-----   409   —
Mlademu pevcu.
Spisal F ran j o Zakrajski.
Soveta me prosiš? — svet ni drag;
Tedaj poslušaj, i bodi jak.
Ti praviš, da zbral si poetski stan;
(Namen je lep i slavnoznan.)
Tak zmožil, prijatel, si žlahne čete,
Ki že pri nas so nepreštete;
A vedi, bridkosti, nadloge nove,
Naložil si na-se nove svetove.
(Atlant pa le enega komaj je nosil,
Ter je v težavah Herkula naprosil!)
Ak nisi pomislil na svoje pleče,
Na hrbtovo trdnost i krepke meče,
Ak nisi — ta dobri svet ti je dan —
Dokler je še čas, le z liro na stran!
Ker tako blago, tak de prislovica,
Ne služi vsacemu, dem ti v lica.
Če kos si pa teži, s pestjo po klopi,
Pa koj pogumen na prste stopi —
Da kritika zraven se ne pozabi,
Presodim te še, ak se ti ne gabi.
Ti prašaš: alj so kaj za rabo
Te pesmi tvoje, ke imam pred sabo?
„Triglav" — to pesem je prva. „Triglava"
Opeva jih mnogo, sem spada tudi „Savau
(Ker v pesmah živita kakor osebi,
Zato: „Triglava" v pesniški potrebi.)
Glej, misli stoje ko po sili; izklici
So stari ko prah na polici.
Originalnega nič, i vsednje
Je vse, tak prvo kakor poslednje,
Beseda, tud s'jajna, je lahka ko vesa,
Ak manjka jej jedra, ki koj se pogreša.
Nečutene fraze, s klicaji na konci,
Prikazni so enake, ko lise na solnci.
I zraven vse polno v teh pesmah sploh
Prebridkih je: „jojmene, ah, i oh !*c
Kompaktno, že djal bi, glej to je stoletje,
Tožiti mu samo, je prazno početje;
Marveč družiti v lepo celino
Kamenom tud resnim gre jasno milino,
Tak naga ne pride bridkost na dan,
Ker skrije lahkote jo pajčolan.
Situacija, gib: to bode ti v prid,
Živost i občut i lep kolorit,
I zraven v logičnem nemladoletnost,
Pa tudi v fizičnem čista verjetnost.
Prostost pevcu! Kaj njemu pravila!
Ne spodrezujte mu silnega krila!
Tak v sveti jezi truma kriči,
Ker kolje se vedno resnica v oči.
Prijatel, ne slušaj jih!    Ravno prostost
Ti dajo pravila i učenost.
Preskušnje so težke, da prideš v svetišče;
Ker kakor povsod, ta najde, kdor išče.
Sijajni zgled, pa um i narava
Naj bodo ti tukaj učilnica prava.
Naj zdirja ti Pegaz v liričen skok,
Govor naj vali se ko hudi iztok,
Po planem, po strmem pen6 se čez skalo,
Ne boj se; mogočno bo tvoje brzdalo;
Saj skušnja uči, da mojster je ta,
Kdor stisne v meje presilo duha!