79
Prigodba na Štajerskim.
(Strašen post). Neki kmet v našim kraju na opčinski pašnik brejo kobilo zažene. Poleti je bilo, začne ji vroče prihajati,  muhe jo pikajo in
80
kobila jo potegne proti nekim zapušenim hlevu , ki na samoti prazen stoji. Duri odrine, se v hlev zmuzne, vrata se za njo zaprd, in priperta je jet-nica. Vlastnik jo iše, po širokim in dolgim po nji poprašuje, pa ni sluha ne duha od nje, ter si misli, sla je že rakam žvižgat
Primeri se ednajsti dan, —de gre vlastnik proti imenovanimi! hlevu. Vreme je tiho, brez vetra, pa vuncler vidi na durih narbo se majati; si misli: kaj pač mora v hlevu biti? odpre vrata in — kobila mu na proti pritava, in milogiedaje kaže kes. ki mu je nezvesta postala bila. Vlastnik ji rad odpusti, jo pomiljuje; jedi in pijače ji pa le po malim daje, in čez neke tedne kobila srečno poverže.
Koliko dni neki bi bilo ubogo žvinče še v jctnišnici živelo? In koliko dni bi zamogel odrašen, močen človek brez jedi in pijače preživeti? *) —
P. Musy.
*) Na to vprašanje zamorem jez z tem le odgovoriti. Delj časa zamore pitana, ko slabo rejena živina brez živeža prestati. Po razločku plemena tudi živina več ali manj časa brez jedi pri življenju ostane. Ce pa živina ali človek razun pomanjkanja jedi, tudi clo nič pijače ne vživa, se veliko prej pogine. Vse živali sploh pomanjkanje pijače težeji prestanejo, ko pomanjkanje živeža, in veliko prej poginejo od žeje, ko od lakote. Skušnje kažejo, de so konji brez živeža 18 do 27 dni preživeli, psi brez jedi in pijače 25 do 36 dni; nek pitan prasic je po spričevanju Man tel a 160 dni samo od tega živel, de je apno od stene lizal (?) — Človek zamore več ko 12 dni brez vse jedi živeti, včasi pa še delj. V mescu Sušcu leta 1809 se je 7 nesrečnih mornarjev skozi 17 dni na ledenih plošah po jutrovim morju (Ostsee) gonilo, brez de bi bili kaj druziga viili, ko led; osemnajsti dan so jih prebivavci otoka B ornholm smerti lakote oteli. Nar bolj čuden dokazik pa, kako dolgo zamore človek brez jedi živeti, imamo na k smerti obsojenim Francozu, po imenu Granier, ki je 17. dan velkiga Serpana 1831 v mestu Toulousc potem umeri, ko je 63 dni brez vsiga živeža preživel; od časa do časa je nekaj vode popil in še le 64. dan umeri. Cel mož, 5 čevljev in en palc velik in poprej močne postave,  je potem le 52 funtov tehtal.
            Dr.   Bleiweis.