y / , *v % ■..., fjty 1944 - ^f^m v • CENTER ZVEZE QTU TKAilSPOKT TELEFOKSKEOA LA~ BLA ZVEZA 'TANKOV S PEiiüTO VZDRŽEVANJE IN POLKJSNJE" AKU^JLATOKJEV ' , Ü.OJ- OBISK PRI»..? ' VPRAŠANJA IK QIHWVOKI miäicNl DROBIŽ PO JJlIO ZABAVNI K JTIČ2K x - M* ■ • J 0$m --'.T. *>-:- •>.-. IZDAJA TEČAJ ZA ZVEZO OFICIRSKE ŠOLE CtLAVI:E1A ŠTAjiA KOV IN POS. j>Iajor Urban: CEirm zvez e V zadnjih, operacijah naših -enot se j« poka- zalo, da se organizacij i centrov zvez f.tnTisov v operacijah ne posveča dovoljna pažnja. „o je na eni strani posledica noprtivllnegc rriZCTüera- nja važnosti centrov zvez štabov v operacijah, od strani štabov, na drugi strani pa t*aa± brez brižnosti in površnosti samih referent©-* za zvezo s, liepravilno razumevanje pomena centrov zve ze je najbolj očitno iz ene zadnjih zapovedi za operacija, kjer se jo centru zveze posveti- lo en sani stavek: "Center zveze se nahaja v iL", in ga je referent automatično -prepisal t svoj j o zapoved. Po pogledu na karto si lahko ugotovil, da se potemtakem nahaja center zveze najvišje- ga štaba skoro 30 km oddeljen cd njegovega ko- mandnega mesta, kako in na kakšen način naj ta- ko postavljen center zvezo praktično koristi štabu v komandovanju. Jasno j.e nemo z nos t kori- sti tako postavljenega centra zveze videl tudi referent, ki je vsa sredstva zveze konsenttri- ral na drugih mestih, kljub temu da je trdil v sami zapovedi: "Center zveze je v A.»'' Tain. je ta stavek v napovedi postal dejansko saas© bi- rokratska fraza, vendar pa je praktično vaaa&al zmedo v celoten red, ker na mestu, ki J© bilo odrejeno,dejansko ni bilo centra zveze,drugo zaes to pa ni bilo določeno. Taki in slični primeri nas nujno silijo^da. vprašanju organizacije ceni -a zveze posvetimo večjo pažnjo in se z njo podrobneje bavin©. Prvenstveno si moramo pojasniti, kaj -prav- zaprav je in kaj predstavlja v operaciji cemter zveze? Zveza kot taka je orožje komandanta, ki 1 se Je komandant poslužuje za prenaš an j o sporo- čil in povelj na podrejene štabe, a center zve za je v operaciji tisto središče, kamor se ste~ kajo vse niti zveze po vseh za zvezo v konkre- tni operaciji uporabljenih sredstvih. V centru zveze se zbirajo vsa poročila podrejenih šta- bov, iz centra zveze gredo vsa povelja in na- vodila na podrejene čtabe, center zveze je to- rej pobožni organ komandanta, katerega naloga je, ia komandantu omogoča čim tesnejši kontakt s podrejenimi enotami. ?o vsem tem je organ i z a- £ oija brezhibno delujočega centra zveze eden izmed osnovnih predpogojev za do-ro zvezo in £ se moramo zato z njimi podrobno baviti. s t o _ c en t r a ___ z v e z ePredvsem je treba po teme- ljitem premisleku izvršiti izbiro mesta centra zveze. Pri izbiri mesta je treba upoštevati vse okolnosti, ki vplivajo na hitro odvijanje posla in zveze s podrejenimi štabi, kakor tudi na aim manj moteno delovanje centra samega in dejstvo, da nora biti center zveze, Če hoče izpolniti v celoti svojo nalogo, čim bližje ko- mandnemu mestu £tabay vendar pa po možnosti ne na istem mestu, da se tako omogoči Štabu Čim bolj nemoteiio delo. Pri izbiri mesta je treba upoštevati tudi vse nadaljne možnosti razvoja operacij, posebno premike /napredovanje ali umik/ in mesto izbrt.ti tako, da bodo v slučaju premika centra zvf, ;e povzročene čim manjše mo- tnje v organizaciji zveze. 7 kolikor se da s predvidevanji o bodočem razvoju operacij z ve- ^ čjo gotovostjo računati, je treba že v zapove- di za operacijo naznačiti: "..V slučaju zavze- tja postojanke T. center zveze se premakne v kraj K, itd.rt. Ker se v ceiitru zveze koncentri rajo dragocena tehnična sredstva zveze,je tre- ba pri izbiri mesta upoštevati tudi vse možno- sti zavarovanja pred nenadnim napadom sovraž- nika iz zraka,s topništvom ali pehoto. 2 koncentracija _sredstev zveze v centrih. V cen- trin zveze se mora nujno vršiti koncentracija tehničnih in živili sredstev zveze, Se hočemo, da center zveze nemoteno ieluje. Vendar pa je potreba na samera mestu centra zveze iz razlo- gov previdnosti izvršiti dekoncentracijo in preprečiti že takoj iz početka nabijanje na e~ nem mestu, Razmestitev sredstev zveze na samem centru se mora izvršiti tako, da daje možnost enotnega upravljanja in stalne kontrole po še- fu centra t*j- kljub vsemu sredstva ne smejo biti preveč razmetana* Pod koncentracijo sr stev zveze na centrih zvezo ne misi ime somo na to, da se ctu nahajajo vsa mogoča sredstva, ki so trenotno v uporabi, temveč tudi na to, da se na centru zveze nahaja stalno potrebna in v naprej določena rezerva sredstev zveze, ki omo goea šefu centra, da takoj intervenira t- re- zervami tlim, kjer je opazil.., da so nastopile kakršneko1i motnje« Za dosego mirnega in temeljitega dela je treba sredstva zveze na samem centru tako "raz- vrstiti y da se pri delu medsebojno ne ovirajo in da imajo borci možnost temeljitega odpočit- ka--> Nikakor ni v interesu dela; če se v istem prostoru nahaja telefonska centrala, kurirska postaja, zaščitna četa in mog.-če celo radijska postaj a* Organizacija dela__v__centru_zvezeil Za pravilno delovanje centra zveze odgovarja šef centra zveze, kateremu pri njegovem delu pomagajo: šef telefonsko centrale, šef radijske postaje, ko- mandir kurirjev in so mu za svoje delo nepo- sredno odgovorni« Za šefa centra zveze naj še z zapovedjo odredi pomočnik šefa odseka za zve- zo, komandir ali politkorjisar čete za zvezo, in se brez nujne potrebe ves čas operacije ne sme odstraniti iz centra zveze« Pravtako morajo biti na licu mesta vsi pomožni organi. Šef cii;rrLr.ii zveze po duhu sapovedi in ustme- nih d-i. rak t Ivah, ki jih .dotivfe v toku samih o- paracij urejuje d-elovanje *vezv in daje potre- ba .navodila svojim pomožnim organom« Nepresta- no budno ■pazi} da se ne pojavijo motnje in skr- bi,, da se čimpreje odstranijo. Zato mora biti v stalni zvezi s podrejenimi centri zveze in s talno ~7 .zvezi z nr dre j enimi cc-ntri zvezo ter kontrolirati delo pride!j enega osebja- |>.'f telefonske centrale organizira v duhu prejetih navodil dobro telefonsko zvezo s ko- mandnim mestom in položaji, kakor tudi z višjim štabom in zaledjem. Urejuje dežurno službo v centrali in telefonskih postajah in kontrolira pravilno sprejemanje in predajanje telefonskih depeš * Osebno je odgovoren za točn-j vodenje te- lefonskega dnevnika operacij na centrali in vseh podrejenin telefonskih postajah in ga po zaključku operacije predaja šefu odseka za svežo» Pravilno voden telefonski dnevnik v ope- raciji je velikega pomena, ker predstavlja pi- smen dokument o vseh sporočilih, ki so bila v toku operacije predana telefonskim potom« Zato se mera telefonski dnevnik operacije voditi ve iii o s ko pij o: or ig in al se pre daj a n as 1 o v n i ku kopija pa se na centrali oz. postaji zadrži do xonca operacije. Poleg tega mora imeti šef telefonske centra- le na razpolago zadostno količino rezervnega gradiva, predvsem baterij za slučaj potrebe, Äakcr tudi zadostno število linijašev s potreb flim gradivom in orodjem, da jih lahko takoj aperabi v slučaju prekinitve linije. Njemu so vi posredno podrejene tudi linijske patrole, ki jih za čuvanje linij stavijo v potrebnem šte- rilu na razj.olago enote in jih po načrtu aode- $ uj e na cbhodfe. Vse prej«to telefonske depeše predaja takoj ipfii cor.trTij ki jih najhitreje predaja štabu in pravtako depeše od njega tudi sprejema. 4 • öef radijske postaje organizira v duhu navo- dil radijsko službo z vsemi razpoložljivim;» sredstvi. L^redvsem je njegova dolžnost, da vz- postavi zveze s postajami položajev in ursdi z njim stalno službo, a istodobne uredi tudi vse potrebno, za očuvanje tajnosti v toku samih o- reracij ? predvsem šifre, klicne znake .in znake legitimiranje, kakor tudi način prometa s te- lefonijo. Odgovoren je. da se promet redno vr- ši in da se depeše predajajo brez zastoja» Vse prejete depeše takoj, predaja šefu centra zveze, ki jih najhitreje dostavlja štabu in od njega tudi depeše sprejema« Komandir kurirjev v duhu prejetih navodil or ganizira hitro kurirske službo s podrejenimi in nadrejenim štabom in jo med oper3.eije nad- zoruje in urejuje«, On skrbi za potrebno koli- čino prometnih sredstev za hiter prevoz kurir- jev in o vsej pc kurirski liniji prihajajoči pošti vodi točno kontrolo posebno o času- ki ga je kurir uporabil za poto Vso pošto hitro vpisuje v dnevnik pošte z vsemi potrebnimi po- datki in isto vrši tudi s pošto, ki jo predaja Pošto oddaja in sprejema od šefa centra« Komandir kurirjev je dolžan racijonalno izkoriščati kurirje, tako da je v stanju v vsa- kem trenotku odposlati nujno pošto., Pravia ko pa mora paziti, da se kurirji iz drugih enot brez potrebe in predolgo ne zadržujejo., ker s tem otežuje delo svojega tovariša v drugem centru. Eon eno je komandir kurirjev dolžan., do. ob vsaki polili uri opozori štab. da je treba po- slati poročila o situaciji in mora zato pri- praviti vse potrebno» Stvar posebne organizacije je zveza me<3 sa- mim centrom zveze in komandnim mestom ct» opa- zovalnico. ki se mora organizirati s kurirji na hitrih prsvosnih sredstvih,, Zveza med cen- trom zveze in komandnim mestom mora biti stalna, 'aepi'ekinjena; tako da ni mogoč niti najmanjši zastoj- v delu. Tako organiziran center zveze bo dejansko postal to, kai* mora center zveze tudi biti- hrbtenica operacij, od katere gredo živci zve- zo na vse strani» Kakor ohromi telo, če se po škoduje hrbtenica, pravtako je tudi enota ak- cijsko manj sposobna, če nima dobro organizi- ranega centra zveze- Zato moramo poskrbeti, da bo vsak štab, od brigade navzgor, v vsaki ope raciji imel svoj dobro organizirani center zve- «> ze, ki bo omogočil tesen in dober kontakt s podrejenimi štabi in hiter prenos povelj in poročil♦ Kapetan Uroš Jaklin star.radiotelegr.tečaja Q T Ü ' Prejšnji članek je končal v trenutki., ko jo telegrafist postaje "A" preklopil na poslušan- je» Prepričani smo, da je svoj sprejemnik že na- stavil na domenjeno frekvenco ali valovno dol- žino. Ne bi pa dosegel svojega cilja, če bi le mirno čakal, da se oglasi tovariš iz sosednje postaje, bil bi res le slučaj, če bi zadel ravno na pravilno mesto skale pri sprejemniku. Po- trebno je, da v bližini izračunane točke nepre- stano spreminja kapaciteto vrtilnega kondenza- torja in s tem uglasitev nihalnega kioga. G-cto- vo se pri tem ne sme preveč oddaljiti od one točke, ki bi po njegovem računu odgovarjala va- lovni dolžini na kateri se oglaša tovariš iz sosednje postaje, ter je bil dogovorjen tudi čas poslušanja postaje "A" oziroma čas odda- janja postaje "B" in to običajno 3 ali 5 minut, se bo moral tega časa točno držati. Poslušal bo! 6 C'3 se pa recimo tokrat tovariš ne oglasi, bo po preteku tega časa zopet vklopil svoj oddaj- nik in sa000 m žice predstavlja že znatno težo« Pri slednjih okvirih lahko uporabimo tan.i- še deske,ki bodo ravno take dovolj močne,da zdr- žijo težo bobnov. Daljša stranica teh okvirjev naj bo 5?. cm,širša pa 45 cm. Spodnji del okvirja je treba nekoliko zarezati,da bo mirno slonel na robovih stranskih okvirjevB Potrebno bo tudi na zadnji strani t*j. širši strani napraviti sponko za pritrditev samarja na zadnjem delu. /Grl «.s Prednost te& okvirjev je.da ne potrebujemo nikakih vrvi za.vezanje tovora,ker obroči,.spxiiika in zareze ne dovoljujejo,da bi tovor padel s sa- marja, kar je najvažnejše,pri tovorjenju bomo pri hranili mnogo časa,hitrost pa je za nas zelo na«. če si boš znal pravilno ur elit i vse to pripö močko,so ti ne more zgoditi«da pri kakem presene čenju ne bi mogel odnesti s seboj vsega materija la* Na materij al moramo paziti. Vedno se moramo 9 zavedati,da nam oatorijal& ni nihče daroval,am- pak da so ga plačali s krvjo naši najboljši bor- ci. hvaležnost za njihovo herojstvo bono dokaza- li samo s tem,da ga cenimo in obvajujemo» ilajor AtElsner starc.šina tank« tečaj a ZVEZI. TAkiiOV S PEHOTO Po dobljenih informacijah o uporabi tankov in njihovega sodelovanja s pehoto pri nekate- rih naših akcijah v zadnjem času, moramo stavi- ti nekaj pripomb o vprašanju zveze, da se bodo z njimi lahko okoristili referenti za zvezo in ostali starešine. Pehota razpolaga z mnogoštevilnimi in raz- ličnimi sredstvi zveze, ki j in uporablja po svoj in borbenih načelih. Oklepna vozila razpolagajo z zelo omejeni- mi sredstvi zveze. Za sodelovanje tenkov s pe- hoto pridejo v poštev naslednja: osebni stik, radiotelefonij a in signalizacija z dogovorje- nimi znaki* Osnovna, bitna in najvažnejša zveza sploh 10 je pač osebna, ki je najboljša in najsigume j- ša. Te zveze se moramo vedno posluževati* Zato jo potrebno, da sta komandanta pehotne in tan- kovske enote vedno v osebnem stiku, povrh tega pa sta dolžna, da se predhodno dogovorita o so- delovanju v danem primeru. Pri sodelovanju s pehoto je poleg osebne zve ze komandantov tankovske in pehotne edinice po- trebna tudi osebna zveza med tanki in pehoto v akciji potom osebnega opazovanja vodij tankov ka kor tudi s pomočjo dogovorjenih signalnih znakom. Dogovorjenih signalnim znakov se moramo posluže- vati zlasti ponoči,ko je vzdrževanje zveze vsled slepote in slabe vidnosti jako težko« Poleg osebne pa se mora vzpostaviti tudi ma- terialna zveza,ki je neobhodno potrebna v prime- ru, da se osebna nikakor ne more vzpostaviti. Zveza v samih tankovskih enotah,t»j.med po- sameznimi tanki,je radiotelefonska,kar zadostuje za vršenje akcije,čeprav se odstopa od glavnega načela zveze,da mora biti ta vsaj dvojna,toda pri tankovskih enotah se zato izdajajo toöno odreje- ne in precizne naloge od cilja do cilja in to ne prestano ves čas trajanja akcije. Vsak tank ima ugrajeno radiotelefonsko posta jo in sicer imajo komandantski tanki oddajno in sprejemno postajo,ostali tanki pa samo sprejemno* 31 aba lastnost radiotelefonske, zveze je, da ne iz polnjuje zahteve p Napetost polnilne diname ali usmerjevalca sme biti le nekoliko veči-.i od napetosti aku- mulatorja, Merilo naj bo predpisana jakost toka« Največja jakost toka, s katerim smemo polni- ti akumulator je 10 /•_ iznosa amperskih ur. Ncpr. akumulator, ki ima kapaciteto 30 amp. ur se srne polniti ali prazniti s tokom 3 A, akumulator, ki ima 80 amp, ur s tokom 8 amp* akumulator, ki ima 120 amp. ur s tokom 12 A itd. Normalni čas polnjenja je 10 ur, 5, Pozitivni pol akumulatorja moramo priključi- ti vedno na pozitivni pol diname ali usmer- jevalca, negativni pol akumulatorja pa na negativnega» 6. Pred polnitvijo moramo odstraniti pokrovce na odprtinah za nalivanje kisline, da more- jo uhajati plini, ki se pri polnjenju razvi- jajo. . Ko plin nastaja tako intenzivno, da je vide- ti kot bi kislina vrela in naraste napetost vsako celice na 2.8 V pri svinčenih in na 2 V pri alkaličnih moramo prenehati s pol- ne i: j em. 14 8. pri polnjenju akumulatorja z dinamo je pri- poročljivo uporabljati preklopnik, ki pre- prečuje, da bi se pri počasnejšem vrtenju dinama akumulator praznil« Če akumulator za delj Časa izločimo iz upe- rabe, moramo kislino odliti ter plošče in posodo dobro oprati s kemično čisto vodo nato pa dobro osušiti, kadar se na dnu poso- de nabere preveč blata obstoja nevarnost kratkega stika med ploščami preko blata« V tem primeru moramo posodo očistiti« /Glej sliko 1./ Polnjenje z dinemo normalne napetosti /110 ali 220 V/ Akumulator vključimo v omrežje med dinamo in med potrošnika /žarnice/ tako, da prekinemo eno žico in v nastali presledek vstavimo akumu- lator /glej sliko 2./. Skozi njega mora torej teči ves tok, ki ga porabijo priključene žarni- ce in motorji« Jakost tega toka ne sne biti večja kot je dopustno za polnjenje akumulator- ja«, Zato jo moramo izračunati iz učinka /wat- tov/ vseh potrošnikov, primer: Na krajevno elektrarno je priključeno: motor 2 Ks, 20 žarnic po 25 fl in 23 žarnic po 10 '»/, Napetost omrežja je 220 V - Skupni učinek znaša: motor 2 ks ~ 2 x 736 W-= 1472 W 20 žarnic a25W A 500 »V 23 " "10W = ____230J[_ _ 2202 W Jakost toka je: 2202 u 1 ' "220T = 10 V omrežju teče tok 10 Amp. Akumulator mora ime- 15 ti 100 Ah, da ga smemo vključiti v omrežje. Če je jakost toka prevelika za naš akumulator, si pomagamo tako, da za čr.s polnjenja izklopimo nekaj žarnic oziroma da- polnimo takrat, kadar motor ne obratuje ali pa da akumulator namesti- rno tik pred motor, da teče skozi njega tok, ki ga porabi motor, tok za žarnice pa ne gre sko- zenj. /Glej sliko o,/ Poln^en^e z _ v z buj^ ev al n i.m_ t o kom. V večjih krajih je tok v omrežju navadno pre močan,zato polnimo akumulatorje z vzbuj ovalnim tokcm, to je onim, ki magnetižira magnet gene- ratorja /diname/, Akumulator vključimo med eno krtačko in med vzbujevcJ.no tuljavo. Jakost te- ga toka je označena na tablici diname. Spremi- njati je ne smemo. Če jakost vzbujevalnega toka ne odgovarja našim potrebam si moremo pomagati samo tako, da kombiniramo več akumulatorjev /trlej sliko 4./' Ha ta način smejo polniti le Strokovnjaki, ker se pri neprevidnem ravnanju lahko uniči aku- mulatorje ali pa predolgo prekine tok v omrežju. Vedno zveži istoimenske pole diname in akumula- torja, torej plus s plusom,minus z minusom. /-'■.adaljevanje sledi/ 16 akomuiatoö. 1+ 'J» * ; I ! - C--------- .....; j äqak. FÖLKJF^JE r6 DI iL'.iki J NlSICi lijJ-S^OSTI \__ IHCvCM' KS lOOAk t & € 4 POLNJENJE /' 7Z3UJEVALNia TOKOM. C 'Utež.* ßp: MOJ OBISK PRI...? Hotel sem pravzaprav zapisati: Moj obisk pri SPAIvD-u. ])a povem takoj: Pri slovenski part ižan- ski radijski delavnici» SFARD je torej le okraj- šava* Lepo- Spet ena okrajšava več, toda k sreči blegozvočna, kratka, in pa taka,da jo pri raznih produktih lahko z uspehom uporabimo kot marko. SPARI; dd.bi bili pisali svoje čase,da bi bi- li brali kot delniška družba, končno bi Si'AJvD dd. lahko pisali tudi danes, Le da nam dd»danes pomeni: delovna družba. Kes vse piiznahje delav- cem,ki delajo v tej delovni družbi pod zelo, ze- lo neugodnimi pogoji. Pomislite: Toliko vestnega ročnega in duševnega dela - pa brez tobaka. U- stvarjajo zvezo po vsem svetu - sami pa ostane- jo brez zveze 4 lie i Prehranj ovalne tablice bo treba spremeniti. I-Ja koncu, kjer je še prazen prostor - pa kaj tam,to bi bilo premalo! - povsod med vrsticami bi bilo treba napisati:tobak,to- bak, tobak..tobak,tobak /seveda s papirčki in ž v epi en k ami/ - Torej še enkrat: Moj obisk pri.-.-? Malo gr- do me je potegnil, kdor me je pošiljal le k SPAR.D-U. Kakor da bi me kdo poslal na razstavo malih živali, jaz pa sem zraven videl še ves o- stali velesej cm in pa dinarček za kožarčekv ibje potovanje "tja gor" - zdaj smo si glede SPARD-a že dovolj na jasnem - je bilo zelo kom- plicirano. Ker sem vedel, da me čaka pred ciljem še mnogo hoje po kozjih stezah in preko prepa- dov, pa gor in dol, kakor tobogan,sem si zagoto- vil nekaj kilometrov od mojega "položaja" na ne- kem drugem "položaju" motorno vozilo, ki naj bi prišlo "točno". /To besedo in pa besedo "denar" ju najbrž izumil eden in isti človek, pa bi ga bilo treba takoj ob rojstvu postaviti pred pu- ško/ torej "točno" ob 7 h s tretjega položaja", ner o točnosti ni bilo govora, sem postavil na drugem "položaju" zalego* Zaseda,to se pravi se- denje, bi me bilo tako zgodaj zjutraj preveč u~ 18 x1: pa lo piislo Motorno vozilo stari it,n -„t vojaški fiat, ki „ vse drugo ni bilo »fiat* lo znamka je še bila Fiat.. ^ari* Ä /J oizr&r1 ia »z ijai na cilj forej, vse j, bilo v d - - * •to uro spanja, ki som J0 2jutra, zgubi" .L z- U sto uro ležanja n, položaju« ml je bilö i «al. Pa da ne bo kak hitri «UW reUJ osi:, kašo se ni smili, k~r - . , si,. ' * . CVo- M j (i izrubil!" He,v tern primeru je pa lo: 1 + i - i Kaj zli,d vzame vso filozofijo.- Halo W9L ivi^rj/i i v H^'spy j ort r - i - / — — TEHNIKI POri.TiII rELEFOKSEE 7.ICE » ! Vrsta žice* ' Cf ! *X N 0 1 K O t i* o cv o u .. M V r J /-V J. ■v , i i !Italijanski i vojaški bakre- Ini kabel 5, 4. 2. 2 j 3.0 0 j 2*0 5 >2.2 12.5 1000 I 33 21.5 I 500 j 24 j 55.0 I nesi- : 10.5 !40 j gumo ' j [65 !60 Gola bakrena žioa X « 1. 1. 25(4.0 9513.0 8 ' 2,5 6 j 2.0 i i 5. f 7. i 8. A-- --------j. ; 3G.U: ! 26.4; , o O «-. ■ ' Cjtj . /C ; 17.0, •Gola želez- ina žica ! 6. ! 10» 7 5 j ~ 6 1 — 1150 ! 96 i 54 1----- i 7 -35 •502 I <""> U *'• 27 Premočene radiopostaje mcramo pred uporabo po- polnoma presušiti. V t h namen moramo aparat vzeti iz zacojčka, s krpo obrisati glavne se- stavne dele, nato pa ga 1 uro sušimo v primer- no topli kmečki peči iz katere pa smo popreje odstranili ogenj in žerjavico. Ked sušenjem mo- ramo večkrat kontrolirati, če se radi preveli- ke toplote ne tali izolacija pri tloonih kon- denzatorjih in žicah ali nc izteka elektrolit iz elektrolitnih kondenzatorjev. Osušsnemu opara tu s Ščetko ali nožem cčistimo kontakte na stika lih in podnožjih za elektronke. Ce bi priključi- li -ieosušen aparat na tok,-i se gotovo pokvaril. Destilirane vedo za akumulatorj o si napra- vimo v kotlih za. kuhanje žganja* V sili smemo uporabljati tudi" prekuhan':., vodo, ki je pa slab- ša od destilirano. Destilirano vodo shranjuje- mo' vedno v steklenih p-:-sc dr.h, nikdar pa ne v kovinastih vojaških čut&ricah. Kapaciteto rliurjul a to r j a 0 lahko izračunamo iz velikosti plošč. Vsü: dm*" plošče ima kapaci- teto 10 Ah. V račun vzamemo same istoimenske plo- šče ene celice. 2 V akumulator,ki ijsa paralelno vezane 4 pare plošč pc 1.2 dm** ima torej 4x1.2x xlj = 48 Ah- Akumulator pa 6 V, ki i:..-a v vsaki ce lici 1 par ^lcše po 3.2 dio* ima torej 3.2x10 =32 Ah. Vsak a.-;^ plošče -smemo pri polnjenju ali proz njen ju c bremeniti s tekom 1 Amp. 28 POVEČAJMO TAJNOSTj V s e našo edinico so daiiu*, medsebojno zvezane, bodisi s tehničnimi$bodisi z živini siodstvi zve ze. Iz dneva v dan,ob vsakem času in v vsftksnvre menu križarijo po stezama naši vrli kurirji inpre nasajc poŠto bitne važnosti,cd uro.do ure nape- ljujejo patrolo žico,po kateri b-do oduajali ko- :.,• jidrj.it i svojih podrejenim edini cam povelja in po j as nil a in spi o jemal i od njih pere čila in infor- macij e> crak nad položaji naših hrabrih borcev se trese od prenasičenja morsojovih znakov,ki še da nos pišej j zgodovino-in nas v vodijo k dokočni zma gi# Tako so danes med seboj zvezane vso naše e— din4.ee, ki se zavedajo važnosti skupno poveza~ nosti in enotnega vodstva- V«ndar- pa vse to ni dovolj» Laj nam pomagajc vsa živa in s krvjpridobljena tehnična sredst- va za vzdrževanje zveze,če pa lahko sovražnik, kot otrok z metulj nie c- ujame metulja,levi naše •morsejovc znake,čo lahko prisluškuje našim tele- fonskim pogovoru,ee se 1 alike zg\di,da dobi v re- ko važno kurirjevo pismo. S tem nismo samo neus- peli pri «postavitvi zveze.,ampak smo tudi sami sobe izdali sovražniku. Eden najvažnejših pogo- jev učinkovite zveze v naši vojski je tajne31 c.b vestil. Vsako zvezo moramo organizirati tako, da no pride nobene naše poročilo sovražniku v roko. v o pa slučajno pride,mora biti take sestavljeno in napisano,da ga sovražnik no more razumeti.Taj nost rbvvjstil dosežemo s tajne pisavo, kar po- meni,da namesto jasnega besedila uporabimo taj- no besedilo ali pa posamezne črke jasnega, bese- dila razporedimo po nekem določenem, v naprej dogovor jenem redu, katerega sovražnik nc poena. To spre: inj rji je jasnega besedila v tajne se i- menuje šifriranje in ravne tega se bono morali mnoge bolj oprijeti, saj veno, da lahke od pc- 29 velja, za katerega je do*nol sovražnik, zavisi usoda enote- • V prvi številki "Zveznika* sno v poučno za- bavnem kotičku,objavili Šifrirano besedilo z na- menom vzbuditi v naši vojski za šifriranje več zanimanja in spoznati tudi bistrost naših borcev. Prejeli smo precej pravilnih rešitev,vendar pa je ostalo Še mnogo edinicfki svojih rešitev spfl.oh niso poslale. Rešitev je sledeča: Uarodno osvobodilna vojska. /Čitaš od zgoraj navzdol,začenši pri prvi na vpični vrsti/. Danes vam bomo zopet postregli s tajnim bese dilom,katerega rešitve nam boste poslali tokrat gotovo v še večjem številu: J A M k R I ?ö B 0 V SfK I II A A S A ,V L C N k V A---- SfI J L E AO G Ö JA v S A L A T D E J Ü* I K A R v *■» I 0 B 0 K » i* 0 L S 0 B T I ■K A H L E V I v Z < 30 . -