova doba. Iz reklamnih oglasov lahko ... vse, kar so potrebovale Lašcanke in Lašcani v tem obdobju. vidimo, kako živahna je bila prodaja konfekcije, metražnega Pridružite se ustvarjanju žive zgodovine! Predloge in pri­blaga, nakita, obutve in tudi, kakšne frizure so bile v modi, ka-jave pošljite na elektronski naslov: turisticno.drustvo.lasko@ tere plese so se ucili in plesali (in katere skladbe so bile popu-siol.net ali zveza.moznar@gmail.com.  Lahko pa tudi poklicete larne), kaj so hodili gledati v kino in  kakšno je bilo družabno Boštjana Vršcaja iz Turisticnega društva Laško – 070 431 980 življenje. ali Urško Knez iz Zveze Možnar – 064 251 461. VABILO K SODELOVANJU NA PRIREDIT VI »LAŠKO MED OBEMA VOJNAMA« V ORGANIZACIJI DRUŠTEV IZ LAŠKEGA Lanskoletna prireditev  »Matejev sejem 1927 – prikaz življenja v mestu in prihod kra­lja Aleksandra  I.« ob 90-letnici pridobitve mestnih pravic je bila  med vami dobro spreje­ta. Organizatorji smo se zato odlocili, da bomo prireditev ponovili in nadgradili, zato  tudi v letošnjem letu nadaljujemo z raziskovanjem življenja v Laškem med obema vojnama. Veliko ustvarjalca. Zadnja leta, ko se udeležu­jemo raznih ex-tempor, opažamo, da je vedno bolj cenjena abstrakcija, zato smo hoteli svoja realisticna dela nadgraditi. Težimo predvsem k barvni izraznosti, k sporocilnosti slik, ki pušcajo obiskovalcu prosto pot domišljiji in da bodo vtisi po­tez, barv, svetlob in struktur nanj ugodno vplivali. Zahvaljujemo se gospe Petri, ki je vodila prvo prireditev in vsem, ki so prireditve popestrili s svojimi nastopi – pihalni godbi Gambrinus, Nari za zaigra­nega Cebelarja, Marjeti za prebrano po­ezijo, seveda tudi ucencem glasbene šole Laško-Radece, gospodu Salobirju za izre­cene besede ter seveda gospodu Majcnu za postavitev razstave. Razstava v Kultur­nem centru bo na voljo na ogled cel me­sec, zato vljudno vabljeni. LEPŠI SVET Ko bi ljubezen v svetu cvetela, kot tale ljubka, prijazna cebela, ko drug do drugega bi strpen bil »svet« -cedil bi se med. Ko bi prijateljstvo zavladalo svetu, kot pri cebelah, ki najdeš jih v cvetu, zavladal bi mir, cedil bi se med, med ljudmi takrat zavladal bi red. Torej, ljudje, varujmo cebele, naj njihov red preide na nas, tegobe ne bodo poguma nam vzele, za nas dela ljubezen, prijateljstvo, cas! CB Vabimo vse Lašcane, ki bi želeli sode­ lovati na letošnji prireditvi, da se nam pridružijo! Morda bi se želeli pokazati s kakšnim predmetom, vešcino, orod­jem, uniformo ali pa se nam pridružiti na plesnih vajah in kasneje na priredi­tvi, kjer se bomo naucili, kako se pleše­jo foxtrot, angleški valcek, cacaca, char­leston in dunajski valcek in zaplesali v kostumih, na ponovnem »Intimnem družbenem veceru«. Da bomo na ple­su v ustreznih kostumih, bomo, tako kot Civilna iniciativa za razvoj Rimskih Toplic V RIMSKIH TOPLICAH ŠE VEDNO BREZ DRUŽINSKEGA ZDRAVNIKA Pacienti Zdravstvene postaje Rimske Toplice še vedno cakamo na prihod no­vega zdravnika - do kdaj? Civilna iniciativa za razvoj Rimskih Toplic (v nadaljevanju CI) že od januarja aktivno sodeluje pri reševanju težav zara­di odhoda družinske zdravnice dr. Gras­selli in je postala vezni clen med Obcino Laško in vodstvom Zdravstvenega doma Laško na eni strani ter pacienti omenjene zdravnice na drugi strani. V ta namen je bil že 18. januarja 2018 organiziran zbor krajanov, kjer so nam pristojni zagotovili, da se: »… vodstvo ZD Laško obvezuje, da na ZP Rimske Toplice obdrži zdra­vstveno oskrbo v enakem obsegu in vsaj na enaki ravni, kot je bila pred odho­dom zdravnice.« Žal se njihova obveza v praksi ne uresnicuje. Zato CI nadaljuje z aktivnostmi. Problematiko zdravstva smo predstavili Tini Rosina Košir, direk­torici obcinske uprave, z namenom, da jo vkljuci na dnevni red redne seje obcin­skega sveta v marcu. Stvari se tudi po tem niso kaj bistveno spremenile. Na pobudo CI je bilo 9. 5. organizirano srecanje pri županu Francu Zdolšku. Prisotni so bili tudi direktorica ZD Laško Janja Knapic, obcinska svetnica Minka Zupanc, Dimi­trij Gril, Tina Rosina Košir in predstav­niki CI. Prisotne smo opozorili na vsako­dnevne težave z zdravstveno oskrbo, prav tako pa smo zahtevali pojasnila župana in direktorice ZD o zdravstveni oskrbi na ZP Rimske Toplice v prihodnje. Nismo jih dobili. Menimo, da vodstvo ZD Laško skupaj z Obcino Laško k reševanju tega problema ni pristopilo celostno in odgo­vorno, kar dan za dnem obcutimo paci­enti ZP Rimske Toplice, ki prihajamo iz KS Rimske Toplice, Jurklošter, Sedraž. Razpored dela zdravnikov se tedensko spreminja, zdravniki se menjajo, a osta­jata negotovost in slaba volja pacientov. Zdravniki, ki nadomešcajo, se sicer tru­dijo po svojih moceh, a to ni dolgoroc­na rešitev. Stvari se bodo spremenile na bolje šele, ko se bo zaposlil nov zdravnik družinske medicine. Vse paciente zani­ma samo - KDAJ? Odgovora še nismo dobili, prav tako tudi ne odgovorov na naša pisna vpra­šanja direktorici ZD Laško. Vemo, da so težave s številom družinskih zdravnikov na ravni države, vendar so bile priso­tne tudi v preteklosti in pred odhodom zdravnice, na kar smo opozorili že tak­rat, ko bi se še dalo kaj spremeniti. Ob­cini Laško, obcinskemu svetu in vodstvu ZD Laško zato predlagamo, da k reševa­nju tega problema pristopijo celostno, z veliko mero odgovornosti in empati­je do vseh pacientov v obcini Laško, ka­kor tudi do zdravnikov in medicinskih sester, ki so zaposleni v ZD Laško. Ver­jetno bo potrebno narediti kaj vec kot objaviti razpis in cakati. Zato CI poziva Obcino Laško in vodstvo ZD Laško, da razmislijo o nacinu, kako iz Rimskih To­plic narediti privlacen kraj, kjer bi nekdo želel opravljati delo zdravnika. Podajamo predlog Obcini Laško, da stari zdravstve­ni dom v Šmarjeti adaptira in tako prido­bi dva štirisobna stanovanja namenjena zdravnikom. Možnosti je mnogo, a se jih bo treba lotiti skupaj s pristojnimi inšti­tucijami in morda tudi podjetji. Zato, veselo na delo! Civilna iniciativa za razvoj Rimskih Toplic V zvezi z delo­vanjem naših am­bulant v Rimskih Toplicah smo že kar nekajkrat po­ dali javnosti in zainteresiranim osebam informacije o delovnem casu in delu zdravnikov. Ne glede na navedeno pa se nam zdi smisel­no, da tudi preko obcinskega glasila od­govorimo na dolocene odzive in infor­macije, ki se pojavljajo v javnosti. Netocne oziroma neresnicne so infor­macije, ki govorijo o zaprtju kakšne od obeh ambulant v Rimskih Toplicah ali Jurkloštru. Ker se takšne informacije še vedno pojavljajo, še enkrat na tem mes­tu obvešcamo vse bralce Laškega biltena, da to ne drži. Zdravniki ZD Laško zago­tavljajo nadomešcanja v najvecjem mo­žnem obsegu, pomagajo pa tudi zunanji zdravniki. Obe ambulanti v Rimskih To­plicah in ambulanta v Jurkloštru delu­jejo naprej z drugim zdravstvenim ose­bjem in tako bo tudi naprej. Zdravstveno osebje, ki v Rimskih Toplicah trenutno opravlja svoj poklic, ni od prenehanja dela zdravnice prejelo nobenih uradnih POJASNILO V ZVEZI Z DELOM AMBULANT V ZDRAVST VENI POSTAJI RIMSKE TOPLICE pritožb, prav tako do njih s strani paci­entov ni prišla nobena informacija, da bi bilo karkoli narobe ali s strokovnega ali organizacijskega vidika. Naše osebje se v Rimskih Toplicah in Jurkloštru pocu­ti dobrodošlo in z veseljem opravlja delo za vse, ki medicinsko pomoc v teh ambu­lantah potrebujejo. Zagotavljamo tudi ustrezno nadome­šcanje zdravnice iz ambulante v Rimskih Toplicah, ki je od sredine maja 2018 nap­rej odsotna za dolocen cas (predvidoma eno leto). Veselimo se tudi prihoda no­vega specialista, ki jo bo v tem casu na­domešcal. Razpored dela zdravstvenega osebja se v Rimskih Toplicah,  podobno kot je bilo to v preteklosti, spreminja glede na tre­nutno razpoložljivost našega osebja (do­pusti, bolniški staleži, porodniški dopus­ti, izobraževanja …). Takšne odsotnosti so, ce se le da, predvidene in se v ZD La­ško lahko praviloma primerno odzove­mo.  Obvešcanje pacientov o tedenskem razporedu dela zdravnikov poteka pre­ko spletne stani (http://www.zd-lasko.si/ razpored.php) in na vhodnih vratih ZD Laško in ZP Rimske Toplice. Zdravnika družinske medicine, ki bi stalno delal v ambulanti v Rimskih Topli­cah, še vedno aktivno išcemo in je raz­pis odprt za vse zainteresirane kandidate. Prav tako je vsak od vas bralcev tudi va­bljen, da morebitnega kandidata obvesti o našem razpisu. Nikakor se ne strinja­mo z mnenji nekaterih, da je delo naših zdravnikov v ambulanti v Rimskih To­plicah sedaj na slabši ravni kot v prete­klosti in takšne negativne sodbe kot ne­utemeljene zavracamo. Prav tako smo že veckrat pojasnili, da obcini Laško po iz­racunih državnih institucij pripada manj zdravnikov, kot jih sedaj dela pri nas. Ce bi se držali pravil financiranja naše dr­žave (ZZZS), bi torej v našem zdravstve­nem domu delalo manj zdravnikov. Tega pa si v ZD Laško ne želimo, ker bi to po­menilo resen padec kvalitete in obsega zdravstvenih storitev za naše paciente. Imamo usklajen in organiziran sistem dela, ki ga želimo nadgraditi ne samo z novim osebjem, ampak tudi z boljšimi materialnimi pogoji za delo. Zdravstveni dom Laško s skrbnostjo in predanostjo skrbi za svoje poslanstvo.  Pri našem delu so dobrodošle tudi informa­cije s strani pacientov, da lahko skupaj iz­boljšujemo in razvijamo naše storitve. Vaš ZD Laško OBMOCNO ZDRUŽENJE Ekipe pr ve pomoci RDECEGA KRIŽA LAŠKO Civilne zašcite in Rdecega križa po Laškem Zadnjo soboto v maju je bilo Laško gostitelj 24. Re­ gijskega preverjanja ekip prve pomoci pripadnikov Civilne zašcite in Rdecega križa celjske in zasavske regije. Obmocno združenje Rdecega križa Laško–Radece je bilo le­tos, znova po osmih letih, skupaj z Upravo RS za zašcito in re­ševanje – Obmocno izpostavo Celje, Obcino Laško in Gasilsko zvezo Laško soorganizator omenjenega preverjanja. Namenje­no je temu, da ekipe bolnicarjev, ki so oblikovane v okviru lo­kalnih skupnosti, firm in javnih zavodov obnovijo ter preverijo svojo usposobljenost za ukrepanje v primeru vecjih masovnih nesrec. Ekipe so preverjale svoje znanje na realisticno predsta­vljenih situacijah, v katerih so morale cimbolj pravilno oskrbeti šestnajst poškodovanih z razlicnimi poškodbami in stanji. Pre­verjanje je potekalo v centru Laškega pri nekdanjem hotelu Sa­vinje, kjer je prišlo do požara, v Pivovarni Laško, kjer je prišlo do vecje delovne nesrece, v starem delu Zdravilišca in za novim hotelom Thermane Laško pa so bile poškodbe in stanja poveza­na s težavami in posledicami poplav reke Savinje. Ena temeljnih predpostavk letošnje nesrece so bile kakopak poplave, ki doslej na sreco v Laškem sicer niso povzrocale vecjih poškodb in hu­dih stanj obcanom, do katerih pa bi dejansko lahko prišlo. Na tokratnem preverjanju je na koncu sodelovalo le še deset ekip, ki so pod budnim ocesom dvajsetih ocenjevalcev pokazale visok nivo znanja pri nudenju laicne prve pomoci poškodova­nim. Celotno dogajanje je bilo obogateno še s predstavitvami dejavnosti drugih sil za zašcito, reševanje in pomoc, in sicer: Jamarske reševalne službe Velenje, Kinološkega društva reševal­nih psov Celje, Radio kluba Laško, Rdecega križa-OZ Laško­-Radece in Slovenske vojske, in sicer na stojnicah v parku, med Thermano in Kulturnim centrom Laško. Po besedah vodstva tekmovanja je bilo to eno bolje organizi­ranih tekmovanj. Vse je potekalo brez kakršnih koli težav, tako iz strokovnega kakor organizacijskega vidika. Zato smo prejeli tudi kar nekaj pohval samih udeležencev tekmovanja in priso­tnih gostov. Iz tega razloga smo se pri Obmocnem združenju Rdecega križa Laško-Radece odlocili, da spominske skulpture v znak uspešnega sodelovanja in zahvale podelimo soorgani-zatorjem, Obcini Laško, Gasilski zvezi Laško in obema izposta­vama Uprav za zašcito in reševanje v Celju in Trbovljah ter se jim še enkrat javno zahvalimo za njihovo logisticno in vso os­talo pomoc, ki smo je bili deležni, saj je bila priprava in izvedba takšnega dogodka, na katerem je sodelovalo vec kakor 230 ljudi z razlicnimi vlogami, zahteven zalogaj. Hvala še enkrat vsem, ki ste na dogodku tako ali drugace sodelovali. Na regijsko tekmovanje ekipa OŠ Rimske Toplice Prve pomoci se v laški in radeški obcini uci vse vec mladih na osnovnih šolah, tudi po zaslugi dobrega razumevanja in podpore vodstev šol in marljivih mentorjev. Zato smo letos že enajsto leto zapored zanje pripravili Ob­mocno tekmovanje osnovnošolskih ekip prve pomoci. Gostitelj letošnjega tekmovanja, ki je potekalo na svetovni dan zdravja, 7. aprila, je bila Osnovna šola Marjana Nemca Radece. Tekmo­vanja se je udeležilo kar osem šestclanskih ekip, in sicer je bila iz Osnovne šole Primoža Trubarja Laško ena ekipa, iz Podru­žnicne šole Debro prav tako ena ekipa, iz Osnovne šole Antona Aškerca Rimske Toplice so bile štiri ekipe, šola gostiteljica pa je imela dve ekipi. Ekipe ucencev so svoje znanje pomerile v pisanju testov iz prve pomoci in Rdecega križa ter v prakticni oskrbi poškodo­vancev. Vse ekipe so bile uspešne, saj so po tockovanju ocenje­valcev dosegle 82-odstotno uspešnost, pa tudi razpon med prvo in zadnjo ekipo je bil le slabih 15 odstotkov. Tokrat sta prvi dve mesti zasedli ekipi Osnovne šole Antona Aškerca Rimske Topli­ce, tretja pa je bila ekipa šole gostiteljice. Prvouvršcena ekipa se je 21. aprila udeležila regijskega tek­movanja v Šmarju pri Jelšah in osvojila odlicno 4. mesto, ceprav se jim je le za nekaj izgubljenih tock izmuznilo tretje mesto. Ucence so za tekmovanja pripravljale marljive mentorice Klav­dija Artank, Dragica Đeric, Maja Leben in Milena Žohar, s stro­kovno pomocjo pa so jim pomagali tudi naši licencirani preda­vatelji prve pomoci. Ekipi OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice s pokaloma za osvojeni prvi dve mesti. Vlado Marot IZ KRAJEVNIH ORGANIZACIJ RDECEGA KRIŽA Praznovali smo 70 let delovanja Krajevne organizacije RK Recica Kako hitro minevajo leta. Dozdeva se nam, da še ni dolgo tega, ko smo praznovali naših 60 let delovanja, pa je od tega mi­nilo že 10 let. Praznovanje našega jubileja je bilo 13. maja, v Tednu Rdecega križa, ki smo ga združili z letnim zborom clanov. Tokrat je bil tokrat še posebej svecan, saj smo ob tem pripravili tudi bogat kulturni program in skozi njega spletli zgodbo našega delovanja skozi deset let. Na njem so sodelovali in se predstavili otroci iz enote Vrtca Laško v Recici s plesno tocko IZVIR VODE, ucen­ci iz Podružnicne OŠ Recica s poezijo in plesom pod vodstvom njihovih mentoric ter Otroška folklorna skupina KD Lipa Reci­ca pod vodstvom Erike Krašek. Vsi so navdušili prisotne s svojo neposrednostjo in zares lepo izvedbo programa. Program se je nadaljeval z nastopom Kulturnega društva Ofirovci in koledni­ki iz Laškega, za konec pa so nastopile še pevke ljudskih pesmi Barbare, ki so se po vec kakor dveh letih ponovno zbrale in nam zapele nekaj starih, domacih pesmi ter jih iz pozabe priklicale med nas. Pripravili smo tudi manjšo razstavo del iz naših delavnic in v fotografije ujete trenutke iz naših dejavnosti, srecanj ob jubi­lejih in ekskurzijah, mladih iz krožka RK, nekaj pa jih je tudi iz samih zacetkov delovanja organizacije. Zahvaljujemo se vsem, ki so se zbrali, posebej pa se moramo zahvaliti županu Francu Zdolšku za njegove spodbudne besede in podelitev jubilejne listine Krajevni organizaciji RK Recica ob njenem 70-letnem jubileju. Hvala tudi sekretarju Obmocnega združenja Rdecega križa Laško-Radece Vladu Marotu in pod­predsedniku KS Recica Petru Krašovcu. Od leta 2008 do danes se je marsikaj dogajalo. Vsako leto v mesecu maju, ko je tudi t.i. Mesec dejavnosti RK, smo imeli ob­cni zbor, sedaj zbor clanov, od tega so bili trije volilni. Ob zacet­ku izvajanja locevanja odpadkov, smo organizirali predavanje o ravnanju z odpadki, ki ga je izvedel ing. Andrej Ilijevec, organi­zirali smo tudi vec zdravstvenih predavanj. Leta 2008 nam je KS Recica omogocila, da smo s prostovolj­nim delom naših clanov in z donatorji, zasebniki ter prostovolj­ci uredili sobo za naše delovanje na galeriji Sindikalnega doma, ki jo lahko sedaj brezplacno uporabljamo. V tem casu so se me­njali clani v odboru, na žalost jih nekaj ni vec med nami. Veseli pa smo, da se nam je pridružilo nekaj mlajših clanic, ki so delav­ne, uspešne in menim, da smo prava ekipa. Veliko nam pomeni, da ce le lahko, z veseljem pridejo na naše delovne sestanke. Organizacija krvodajalske akcije, pomoc v hrani in šolskih potrebšcinah, letovanje otrok in starejših na Debelem rticu, po­moc pri placilu položnic in pomoc ob nesrecah, organizacija ekskurzij za clanstvo, organizacija srecanj starejših in krvoda­jalcev, obiskovanje starejših ob koncu leta, spodbujanje in pod­piranje akcije »Za zdrave zobe«, akcije »Peljimo jih na morje« je le nekaj nalog v okviru naše organizacije, ki jih izvajamo vsako leto. V zadnjih desetih letih je iz naše KS brezplacno letovalo 29 otrok in 6 starejših, iz akcije »Lepo je deliti« smo v desetih letih prejeli prehranske pakete v vrednosti 30.410 EUR. Organizirali smo še zelišcarske piknike, obnovili praznovanje Dneva žena, skrbeli za redno delovanje Postaje RK na kateri opravljamo me­ritve sladkorja in holesterola v krvi, krvni tlak in izvajamo sve­tovanje. V casu pred velikonocnimi prazniki in v predadventnem casu organiziramo delavnice, na katerih izdelujemo suho cvetje, vo­šcilnice, butare, adventne svece in aranžmaje ter še marsikaj. S prispevki od izdelkov pomagamo ucencem pri doplacilu šolskih potrebšcin in za druge pomoci, kadar je potrebno pomagati. Ob tem se zahvaljujemo za pomoc vsem donatorjem, ki nam stoji­te ob strani in našim clanom ter vsem, ki nam pri izvedbi naših programov pomagate, tako in drugace. V Sindikalnem domu so ob jubileju pripravili priložnostno razstavo. Marija Šmauc Foto: Suzana Levicar Zbori clanov Rdecega križa v Rimskih Toplicah, na Vrhu, v Sedražu in Recici V tem obdobju so se na rednih letnih zborih njihovih clanov Rdecega križa sešli v Rimskih Toplicah, na Vrhu nad Laškim, v Sedražu in v Recici. Na njih so obravnavali delo v preteklem letu, ki je bilo bogato, se seznanili s stanjem clanstva in financ­nim poslovanjem ter se dogovorili za dejavnosti v letošnjem letu. V vseh omenjenih krajevnih skupnostih imajo eno skup­no skrb, ker še nimajo defibrilatorja, zato so soglašali s pobu­do Obmocnega združenja RK Laško–Radece, da bi v omenjenih krajih s skupnimi mocmi KS, Rdecega križa, drugih društev in donatorjev poskrbeli, da bi v vsakem kraju do konca letošnjega leta prišli do vsaj enega defibrilatorja, Obmocno združenje RK Laško pa bo skupaj s Krajevnimi organizacijami RK poskrbelo, da bo cim vec krajanov seznanilo in naucilo le tega tudi upo­rabljati. Medtem ko so v Recici socasno obeležili 70–letnico delovanja s kulturnim programom, so drugod v goste povabili predavate­ljico Slavico Biderman iz Celja, ki je prisotnim zaigrala na citre in spregovorila o tem in onem. Posebej je cas namenila ohra­njanju spomina in demenci. Ob tem je predstavila tudi svojo knjigo, ki jo je izdala pred casom z naslovom: Ravnovesje na visokih petkah. Ker pa je na zacetku zbora prisluhnila njihovim težavam in željam, med drugim po nabavi defibrilatorjev, se je odlocila, da ponudi roko sodelovanja v smislu, da bi polovicni izkupicek od prodaje njenih slik na prodajni razstavi v Celju, v Prodajnem centru Mercator na Hudinji, podarila za nakup defi­brilatorja Krajevni skupnosti Vrh. Zato smo ji predlagali, da naj bo delovni naslov njene razstave tokrat Podarimo utrip. Predavateljici Slavici Biderman so vsakic izrazili pozornost za njeno predavanje. Prostovoljke Rdecega križa Rimske Toplice sodelovale na preverjanju znanja Prostovoljki Kra­jevne organizaci­je Rdecega križa Rimske Toplice Li­dija Dovjak, sicer tudi predsednica njihove organizaci­je, in Jelka Kapun, clanica odbora, sta skupaj z nami so­delovale v predsta­vitvenem delu sil za zašcito, reševanje in pomoc, ki je po­tekalo v okviru 24. Regijskega prever­janja ekip prve po­moci CZ in RK. Ga. Lidija je prisotnim merila krvni tlak in sladkor, medtem ko je ga. Jelka mimoidoce nagovarjala k darovanju organov po smrti in darovanju krvi, dveh pomembnih nalog Rdecega križa. Obema smo hvaležni, ker sta sodelovali z nami pri predstavitvi naše dejavnosti in se jima za njun prispevek iskreno zahvalju­ jemo. Akcija »Peljimo jih na morje« in letovanje otrok v casu pocitnic Rdeci križ Slovenije že enajsto leto zapored organizira vses­lovensko humanitarno akcijo zbiranja sredstev »Peljimo jih na morje!«, ki je namenjena letovanju otrok in starejših. Z letošnjo akcijo bi RKS želel na morje odpeljati najmanj 250 otrok in 150 starejših. Sredstva se zbirajo na enotnem transak­cijskem racunu, številka 0310 0123 4567 891 ali z SMS donaci­jami. Uporabniki mobilnega omrežja A1, Telekoma Slovenije, Telemacha in T-2 lahko po svojih zmožnostih prispevajo pro­stovoljne prispevke in podarijo sredstva s poslanim SMS na šte­vilko 1919 s kljucno besedo MORJE ali MORJE5. S poslanim sporocilom SMS uporabniki prispevajo enega, oziroma 5 €! Prepricani smo, da bomo s skupnimi mocmi uspeli zbrati pot­rebna sredstva. V omenjeno akcijo se vsako leto vkljucijo tudi Krajevne or­ganizacije Rdecega križa laške in radeške obcine ter Obmocno združenje RK Laško-Radece, tako da vsi v okviru svojih mož­nosti prispevamo k omenjeni akciji. Pomembno je poudariti, da smo veseli in vemo, da bomo s sredstvi, zbranimi v omenjeni akciji omogocili brezplacno 7- dnevno letovanje tudi našim ot­rokom in starejšim. Vsem, ki ste bili direktno nagovorjeni in ste na podlagi prejete položnice že donirali, iskrena hvala. Prav tako hvala vsem, ki boste to storili v naslednjih dneh do konca junija. PRI NAŠIH SLAVLJENCIH V zadnjih dveh mesecih smo imeli le dve naši obcanki, ki sta praznovali svojo 90-letnico. Prvo med njimi - Antonijo Jancic smo obiskali na njenem domu v Laški vasi v KS Vrh, medtem ko Angele Macek iz Strmce pri Laškem fizicno nismo obiska­li, ker jesen svojega življenja sedaj preživlja v Nemciji, pri sinu Milanu, zato smo ji vošcilnico v imenu Obcine Laško, Krajevne skupnosti Laško in Rdecega križa poslali kar po pošti. Obema slavljenkama iskreno cestitamo. Antonija Jancic Dva dni po praznovanju njenega rojstnega dne, 10. aprila, smo jo skupaj z županom Obcine Laško Francem Zdolškom, predsed­nikom Krajevne skupnosti Vrh Stankom Selicem, predsednico Rdecega križa Vrh Marijo Krajnc in predstavnico Društva inva­lidov obcine Laško Zdenko Jakopic obiskali na njenem domu. Doživeli smo prisrcen sprejem nje in njenih domacih. Antonija, ki se je dekliško pisala Brecko, se je rodila nedalec stran od sedanjega domovanja, pri Gajšek, kakor se je po do­mace reklo, kot druga med dvema bratoma. Omenjena prvot­na domacija, je bila kasneje prodana. Z možem Ivanom Janci­cem, doma iz Marijine vasi, ki ga je zdravje pred osmimi leti žal mocno zapustilo, sta pred mnogimi leti kupila zemljo in si na njej ustvarila svoj novi dom. V zakonu sta se jima rodili hcerki Petrina in Gizela, ki sta si sedaj že tudi ustvarili svoji družini. Antonija se iz otroštva spominja, da je bilo treba veliko delati. V najvecje veselje ji je bilo delati zunaj, v naravi. Za preživetje je veliko hodila v »tavrh«, da je za placilo dobila kakšne pridel- ke ali v obdelavo del njive, na kateri so si lahko sami kaj posejali, posadili in pri­delali. Tudi Antonija je nesrecna, ker je noge ne ubogajo vec tako, kakor so jo še pred casom, a vseeno je prijetna in duho­vita sogovornica. Pravi, da rada posluša petje in glasbo, sama pa sicer ne poje. Še vedno je bila pod prijetnim vtisom lepe­ga praznovanja, ki so ga ji kljub zgodnje­mu casu na zacetku aprila ob lepi nedelji pripravili zunaj na terasi, vesela pa je bila tudi naše pozornosti. Krvodajalska akcija v Šentrupertu Sredi poletja bomo v cetrtek, 12. ju­lija, v Šentrupertu nad Laškim skupaj s tamkajšnjo organizacijo Rdecega križa in Transfuzijskim centrom Splošne bolni­šnice Celje pripravili že 4. krvodajalsko akcijo v letošnjem letu. Nanjo vabimo vse dosedanje in nove krvodajalce, zlasti iz Šentruperta, Vrha nad Laškim in Ma­rija Gradca, dobrodošli pa tudi vsi osta­ li. Krvodajalska akcija bo v Osnovni šoli Šentrupert, od 7. do 10. ure. Vlado Marot DENARNA SOCIALNA POMOC IN VARST VENI DODATEK Naše obcane in obcanke želimo sezna­niti z novostmi pri ponovnem odlocanju o denarni socialni pomoci in varstvenem dodatku, saj je bila v maju 2018 spre­memba Zakona o socialno varstvenih prejemkih. Namen denarne socialne pomoci je zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoca preživetje. Upravicenci do denarne socialne pomoci so lahko: – državljani RS s stalnim bivališcem v RS, – tujci z dovoljenjem za stalno prebiva­nje v RS in stalnim prebivališcem v RS, – osebe, ki lahko uveljavljajo denarno socialno pomoc in varstveni dodatek na podlagi mednarodnih aktov, ki ob­vezujejo RS, hkrati pa nimajo dovolj sredstev za preživetje, nimajo premo­ženja in prihrankov, ki bi omogoca­li preživetje, in aktivno rešujejo svojo socialno problematiko. Namen varstvenega dodatka pa je upravicencem zagotavljati sredstva za kritje življenjskih stroškov, ki nastane­jo v daljšem casovnem obdobju (stroški z vzdrževanjem stanovanja, nadome­šcanjem trajnih potrošnih dobrin …) in niso stroški za zagotavljanje minimalnih življenjskih potreb. Upravicenci do varstvenega dodatka so lahko: – državljani RS s stalnim prebivališcem v RS, – tujci z dovoljenjem za stalno prebiva­nje v RS in stalnim prebivališcem v RS, – osebe, ki lahko varstveni dodatek uve­ljavljajo na podlagi mednarodnih ak­tov, ki obvezujejo RS, in so: – trajno nezaposljivi ali trajno nezmož­ ni za delo ali starejši od 63 let (ženske) oziroma od 65 let (moški) in niso de­lovno aktivni (niso zaposleni) in – so upraviceni do denarne socialne po­moci oziroma bi lahko bili upraviceni do denarne socialne pomoci ali – ce njihov dohodek oziroma lastni do­hodek družine presega cenzus za pri­dobitev denarne socialne pomoci, ne presega pa cenzusa za varstveni doda­tek. Obe pravici se lahko uveljavljata, ce dohodek na osebo ne dosega meje do­hodkov, ki je zakonsko predpisana, in so hkrati izpolnjeni tudi drugi z zakonom doloceni pogoji. Novela Zakona o socialno varstvenih prejemkih je med drugim dolocila, da se s 1. 6. 2018 o denarni socialni pomoci in varstvenem dodatku odloci na novo. Od 1. 6. 2018 je na novo dolocen osnovni znesek minimalnega dohodka za prvo odraslo osebo ali samsko osebo in zna­ša 385, 05 EUR pri denarni socialni po­moci. Višina varstvenega dodatka od 1. 6. 2018 znaša 566,02 EUR, in sicer za samsko osebo, katere mesecni dohodek ne presega 566,02 EUR. O denarni soci­alni pomoci in varstvenem dodatku se ne bo odlocalo avtomaticno oziroma po uradni dolžnosti, ampak samo na zahte­vo upravicenca. To posledicno pomeni, da bodo morali upravicenci na (pristoj­nem) Centru za socialno delo Laško vlo­žiti novo popolno vlogo. Ponovno se bo preverjalo dohodke zadnjih 3 mesecev pred vložitvijo vloge, število družinskih clanov, premoženje, prihranki, zagota­vljanje oskrbe (ce ima upravicenec za­gotovljeno bivanje/prehrano), morebitni krivdni razlog (neprijavljenost pri Zavo­du RS za zaposlovanje, prestajanje zapor­ne kazni …). Navedeno pomeni, da, ce stranka (ki je že upravicena do pravice) za preracun zaprosi do konca meseca julija 2018, šte­je, da je bila vloga vložena 31. 5. 2018 ter se na novo ugotovi materialni položaj samske osebe oziroma družine. To na­dalje pomeni, da se ponovno preveri, ali upravicenec (stranka) še vedno izpolnju­je zakonsko dolocene pogoje za upravi­cenost do pravice od 1. 6. 2018 dalje. Upravicence želimo seznaniti, da je posledica ponovne preverbe lahko tudi ta, da upravicenec oziroma stranka do pravice ne bo vec upravicena (ce se bo ugotovilo, da ne izpolnjuje vec zakon­sko dolocenih pogojev za upravicenost do pravice). Na kratko vas seznanjamo še z naci­nom in obdobjem upoštevanja dohodka pri denarni socialni pomoci: upoštevajo se dohodki prejeti v zadnjih 3 mesecih pred mesecem vložitve vloge. Po Zakonu o socialno varstvenih pre­jemkih locimo(ZSVarPre): – periodicni dohodek (place, pokojnine, preživnine, rente, druge dohodke), ti dohodki se ponavljajo v enakih ali po­dobnih zneskih ali casovnih obdobjih; – obcasni dohodek (dedišcine, darila, odškodnine, odpravnine, nagrade in druge dohodke), prejeti samo enkrat, ki niso iz priložnostnega dela; – priložnostni dohodek (dohodki, preje­ti v zadnjih 3 mesecih pred mesecem vložitve vloge za opravljeno delo naj­vec 2 x ali študentsko delo). Denarna socialna pomoc se dodeli za razlicno obdobje (npr.: od enega meseca pa vse do enega leta, lahko pa se dodeli trajno), odvisno od okolišcin. Obrazci vlog za ponovno uveljavljanje pravic iz javnih sredstev so tako kot do sedaj dostopni na spletni strani MDDSZ ter na spletni strani CSD Laško. Vloge se lahko kupijo tudi v (knjigarni) papirnici. Vloge za uveljavljanje denarne social-ne pomoci in varstvenega dodatka osta­jajo nespremenjene. Kot smo že omeni­li, morajo biti vloge za ponovno ali prvo odlocanje ustrezno izpolnjene, odvisno od pravice (priloge: bancni izpiski, da­rilne, izrocilne pogodbe oziroma druge ustrezne priloge). Simona Alauf strokovna delavka, CSD Laško Vir: http://www.mddsz.gov.si Danes vam želimo predstaviti PROCES SPREMINJANJA DRUŽINE po razvezi oz. razpadu partnerskega odnosa. Proces obsega trinjast stopenj, katere je predstavila Margaret Robinson v svoji knjigi Transformacija družine skozi razvezo in ponovno po­roko in so povzeti v knjigi Socialno delo z družino, avtorice Gabi Cacinovic Vogrincic (na straneh od 81 do 85). Najprej je potrebno izpostaviti, da se partnerja lahko razvežeta, ne moreta pa se odpovedati svoji vlogi starša, saj ta ostaja za vse življenje. Zato je ob razvezi pred staršema velik izziv, da otroku zagotovita starševstvo v novi, fleksibilni obliki, ki bo otroku še vedno nudil obcutek varnosti. Avtorica s pomocjo trinajstih faz opredeli dva procesa – cu­stveni proces med partnerjema in spremembe, ki jih zahteva dru­žina, da bi lahko nadaljevala razvoj. 1. faza – priznanje zloma zakona ali partnerstva V tej fazi partnerja sodelujeta pri odlocitvi, ali nadaljevati par­tnerski odnos ali ne. Zelo pomembno je, da sprejemeta lastni de­lež in delež drugega pri zlomu zakona. Izpostaviti je potrebno, da se tukaj ne išce krivca, saj sta za odnos odgovorna oba partnerja. 2. faza – odlocitev za locitev ali razvezo Ta faza nastopi, ko eden izmed partnerjev ali oba prideta do spoznanja, da partnerske zveze oz. zakona ne moreta vec nadalje­vati. Za uspešno nadaljnjo pot morata obojestransko sprejeti ne­uspeh zakona oz. partnerstva in se dogovoriti, da se zakon konca z locitvijo. Tukaj morata upoštevati tudi potrebe otroka. 3. faza – priprava in nacrtovanje izida Oba partnerja si v tej fazi prizadevata, da bi zmogla deliti odgo­vornost zdaj in tudi v prihodnosti. To se odraža v njunem sodelo­vanju pri problemih npr. kako povedati otrokom, dogovor o sti­kih, soocanje s težavami z razširjeno družino in prijatelji. Ta faza je lahko zelo uspešna, ce sta starša bila v prejšnjih fazah iskrena in spoštljiva drug do drugega. 4. faza – locitev V tej fazi partnerja na podrocju custev poskušata zmanjšati navezanost na zakonca, krepiti morata sostarševski odnos, pri­sotno je tudi žalovanje zaradi izgube. Nujno potrebna pa je pod­pora otrokovi navezanosti na drugega izmed staršev. S tem je sprememba partnerskega odnosa dokoncna in na podlagi tega se spremeni tudi odnos starši – otrok. V praksi se ta faza odrazi v odselitvi enega izmed staršev. V tem obdobju so z odlocitvijo sez­nanjeni tudi drugi v skupnosti. 5. faza – razveza, pravni proces Ko nastopi ta faza, se upanje o ponovni združitvi družine razbli­ni. Zato je pomembno, da partnerja razrešujeta svoja custva – bo­lecino, jezo, grenkobo itn. skozi proces žalovanja. To je obdobje, ko se zgodi ogromno sprememb na pravnem, financnem, psihic­nem in sostarševskem podrocju. Pomembno je, da oba starša oh­ranita povezanost z razširjeno družino in drugimi v skupnosti. 6. faza – družina po razvezi V tej fazi sta partnerja postavljena pred izziv, da ohranita stik z bivšim zakoncem in razvijata sostarševske odnose. Pomembno v tej fazi je, da starša zares ozavestita, da se otroci ne razvežejo od staršev in da je zelo pomembno, da oba starša opogumljata otrokove odnose z drugim izmed staršev. Tukaj je tudi prostor za priznanje, da lahko bivši zakonec vzpostavi novo zvezo. Za us­peh družine v tej fazi je pomembno oblikovanje bolj fleksibilnih odnosov, v katerih so stiki kolikor je mogoce brez konfliktov, or­ganizacija in upravljanje locenih enostarševskih gospodinjstev, ponovna vzpostavitev socialne mreže in spremenljivost za par­tnerjevo. Govorimo torej o dveh enostarševskih gospodinjstvih, ki jih je potrebno uskladiti in razumeti, zato je potrebna velika potrpežljivosti in pripravljenosti obeh staršev. 7. faza – novi zacetki V casu novih zacetkov se je potrebno soociti z miti, ki veljajo za nove partnerske odnose oz. macehe, ocime in pastorke. Proces custvene razveze še vedno tece, zato je potrebno priznati potrebo po sostarševstvu in da je odnos starši – otroci pred odnosom, ki nastane z novo partnersko zvezo. Zelo pomembno je, da so otro­ci slišani (v svojih custvih in strahovih) in imajo njihove potrebe prednost. 8. faza – napori asimilacije Na custvenem podrocju v tej fazi gre predvsem za dovolje­nje novim partnerjem (ocimom, maceham) in otrokom (pastor­kom), da razvijejo lastne odnose. Pri tem pa si je potrebno prizna­ti custva žalosti, ljubosumja in konfliktov lojalnosti zaradi izgube. 9. faza – ozavešcenost S to fazo pride ponovna potrditev meja med generacijami in gospodinjstvi. To se realizira predvsem s priznanjem biološkim staršem, da imajo kljucno pozicijo in avtoriteto in ob tem še pri­znanje novega partnerskega odnosa (omogociti prostor za ocima oz. maceho). 10. faza – restrukturiranje V tej fazi je pomemben odkrit pogovor o težavah, ki so priso­tne v obeh gospodinjstvih. Na podlagi teh pogovorov bo mogo­ce preoblikovati razširjeno družino in sprejeti spremembe, ki so potrebne, da reorganizirana družina postane funkcionalna. 11. faza – akcija To je faza sodelovanja. Znotraj te faze se ustvarjajo nova pravi­la, obredi in meje, ki se dosežejo s ponovnimi pogajanji v celotni reorganizirani družini. 12. faza – integracija Ob uspešno izpeljanih preteklih fazah pride v tej fazi do kon­takta in intimnosti v reorganizirani družini. S tem se dopusti, da ocim ali maceha dobi tako vlogo, da niti ne tekmuje z vlogo biolo­ških staršev niti je ne ogroža. To vlogo sprejme vsa reorganizirana in razširjena družinska mreža. 13. faza – odlocitev za dvojedrno družino oz. reorganizirano družino S to fazo pride do sprejemanja realiziranih sprememb in nove družinske situacije. Partnerja se odpovesta zadnjemu upanju, da bi živeli kot enojedrna družina, sprejmeta pretrgano starševstvo in družinsko življenje, odpreta pa možnosti za pogajanje o dru­žinskih ritualih in spremembah v stikih in skrbi za otroke. Tekom celotnega procesa smo vam za svetovanje in podporo na voljo strokovne delavke na centru za socialno delo, kamor lah­ko prideta oba starša ali samo eden. Za zakljucek pa zapis Nancee Noel Kempler iz knjige Odgovori za reorganizirane družine: »Ljubezen ne more razrešiti vsega, vendar bo, dokler bo obsta­jala, oblikovala reorganizirane družine. Ne bodo brez problemov, tako kot nobena družina ni brez problemov, vendar so njeni pro­blemi rešljivi. Potrebni sta vztrajnost in pripravljenost za odpr­tost do novih nacinov mišljenja in novih nacinov ravnanja. Ja, mogoce je ustvariti srecno in uspešno reorganizirano dru­žino.« Literatura: Cacinovic Vogrincic, G., (2006). Socialno delo z družino. Ljub­ljana: Fakulteta za socialno delo. Klavdija Gorjup, strokovna delavka CSD Laško IZOBRAŽEVANJE PROSTOVOLJCEV IN POLETJE V HIŠI GENERACIJ LAŠKO Med 19. in 20. majem 2018 smo pripravili 2-dnevni strokovni seminar za prostovoljce Hiše generacij in Medgene­racijskega društva za kakovostno starost Laško. Seminarja se je udeležilo 12 prosto­voljcev, s katerimi smo preživeli aktiven, poucen, dinamicen in sprošcujoc vikend na Dolenjskem. Že tretje leto smo bili nastanjeni v Vili Castanea na otoku Kostanjevica na Krki, kjer smo zavzeto poslušali Sonjo Božic, koordinatorko aktivnosti medgeneracij­skega centra Pod Vrbco, ki deluje pod okriljem Doma Šentjur. Ga. Božic nas je na ogromno prakticnih primerih sez­nanila z osnovami dobre komunikacije, nam plasticno predstavila potek media­cije, ki je nadgradnja komunikacije, ter nas, z navidez preprostim testom, pripe­ljala do spoznanja, kako moramo vse živ­ljenje trenirati svojo lastno pozornost in slišati tisto, kar sogovornik želi povedati, za kar pa je potrebna pogovorna kultura in predvsem trening aktivnega posluša­nja sogovornika, kjer vnaprejšnja predvi­devanja, obsodbe ipd. odpadejo. Namen seminarja je tudi raziskovanje ter sprostitev, tako da smo se po odlic­nem kosilu, kjer smo spremljali tudi kra­ljevo poroko angleške družine, odpravili na Gospodicno, kjer smo se naužili izvira vode, ki nam ponuja vecno mladost, nato pa uživali v aromah brinovih jagod, bal­drijanovih korenin ter cokolade v edini delujoci destilarni v Sloveniji Berryshka, kjer smo degustirali gin, likerje iz jagodi­cevja ter rocno narejene cokolade. V drugem delu seminarja smo pre­ko razlicnih metod okrepili medsebojno povezanost, delovanje kot posameznik v skupini in spre­ jemanje razlicnih mnenj, ki se poja­vijo pri prostovolj­skem delu z razlic­nimi generacijami. Nedeljsko do­poldne smo zaklju­cili z edinstveno izkušnjo. Veslanje v kanuju po reki Krki okoli otoka Kosta­njevica na Krki. Koliko smeha, petja in glasnega razgovora lahko povzroci adre­nalin, si lahko samo predstavljate. Mi smo uživali, od našega 1400 metrov dol­gega veslanja pa so imeli korist tudi mi­moidoci in domacini. Na poti domov smo se ustavili še na gradu Sevnica, ki nas je navdušil s svo­jo razgibano zgodovino in lepo urejeno grajsko stavbo ter z zelenimi vrtovi. Polni vtisov in novih znanj smo se v poznem nedeljskem popoldnevu vracali domov. V letošnjem letu smo bili izjemno ve­seli donacije ELES-a, d. o. o., ki nam je brezplacno dal v najem svoj kombi, kar nam je olajšalo prevoz naših prostovolj­cev preko celega vikenda. Kombi je vozil naš prostovoljec Damjan Kolšek, v njem pa se je poleg dobre komunikacije razle­galo tudi prešerno petje slovenske pesmi iz ženskih grl. Podjetju ELES, d. o. o., iskrena hvala. USTVARJALNO POLETJE NARAMNA BOMBAŽNA VRECKA NA POTEP V DEBRO S HIŠO GENERACIJ LAŠKO (prinesite škarje za blago in majico s (peš se bomo odpravili v Dom starejših 2018 kratkimi rokavi, ki jo lahko razrežemo) Laško, kjer nas cakajo razlicne aktivno­sti in presenecenja) TOREK, 24. 7. 2018 Brezplacne delavnice za vse generacije DRUŽABNE IGRE PETEK, 24. 8. 2018 med 10. in 12. uro. (izdelali si bomo razlicne družabne igre POLETNA KUHINJA in jih tudi odigrali) (sladko in slano) JULIJ CETRTEK, 26. 7. 2018 PONEDELJEK, 27. 8. 2018 PONEDELJEK, 16. 7. 2018 Z VLAKOM NA POTEP OBLECIMO IN POSPRAVIMO POLETNO PLATNO TISOCERIH (ustvarjali in družili se bomo v Centru PISALA MOŽNOSTI POD VRBCO v Šentjurju) (s seboj prinesite škarje) (prinesite copice in zašcitno oblacilo) PETEK, 27. 7. 2018 TOREK, 28. 8. 2018 TOREK, 17. 7. 2018 POLETNA KUHINJA UOKVIRIMO POLETJE POLETNI OBESKI ZA KLJUCE (sladko in slano) (okvirji za fotografije) (izdelava hobotnic, fantkov/ punck in CETRTEK, 30. 8. 2018 pisanih cofov iz volne) AVGUST PICKPOINT NASLOVNICA CETRTEK, 19. 7. 2018 PONEDELJEK, 20. 8. 2018 BELEŽNICE UJETE KRESNICKE V KOZARCU OD MOJE IME MED MILNIMI (prinesite šivanko, saj bomo šivali s pi-MARMELADE MEHURCKI sano prejo razlicne motive, s katerimi (prinesite copice in zašcitno oblacilo) (prinesite zašcitno oblacilo) lahko okrasimo zvezke, beležnice ipd.) PETEK, 20. 7. 2018 TOREK, 21. 8. 2018 PETEK, 31. 8. 2018 POLETNA KUHINJA ŠOLSKI KOLEDAR Z IF SOVO POLETNA KUHINJA (sladko in slano) (prinesite škarje) (sladko in slano) OBISK PATRA KARLA GRŽANA V DOMU STAREJŠIH LAŠKO V sredo 9. maja, smo imeli v Domu starejših Laško prilož­nost gostiti cloveka, ki se v svojem življenju ukvarja s številnimi podrocji. Pater Karl Gržan namrec ni le duhovnik, je pridigar, pisatelj, filozof, doktor literarnih ved, predvsem pa velik clovekoljub, ki vedno najde cas za pomoc ljudem v stiski. Na našem srecanju nas je navdušil s svojo preprostostjo in iskrenostjo na eni strani ter širino misli in obsegom znanja na drugi strani. Spomnil nas je na osnovne cloveške vrednote kot so ljubezen, spoštovanje in hvaležnost. Hvaležnost za malen­kosti, ki jih mnogokrat spregledamo. Hvaležnost za lepo jutro, hvaležnost za cvet v travi, hvaležnost za žuželko, ki nas obišce na oknu sobe. Hkrati nas je opomnil na vzajemnost cloveških odnosov. Ne moremo namrec samo prejemati, moramo tudi dajati. Ne v materialnem, temvec duhovnem smislu. Podarimo lahko prijazno besedo, podarimo lahko nasmeh, dragoceno da­rilo je tudi cas, ki ga namenimo nekomu. Pater Karel nas je opomnil, da sreca in zadovoljstvo nista do­bitek, temvec odlocitev vsakega posameznika. To življenjsko modrost smo v Domu starejših Laško vzeli za svojo. Vsak dan znova se veselimo prijaznih pozdravov, soncnih žarkov, dežnih kapljic, okusne hrane, dišece kavice, lepe glasbe in še bi lahko naštevali. Tudi vam, spoštovani bralci in bralke, želimo, da vsak dan znova najdete razlog za sreco, hvaležnost in veselje. Janja Podkoritnik Kamenšek, vodja programa oskrbe starejših ROMANJE NA BREZJE Z DI LAŠKO Kot že nekaj let nazaj, se je vodstvo DI odlocilo, da tudi letos popelje svoje clane na Brezje. Za to romanje k Mariji, poma­gaj je vedno veliko zanimanje. Nabralo se nas je za dva avtobusa. Iz avtobusne postaje v Laškem smo krenili ob 7. uri. Za dobro voljo na av­tobu sta poskrbela prijetna muzikanta Tini in Zlato. Prepevali smo razne pesmi, mnogo pa je bilo prav Marijinih pesmi. Saj je vendar mesec maj Marijin mesec. Na Brezje smo prispeli ob 9.30. Raz­delila se je malica in razkužilo za grlo. Maša je bila narocena ob 10. uri. Po maši smo imeli še dovolj casa, da smo se lahko sprehodili po bližnji okolici te cerkve in s pogledi božali cudovite okoliške gore, prekrite s snegom in obsijane z dopol­danskim soncem. Ob 12. uri smo imeli predviden odhod iz Brezij. Preden smo se poslovili od tega prelepega gorenjske­ga kraja, smo na parkirišcu še enkrat za­peli Marijno pesem. S tako nahranjeno dušo smo se odpravili proti Moravcam, kjer nas je cakalo kosilo. Pred kosilom pa smo si v Moravcah ogledali še zanimiv grad Tuštanj. Marsikaj zanimivega se skri­va v notranjosti tega gradu. Lastniku gra­du, ki nas je popeljal skozi zgodovino teh prostorov, je bilo prijetno prisluhniti. Po kosilu pa zopet malo veselja ob zvokih harmonike in klarineta. Popolnoma smo pozabili na bolecine in tegobe, ki nas ta­rejo v tem našem vsakdanjem življenju. Dan je cist prehitro minil. Kot je že na­vada, da je vsega lepega enkrat konec, se je tudi naše romanje bližalo koncu. Na­polnjeni z duševno hrano in dobro voljo, ki nas je spremljala še nekaj casa po izle­tu, smo se srecno vrnili v naše lepo mesto Laško. Hvala organizatorjem za to prijet­no romanje. Marija Janc V DRUŠT VU SOŽITJE LAŠKO SE DOGAJA … Kot prostovoljka v Društvu Sožitje Laško izvajam dejavnost v povezavi z gibanjem - pohodništvo. Tako smo otroci skupaj s starši osvojili Rusko stezo, se peš podali do Lurda (cerkve v Rimskih Toplicah), preživeli popoldne na Ogledni in ucni kme­tiji Slapšak z zanimivim podzemnim svetom ter kot zadnje - v maju, osedlali konja ter se prepustili varnemu vodenju Tjaše Romih in Maje Kustura v maneži Konjerejskega društva Vrh nad Laškim na Slogah. Otroci imajo konje radi, znani pa so tudi terapevtski ucinki jahanja za otroke s posebnimi potrebami. S konji se morajo otro­ci spoznavati postopoma, glede na njihovo starost in zmožnosti. Pri tem gre za prijetno druženje s konji in jahaci, ki imajo enak interes in seveda za ucenje jahanja. Vse skupaj pripomore k socialni integraciji, ustvarjanju veselega razpoloženja in zado­voljstva, ki nastaja skozi gibalni dialog konj – clovek. V imenu Društva Sožitje Laško se zahvaljujem Konjerejske­mu društvu Vrh nad Laškim, Tjaši Romih in Maji Kustura za podarjeno jahanje. Še se vrnemo! Betka Pfeifer ZAHVALA ZA POMOC TINKARI POLANC Tinkara Polanc se je rodila 22. 5. 2017. Rodila se je z redko genetsko bolezni­jo apertovim sindromom. Ta bolezen povzroca napacno rast lobanjskih kos­ti in prstkov na rokah in nogah. Tinkara ima zaradi te bolezni vec okvar na telesu in sicer napacno rast lobanje in obraznih kosti, razcep trdega in mehkega neba ter zarašcene prstke na rokah in nogah. V prihodnosti Tinkaro caka okoli 10 ope­racij, da bodo vse deformacije odpravlje­ne. Nekatere operacije so za zdravje nuj­ne, druge bodo lepotni popravki. 14. 5. 2018 je Tinkara imela prvo ope­racijo – vecanje zadnjega dela lobanje. Ta operacija je za zdravje nujna, saj bi lobanja brez operacije zaradi nepravilne rasti stisnila možgane. Operacija je bila uspešna, vendar pa nas je presenetila in­fekcija med raztegovanjem lobanje. Ker je bila infekcija blizu navojev, smo morali navijanje ustaviti in opraviti še eno ope­racijo, da so kirurgi odstranili navoje in izrezali okužen predel in ga zdravili z an-tibiotiki. Prvotno smo hoteli lobanjo od­makniti za 2 cm, zaradi infekcije pa smo dosegli le 1,2 – 1,5 cm. Cez dva meseca, ko se bodo kosti zarasle, bomo izvedeli, ali smo dosegli zadostni volumen lobanje ali pa bomo morali vse skupaj ponoviti. Ko bomo zakljucili s tem delom lobanje, bomo enako naredili na sprednjem delu lobanje. Potem sledijo še ostale operacije. Preteklo je že eno leto od rojstva Tin­kare. V tem letu ste nam pomagali ljudje iz celega Laškega, širše Slovenije in celo iz Avstrije. Ob tej priložnosti bi se vam rada zahvalila. Zahvala gre vsem prostovolj­cem in ansamblom, ki so nama pomagali na koncertu, ki sva ga organizirala v na­men zbiranja prostovoljnih prispevkov za Tinkaro. Pri tem pa so nama pomagali tudi mediji, zato hvala tudi njim. Hvala vsem, ki ste se koncerta udeleži­ li. Bilo vas je kar 2068. Številka pove, da ste ljudje res na mestu, ko vas potrebuje nekdo, ki je v stiski. Po koncertu pa so se zacele odvija­ti še druge dejavnosti, ki so jih organi­zirali prostovoljci in katerih namen je bil zbiranje prostovoljnih prispevkov za Tinkaro. Velika zahvala gre Nogometne­mu klubu Pivovar Laško, ki je organiziral dobrodelni tek 11. 11. 2017. Še posebaj bi želela izpostaviti Stiblik Roberta in Grbic Stanislava, ki sta s svojo dobrodelnost-jo najvec pripomogla k popolni izvedbi teka. Na dobrodelnem teku se je zbralo kar 2700€ prostovoljnih prispevkov. Za Tinkarino zdravje pa je pomagal tudi domaci KK Zlatorog Laško. Na domaci tekmi 14. 11. 2017 so od prodaje kart in rekvizitov KK Zlatorog ter z zbiranjem prostovoljnih prispevkov zbrali 550€. Denarna sredstva smo prejeli tudi od Krambergerjevega sklada v višini 2500€, skupine Kapljice vrtca Debro, DM trgo­vine Šentjur, PGD Laško, PGD Vrh nad Laškim, PGD Stara Vrhnika, PGD Re­cica, plesne predstave Horjul, gospoda župana Franca Zdolška, od vseh posa­meznikov in podjetij, ki so Tinkari denar nakazali na njen osebni racun ali na ra­cun društva Vesele nogice ter posamez­nikov, ki so denar poslali Tinkari kar po pošti ali pa so nama ga izrocili osebno. Zahvaljujeva pa se tudi Stiku Laško, Ob­cini Laško, Rdecemu Križu Laško, Spo­menki Valušnik in društvu Vesele nogice, Klavdiji Simler in Pekarni Vudrag ter še enkrat vsem prostovoljcem. Najinima družinama in prijateljem pa se zahvalju­jeva za vsakodnevno pomoc in podporo. HVALA VAM iz srca. Robi Polanc in Andreja Dermota Predšolski otroci v prometu Srecevanje s prometom je del vsakda­na vsakega cloveka. Predšolski otroci so dnevno vpeti v cestni promet v casu pri­hoda in odhoda iz vrtca. Vecina otrok kot sopotniki v avtomobilu, nekateri kot pešci v spremstvu staršev ali starih star­šev, pešcica pa tudi kot sopotniki na ko­lesu. V vrtcu smo najveckrat pešci. Trudi­mo se, da otroci dnevno preživijo dosti casa na prostem, v gibanju. Slednje do­segamo tako, da pešacimo. Ko želimo kam, se odpravimo peš. Vzgojiteljice in vzgojitelji na poti otroke vseskozi ucimo, kako se morajo kot pešci pravilno vesti v prometu, a otroci so le otroci. Odrasli (predvsem vozniki) se moramo zavedati, da otroci še nimajo tako širokega vidnega polja kot odrasli, zato kasneje vidijo vo­zila, ki prihajajo z leve ali desne. Dobro slišijo, vendar ne vedo natancno, iz kate­re smeri slišijo vozilo, pogostokrat med hojo veselo klepetajo in na promet oko­li sebe niso pozorni. Vsekakor ne znajo dobro presojati hitrosti vozil in ocenjeva­ti razdalj in še ne razlikujejo dobro poj­mov npr. levo in desno. Pozornost jim pritegnejo starši, znanci, objekti ali živa­li, ki jih srecajo na svoji poti in hitro po­zabijo na vozilo, ki se jim približuje. Ce sami vidijo vozilo, so prepricani, da jih voznik vidi, vendar to velikokrat ni res. V Vrtcu Laško smo se pogovarja­li o prometu in varnosti otrok v prome­tu. Seznanjali smo se z vrstami prometa, prometnimi sredstvi, prometnimi zna­ki in varnostjo otrok v prometu. Otroci so izpolnjevali razlicne delovne liste, se naucili pesmico in deklamacijo ter risa­li razlicne motive povezane s prometom v razlicnih tehnikah. Otroci so pri vseh dejavnostih uživali in zelo radi tudi sode­lovali. Naucili so se marsikaj novega, kar jim bo odlicna podlaga za nadaljevanje teme v prihodnosti. Sklop smo zakljucili s prometnim kvizom dveh skupin Pika­polonic in Cebelic. Otroci so se izkazali z znanjem in v tekmovalnem duhu osvojili odsevnik, ki ga bodo lahko uporabili na prihajajocih vecernih sprehodih.. Laško je cudovito mesto, ki je prepre­deno z ozkimi ulicami, ki jih pogostokrat zapolni kolona otrok na poti v park, spre­hod ob Savinji ali kam v bližnjo okolico. Mnogi vozniki se v teh ozkih ulicah s svo­jimi jeklenimi konjicki »prerivajo« mimo kolone otrok namesto, da bi strpno po­cakali, da se otroci umaknejo na rob ces­tišca ali pa nas spustili preprosto mimo. Tudi plocniki, ki so namenjeni pešcem, so preveckrat zasedeni z razlicnimi pre­voznimi sredstvi. Zatorej otroci in vzgojitelji vas (vozni­ke) prosimo: »Bodite strpni in pazite na nas!« Otroci iz oddelkov Pikapolonice in Cebelice, Lucija, Zvonka, Andreja in Natalija Vir: https://www.avp-rs.si/preventiva/sve­tovalnica/otroci/ Mali polžek postopac …kar brez cevljev in klobuka, izpod svoje hiške kuka … Preprosto in enostavno, a za nas, najmlajše v vrtcu Debro, zelo zanimivo. Polžka si pac ne povabimo vsak dan na obisk. In ko pride, zna biti silno vznemirljivo, zabavno, radovedno in tudi poucno. Vse to so doživeli mali raziskovalci, ki radovedno raziskujejo prav vse, kar jim prileze pod roke. Ampak pozor, brez dotika! Kajti polžki so silno nezaupljiva in obcutljiva mala bitja. Opazo­vali in spremljali smo ga zgolj z ocmi. Njegovo pocasno gibanje nas je kmalu spodbudilo k posnemanju. Ob priložnostnem pet­ju pesmice smo kmalu prav vsi lezli naokrog, kot naš mali prija­telj. Igro smo bogatili in nadgrajevali vsakodnevno v povezavi s preostalimi podrocji, vodil pa nas je seveda naš mali postopac. Kmalu smo opazili, kako zelo majhen je in ga primerjali po velikosti. Tudi na njegovo lakoto nismo pozabili. Radovedno smo opazovali smer njegovega gibanja in skrivanja v hiško. In skrivali smo se tudi mi. Pod odejo, pod mizo ali pa smo se zvili v klobcic in si hiško naredili kar z rokami. Cisto vsi smo se pot­rudili in posnemali našega malega travniškega prijatelja. Seveda, travnik je njegov dom! Narava je okolje, v katerem se polžek najbolje znajde in pocuti, zato smo ga prijazno vrnili tja, kamor spada. In sedaj smo mali postopaci mi in s prstki ponosno pokaže­mo, kje naš polžek zdaj živi. Vzgojiteljica Irena C. Matek Kultura in turizem v vrtcu Rimske Toplice Otroci in vzgojiteljice iz skupin Zmajc­ki in Miške smo se v letošnjem letu prikljucili projektu Turistic­ne zveze Slovenije KULTURA IN TURIZEM. Namen projek­ta je bil, da otroci skozi nacrto­vane dejavnosti spoznavajo zna­cilnosti bližnjega okolja, ki so pomembne za lokalno skupnost (Aškercevo obeležje, Aškercevi­na, Osnovna šola Antona Ašker­ca, Aškercevo cesto …), spodbu­janje sposobnosti miselnega in cutnega sodelovanja v literarnem svetu in spodbujanje jezikovne zmožnosti ter spoznavanje sim­bolov pisnega jezika. Tako smo v sklopu projekta obiskali Aškercevo obe­ležje na Globokem, kjer naj bi se pesnik rodil, ter Aškercevino, kjer je živel. Otro­ci iz starejše skupine Zmajckov so pripra­vili dramatizacijo njegove pesmi Anka, ki so jo predstavili na prireditvi Mlada po­ezija. Otroci iz skupine Miške pa so risali portret Antona Aškerca in izdelali turis­ticni spominek - magnetek. V knjižnici In kaj so o Antonu Aškercu povedali otroci? FRANCI: Bil je pesnik. LARA: Ko nas ni blo, je živel. Mi smo šli pogledat na Aškercevo obeležje, kje se je rodil in zdaj vemo vse o njem. Vcasih ni imel brade. Zdej je že umrl in ga ni vec. TINKARA: Bil je pesnik in je pisal pesmice. Živel je tam, ko zdaj stanu­je Pija. FILIP: Rodil se je na Aškercevem obeležju. Živel je tam ko Pija. Imel je dolgo brado in crno obleko. JULIJA: Pesnik je bil. MATEJA: Kaj je delal? Hodil je.URŠKA: Pisal je pesmi. Da se je ro­dil v Rimskih. Veliko držav je spoz­nal. Veliko je potoval. STELA: Veliko je potoval. Spoznal je svet. DEJAN: Katero pesem je napisal? Anka. Anka je šla po stezi, objokana. Ker so ji starši umrli. Otroci iz skupin Zmajcki in Miške z Darjo, Romano ter Mojco in Tino Živ žav sredi trav Mesec april je cas, ko se naši mali in veliki raziskovalci veliko potepajo po okoliških travnikih. Opazujejo, raziskujejo, spoz­navajo travniške rastline in živali. A tokrat so nas travniške živa­li presenetile kar v igralnici vrtca Šentrupert. Strokovne delavke smo v petek, 20. aprila, pripravile lutkovno predstavo z naslo­vom Pikapolonica in Pike. Bilo je kratko in simpaticno. Naši ot­roci so uživali, vzgojiteljice pa smo kot »otroci otrokom« ponu­dile zabavno dopoldne in poskrbele za pravi »živ žav sredi trav«. Lepo vas pozdravljamo vzgojiteljice in otroci iz vrtca Šentrupert. NA DRŽAVNEM TEKMOVANJU TURIZMU POMAGA LASTNA GLAVA Turisticni krožek Osnovne šole Primoža Trubarja Laško prejel SREBRNO PRIZNANJE Letošnja tema tekmovanja je bila Turi­zem in kultura. Mi smo se odlocili za tu­risticni produkt LAŠKA KulTura. S tem smo dali poudarek na turi za mlade, ki je kul in kulturno obarvana. Pripravili smo pot po Laškem in okolici, kjer mladi turi­sti spoznajo Primoža Trubarja, Dragoti­na Šauperla, Mihaela Tiffernusa, Antona Aškerca, pomembne stavbe, Crni most, zdravilišce, vodno kolo za proizvodnjo elektrike, Most želja in Žegnan studenec. Med potjo cakajo udeležence uganke, igre in tekmovanja: plezanje ob vodstvu Plezalnega kluba Rimske Toplice, izde­lava splavov in tekmovanje z njimi, za­kljucek pa na kmetiji Vesenjak z igrami, s petjem in plesom, z jezdenjem in s po­gostitvijo. Veseli smo, da se bodo na našo pot po­dali clani turisticnega krožka OŠ Miška Kranjca Velika Polana z mentoricama in ravnateljico, saj z njimi sodelujemo že tri leta. Pri projektu smo sodelovali Miha Dor­nik, Alina Brižic, Tjaša Gorišek, Nadja Janež, Dejan Kolšek, Maruša Macek, Blaž Novak, Lara Pavcnik, Lana Hrastelj, Ema Lapornik, Hana Obrez in Lara Zupanc ter mentorice Anita Drnovšek, Mojca Povše in Slavica Šmerc. Za dragocene podatke se zahvaljuje­mo Turisticnemu društvu Laško, Stiku in Zdravilišcu Laško, za materialno pomoc pa družbi Fragmat Tim, d. o. o., in Pivo­varni Laško. Za sodelovanje pri izvedbi programa se zahvaljujemo tudi Plezalne­mu klubu Rimske Toplice in gospe Justi­ni Pavcnik. Slavica Šmerc, vodja projekta Otvoritev razstave »Igraj se z mano« V cetrtek, 17. 5., smo ucenci in ucite­ljice OŠ Primoža Trubarja Laško - pri­lagojen program z nižjim izobrazbenim standardom v Hiši generacij uradno otvorili razstavo »Igraj se z mano« in hkrati obeležili Veseli dan prostovoljstva. Potujoca likovna razstava je pomemben element Mednarodnega festivalskega leta »Igraj se z mano«, ki ga že vec kot deset let organizirata Center Janeza Levca in Društvo za kulturo inkluzije. Z razlicni­mi aktivnostmi spodbuja inkluzijo med otroki, mladostniki in odraslimi oseba­mi s posebnimi potrebami ter vecinsko populacijo vseh generacij, s poudarkom na socialni integraciji. V sklopu potujoce razstave se na pot po Sloveniji in tujini podajo likovna dela, ki vsakoletno pris­pejo na Mednarodni likovni natecaj. Le­tošnji temi natecaja – »Igraj se z mano« in »Spoznavam svet« – sta navdahnila 5912 mladih ustvarjalcev iz šestih držav. Po otvoritvenem dogodku razstava v raz­licnem obsegu zaokroži po šolah, vrtcih, knjižnicah, mladinskih centrih in dru­gih ustanovah po Sloveniji. V natecaju so tudi letos sodelovali ucenci prilagojenega programa, zato smo se ponovno odlocili, da pripeljemo razstavo v Laško in vam jo predstavimo. Razstava se nahaja v Knji­žnici Laško do zacetka septembra, v Hiši generacij in v avli OŠ Primoža Trubarja v Laškem pa do 21. junija. Vljudno vablje­ni na ogled likovnih del malckov, otrok in ucencev. Valentina Gartner Eko dan Tema letošnjega Eko dne, ki smo ga izvedli v soboto, 7. aprila, je bila iz­delava didakticnih iger iz odpadnega materiala. Tetrapak, tulci odpadnega papirja, pokrovcki, plastenke … Vse, kar bi navadno romalo v koš, pa tudi naravne materiale, kot so kamni, glina in les, smo s spretnimi prsti spremenili v licne didakticne pripo­mocke za ucenje, s katerimi bomo popestrili ure utrjevanja ali osvajanja nove snovi pri ucnih urah. Izdelki imajo za nas vec­jo vrednost, kot ce bi jih kupili v trgovini, zato bomo nanje še bolj pazili kot sicer. Sprošceno vzdušje ob smehu in klepetu ter poslušanju glasbe je razbilo vsakodnevno rutino pouka. Igre spomin, clovek, ne jezi se, monopoli in activity so na raz­redni stopnji dobile povsem nov pomen. Ucenci so si izmislili svoja pravila in naloge, ki jih mora tekmovalec rešiti ali opraviti, da uspešno pride do cilja, labirinti iz gline pa bodo v pomoc pri razvijanju fine motorike. Matematika bo veliko hitreje stekla s pomocjo didakticnih pripomockov, ki jih bodo ucenci lahko prijeli v roke, jih sestavi­li, povezali, seštevanje in odštevanje pa bo lahko potekalo brez skritega preštevanja prstov na rokah, skritih na hrbtu, poštevan­ka bo tekla kot pesmica. Težav ne bo niti z velikimi in malimi tiskanicami ali z zapi­som in zapomnitvijo novih besed pri angleškem jeziku. Nic vec ne bomo v dilemi, kdaj se zacne in konca ucna ura, saj so naše rocno izdelane ure prava paša za oci. Tako bodo odmori še krajši kot doslej, vendar z uro rožico veliko lepši. Eko nismo bili samo po delavni­cah v razredih, am­pak tudi zunaj šole. Pomlad se je že do-dobra predramila, cas je za pomladan­sko cišcenje in lepo je, da poskrbimo za kraj in šolo, kjer, roko na srce, prebijemo vecino casa. Fantje so pridno vihteli grablje, metle in motike, dekleta so uredila cvetlicne gredice in skalnjak v Parku prijatelj­stva, pulile plevel ter grabile vejice, ob koncu dneva pa pripra­vile visoke grede v atriju šole, da bo v njih spet zrasla solata in ostala zelenjava, ki jo bodo kuharice spremenile v okusne jedi. Eko tudi na mizo, bi se lahko glasil slogan šolske malice. Do­mace polnozrnate štrucke, sveže pripravljen mlecni ali zelišc­ni namaz, nemastna šunka, po vrhu pa sveža paprika ali para­dižnik ter domac jabolcni sok. Na šoli je hkrati potekala velika zbiralna akcija papirja. Deve­tošolci so se s samokolnicami odpravili po kraju in zbirali star casopisni papir ter pridno polnili zelen zabojnik za šolo. Veliko prebivalcev je bilo za brezplacen odvoz hvaležnih, saj ob vsako­dnevnem polnem nabiralniku casopisov in ostalega reklamnega materiala primernega odlagalnega prostora hitro zmanjka. Združili smo prijetno s koristnim in vsak od udeleženih je prispeval del, da je naša šola zdaj še bolj eko! In na koncu smo bili tu še mi – ucenci novinarske delavnice, ki smo budno spremljali vsak korak svojih sošolk in sošolcev, jih fotografirali, intervjuvali in posneli. Neža Hochkrat, Manica Drnovšek, Katarina Tržan, Julija Pavšek, Jaka Knez, Armin Avdic, Aleksander Vrhovšek z mentorico Jasmino Oblak Ponosno sprejeli nov šolski kombi V sredo, 11. aprila, smo na Osnov­ni šoli Antona Aškerca Rimske Toplice praznovali poseben praznik. Po dolgem casu smo dobili težko pricakovan nov šolski kombi, ki je zamenjal dolgoletne­ga rumenega gospoda. Šolski kombi, s katerim smo se vozili do sedaj, je že sko­raj omagal. Bil je del veliko naših zgodb, uspehov in sprememb. Spremljal je mno­go generacij naše šole od 1. do 9. razreda, starejši je celo od devetletke. Z instrumentalno skladbo so pozdrav novemu kombiju zaceli devetošolci Gal Hren, Matevž Sluga in Matevž Rožej, ki z glasbo spremljajo vsak pomemben do­godek na naši šoli. Po uvodnem govoru Veronike Novakovic, v katerem je nago­vorila navzoce in se na kratko zahvalila Raziskovalna dejavnost na OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice Vsako leto znova nas navdušijo inova­tivni predlogi ter zanimive ideje ucenk in ucencev, ki se odlocijo in svoj prosti cas namenijo raziskovanju. Še bolj pa odloc­nost, zagnanost in motivacija, da zastav­ljene projekte izpeljejo do konca. Tako smo v tem šolskem letu imeli pri­ložnost predstaviti tri raziskovalne nalo­ge v okviru regijskega projekta Mladi za Celje, ki se je odvijal 28. marca na OŠ Hudinja v Celju. Ucenje slepih in slabovidnih ucen­cev zahteva posebne oblike in metode dela. Pri pripravi na pouk je pomembna priprava ucnega gradiva in pripomockov glede na posamezne ucence v razredu. Slepa oziroma slabovidna oseba na­domesti svoj primanjkljaj vida s pomoc­jo specializiranih pripomockov, ki po­membno pripomorejo k ustvarjanju in razumevanju ucnih vsebin ter pri vklju­cevanju v šolsko okolje. Miha Ocvirk in Valentin Gartner sta izdelala raziskovalno nalogo z naslovom Izdelava didakticnega pripomocka; krv­ni obtok za slepe in slabovidne. Nastal je taktilni model krvožilja, ki sta ga zasno­vala in izdelala v želji, da bi pomagala slepim in slabovidnim pri lažjem in hi­trejšem usvajanju ucne snovi. Na modelu cloveka sta s cevkami prikazala obliko in položaj glavnih ven ter arterij, obliko in lego srca ter sistem nadgradila s crpalko in obarvano vodo, ki simulira dejansko delovanje krvnega obtoka. Trije devetošolci Armin Avdic, Matevž Rožej in Matevž Sluga so se odlocili za iz­delavo taktilnih didakticnih pripomock­ našemu staremu dolgoletnemu spremlje­valcu, sta besedo prevzela župan Obcine Laško Franc Zdolšek in vodja Oddelka za družbene dejavnosti, pravne in splošne zadeve na Obcini Laško Dimitrij Gril, ki sta predala kljuce našega novega kombi­ja. Kljuce je v imenu hišnikov prejela po­mocnica ravnatelja Dušanka Klancar. Kombi je za šolo zelo pomemben, saj ga pri svojem vsakodnevnem delu upo­rabljata naša vestna hišnika, ki skrbita, da stvari na centralni šoli in vseh podru­žnicah delujejo tako kot morajo. Poleg tega pa je pomemben tudi za ucence, ki ga potrebujejo za prevoz v manjših sku­pinah. Pogosto nas prevaža s podružnic­nih šol na centralno in obratno, vozi pa nas tudi na srecanja med šolami v okoli­ci in dogodke izven šole kot so regijska, obmocna in državna tekmovanja. Brez kombija in prevoza naših hišnikov bi tja težko potovali. Zaradi vseh prednosti šol­skega kombija smo vsi, ucenci in zaposle­ni na šoli, novega kombija izjemno veseli, saj nas bo varneje pripeljal na želene cilje. Predsednica šolskega parlamenta Veronika Novakovic z mentorico Karmen Ulaga ov pri kemiji (periodni sistem kemijskih elementov), geografiji (Afrika) in bio­logiji (secila), ki so jih nadgradili s po­mocjo pisala Livescribe Echo Smartpen. Pisalo je nekaj posebnega, saj posname vse, kar slišite, rišete in pišete, ter zvok sinhronizira s pisavo. Na slovenskem tr­žišcu ni veliko uporabnikov, sploh pa ne med slepimi in slabovidnimi. Vsi poznamo Steklarno Hrastnik, le redki pa vedo, da je njena predhodnica stala v Jurkloštru. Med njimi sta tudi Ju­lija Pušnik in Petra Špan, ki sta se odlo­cili, da ima Jurklošter poleg kartuzije še ogromno kulturne in naravne dedišcine, ki jo je potrebno odkriti. Ustrašili se nis­ta niti dejstva, da je veliko literature pi-sane v nemški gotici in se pogumno lo­tili prebiranja krstnih ter porocnih knjig jurkloštrske in razborške župnije. Obi­skati je bilo potrebno arhive, muzeje ter knjižnice. Za podatke sta se obrnili tudi na g. Rataja, ki velja za enega najvecjih poznavalcev stekla na Slovenskem. Njihov trud je bil poplacan. Ocenje­valci v komisijah so bili nad vsemi tremi predstavitvami in kakovostjo izdelave na­log navdušeni in enotnega mnenja, da si zaslužijo napredovanje na državno raven. 52. državno srecanje je potekalo 14. maja v Murski Soboti, kamor se na vsa­kem podrocju uvrsti 6 najboljših razi­skovalnih nalog oziroma projektov iz vse Slovenije. Valentin Gartner in Miha Ocvirk sta za svojega »clovecka«, kot mu pravita, na podrocju aplikativnih inovacijskih pre­dlogov in projektov prejela zlato državno priznanje in pokal zlata sovica ter pova­bilo na slavnostni sprejem, ki bo potekal 9. junija v Cankarjevem domu. Armin Avdic, Matevž Rožej in Matevž Sluga so se z raziskovalno nalogo predsta­vili na interdisciplinarnem podrocju. Ko­misija jim je podelila zlato sovico ter zlato državno priznanje. Prav tako so bili pova­bljeni na prireditev v Cankarjev dom. Po predstavitvi naloge Steklarna vJurkloštru Julije Pušnik in Tjaše Špan je bila komisija mnenja, da sta ucenki opra­vili res vrhunsko delo, saj naloga predsta­vlja prvo sistematicno raziskavo steklarne Jurklošter, predhodnico današnje steklar­ne v Hrastniku, ki je odlicno uspela kljub pomanjkanju pisnih virov v slovenskem jeziku. Ucenki sta prejeli srebrno državno priznanje in srebrno sovico znanja. Mentorica Jasmina Oblak Turizmu pomaga lastna glava Že vec kot desetletje naša šola sodeluje pri projektu »Turizmu pomaga lastna glava« pod or­ganizacijo Turisticne zveze Slo­venije. Vsako leto nova tema in nov izziv - v kraju poiskati bise­re ter jih spremeniti v atraktiv­ no turisticno ponudbo. Letos je bil naslov Kultura in turizem. Ampak, zakaj narediti samo en turisticni produkt, ce pa imamo idej za dva? Tako sta nastali turisticni nalogi z naslovo­ma Kjer kolo sreca Gracnico in Kartuzija Jurklošter – zavetje ljubezni. Turisticni nalogi smo ucenci turistic­nega krožka z mentoricama zastavili z namenom, da v domacem kraju pripra­vimo turisticni produkt, namenjen vsem generacijam, ki so željni aktivnega pre­življanja prostega casa v naravi, gibanju in spoznavanju posebnosti kraja, njego­ve kulturne in naravne danosti in njegove bogate zgodovine. Vedno skušamo ustva­riti nekaj novega, edinstvenega, znacilne­ga samo za nas. S kolesarsko potjo po dolini Gracni­ce želimo ne le opozoriti na neokrnjeno naravo te cudovite doline, na reko Grac­nico, njene brzice, slapove in biotsko ra­znovrstnost, temvec tudi na življenje ob reki. Mlini in žage so nudili kruh števil­nim družinam in krojili vsakdan otrok, ki so rasli skupaj z zgodbami dedkov in babic, z brezskrbno igro na travnikih, po­ljih in pašnikih, ob lovljenju rib in kopa­nju v Gracnici. Kartuzija Jurklošter velja za eno od treh najstarejših srednjeveških kartu­zij. V njej sta svoje zavetje našla Fride­rik in Veronika Deseniška. Njuni ljubez­ni je nasprotoval celjski grof Herman II. Friderik in Veronika zbežita iz celjskega gradu in poišceta zavetje pri menihih v Jurkloštru, kjer ju sprejme prior Arnold in ju poroci. Tu se naša zgodba in pusto­lovšcina šele zacne. Cilj naloge je obiskovalce Jurkloš­trske kartuzije popeljati v skrivnostni svet mracnega srednjega veka, kjer sredi mrzlih kamnitih zidov tli prava ljubezen. Kraj želimo predstaviti kot cudovito ku­liso za porocno destinacijo. Širši javnosti smo se skupaj z ostalimi šolami iz Savinjske regije predstavili 5. aprila v Mercator centru Celje. Stojnica ob stojnici, spominki, darilca, plesni in pevski vložki Tjaše in Mie, glas Mihove harmonike – prava paša za oci na vsakem koraku. Posebno presenecenje smo pripravili našemu clanu Jaku Knezu, ki je prav na ta dan praznoval svoj rojstni dan. Vidno presenecen in rahlo sramežljivo se je zah­valil ucencem vseh stojnic, ki so mu, na pobudo komentatorja, zapeli za rojstni dan. Težka odlocitev za clane komisije, ki so se na koncu odlocili, da naloga Kjer kolo sreca Gracnico prejme srebrno priznanje, naloga Kartuzija Jurklošter – zavetje lju­bezni pa zlato priznanje za sodelovanje, za najboljšo turisticno tržnico ter naj­boljšo turisticno tržnico po mnenju mla­dih in uvrstitev na državno raven. Zakljucna tržnica je potekala 17. apri­la v Mercator centru Maribor, kjer so se predstavile najboljše turisticne tržnice iz vseh slovenskih regij. Bilo je zanimivo in zelo poucno. Ucenci so obiskovalce in ocenjevalno komisijo informirali o zna­menitostih svojih krajev in predstavljali svoje ideje, kako jih turisticno tržiti. Tržnica je bila za ucence tudi tekmo­valnega znacaja, saj so se potegovali za posebna zlata priznanja in zanimive na­grade, ki so jih prispevali sponzorji. Po­deljenih je bilo 14 posebnih zlatih pri­znanj in 17 nagrad. Naša šola je s svojo postavitvijo in pro­gramom Kartuzija Jurklošter – zavetje ljubezni, osvojila zlato priznanje za pri­lagojen program ljudem s posebnimi potrebami ter izžrebala izlet na doma­cijo Miška Kranjca in ogled Prekmurja. Jure Palcnik pa je dokazal, da njegov je­zik tece kot namazan, a »vedno v pravih trenutkih in preudarno odtehtanih do­zah«. Pri promociji stojnice in projekta se je še posebej izkazal, zato mu je 4-clanska komisija podelila zlato priznanje za naj­boljšega promotorja na stojnici. Jaka Knez, Julija Pavšek, mentorici Nuša Ocvirk in Jasmina Oblak Noc branja s knjigami in zanimivimi doživetji Leto je naokoli in naši ucenci – knji­žni molji – in njihove mentorice smo se nadvse vedoželjni s kanckom pustolo­vskega duha ter ustvarjalnosti udeležili noci branja, ki jo na Osnovni šoli An­tona Aškerca Rimske Toplice uspešno izvajamo že vrsto let. Mesec april je na­mrec tisti mesec, v katerem na podrocju branja obeležujemo pomembne dni, in sicer mednarodni dan knjig za otroke ter svetovni dan knjig in avtorskih pra­vic. Hkrati pa uspešno zakljucujemo s prebiranjem knjig za bralno znacko. »Knjige so povsod okrog nas, tudi ce jih ne vidimo,« je bila rdeca nit letošnje noci branja, ki smo jo uspešno združili s UNESCO projektom Živa knjižnica, kjer smo sodelovali z zunanjimi izvajalci in s tem uspešno uresnicili zacrtane cilje. V poznih popoldanskih urah so se ucenci z nepogrešljivo, a hkrati »obvezno opremo«, kamor štejemo spalno vreco, pripomocke za osebno higieno, prebrano knjigo – vstopnico v noc branja in dobro voljo, zbrali v avli šole, kjer so bili sezna­njeni z navodili o poteku noci branja. Druženje smo nadaljevali v šolski knji­žnici, kjer je v sprošcenem vzdušju pote­kal pogovor o prebranih knjigah. Z go­tovostjo lahko trdimo, da so posamezni ucenci z natancno predstavitvijo in ute­meljitvijo prepricali druge, da so knjige, ki so jih prebrali, res vredne branja. V ta namen smo tudi izoblikovali »bralno drevo«, ki predstavlja seznam avtorjev in knjig, ki so jih ucenci prebrali. Ta seznam ponuja zvestim obiskovalcem knjižnice ideje za branje, hkrati pa krasi steno naše knjižnice. Po nepogrešljivem dnevnem obroku – vecerji – nas je obiskal poseben gost, ki je z nami delil svojo nadvse zanimivo ži­vljenjsko zgodbo. Jernej Bojanovic iz Ba­lonarskega kluba Vojnik nam je namrec predstavil polet z baloni in »v živo« po­kazal postopek priprave balona na polet. Tudi letos si noci branja nismo mogli predstavljati brez sodelovanja s Knjižni­co Rimske Toplice. Knjižnicarke Martina Ajdnik, Jerica Horjak in Valentina Pav­linc so nam pripravile nepozaben vecer, poln smeha, petja in seveda branja. In na koncu še sladko presenecenje, da nam ne bi zmanjkalo energije za branje ob svetil­kah. Po prihodu iz knjižnice v šolo smo pripravili vse potrebno za nocno branje in spanje ter se namestili v telovadnici šole. Ob soju luck smo nadaljevali z bra­njem in kratkim klepetom o prebranem. Nekateri so vztrajali dlje casa, pri drugih so postale veke težke že po nekaj prebra­nih straneh. V zgodnjih jutranjih urah so tako ugasnile zadnje svetilke in vsi smo se potopili v sladke sanje. Naslednji dan smo se zbujali razlicno, eni utrujeni in nenaspani, drugi spociti, zagotovo pa vsi polni lepih vtisov pre­teklega vecera in noci. »Daj vsakemu dnevu možnost, da bo najlepši dan v tvojem življenju«, je ne­koc zapisal Mark Twain. Naša noc branja je bila zagotovo lepa, morda tudi komu eden izmed najlepših dni v tem šolskem letu. Prihodnje leto pa zagotovo zopet spremenimo našo telovadnico v spalnico in doživimo nepozabne trenutke ob bra­nju in druženju. Vodstvo šole in mentorice se zahva­ljujemo vsem, ki ste kakorkoli sodelovali pri noci branja. Želimo, da ucenci berejo tudi za zabavo, užitek, da te trenutke de­lijo s sošolci, prijatelji in vrstniki. Mentorice Janja Holcer, Špela Mišmaš in Karmen Ulaga Ko ucilnica postane spalnica Letos smo na Podružnicni šoli Jurklošter že tretje leto izvedli noc branja. Preden smo odšli na prvomajske pocitnice, smo se odlocili, da 25. aprila ucilnico za eno noc spremenimo v spal­nico. Ucenci so se tega dogodka zelo veseli. Ko smo se zbrali v šoli, smo bili bolj podobni dopustnikom, saj smo imeli zelo ve­liko prtljage. Odšli smo v prazno ucilnico, kamor smo si prines­li blazine in si pripravili ležišce. Povabili smo gospo Hermino Palcnik, ki ima že kar zajetno zbirko pesmic. Ucenci so se po­ sedli na blazine in prisluhnili zanimivim pesmicam izpod pere­sa gospe Hermine. Najboljšim bralcem sta skupaj z mentorico Mileno podelili bralne znacke. Sledila je vecerja, nato pa vecerni pohod do lovske koce. Pricakala sta nas lovca Miroslav Lavric in Simon Kovac ter lovska pripravnica Barbara Žagar. Po krat­kem razgovoru smo se z lovcem Simonom odpravili na nocni sprehod do lovske preže in med potjo izvedli veliko zanimivega o lovu in živalih. Vrnili smo se v lovsko koco, kjer je ucence ca­kala pijaca, prigrizek in zanimivo lovsko darilo z bonboni, ki ga je pripravila gospa Barbara. Ko smo se naklepetali in okrepcali, smo se odpravili nazaj proti šoli. Narava nam je bila naklonjena, saj je jasna noc s skoraj polno luno poskrbela, da svetilk nismo potrebovali. Med potjo smo opazovali zvezdnato nebo, sprem­ljale so nas naše sence in že smo bili pred šolo. Poskrbeli smo za osebno higieno, vzeli v roke knjige, se namestili na ležišce in se predali branju. Nekateri ucenci so kmalu zaspali, nekateri pa so še vztrajali z branjem in tihim šepetanjem. Kmalu so se tiho priplazile ovcke in nas popeljale v globok spanec. Mogoce je kdo kaj sanjal, a smo si imeli zjutraj toliko povedati, da smo na sanje pozabili. Bilo nam je lepo in bi takšno noc še ponovili. Za uspešno izvedbo te noci se iskreno zahvaljujemo gospe Hermini za predstavljene pesmice in Lovski družini Jurklošter za gostoljubje. Uciteljice PŠ Jurklošter Moji vtisi Drugo leto bi rad, da bi bila pot za nocni pohod daljša. Zelo mi je bilo všec spanje v šoli. Klemen Lazar, 1. R. Dobro sem spal. Všec mi je bilo, ker sem spal s Klemnom. Zelo lepo mi je bilo, ker smo bili pri lovcih, na lovski koci. Jakob Vrhovšek, 2. R. Meni je bilo vse všec. Šli smo na sprehod na lovsko koco. Nic nisem pogrešal mamice. Jean Zelic Tovornik, 3. R. Všec mi je bilo, ko smo hodili po gozdu in dobili bonbone. Ko smo šli spat, najprej nisem mogel zaspati, nato pa sem. Ponoci sem se nekajkrat zbudil, ker mi je bilo vroce, drugic me je pa zeb­lo. Zjutraj sem se zbudil ob sedmih. Knjigo Harry Potter sem preb­ral do sedemindvajsete strani. Spremenil ne bi nic. Mai Pompe, 4. R. Ko sem prišel v šolo, sem se pocutil lepo. Razpakirali smo stva­ri, nato sem se udobno namestil. Šli smo na vecerjo in je bila zelo dobra. Odpravili smo se na lovsko koco. Všec mo je bilo, ker smo šli po cesti po temi. Ko smo prišli v lovsko koco, smo dobili sok, sladkarije in prigrizek. Zelo mi je bilo všec tudi, ko smo v šoli brali knjige. Spal sem zelo dobro. Ožbej Palcnik, 5. R. Star pregovor pravi: »Kar seješ, to ža­nješ«. Tudi v glasbeni šoli je podobno. Kar smo skozi šolsko leto ustvarjali, že­limo ob koncu tudi pokazati. To pome­ni, da si nastopi sledijo drug za drugim. Poleg vseh oddelcnih nastopov, kjer so se obcinstvu predstavili posamezni oddelki, smo nastopili na mnogih nastopih v ob­cini in izven nje. Pripravili in sodelovali smo na razlicnih koncertih, projektih, se udeležili državnih revij, tekmovanj, go­stovanj … Naši ucenci so se predstavili na vec kot 225 prireditvah. Pihalni orkester je svoj tradicional­ni koncert »Glasba ne pozna meja« le­tos pripravil v sodelovanju z Veteransko godbo »Gambrinus«, OPZ »Trubadu­rcki« in MPZ »Trubadurji« OŠ Primo­ža Trubarja Laško. Koncert je temeljil na medgeneracijskem druženju in muzici­ranju. Na odru je na koncu koncerta sku­paj zaigralo in zapelo 120 glasbenikov in pevcev, starih od 8 do 80 let. Medgene­racijskemu povezovanju pa sta svoj pecat dodali tudi voditeljici koncerta Živa Žu­jic in Jožica Škorja. Konec aprila so ucenci pihalnega orke­stra odšli na gostovanje v Pirovac in Za­dar. Svoj koncertni program so nadgra­dili tudi s korakanjem. Skupaj z Vaško godbo Vrh nad Laškim so v Zadru sode­lovali na paradi Gradske glasbe iz Zadra po ulici Kalelarga, ki ji je nato sledil še promenadni koncert orkestrov. V maju pa je orkester sodeloval še na prireditvi ob Dnevu prostovoljstva v ob­cini Laško. Godalni orkester glasbene šole je v aprilu pripravil samostojni koncert orke­stra in komornih skupin. Socasno s pri­pravo glasbenega programa je potekal tudi natecaj za izbor najboljše risbe za tisk na majice. Izbrana je bila risba »Okusi glasbo«, ki jo je narisala ucenka viole Rubi Gala Nikolic. Njeno idejo smo ustvarjal­no razvili do te mere, da nam je služila kot rdeca nit celotnega koncerta. Udeležili so se tudi Državne revije godalnih orkestrov v Lendavi, kjer so prejeli zelo spodbud­no oceno. Najlepši vtis pa so po mnenju strokovnega ocenjevalca pustili s skladbo Adagio Languido, ki jo je napisala naša nekdanja ucenka Klara Mlakar. Harmonikarski orkester je konec aprila gostoval v Škofji Loki. Ucenci harmonike pa so pripravili tudi zanimiv koncert, ki so ga poimenovali Vecer harmonike. V mesecu maju so se 13. Mednarodnega harmonikarskega tekmovanja Panno­niAccordion 2018 z naše glasbene šole udeležili: – Anže Kanduc, kategorija diatonicna harmonika B, prva nagrada, drugo mesto. – Miha Rak, kategorija diatonicna har­monika C, druga nagrada. – Martin Jeretina, kategorija diatonicna harmonika C, druga nagrada. V kategoriji Junior so vsem tekmoval­ cem podelili priznanja za udeležbo. Pre­ jel ga je tudi Lovro Hirci. Njihov mentor je Boris Razboršek. Kitarski in citrarski orkester sta v apri­ lu v Kulturnem centru Laško pripravila samostojni koncert ter nato odšla na go­stovanje v Velenje. Tolkalna skupina je maja uspešno so­delovala na 9. Državnem srecanju ko­mornih skupin tolkal v Žalcu. V zacetku junija smo v Radeški cerkvi pripravili koncert »Trobenta v baroku«. Našim zdajšnjim ucencem so se pridru­žili nekateri naši bivši ucenci, ki obiskuje­jo Akademijo za glasbo v Ljubljani ali pa so že uveljavljeni trobentaci in pedagogi. Ob spremljavi orgel smo lahko slišali zelo raznolik program iz tega obdobja. Skozi šolsko leto se trudimo, da sode­lujemo in pripravljano nastope, delavni­ce za vrtce in osnovne šole. Ukvarjanje z glasbo in plesom želimo predstaviti cim širši skupini. Še posebno pozornost pa temu posvecamo v pomladnih mesecih pred vpisom novih ucencev. Izbira pra­vega inštrumenta oziroma programa je velikokrat zahtevna naloga. Zato spod­bujamo, da se kandidati skupaj s starši udeležijo informativnega dneva, kjer jim predstavimo inštrumente in programe, ki jih izvajamo v glasbeni šoli. Inštru­mente lahko vidijo, na njih poskusijo zai­grati in se tudi osebno spregovorijo z uci­telji. Lahko recemo, da smo letošnji vpis izpeljali zelo uspešno in se že veselimo novega šolskega leta. Preden pa nas prevzame poletje, pa vse skupaj povabimo 19. junija ob 18.00 uri v Kulturni center Laško na Zakljucni kon­cert in podelitev priznanj ucencem Glas­bene šole Laško-Radece. Plesni oddelek »V globini morja« Plesalci plesnega oddelka pod men­torstvom Lucije Boruta in Špele Medved so letos s plesom skocili v morje in to ne samo enkrat, ampak kar štirikrat. Imeli so namrec štiri ponovitve predstave »V globini morja«. Premierno so predstavo uprizorili v soboto, 12. 5. Nato sta v po­nedeljek, 14. 5., sledili še dve ponovitvi za ucence OŠ Primoža Trubarja Laško. V soboto, 26. 5., pa smo se s tremi avtobu­si odpeljali na zakljucni izlet in gostova­nje v Lendavo, kjer smo imeli priložnost izkusiti ponovitev predstave na velikem odru cudovite gledališke in koncertne dvorane. Vse to seveda ne bi bilo izve­dljivo brez pomoci in sodelovanja širšega kroga ljudi, ki jih v strahu, da katerega ne izpustim, ne bi posebej naštevala. Vsak je dodal kamencek v mozaik naše plesne predstave in zato iskrena hvala. Letna predstava plesnega oddelka je vedno priložnost povezovanja. Ne gre samo za povezovanje plesalcev med se­boj, ampak je tudi priložnost, da se sre­camo s starši plesalcev, plesnimi ustvar­jalci in ljubitelji plesne umetnosti. Še posebej custveno nostalgicni trenutek pa je, ko pridejo na predstavo nekdanji ple­salci, takrat se še posebej zavemo, da nas je ples (in z njim povezani spomini) za vedno povezal. Tudi z Zalo Fidler, ki je plesno izobra­ževanje na naši šoli uspešno zakljucila leta 2015 in ples ostaja del njenega vsak­dana, sva se po letošnji predstavi ujeli. Pozvala sem jo, ce bi kaj napisala o plesu in je res: Ples je umetnost, ki nima meja, je lepo­ta giba, je življenje. S plesom lahko preds­tavimo kar se nam poželi, omogoca nam brezmejno izražanje in je vir neskoncnos­ti. Sama se ob plesu pocutim domace, po­cutim se, kot da nekaj res znam, da nekaj veljam, pocutim se samozavestno. Ples mi vliva zaupanje vase, samozavest in pred­vsem možnost boljšega izražanja kjerkoli v življenju. Kljub vecnemu nadgrajeva­nje tehnik, stilov, koreografij in predvsem zmogljivosti svojega telesa, je vse to velika naložba za prihodnost. Ce plešeš, so stvari lažje, uriš si mišicni spomin, si izredno do­jemljiv za nove stvari in se predvsem nau­ciš discipline in dela, ker »brez nic ni nic«. Sama sem kot mala deklica svoje prve plesne korake naredila prav v Laškem v GŠ Radece–Laško na oddelku za sodobni ples pod mentorstvom plesne pedagoginje in koreografinje Špele Medved. Na svoje plesno šolanje pri njej gledam kot na naj­boljšo stvar, ki se mi je v življenju zgodi­la. To, da mi je dala možnost narediti prve korake v plesu, možnost plesnega izobra­ževanja in udejstvovanja na nastopih, tek­movanjih, festivalih in ostalih kulturnih prireditvah. Ter najpomembneje - dobila sem temelje za vsako nadgradnjo, ki sem jo in jo bom v plesu storila. Sama imam na ta leta samo lepe spomi­ne, vsi nastopi, generalke in vznemirjenje, preden stopiš na oder, mi še danes vzbudi­jo strast v telesu in upam, da ta iskrica ne bo nikoli ugasnila. V vseh letih od zacetka smo izvedli in odplesali ogromno predstav in prav vsake se podrobno spomnim, tre­ningov in plesnih izpitov in pa tudi druže­nja, ko je bil zadosten že samo pogovor in razgovor o plesu in nadaljnjemu ustvarja­nju. Še danes se vrnem v Laško pogledat vsako produkcijo in plesno predstavo, ki jo pripravijo in še zmeraj sem navdušena. Rada vidim toliko idej na kupu, ljudi, ki delajo in plešejo z istim ciljem, da navdu­šijo ljudi in vse, ki je to za njih prvi nastop ali pa tudi zadnji. Tudi letošnja predsta­va »V globini morja« me je pustila brez besed, bila sem enostavno navdušena, ko sem videla, cesa vse so zmožni ljudje, ki jim je skupen ples. Vse to in še vec je ples in nekaj najlepše­ga v življenju je, ce to spoznaš. Zala Fidler ŠMOCLOV PESTER SKOK V POLETJE Še malo pa bo tukaj poletje, cas, ko »Šmoclovci« najbolj zagrizemo v svoje delo, vsekakor pa nismo pocivali niti v pomladnih dneh, saj se je pri nas dogajalo veliko in še vec. Otroci so naše poslanstvo V aprilu in maju smo veliko dela vložili v neformalno izobra­ževanje otrok in jim tako omogocili izobraževanje na podrocju IKT tehnologije. Otroci, ki k nam prihajajo v sklopu dnevne­ga centra, so si namrec zaželeli, da bi posneli film. Tako smo jim pod mentorstvom deklet iz Luksuz produkcije Krško z našo snemalno opremo omogocili, da so se udeležili 3-dnevnega te­caja na temo filmskih ustvarjalnic. Tri skupine osnovnošolskih otrok se je tako od 23. pa do 25. aprila izobraževalo na temo produkcije, snemanja, naracije, montaže ter same scenaristike, kjer so kot produkt na koncu posneli tudi tri kratke filme, ki si jih je moc ogledati na spletišcu OŠ Primoža Trubarja Laško. Otroci so se na filmskih delavnicah zelo zabavali, hkrati pa so odnesli veliko znanja, saj je neformalno ucenje potekalo na stro­kovnem nivoju, kar je moc opaziti tudi na samih kratkih igranih filmih. zavedamo, da je najpomembnejša beseda mladih in ne starejših, saj bodo mladi tisti, ki bodo živeli in (upamo) tudi delovali v naši obcini, smo se odlocili, da mlade pustimo, da svoje zami­sli in ideje preko debate širši javnosti predstavijo kar sami. V Otrocjem centru kino Laško smo se tako sestali 25. maja, kjer smo ciljni publiki predstavili svoje zamisli. Debato je povezova­la Špela Juhart, na njej pa so otroci izpostavili predvsem samo oddaljenost otrok iz odrocnih krajevnih skupnosti, željo po vec dogajanja za mlade v obcini, pa tudi prošnjo, da bi se preko so­cialnih omrežij lahko odvijala dejavnost oglaševanja za mlade, saj jim je tako bolj dostopna, kakor pa oglaševanje dogodkov preko plakatov, ki jih otroci zaradi odrocnosti ne vidijo. Vseka­kor je bila ciljna publika navdušena, saj so nas na okroglo mizo prišli pozdraviti vsi tisti, ki jim je mar za glasove mladih. Mladi so tako skupaj s povabljenimi našli marsikatero rešitev, ki pa jo bodo skupaj z njimi tudi uresnicili. V Šmoclu obljubljamo, da okrogla miza vsekakor ni zadnja, saj so se ideje mladih in nade­budnih clanov debatnega krožka ujele z izkušenimi starejšimi in tako pripomogle k temu, da mladi ugotovijo, da imajo v obcini Laško ljudi, s katerimi lahko konstruktivno podebatirajo o svo­jih željah in idejah. Koncertna in festivalna dejavnost, ki smo jo zakljucili s pisanim balonom Veliko dela pa je ekipa Šmocla posvetila tudi zabavnemu pro­gramu, namenjenemu krajevni skupnosti, kjer smo popestrili dneve tako otrokom, mladim in tistim malo starejšim obcan­kam in obcanom. 12. maja smo za vse ljubitelje elektronske glasbe tako priredili že tradicionalne Migetalnice in z znanimi imeni DJ scene napolnili prostore Šmocla, kjer so si mladi in starejši lahko popestrili vecer in se predali poslastici »summer openinga« z elektronsko glasbo. Tiste, ki so veliki navdušenci puncka in rocka, pa smo razveselili v soboto, 2. junija, na kon­certu Punk Rock Holiday Warm up, kjer so se ljubitelji tovrstne glasbe lahko izživeli v ritmih znanih slovenskih punkrock ban­dov. Pozdravili so nas Pigs Parlament, The Mor(R)ons, Trophy Jump, domaci Mental Strike in Slovenijen. Za tiste pa, ki so lju­bitelji mirnejših ritmov, smo v Otrocjem centru kino Laško pri­redili koncert slovenskih popevk, kjer so nas s svojima nežnima glasovoma pobožali Saška Nemec in Sara Požin. Skok v poletje smo zakljucili s tradicionalnim otroškim festi­valom Pisani balon, ki je otrokom pricaral nepozabno sobot­no dopoldne, saj se jih je, navkljub nekaj dežnim kapljam, ki so umile nebo, nabralo veliko število. Otroci so tako kot vsako leto uživali v zastonj prireditvi na vrtu Savinje, kjer so dan, name­njen samo njim, zaceli že ob 8. uri z zdravim zajtrkom, nada­ljevali pa z zabavo, polno dogodivšcin in kulturno umetniškega pešno stekel brez idejnega vodje Jurija Šuhla ter prostovoljcev izŠmocla, ki vsako leto skrbe, da vse poteka tako, kot je treba in hkrati dajejo velik doprinos lokalni skupnosti. V Šmoclu torej skrbimo, da lokalni skupnosti ni nikoli dolg­cas, med tem ko najvec casa posvetimo najmlajšim in mladim iz lokalne skupnosti. Letošnjo pomlad smo veliko namenili tudi solidarni noti, saj smo mladim iz lokalne skupnosti v prostorih društva Šmocl uredili tudi prostore namenjene razvijanju foto­grafij ter jim pomagali s sofinanciranjem vec kot potrebne opre­me, ki jo bodo uporabili za razvoj fotografske umetnosti. Vese­limo se, da lahko z majhnimi koraki caramo velike nasmehe. Se vidimo v ŠMOCLU! Špelca Juhart udejstvovanja. Otroci so se s pomocjo Cebelarske­ga društva Laško naucili veliko o ozavešcanju cebel, hkrati pa poizkusili mede­ne dobrote, ki so jih ponu­jale stojnice. Peli in plesali so lahko v ritmih skupine Cige Cage, med tem ko so se najmlajši poveseli­li v predstavi z Ježkom in odkrili, kako izgledajo cis­to pravi gusarji. Tako kot vsako leto, tudi letos Pisa­ni balon ni minil brez ba­lonarij Domcija Baloncija, mlade dame pa so svoje podobe uredile v Frizeriji afnariji, poslikavi obrazov ter se oblekle v najrazlic­nejše kostume. Letos smo na samem festivalu velik poudarek namenili vizual­no likovnemu ustvarjanju, saj smo tako s pomocjo likovnega društva kot za­voda Risanje pod strokov­nim vodstvom Simona Sande ustvarili umetniška dela, ki so bila na koncu tudi razstavljena. Pomem­ben del vizualne razstave so bile letos tudi poslikane panjske koncnice osnov­nošolskih otrok, ki so bile v sklopu Pisanega balona tudi razstavljene na sa­mem prizorišcu. Namen razstave je tudi tekmo­vanje, saj bodo najboljše panjske koncnice nagraje­ne, hkrati pa so bili otroci preko umetnosti ozaveš­ceni o cebelah in ohranja­nju opraševalcev na sploh. Festival je obsijalo veliko število otrok in staršev, vsekakor pa le ta ne bi us­ NOGOMETNI KLUB LAŠKO NADALJUJE Z USPEŠNIM DELOM V spomladanskem delu sezone 2017/18 smo s petimi selek­cijami s skoraj stotimi otroki v starostnih kategorijah od 7 do 17 let uspešno tekmovali v Medobcinski nogometni zvezi Celje. Ob zakljucku spomladanskega dela nogometne sezone pa smo se ob Nogometnem igrišcu v Hudi Jami zbrali igralci vseh selek­cij, clani in vsi ljubitelji ter podporniki Nogometnega kluba La­ško skupaj s svojimi trenerji in predsednikom kluba Tomažem Novakom, ki se je ob številcni udeležbi zahvalil za podporo in zaupanje, še posebej pa se je za uspešno in kvalitetno delo zah­valil celotni trenerski in podporni ekipi, ki skrbi, da so naši ot­roci v varnih rokah in za vzorno vzdrževanje nogometne infra­strukture. »Nogomet je zgodba, ki združuje vse. To ni le zgodba JOŠT NAPRET S KOLEGI DOSEGEL SVETOVNI REKORD Sedraški jadralni padalec Jošt Nap­ret iz Društva jadralnih padalcev Metulj Rimske Toplice je s kolegi dosegel sve­tovni rekord, ki znaša 302,11km. Podvig štirih Slovencev - poleg Napre­ta še Primož Suša, Dušan Orož in Bojan Gaberšek je predstavljal prelet s Soriške­ga smucišca do obratne tocke v Dolomi­tih 12 km južno od Marmolade in nazaj, na vzletno tocko na Soriški. staršev in otrok. Je odraz družbene odgovornosti vseh in celotnega okolja. Cas je, da se prepozna naše delo in trud, saj bodo prav ti otroci slej ko prej nosilci novih idej in razvoja naše družbe v bodo­ce,« je še dejal predsednik in obljubil, da bo vodstvo kluba nare­dilo vse, da bo klub kljub vse vecjemu zmanjševanju financnih sredstev, še naprej uspešno deloval. Nogometni klub Laško ob tej priliki vabi k partnerskemu so­delovanju vse posameznike, podjetja in organizacije, ki jim ni vseeno za naše najmlajše, da nam pomagajo pri kreiranju novih zgodb! Nogometni klub Laško Otroška nogometna šola Socasno z zakljuckom spomladanskega dela nogometne se-zone je Hudi Jami potekal tudi zakljucek Otroške nogome­tne šole Nogometnega kluba Laško, ki je tekom šolskega leta kot dodatna dejavnost za najmlajše otroke do 9 let potekala na Osnovni šoli Primoža Trubarja v Laškem, Debru, Šentrupertu ter na Osnovni šoli Antona Aškerca v Rimskih Toplicah. Zahvaljujemo se vsem staršem, ki so podpirali in navduševali svoje otroke, ki so z velikim veseljem in navdušenjem prihajali na treninge, predvsem pa pokazali voljo in željo po nogometne­mu znanju ter pridno trenirali tekom celega leta. Mnogi izmed njih bodo v naslednji sezoni povabljeni v naš klub, kjer bodo lahko nadgradili svoja znanja na rednih treningih in tekmah. Posebna zahvala gre vodstvu in uciteljem obeh osnovnih in podružnicnih šol, ki so nam za delo omogocili termine v telo­vadnicah in nas toplo sprejeli v svojih vrstah ter seveda trener­jem in izvajalcem programa Otroške nogometne šole: Simonu Sandi, Jožetu Sevšku in Maticu Štormanu. Veselimo se naslednje sezone in treningov, kjer bo poleg igre ponovno v ospredje postavljeno druženje, prijateljstvo in spo­znavanje nogometa - te cudovite igre z žogo. Nogometni klub Laško Na ugodno vreme, primerno dolžino dneva in ostale faktorje so fantje cakali, se pripravljali, poskušali znova in znova kar šest let. Vse se je poklopilo, kot pra­vijo, 21. aprila letos. Startali so ob 9. uri zjutraj, pristali pa ob 19. Rekord verificira letalska zveza. Na zacetku v naprej dolocene poti mora­jo izpolniti formular, ob pristanku pride na kraj tudi opazovalec. Višino, traso in vsak detajl pa beležijo instrumenti, tako da je vse preverljivo.  Doslej je bil v veljavi rekord Italijana, tokrat pa je Joštu Napret uspelo postaviti še nov svetovni rekord povprecne hitrosti 32,11 kilometrov na uro. DJP Metulj OKOLI ANNAPURN S KOLESOM Zanimivo potopisno predavanje nam je pripravil Miha Senica na pomladni ve­cer v Rimskih Toplicah. Bilo je zelo obi­skano. Vsi smo zvedavo napenjali ušesa, ko je pripovedoval o svojem odhodu v sredini oktobra. Popolnoma je »natuh­tal« vso logistiko. To je pomenilo, da je razstavil svoje gorsko kolo, ga skrbno zapakiral kot letalsko prtljago in zraven odnesel še nekaj osnovnega orodja. Tako je z Brnika odletel v Istanbul in po pres­topu odletel še do Katmanduja v Nepal. Po devetih urah in 200 km dolge, precej slabe ceste z džipom do mesta Pokhara, je opravil še nekaj nakupov opreme in se dobil s predhodno dogovorjeno agencijo za nosaca. Tu pa je koncno sestavil svo­je kolo, tako da je naslednji dan že gonil iz kraja Besisahar do kraja Manang, Na višino 3500 metrov je prišel cetrti dan popoldan. Nosac mu je do tja sledil s te­renskimi vozili - taksji. Tu je opravil akli­matizacijo, v naslednjih dveh dneh pa je prišel preko prelaza Torung la pass, ki je na višini 5416 metrov.  Pred tem je spal na 4500 metrih, v rah­lih skrbeh, kako bo z zavorami. Lahko bi zamrznilo olje v zavorah, prav tako te­snilno mleko v gumah ... Uspel se je do­govoriti s kuharji, da je prestavil kolesa v shrambo. Spoznal je še štiri kolesarje iz Avstrali­je in Nove Zelandije in vsak po svoje so se borili s temperaturo -10 in precej moc­nim vetrom. Upal je, da se bo ob naporu ogrel, vendar mu višina ni dopušcala tega - gibal se je prepocasi. Mocno ga je zeblo, posebej v roke, saj je držal kolo!  Po dobrih 5 urah je prispel na vrh pre­laza. Prisoten je bil glavobol. Pravi, da je na utrujenost in izcrpanost zaradi cudo­vitega razgleda takoj pozabil. Spust na drugo stran do vasi Muhtinath je bil fantasticen; z vsakim metrom niže vec kisika, peš pot pa kot nalašc za kolo. V naslednjih šestih dneh se je spustil po dolini reke Kaligandaki ter ponovno vzpel do kraja Gorepani. Tam je padla odlocitev, da gre še peš do baznega tabora Annapurn - ABC višina 4100 metrov. Zelo poseben kraj, obdan z vrhovi preko 7000 metrov. Kolo je pustil kar v kraju Chamrung, ki ga je po štirih dneh tudi pocakal, kjer ga je pustil. Od tam je naslednji dan prekolesa­ril do zastavljenega cilja Pokhara. Skupaj je naredil 360 km s 17000 višin­ci v sedemnajstih dneh. Pri teh izkušnjah je spoznal, kje so meje njegovega psihofi­zicnega stanja.  Nadvse pa je opazil, kako srecni so tam ljudje, ki živijo še zelo pristno. Ima­jo le življenje in cudovito naravo. Slednjo imamo tudi mi, se zaveda Miha, odkar je sam  korajžno »grizljal« okoli Annapurn. Anita Napret NAJHITREJŠA DRSALKA V LAŠKEM V zacetku aprila se je s finalom tekmo­vanja v ligi Alpe Adrija Trophy, Balkan Games in državnim prvenstvom v Celju koncala sezona 2017/18 v hitrostnem dr­sanju. Bila je zelo uspešna za clane Dr­salnega kluba Celje in še posebej za našo sokrajanko Uršo Erjavec. Urša je že tretjic postala državna prva­kinja v hitrostnem drsanju v svoji staro­stni kategoriji. Pred tem je od 9. do 11. 2. 2108 v Sarajevu na tekmovanju lige Alpe Adrija Trophy prvic slavila zmago v sku­pnem seštevku vseh treh disciplin – 500, 1000 in 1500 metrov. Lahko se pohva­li še z nekaterimi vidnejšimi uvrstitvami na mednarodnih tekmovanjih, kot je 4. mesto februarja v Trentu, kjer se je od­ vijalo tekmovanje na svetovnem nivoju. V skupnem seštevku lige Alpe Adrija Trophy je dosegla skupno 4. mesto in za­ ostala za 3. mestom za picle 3 tocke. Ce vemo, da se tocke štejejo v 10.000 in vec, si lahko mislimo, kako malo pomenijo 3 tocke, a vendarle dovolj, da Urši predsta­vljajo dodaten izziv za nadaljevanje. Vsi našteti rezultati in dejstvo, da je mocno izboljšala osebne rekorde v prav vseh, disciplinah – 500 metrov za 13 se­kund, 1000 metrov za 11 sekund in 1500 metrov za 9 sekund, ji dajejo ogrom­no motiva za nadaljevanje športne poti. Ob tem, da je kandidatka za nastop na mladinskih olimpijskih igrah v Sarajevu za naslednjo sezono 2018/2019 jo žene predvsem dejstvo, da ima hitrostno drsa­nje neizmerno rada. Upoštevajoc odlicno vzdušje v klubu in Uršino veliko željo po dosežkih v hitrostnem drsanju bomo o njenem napredku zagotovo še slišali. Nataša Erjavec ŠPORT IN REKREACIJA GASILSKA ZVEZA LAŠKO Komisija za clanice Gasilske zveze Laško že šesto leto zapored v sodelovanju z društvi naše zveze organizira operativno vajo za clanice. Letošnja operativna vaja je potekala v organizaciji PGD Rimske Toplice, in sicer 13. 5. Clanice smo bile razdeljene v dve delovni skupini. Clanice smo se v prvi delovni skupini seznanile z »vrvno tehniko«, v drugi delovni skupini pa s teh­niko gašenja v notranjem na­padu. Za organizacijo operativne vaje se zahvaljujem clanicam in clanom PGD Rimske Toplice. Zahvala tudi vsem sodelujo­cim na operativni vaji. NA POMOC! Martina Dornik Snoj, Komisija za clanice GZ Laško GASILSKA VAJA - APNENEC 2018 26. maja je v Zidanem Mostu potekala gasilska reševalna vaja, simulacija požara z ujetimi osebami, in sicer v upravni stav­bi podjetja Apnenec, d. o. o. Omenjeno podjetje je na ta dan pripravilo dan odpr­tih vrat, zato smo se v dogovoru z direk­torjem Gregorjem Uranicem odlocili, da prikažemo postopke gašenja in reševanja v primeru požara v podjetju. Ker pa smo gasilci PGD Zidani Most trenutno brez gasilske cisterne, smo za pomoc pri izvedbi vaje zaprosili kolege iz PGD Rimske Toplice, ki so se z veseljem odzvali. Zagorelo naj bi v upravni stavbi podje­tja, vecina zaposlenih stavbo zapusti, dve osebi pa ostaneta ujeti v goreci stavbi. Po pozivu stece gasilska reševalna akci­ja. Prvi izvozimo domaci gasilci z dvema voziloma GVM in GV1 in z osmimi ga­silci, takoj za nami pa še gasilci iz Rim­skih Toplic z gasilsko cisterno in dvema gasilcema. Po prihodu na kraj požara po­veljnik (Tržan Urban) razporedi skupi­ne za interveniranje. Napadalci se opre­mijo z izolirnimi dihalnimi aparati, med tem casom pa ostali pripravijo vse pot­rebno za notranji napad. Najprej vstopita prva napadalca in pristopita k gašenju in preiskovanju spodnjih prostorov zgrad­be, med tem se jima že pridružita druga napadalca, ki gasita in preiskujeta  prvo nadstropje zgradbe. Kmalu obe napa­dalni skupini najdeta ujete in nezavestne osebe. Prva napadalca sama rešita in iz stavbe preneseta poškodovanca, pri dru­gem napadu pa se prenos ne more klasic­no izvršiti, zaradi ozkega stopnišca, zato moramo osebo rešiti skozi okno stavbe. Tu nastopita dva gasilca iz Rimskih To­plic in terensko vozilo PV1, ki s pomoc­jo vrvne tehnike uspešno rešita pones­recenca iz stavbe. Vaja je bila uspešno zakljucena okoli 11. ure, vsi pa smo se od tega prikaza nekaj naucili, tako zaposleni v podjetju kot tudi mi sami. Hvala še enkrat direktorju Apnenca Gregorju Uranicu, da nam je omogocil izvedbo vaje v podjetju, hvala gasilcem iz sosednjega društva PGD Rimske Toplice za pomoc pri izvedbi in hvala tudi vsem domacim gasilcem, ki so se potrudili, da je vaja uspešno stekla. Za konec bi samo še omenil, da PGD Zidani Most v letošnjem letu praznuje okrogli jubilej - 90 let delovanja društva. Slovesnost ob našem jubileju je nacrto­vana 15. septembra, od 16. ure dalje, v prostorih Doma Svobode Zidani Most. Ob tej priložnosti bomo prevzeli tudi po­polnoma obnovljeno gasilsko vozilo z vodo GVGP2. Vabljeni vsi krajani Zida­nega Mosta. Zoran Mekše, predsednik PGD Zidani Most Spoštovane obcanke in obcani, spoštovane Lašcanke in Radecanke, Lašcani in Radecani ter vsi dobromisleci, državljanke in državljani Republike Slovenije! V imenu Obmocnega združenja slovenskih castnikov Laško vam iskreno cestitamo ob 25. juniju, dnevu državnosti. Naj vam praznicni dan mine v mirnem, prijateljskem in sprošcenem vzdušju. Prijetno praznovanje! Obmocno združenje slovenskih castnikov Laško Stotnik Konrad Zemljic, Stotnik Drago Zupanc, sekretar predsednik in predsednik Rudarskega društva V SEDRAŽU GOSTILI sveta Barbara Sedraž. Kot predsednik našega društva sem gostom izrazil dobrodošlico, SKUPŠCINO ZDRUŽENJA RUDA opisal zgodovino Sedraža in oko­lice. Gostje so bili navdušeni nad Rudarsko društvo sveta Barbara izgledom Sedraža, nekdanje svete Sedraž deluje že štiri leta z name- Jedrt. Opazili pa so tudi vozicek z nom, da ohranja rudarsko dedišci­ premogom, katerega so v spomin no in jo prenaša na mlajše rodove. na rudarstvo postavili naši kraja-Naša želja je, da ohranimo spomin ni - rudarji Kandolf Alojz, Miš­na dvestoletno tradicijo odkopava­ maš Miro in Primon Peter. V pri­nja premoga v rudniku Laško. jetnem vzdušju smo se napotili v V casu delovanja našega društva pa smo pristopili k Slovenskemu združenju RUDA s sedežem v Mežici. Ta namrec povezuje vsa rudarska društva v Sloveniji k skupnim projektom in uskla­jevanju dogodkov, obarvanih z rudar­sko tradicijo. Želja predsednika združe­nja RUDA g. Tadeja je bila, da se izvede redna letna skupšcina pri nas v Sedra­žu. To pobudo smo z veseljem spreje­ li. V soboto, 14. 4. 2018, ob 10. uri so se zbrali predstavniki društev Združenja RUDE, predstavnika Rudnika Mežica, predstavnika Rudarske godbe Mežica, predstavnika Rudarske godbe Hrastnik, predsednik Muzejskega društva Zagor­je, predsednica društva Ruardi Zagorje, predsednik Rudarskega društva Trbovlje Perkmandeljc, predstavnika Rudarskega društva Liboje-Zabukovica, predsednik Rudarskega društva Brezno-Huda Jama sejno sobo doma krajanov, kjer je potekala redna skupšcina združe­nja RUDA. Po koncani skupšcini je naše društvo vse prisotne pogostilo z »kna­povsko« malico. Prijetno druženje in obujanje spomi­nov se je nadaljevalo še kar nekaj casa. Z lepimi obcutki na Sedraž so gostje odšli v svoje kraje, rudarske revirje. Drago Podreberšek Foto: Stanislava Radunovic NAJBOLJŠA UMETNA MUHA Aleš Lukmar iz Sedraža je zmagovalec Odprtega prvenstva Slovenije za najboljšo umetno muho 2018. Nekaj let nazaj je Lukmar osvojil prvo mesto pri vezanju umetnih muh. Na natecaju je sodeloval z neverjetno, realisticno oblikovanim hrošcem rogacem. Po nekajletnem premoru pa se je strokovnjak tega podrocja spet odlocil, da komisiji za vezalstvo pošlje svoj izdelek. Tok­rat je z izdelavo bogomolke dobesedno pometel z svetovnimi sotekmovalci, saj je od 500 možnih prejel 493 tock. Sodelovali so vezalci iz Avstrije, Hrvaške, Italije, Nemcije, Kanade in ZDA. Tako je drugo mesto šlo na Hrvaško, tretje pa v Italijo. V reviji Ribic ponosno opisujejo tako rekoc svetovnega pr­vaka Aleša Lukmarja, ki je že pred leti opozoril nase in z novo zmago – realisticnim posnetkom bogomolke okronal svojo KDO JE CAR? Letošnji april, pa tudi maj, sta bila v LD Jurklošter polna aktivnosti. Kot vsako leto, smo tudi letos 2. in 27. aprila orga­nizirali pristrelitev lovskega orožja. Clani LD Jurklošter smo se tudi letos, 14. apri­la, udeležili cistilne akcije, ki jo organi­zira Krajevna skupnost Jurklošter. Vsako leto v tednu knjige, osnovne šole organi­zirajo noc branja. Osnovnošolci podru­žnicne šole Jurklošter so tudi letos bra-li na lovski koci. Prav 27. aprila smo se po opravljeni pristrelitvi družili ob sveže praženih jetrcih in družno pocakali lo­vske tovariše LD Rakek, ki so si na svo­jem vsakoletnem izletu z družinami za­želeli ogleda našega lovišca in druženja na lovski koci. In kdo je Car? Car je naš »pasji pri­pravnik« – petmesecni brak jazbecar, ki je, kot to mladicki prav dobro znajo, že navdušil prav vse svoje lovske tovariše. Da bo Car pravi lovski, delovni pes, bo moral opraviti kar nekaj pasjih izpitov. Brak jazbecar je lovska pasma, idealna za naš teren. Braki imajo veliko energi­je in visoko vzdržljivost, zato potrebuje­jo veliko dnevne aktivnosti. Po naravi je zelo prijazen, družaben, inteligenten in neustrašen pes. Zaradi dolge zgodovine lovskega psa za gorske lovce je razvil de­loven karakter in odpornost na slabe vre­menske razmere. Ti odlicni družni psi so primerni tudi za družine, najsrecnejši pa so v družbi aktivnega lastnika, po mož­nosti lovca, ki bo omogocil, da uporablja svoj primarni nagon za lov. Car ima ve­liko sreco, saj je njegov clovek zelo akti­ven lovec Gregor. Obema želimo veliko uspehov! Urška Knez, LD Jurklošter RJAVI MEDVED V ZASAVSKEM HRIBOVJU Na celjski obmocni enoti Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) že dobro leto spremlja­mo gibanje in stalno prisotnost rjavega medveda na širšem ob­mocju zasavskega hribovja. Po do sedaj zbranih podatkih, ki so nam jih posredovali revirni gozdarji, lovci in krajani, se na omenjenem obmocju dokaj redno pojavljata vsaj dva mlajša medveda. Po mnenju ZGS prisotnost medvedov v tem okolju nedvomno predstavlja pomembno naravno bogastvo. Doslej vecjih škod na premoženju ljudi še nismo beležili, poškodova­nih pa je bilo nekaj krmišc za divje prašice in trije cebelnjaki. Po podatkih, ki jih zbira Odsek za gozdne živali in lovstvo na ZGS OE Celje, naj bi se na obmocju od Cemšeniške plani­ne preko Mrzlice, Gozdnika do Šmohorja že vec kot eno leto stalno zadrževala vsaj dva medveda, ki sta po posnetkih sodec stara dobra tri leta. Najverjetneje gre za starejša mladica med­vedke, ki je bila skupaj z lanskoletnimi mladici povožena na av­tocesti Maribor-Celje v bližini Vranskega. ZGS spremlja priso­tnost medvedov predvsem na krmišcih za divje prašice, kamor se hodijo prehranjevati. Na podlagi sledi odtisov šap v snegu in blatu ter posnetkov nocnih kamer, ki smo jih pridobili od pri­stojnih lovskih družin predvidevamo, da je njihova prisotnost na omenjenem obmocju dokaj redna in stalna že vse od pomla­dnih mesecev prejšnjega leta. Ker se omenjene živali nahajajo na razmeroma velikem prostoru, je srecanje s clovekom malo verjetno. Najpogosteje je bila prisotnost ugotovljena na obmo­cju Šmohorja, kjer je ZGS obravnaval tudi nekaj škod na cebel­njakih. Za oškodovance smo pripravili zapisnik in sporazum za povracilo odškodnine, ki jo v tem primeru povrne Ministrstvo za okolje in prostor. Dokaj pogosto smo v zadnjem letu obrav­navali tudi poškodbe na krmišcih za divjad in v enem primeru zaznali poškodbe na divjadi. Vzrok vse pogostejše prisotnosti medvedov na tem obmocju je verjetno posledica preštevilcnosti v njegovem osrednjem obmocju kocevskih in notranjskih goz­dov ter želja medvedov (predvsem mlajših) po lastnem življenj­skem okolju. Je medved cloveku nevarna zver? Medved sicer cloveku ni nevaren, saj se mu s pomocjo izostre­nega voha in sluha obicajno na dalec umakne. Pri gibanju v na­ravi, kjer predvidevamo, da bi lahko prišlo do srecanja z njim, se nekoliko glasneje gibljemo, obcasno se lahko tudi oglašamo ali pogovarjamo. Sprehod v spremstvu psa predstavlja bistveno vecjo nevarnost za napad medveda. Tudi kolesarjenje po gozdo­vih v obmocju prisotnosti medveda je precej bolj nevarno. Za­želeno je, da v gozdu nismo sami, gibljemo pa se po oznacenih poteh oziroma gozdnih cestah. Pri hoji lahko obcasno prevrne­mo kakšen kamen ali zlomimo vejico na tleh. Kako ukrepati v primeru srecanja z medvedom? V primeru bližnjega srecanja z medvedom je potrebno ohra­niti mir in jasne misli. Pametno je nepremicno obstati in pre­magati paniko, ce se vas loteva. Vedeti je potrebno, da imamo opravka z zverjo, ki napade izkljucno v samoobrambi, nikakor pa ne zaradi lakote. Izogibamo se vsakega dejanja, ki bi žival lahko vznemirila in s tem prisilila k napadu. To pomeni, da ne krilimo z rokami, ne vrešcimo in ne povzrocamo nepotrebne panike. Diskretno se umaknemo po poti, od koder smo prišli, in žival pri tem opazujemo, torej ji ne obrnemo hrbta. Nika­kor ne smemo pobegniti, ker bi lahko medved v tem primeru menil, naj sledi plenu. Pri srecanju na razdalji nekaj metrov se lahko medved postavi na zadnje noge in tudi glasno zarjove, pri tem pa lahko na tleh pusti vsebino svojega crevesja, ki dokazuje, kako ga je dogodek prestrašil. Zlobni jeziki govorijo, da se ne­redko tudi prebava cloveka ob takšnem srecanju odzove podob­no kot pri medvedu … V veliki vecini se medved takoj umakne, pri cloveku pa srecanje pusti precej mešane obcutke, ki jih je mogoce razlicno pojmovati. Kaj ce medved povzroci škodo? V kolikor bi medved povzrocil kakršnokoli škodo na pre­moženju ljudi, je potrebno podati prijavo na Zavod za gozdove Slovenije, Obmocna enota Celje, Ljubljanska 13 3000 Celje, tel. (03) 42 55 180. Ker je rjavi medved zavarovana živalska vrsta, odškodnino za nastalo škodo povrne Republika Slovenija, oce­ni pa jo pooblašcenec Ministrstva za okolje in prostor na ZGS, OE Celje. Kontaktna oseba: Peter Terglav Vodja Odseka za gozdne živali in lovstvo Zavod za gozdove Slovenije, OE Celje 041 657 571 peter.terglav@zgs.gov.si KAKO SEM IZDELAL LESENO KOLO PO IMENU »MyKON« … Medtem ko je nastajal leseni okvir v stricevi delavnici v Sre­dišcu ob Dravi, sem že razmišljal, kdo bi bil pripravljen posvetiti cas, znanje in orodje izdelavi kovinskih detajlov lesenega kolesa. Ker so moje korenine s kmetije, in sicer iz domace vasi Bukov­ce nad Laškim, sem se spomnil na dobrega prijatelja iz otro­štva Roka Železnika, za katerega sem vedel, da mi bo s svojim znanjem strojništva priskocil na pomoc pri izdelavi kovinskih detajlov za leseno kolo. Ko slišim besede: »Dejan, ni problema, bomo že neki zrihtal« si recem, da so to ljudje, ki tvojo željo spremenijo v resnicnost. Vedel sem tudi, da ima njegov oce strojno delavnico v Laškem, tako sem samo cakal na odgovor Roka: »Bova delala v ocetovi delavnici.« Dobil sem potrditev in uresnicila se mi je še ena želja. Pri izdelavi kovinskih detajlov sem imel priložnost nauciti se strojnih tehnoloških procesov pri preoblikovanju materiala (železa), vendar sem se naucil veliko vec, tako da sem sam doma izdelal unikatno podporno nogo za kolo. V strojni delavnici Bogomirja Železnika je bilo prijetno delati, saj smo jaz, Rok in Bogomir s sodelovalnimi umi izdelali unikatne kovinske detajle za leseno kolo. Zahvala gre tudi moje­mu dedku Miroslavu Dorniku, ki mi je posodil stabilni vrtalnik, da sem lahko izvrtal luknje za gonilni ležaj in os krmila za kolo. Za še tako majhno podporo, znanje in cas vseh, ki so prispe­vali k izdelku, sem izredno hvaležen, zato sem vse sodelujoce tudi vgraviral na leseno plošcico, ki sem jo kasneje pritrdil na leseno kolo. Leseno kolo »mykon« ni bil le obicajen projekt, ampak tudi diplomsko delo na Višji lesarski šoli v Mariboru, kar je pred­stavljalo pravi izziv pri oblikovanju, nacrtovanju in navsezadnje izdelavi. Po zakljucku projekta sem se odpravil na testno vožnjo ter te­stiral kolo, ce je dovolj stabilno in funkcionalno. Bil sem izred­no zadovoljen glede na omejeni cas, orodja in delovni prostor, vendar se kljub temu zavedam, da bi lahko dolocene detajle in oblike poenostavil in izboljšal. Ker pa je to moj prvi prototip, bo služil kot vzorec, ki ga bom poskušal izboljševati, ce bo cas dopušcal. Poudaril bi rad, da ni šlo za izkazovanje in promoviranje le­senega kolesa, temvec za dokaz, da lahko s sodelovanjem, prak­ticnimi izkušnjami, casom, zdravim kmeckim razumom in vztrajnostjo dosežemo marsikaj dobrega na vseh podrocjih, navsezadnje tudi v gospodarstu, politiki in državi. Dejan Miko Foto: Sebastian Kohl ZLATA POROKA S KONJSKO VPREGO Na zadnjo aprilsko soboto so zvono­vi v cerkvi sv. Martina v Laškem vabili k slavnostni sveti maši. Marija in Fride­rik Macek z Reke pri Laškem sta namrec praznovala svojo zlato poroko. 27. april 1968 je bil dan, ko sta se takrat 25-letni Frido in 23-letna Micka poroci­la v Laškem. Kmalu po poroki se jima je rodila hci, nekaj let zatem še sin, danes ju razveseljujejo še štirje vnuki. Ob skrbi za dva otroka sta Frido in Micka opravljala tudi vsak svojo službo, doma skrbela za svoje bližnje in za manjšo kmetijo. To pa pravzaprav pocneta še danes. Dan zlate poroke sta slavljenca pra­znovala v družbi sorodnikov, prijateljev in sosedov. Najprej sta obnovila svojo porocno zaobljubo v cerkvi v Laškem. Domaci smo jima nato v sodelovanju s Konjerejskim društvom Vrh nad Laškim, katerega clan je Frido, pripravili tudi pre­senecenje. S konjsko vprego so ju namrec popeljali skozi Laško. Micka in Fri­do sta s trdnim korakom sto­pala in stopa­ta še danes po skupni poti. Ob njuni zlati poro­ki jima vsi želi­mo še na mnoga zdrava skupna leta. J.F. ZAHVALA 23. 5. 2018 ob 19.30 uri smo pri­celi iskalno akcijo naše mame Ma­rije KORENAK, iz Požnice 5 pri Laškem. Naša iskrena zahvala in hvaležne misli, naj dosežejo Gasil­sko zvezo Laško, gasilce drugih ga­silskih društev, ki so se množicno odzvali in veckrat pregledali okolico, hvala vsem policijskim enotam, ki so organizirale strokovne iskalne akci­je, vodnikom službenih psov, gorski reševalni službi, policijski konjenici, lovcem ter seveda vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so bili z nami od jutra do vecera in nam po­magali v teh težkih trenutkih. Iskal­na akcija se je koncala šesti dan, ob 16.50, ko smo jo tudi živo našli. Ne­izmerna sreca se je hitro spremenila v globoko bolecino, ko se je poslovi­la od nas. Hvala ekipi ZD Laško za nudenje prve pomoci. HVALA vsem in vsakemu posebej, ki so na kakšen koli nacin bili z nami. S hvaležnostjo družina Korenak-Arzenšek Prva psicka je stara 3 leta in je rjave barve. Psicka je prijazna in igriva. Druga psicka je še malo plašna, sta­ra dobro leto in crno rjave barve. Obe sta bili najdeni v okolici Laškega (Udmat). Psicki sta cipirani, cepljeni proti steklini in zdravljeni proti zunanjim in notranjim zajedavcem. Macji mladici bodo na voljo za oddajo za cez 2-3 ted­ne. IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH LAŠKO Za šolsko leto 2018/19 že sedaj vabimo k vpisu v naslednje srednješolske programe za odrasle: • 3-letni programi (SPI): gastronom hotelir, bolnicar-negovalec, oblikovalec kovin-orodjar, inštalater strojnih instalacij, trgovec, • 4-letni programi (SSI): ekonomski tehnik, strojni tehnik, predšolska vzgoja, gastronomija, • Poklicno-tehniško izobraževanje (3+2 oz. PTI): ekonomski tehnik, strojni tehnik, tehnik varovanja in gastronomski tehnik, • Poklicni tecaj (PT): ekonomski tehnik, predšolska vzgoja, gastronomija NOVO V SLOVENSKIH KONJICAH V ŠOLSKEM LETU 2018/2019! Program: PEDAGOŠKO-ANDRAGOŠKO IZOBRAŽEVANJE Lokacija izvedbe: Šolski center Slovenske Konjice-Zrece, Tattenbachova ulica 2a, 3210 Slovenske Konjice Izvajalec: Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta Koper Vrsta programa: Študijski program za izpopolnjevanje Trajanje študija: 1 leto Izvedba: Petek popoldne, sobota; študenti pridobijo urnik pred pricetkom izvedbe Objava razpisa: Junij 2018 Obišcite nas in skupaj bomo izbrali pravo izobraževanje za vašo uspešno poklicno pot. Kontaktni podatki: Šolski center Slovenske Konjice-Zrece Izobraževanje odraslih Laško Trg svobode 6, LAŠKO Telefon: (03) 733 89 38, GSM: 041 611 172 E-pošta: sic.lasko@siol.netInternet: www.sc-konjice-zrece.si POLETNI IZLETI 2018 NACIONALNI PARK PLITVICKA JEZERA CENA: 49€-odrasli, 39€-otroci do 18 let ROMANJE NA SVETE VIŠARJE TERMIN: 15. 8. 2018 CENA: od 52€ ROMANJE NA SVETO GORO NAD NOVO GORICO TERMIN: 15. 8. 2018 CENA: od 44€ ORLOVO GNEZDO IN RUDNIK SOLI TERMIN: 1. 9. 2018 CENA: od 58€ POCITNICE Z AVTOBUSNIM PREVOZOM OTOK RAB, BRBAT – APARTMAJI GRCE TERMINI: 23. 6. - 30. 6. 2018; 24. 8. - 31. 8. 2018 CENA: 315€ (7x nocitev s polpenzionom, avtobusni prevoz, TT, enodnevni avtobusni izlet v mesto Rab, 1x kopanje na rajski plaži San Marino v Loparju) NA ENODNEVNO KOPANJE Z AVTOBUSOM V IZOLO CENA: 15 € Odhodi: vsak cetrtek Junij: 28.; Julij: 5., 12., 19., 26., Avgust: 2., 9., 16., 23., 30., September: 6., 13. (odhodi v septembru so odvisni od vremena) AKCIJA DO 30.7.!!! Za vse prijave do 30.7. na izlet OBIRANJE MANDARIN, MEĐUGORJE, OMIŠ IN KANJON REKE CETINE (12. 10. - 14. 10. ALI 26. 10. - 28. 10. 2018) JE CENA SAMO 179€!!! Pivovarna Laško Union d.o.o., Pivovarniška ulica 2, 1000 Ljubljana