NO. 6
Ameriška Domovina
Tir /1/1' E RI C/% lil— HO /¥1 E1
AMCRICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGG ONLY
SLOVGNIAN
MORNING NCWSPAPGR
CLEVELAND 3, O.. MONDAY MORNING, JANUARY 10, 1955
ŠTEV- UV —VOL. UT
Corrigan je umaknil zahtevo po novem zaslišanju obsojenca
Datum zaslišanja je bil že določen, toda v zadnjem trenutku je odvetnik Corrigan preklical to zahtevo.
CLEVELAND. — Zahtevo po novi obravnavi za dr. Shepparda je njegov odvetnik Corrigan pretekli teden preklical, ne da bi navedel vzrok za to. Je pa v inienu svojega klienta Shepparda vprašal sodišče, da bi dovolilo obsojenemu Sheppardu svobodo pod varščino.
Urad prosekutorja ali državnega tožilca je nemudoma naznanil, da se bo uprl vsakemu takemu poizkusu, ker obsojenec Sheppard ni oseba, ki bi se jo smelo izpustiti pod varščino na svobodo.
Co je odvetnik Corrigan zahteval novo obravnavo, je izjavil, da jo zahteva na podlagi novih “dokazov” in sodnik je že določil datum tega zaslišanja za (preteklo) soboto dopoldne. — Toda v zadnjem trenutku je odvetnik Corrigan naznanil, da preklicuje to zahtevo.
Razgovori tajnika ZN Hammarskjolda in premierja Kitajske
Na dan tajnikovega prihoda sta se moža trikrat sestala. —
ZDR. NARODI, N. Y. — Dag Hammarskjold, tajnnik Združenih narodov, je pričel v četrtek popoldne svoje razgovore s Čou En-lajem, premierjem in zun. ministrom Rdeče Kitajske, s katerim bo razpravljal o oprostitvi enajstih ameriških letalcev, ki so bili obsojeni in zaprti kot vohuni.
Hammarskjold, ki je v Pei-pingu končal svoje potovanje, Ikatero je bilo komaj za polovico krajše kot potovanje okoli sveta, se je kmalu po svojem prihodu v Peiping sestal s Čou En-lajem.
Hammarskjold se je prostovoljno odločil, da odpotuje osebno v Peiping, ko so ga Združeni narodi pozvali z resolucijo, ki je toila odobrena s 47 proti 5 glasovom, naj uporabi polno avtoriteto svojega urada v prizadevanjih, da izposluje osvoboditev enajstih ameriških letalcev ter vsega ostalega osebja Združenih narodov, ki je še vedno v kitajskem ujetništvu.
Na dan tajnikovega prihoda sta se on in kitaj ški premier trikrat sestala — prvikrat, ko je Hammarskjold iz vljudnosti o-bilskal čoua v njegovem uradu, potem na “cocktail party” in kohčno na večerji.
SENATOR W. MORSE V CLEVELANDU
Govoril je na delavski konvenciji ter izjavil, da bo zahteval za delavce $ 1.10 minimalne mezde na uro.
CLEVELAND. — V petek je govoril pred Ohio CIO Counci-lom v Music Hall zvezni senator Wayne L. Morse, ki je okrcal Eisenhowerjevo notranjo politiko ter obljubil borbo za $1.10 minimalne delavsHe mezde na uro.
Neodvisnež iz Oregona, ki drži v svoji osebnosti ravnotežje moči v senatu, je označil predsednikov govor o Stanju Unije kot “politični kampanjski govor”, v kolikor se je tikal notranjih vprašanj dežele. Napovedal je tudi zmago demokratov leta 1956.
Bivši republikanec Morse je govoril pred zaključkom tri dni' trajajoče 16. ustavne konvencije. Konvencija je bila končana v soboto po izvolitvi uradnikov in odobritvi resolucij.
Glede zunanje politike in vo-jaškitf zadev je zadržanje in postopanje predsednika Eisenho-werja — “postopanje državnika”. Kar se tiče notranje politike administracije, pa slednja ogroža “naj učinkovitejše obrambno orožje svobodnega sveta — ekonomsko produktivno moč svobodnih mož in žena vsepovsod.”
Izjavljajoč, da se bo boril za Sl.10 minimalne delavske mezde na uro, je senator Morse dejal: Mi ne moremo postati gospodarsko zdravi, dokler nima delavec sredstev za nakup produktov svojega dela.”
“V tej deželi nam preti zdaj velika nevarnost, da razvijemo carakteristike policijske drža-’, je dejal senator. Ta nevarnost je vsebovana v trditvah da civilne svoboščine in notranja varnost dežele ne moreta hoditi sporedno in druga poleg druge.
“Take trditve so bedaste. Svo-ooda govora in misli, svoboda izražanja novih idej, ne glede kako nepopularne so, svoboda shajanja in zborovanja in svoboda tiska za razširjanje teh i-dej — to so naša najbolja jamstva naše varnosti. Vse to je v sedanji mrzli vojni mnogo večje vrednosti kakor vse preiskave congresnih odborov, mnogo več' je vrednosti kakor cela armada McCarthy jev.”
Beg rdečih v Iranu
TEHERAN, Iran. — Varnostni organi so mnenja, da je zbežalo iz dežele deset znanih komunistov, ki jih vodi na begu znani komunist Hosin Joudat.
Danes popoldne naletavanje enega, zvečer deloma oblačno in mrzlo.
Jugoslovani dobe za 41 milijonov dolarjev ameriške pomoči
V dvanajstih mesecih bo dobila Jugoslavija vsega skupaj 890,000 ton pšenice.
WASHINGTON. — Združene države so pristale, da bodo dale Jugoslaviji za 41 milijonov dolarjev vrednosti pšenice in bombaža, da ji pomagajo preko njenih gospodarskih težav, Državni department, ki je to sporočil v petek, je izjavil, da bo s to pošiljko dobila Jugoslavija v 12-mesečni periodi, ki se. konča 1. julija, vsega skupaj — 860,000 ton pšenice.
Na osnovi zadnje transakcije, ki ‘je bila podpisana pretekli teden v Beogradu, bo zdaj poslane Jugoslaviji pšenice v vrednosti $31,000,000, bombaža pa v vrednosti $10,000,000.
Peressov častni odpust iz armade je odredil general Weible
Slučaj je dvignil mnogo prahu tekom McCarthvjeve preiskave o nerednostih v armadi.
WASHINGTON. — Armadno poveljstvo je v petek obvestilo kongres, da sta dokončni odlok, da se zobozdravnika dr.. Irvin-ga Peressa častno odpusti iz armade, storila general Walter L. Weible, podnačelnik gen. štaba, in armadni svetovalec John C. Adams.
Tozadevno obvestilo, je prišlo v javnost kmalu zatem, ko je bilo rečeno, da bo senat odredil ponovno preiskavo Peressovega slučaja.
Kot je znano, je ta slučaj dvignil mnogo prahu. Peress, — newyorški dentist in major v armadi, ki je bil povišan v vojaški službi in končno častno odpuščen iz armade, se je pri kongresnem zaslišanju zaradi svojih zvez s komunisti, zatekal pod zaščito petega amendmenta ustave ter ni hotel odgovarjati na stavljena mu vprašanja. — McCarthy je tedaj dejal, da bi moral Peress priti pred vojaško sodišče.
Odkritje, kdo je odredil njegov častni odpust, je bilo vsebovano v “kronologiji” tega slučaja.
Slovenska pisarna
•116 GIm* A ve., Cleveland, O Telefoni EX 1-6717
Opozorilo: Ta teden bo pisarna odprta ob sledečih urah. V ponedeljek, torek, četrtek in petek od 5:30 do 7:30, v sredo od 10 do a	o *	12 in od 5:30 do 7:30, v soboto
WASHINGTON. — Dne 8- ]a- pa od 9 do 12 in od 2 do 7 zve-nuarja je prispelo v Evropo pet
parnikov, ki so pripeljali 11,644 ton živil za osebe onkraj železne zavese.
Živila so v glavnem namenjena žrtvam poplav, ki jih je v jeseni povzročila reka Donava. —
V teh pošiljkah so vsebovana tudi živila za Jugoslavijo.
Ameriška živila za Evropo
“Veselo novo lelo!”
TACOMA, Wash. — V neko tukajšnjo banko je stopil pretekli teden neki bančni ropar, ki je mimo in z rutinsko hladnostjo oropal banko za 60,000 dolarjev, potem pa se vsem vljudno poklonil, jim voščil veselo novo leto ter mimo odšel.
cer.
Nova knjiga: Sezite po povesti Karla Mauserja Večna vez To je knjiga o dobrih ljudeh in knjiga o lepi in zvesti ljubezni. Cena $1. — Za poštnino priložite znamke za 15 centov.
Tudi Koledar Svobodne Slovenije je knjiga, ki bi morala najti pot v vsako slovensko hišo. Obširna knjiga bo vsakemu v dobro in pošteno razvedrilo. Cena $3.25, po pošti $3.50.
Vstopnice: Predprodaja vstopnic za veseloigro Glavni dobitek se je začela. Vstopnice dobite v Slovenski pisarni. Cena $1. — Sezite po vstopnicah in podprite Ligo in njeno delo!
Novi grobovi
John Vene
V	petek zvečer je nenadno umrl 39 let stari John Vene, — 5212 E. 105 St., Garfields Hts. Takoj, ko ga je zadela srčna kap so ga pripeljali v Marvmount bolnišnico, kjer je izdihnil. Zapušča žalujočo soprogo Elizabeto, roj. Gregorič, hčerko Gayle Ann, sestre Josephine Rakar, Caroline Plute, Frances Godec. Pogreb bo v torek zjutraj ob 8:30 iz pogrebnega zavoda Louis Ferfolia v cerkev sv. Lovrenca ob devetih in nato na Kalvarijo.
Rose Buckner
V	nedeljo zjutraj je umrla na domu svoje hčere, 15412 Holmes Ave., dobro poznana Mrs. Rose Buckner v starosti 73 let. Rojena je bila iz nemške rodbine v Avstriji. Tu zapušča soproga, enega sina in tri hčere, vsi v Clevelandu, v New Yorku zapušča 3 hčer e, v Avstraliji 3 brate in 2 sestri. Tu zapušča tudi 6 vnukov. Truplo bo položeno! na mrtvaški oder nocoj ob sedmih v Mary A. Svetek pogreb, zavolu na E. 152 St. Čas pogreba bo naznanjen jutri.
John Beckert
Po daljši bolezni je umrl v Grace bolnišnici John Beckert, star 34 let, stanujoč na 274 E. 208 St. Euclid, O. Tukaj zapušča soprogo Anna-Louise, rojeno Skala, sina Jimmie, hčer Beverly, mater Catherine in več sorodnikov. Rojen je bil v Clevelandu in je bil -Vteran druge svetovne vojne. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 9:15 iz Jos. Žele in sinovi pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave., v cerkev sv. Križa na E. 200 St in Lake Shore Blvd., ob desetih in od tam na Kalvarijo.
Fabian Kovačič
Po pet tednov trajajoči hudi srčni bolezni jevumrl v Womans bolnišnici Fabian Kovačič, star 58 let, stanujoč na 987 E. 67 St. Bil je samec Tukaj zapušča sestro Caroline Snider, pri kateri je živel. Rojen je bil v Skalo-vici na Hrvatskem. Tukaj je bival 45 let. Bil je član HBZ št. 22. Pogreb bo v torek zjutraj ob 8:45 iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave., v cerkev sv. Pavla na E. 40 St. ob 9:30 in od tam na pokopališče Kalvarijo.
Frank P. Ogrinc
V	petek zvečer je umrl v u-
mrl v clevelandski kliniki Fr.
\
P. Ogrinc, stanujoč na 1203 E. 82 St. Rojen je bil v Clevelandu pred 43 leti. Uposlen je bil kot klerk v Fisher Body Co. V drugi svetovni vojni je bil v armadi Private First Class. Leta 1944 je bil častno odpuščen. Zapušča očeta Jerneja, sest. Frances in brata Johna. V Paines-ville, O., zapušča teto Margaret Ulle. Mati Frances, roj. Telich, mu je umrla leta 1914. Pogreb bo v torek zjutraj ob 8:30 iz Gr-dinovega pogrebnega zavoda na East 62 St. v cerkev sv. Vida ob devetih in od tam na Kalvarijo.
»«51**
SAMOMOR MATERE DR. SAMA SHEPPARDA
Obsojenčeva mati se je ustrelila na domu svojega drugega sina - dr. Stephena Shepparda. — Obsojenec, ki so ga namestili v posebni celici, se bo danes udeležil njenega pogreba.
CLEVELAND. — Mrs. Ethel Niles Sheppard, 64 let stara mati dr. Samuela Shepparda, ki je bil nedavno obsojen zaradi u-mora svoje žene v dosmrtno ječo, je v petek izvršila samomor. Ustrelila se je z revolverjem v glavo v hiši svojega sina dr. Stephena Shepparda.
Dr. Shepparda so nemudoma zatem premestili v posebno celico, ki je neprestano pod nadzorstvom paznikov.
Dr. Sam je, ko je izvedel o smrti svoje matere, izrazil šerifu Sweneyju željo, da bi se rad udeležil materinega pogreba. — Šerif je izjavil, da bi bilo za to potrebno posebno dovoljenje sodišča.
Obsojeni dr. Sam je bil baje popolinoma zlomljen, ko je izvedel o smrti svoje matere, toda si je kmalu opomogel in se zbral.
Njegovo mater so našli mrtvo na .postelji v domu njenega sina Stephena Shepparda na Inglewood Drive v Rocky River.
Krogla ji je vdrla v glavo pod njenim desnim ušesom, izstopila na doljnem temenu ter se zarila v steno za posteljo.
Na mali mizici poleg okna je ležal listek, na katerega je zapisala:
“Dragi Steve: —
“Nič več ne morem naprej brez očeta. — Hvala za vse. — Mati.”
Preizkušnja s parafinom, ki jo je izvedel koroner dr. Gerber, je dokazala, da je ona sprožila revolver, s katerim si je
vzela življenje. Mesto, kjer je krogla vdrla v glavo, je bilo črno od smodnika.
Družina je zaskrbljena glede zdravja njenega moža, dr. Richarda Shepparda St., ki leži v domači bolnišnici v Bay Village bolan za pljučnico in komplikacijami.
Očetu je povedal žalostno vest o smrti matere oz. njegove žene njegov sin dr. Richard Sheppard, kateremu je oče dejal, da mora rodbina ta nov udarec junaško prenesti. S svojo ženo je bil poročen nad 39 let.
Ko se je žena ustrelila, ni bilo nikogar doma, razen dr. Samovega sinka in služkinje, ki je nekaj prala v kleti. Služkinjai |Se^a~ je dejala, da je slišala malo pred .poldnem nekak ropot ali pok,
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Rojenice—
Mr. in Mrs. Paul Kovach naz-njanjata, da se je v petek štorklja oglasila že drugič pri družini in jima pustila zalo deklico. Mati in dete sta v Lakeside bolnišnici, kjer se dobro počutita! Mamica Caroline je hčerka dobro poznanega Mr. Martin Šorn od Sorn restavracije na St. Clair Ave. Poklon na vse strani!
V Kalifornijo—
Mr .in Mrs. John Racman, — 19006 Muskoka Ave., in Mrs. Govze, Cherokee, odpotujejo za kak mesec v Los Angeles, Calif. Rojenice—	t
Mr. in Mrs. Herman Vovk, — 11701 Shadeland Ave., se je rodil na Silvestrovo sinko. S tem sta postala Mr. in Mrs Joe Poje, 11701 Shadeland Ave., tretjič stari oče in stara mati, Mrs. Vovk pa desetič. Čestitamo!
Podružnica št. 10 SZZ ima v torek ob sedmih sejo v navad-
toda je mislila, da je pri svojf P111 Prostorih igri zaropotal dr. Samov sinček. ' ^al°sfna vest—
Ko je prišla pozneje dr. Steph-enova žena domov ter hotela poklicati mater h kosilu, je u-gotovila, da je soba, v kateri je bila, zaklenjena. Dobila je drugi ključ ter odklenila, nakar je ! uzrla mater mrtvo na postelji s prestreljeno glavo.
Grozna tragedija, ki se je pričela z brutalno smrtjo dr. Samove žene, torej še ni zaključena in kdo ve, kdaj bo? . . .
• * *
Poznejša poročila so naznanila, da je sodišče dovolilo,' da se obsojeni dr. Sheppard lahko u-.deleži pogreba svoje matere, ki bo danes popoldne ob treh. Pri
Mr. Žakelj je dobil iz Jugoslavije sporočilo, da je pri Sv. Joštu nad Vrhniko na Sveti dan umrla ga. Žakelj Frančiška V starosti 74 let. Pokojnica je bila dve in pol leti v bolniški postelji. Od 12 otrok so ji tri sinove in eno hčer umorili komunisti, dve hčeri sta v domovini, štirje sinovi, med njimi duhovnik Vinko, so v tujini. V hiši pokojnice je bila ustanovljena prva vaška straža proti komunističnemu nasilju v času vojne.
Seja—
Podružnica št 15 SŽZ ima v sredo ob osmih zvečer sejo v na-
pogrebu bo priklenjen na zape- vadnih prostorih. Po seji bo ma-
st ji dveh šerifov.
ŠTIRJE BRATCI ŽRTVE POŽARA
Chicago. — Tukaj so umrli za opeklinami, ki so jih dobili, ko je nastal ogenj v njihovem star-novanju, štirje mali otroci. Vsi omenjeni so umrli v bolnišnici v teku 90 minut.
Upor v jetnišnici
BUENOS AIRES, Argentina. V Olmos jetnišnici V mestu E-va Peron se je uprlo 1,900 kaznjencev. Po celonočni bitki, v kateri je bil en jetnik ubit, so oblasti Upor zadušile.
Demokrati so izbrali dan 27. avgusta 1956 za svojo konvencijo
Datum je zelo pozen in demokrati bodo imeli po konvenciji 5 tednov manj Časa za kampanjo kot so ga imeli po zadnjem zboru. —
WASHINGTON. — Demokrati so v petek naznanili, da bodo imeli svojo narodno konvencijo za izbiro in nominacijo svojega predsedniškega kandidata v mesecu avgustu. Konvencija se bo pričela na ponedeljek, 27. avgusta leta 1956; pet tednov pozneje kot se je pričela zadnja, radi česar bo pet tednov manj časa za agitacijo in kampanjo.
Ta pozen datum konvencije je bil vsem v veliko presenečenje. Običajno demokrati zmerom počakajo, da republikanci naznanijo svoj datum, tako da se demokrati pozneje lahko sestanejo in odločijo, katere republikanske “platforme” in kandidate naj si izbero za svoje tarče.
Med demokrati je mnenje, da je skoraj gotovo, da bo preds. Eisenhower leta 1956 spet predsedniški kandidat republikancev.
Doslej ni še nobena stranka izbrala in naznanila mesta, kjer se bo vršila njena konvencija.
NAJNOVEJŠE VESTI
COLUMBUS, O. — Jutri popoldne bo governer Lausche prebral pred obema zbornicama zakonodaje svojo državno poslanico, v kateri bo priporočil I inl^arjca Justine Klemenčič, dva dodatka ustavi. Edten teh blagajničarka Moly Tomaric, ka-da so sodniki nemudoma Iplan Mane Benda> Tomiči
lo zabave
Nov odbor—
Waterloo Grove W. C. št. 110 ima za leto 1955 sledeči odbor: predsednica Emma Janc, podpredsednica Mary Rogel, finančna tajnica Cecilija M. Wolf, — 1251 E. 173 St. KE 1-2564, zapis-
je, rta so
upravičeni do višjih plač, ko jim jih določi zakonodaja, in da jim ni treba čakati, dokler niso izvoljeni za svoj drugi termin; drugi dodatek pa naj bi avtoriziral izdajo bondov v vsoti $115,000,000 za izgradnjo zavodov za duševno bol ne.
FREEHOLD, N. J. — V neki tukajšnji hotelski sobi so včeraj aretirali Anthony Staiko-sa, 31 let starega moža, ki je obtožen, da je ugrabil v Yon kfersu, N. Y. neko 16-letno mladenko, da bi dobil zanjo $100,000 odkupnine.
HONG KONG. — Dag Hammarskjold, tajnik Združenih
narodov, si je včeraj ogledal mesto ter premišljeval o svo-jih sejah in razgovorih s ki-1	28 1?r
tajskim premierjem Čou En lajem, s katerim je imel vsega skupaj že nad dvanajst ur razgovorov, ne da bi svet doslej kaj izvedel, kako ti razgo-
Priporočarno vedno in povsod veliko pazljivost, to ni dobro samo za druge, ampak prav tako za nas sama!
Mary Yeray in Pauline Balish. Seje vsako tretjo sredo v mesecu v SDD na Waterloo Rd. Žalostna vest—
Frank Kamin, 5818 Prosser Ave., je prejel od doma žalostno sporočilo, da je 23. decembra 1954 umrl v novomeški bolnici, kamor je bil prepeljan po surovem napadu, njegov brat Stanko Kamin iz vasi Razborje, župnija Čatež pod Zaplazom, kjer zapušča ženo Milko, štiri nedorasue otroke, brata in sestro, v Argentini pa brata Matijo.
V bolnišnici—
V St Alexis bolnnišnici v sobi št. 224 je Frank Petkovšek, 1168 E. 60 St. — želimo mu naglega okrevanja.
V ponedeljek in torek, to je danes in jutri so vaje za igro Dekle z biseri, na odru SND na St. Clair Ave. ob sedmih zvečer. Pridejo naj vsi igralci.
vori potekajo. Kakor znano, > -	• r*	m. vi
bi rad iznosloval oorosiitev vJlDOn V UOITIU 08tafClin
bi rad izposloval oprostitev enajstih ameriških letalcev, ki so bili obsojeni kot vohuni, in ostalo osebje Združenih narodov, ki je še vedno v kitajskem ujetništvu,
HELSINKI, Finska. — V Domu za ostarele ljudi so našli mrtve v njihovih posteljah štiri paciente zavoda, ki so imeli vsi prerezane vratove. Polici-
je je zaprla 59—letnega pacien-Bodi previden in pazljiv, pa|ta Urho Loewquista, katerega
je obtožila umora, za katerega niso navedli motiva.
m boi iz zognil marsikateri nesreči!
Ameriška Domovina
•117 SC
« v« ■	« v
HEnderson 1-0S28
Cleveland S, Ohio
Publiabcd daily except Saturdays, Sundays, Holidays and the first week in July General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za Zed. države $10.00 na leto; .za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za tri mesece $4.00.
“	SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for S months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
ojpažati sprememba. G. Ivan Boštjančič je nekajkrat zapisal v “Glasu Naroda,” da je tudi med “begunci” dosti dobrih ljudi, da so prav za prav “zločinci” le njihovo voditelji, vsi ostali pa so poštenjaki.
Ko je bila zadnjič na obisku v Clevelandu Vida Tomšič, ena izmed najvidnejših voditeljev slovenskega komunizma, je pozvala svoje somišljenike in- prijatelje, naj vendar prenehajo z napadi na nove slovenske naseljence, ker da je med njimi večina poštenih. Skušajo naj jih pridobiti na svojo stran z ljubeznivostjo!
Kot smo zvedeli, so bili v tej smeri napravljeni že nekateri koraki. Sedaj nas le zanima, če bodo nova navodila dobila kmalu splošno veljavnost!
| BESEDA IZ NARODA f
Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Pošt Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.
No. 6	Mon., Jan- 10, 1955
Peronov spor s Cerkvijo
Rim je k sporu med Peronovo vlado in Katoliško cerkvijo v Argentini dolgo molčal, končno pa je, “Osservatore Romano” prinesel članek, v katerem javno dolži Perona, da preganja Cerkev.
Vatikanski dnevnik pravi, da je dolgo molčal v upanju, da sme verjeti Peronovi besedi, da ni nobeneiga spora med Cerkvijo in državo, ampak samo med državo in nekaterimi “slabimi” duhovniki.
Ko je peronistični kongres nenadno odobril nove določbe o ločitvi zakona in je Peron te, podpisal kljub prošnji Cerkve, naj jih kot nasprotne njenimi nazorom zavrne, se je “Osservatore Romano” čutil dolžnega spregovoriti in opozoriti katoliško in ostalo svetovno javnost, da j'e hotel Peron s tem namerno prizadeti katoliško moralo.
“Osservatore” pravi, da predstavlja imenovani zakon
0	ločitvi zadnje in najtežje dejanje v vrsti vladnih nastopov proti duhovščini, katoliškemu ljudstvu in Cerkvi.
Novi zakon, predložen in odobren brez temeljite priprave in debate, je eden najohlapnejših na vsem svetu, čeprav priznava argentinska državna ustava katoliško vero kot vero dežele.
Peronovo razmerje do Cerkve označuje “Osservatore” takole: “Ne nastopa samo proti takozvanim nepomembnim zlorabam, ampak zatira katolicizem, verske in moralne svoboščine, preganja vernike in nastopa proti pravicam Cerkve.”
Vatikansko glasilo odločno zanikava Peronovo trditev, da so težave nastale samo zaradi vedenja nekaterih duhovnikov in sprašuje, kako bi mogle take malenkosti sprožiti napad na tri škofe in aretacijo ceje vrste duhovnikov. Po njegovem je treba ugotoviti, če ni protikatoliška in podtalna “tuja ideologija” našla tla v Argentini.
Argentinski škofje so v posebnem pastirskem pismu, ki je bilo prebrano v vseh cerkvah, obsodili novi ločitveni zakon ne samo kot nekatoliški, ampak tudi kot protinaraven. Vernike so opozorili, naj ne pozabijo, da zakon ni človeška ustanova, ampak božja. Zakon mora biti nerazvez-Ijiv, ker, kar je zvezal Bog, človek ne more razvezati.
Od 10. novembra lani, ko je Peron prvič nastopil javno proti Cerkvi, je oblast zaprla najmanj deset duhovnikov za daljši ali krajši čas.
Peronovo protikatoliško razpoloženje se kaže tudi v ponovni odobritvi takozvanih javnih hiš, v celi vrsti odpustov duhovščine iz služb vzgojnega ministrstva in v preureditvi verskega pouka v šolah.
V	zadnjih dneh so se pojavile v časopisih tudi že vesti, da namerava Peron vreči iz državne ustave oni člen, ki določa katolicizem za državno vero.
Čemu in odkod nenadni spor med vlado in Cerkvijo v popolnoma katoliški deželi, kot je Argentina?
Diktatorske vlade, pa naj bodo že komunistične, fašistične ali kakršne koli, ne trpe rade poleg sebe še kako drugo oblast, pa čeprav je ta omejena samo na nepolitično področje človeškega življenja.
Katoliški preporod, ki se je v zadnjih letih začel javljati v Argentini, vladi ni bil čisto povolji. Začela se je bati, da bo dobila Cerkev premočan vpliv na delavstvo, ki tvori glavno oporo Peronove vlade, in na mladino.
Peron je hotel omejiti delovanje in vpliv Cerkve na samo cerkev, nikakor mu pa ne gre v račun, da bi se ta uveljavil tudi v javnem življenju. V tem oziru mu Cerkev seveda ne more ustreči. Po besedah samega sv. očeta ima Cerkev svojo besedo ne samo v izključno verskih, ampak prav tako Čudi v vseh nravnih in socialnih stvareh.
Peron ni prvi, ki se je zaletel v Katoliško cerkev. Bila jih je že pred njim cela vrsta in jih bo prav gotovo tudi še po njem. Vsi so končali, Cerkev pa še vedno stoji trdna in nepremagljiva.
Oblastniki, ki ne znajo postaviti pravih meja svoji oblastiželjnosti, ki ne znajo svoje oblasti omejiti, se izpostavljajo veliki nevarnosti, da bodo izgubili tudi ono oblast, ki jo že imajo.	'
1	.i .	-----------
Nova navodila?
“Progresivci” so vsa povojna leta napadali in blatili one Slovence, ki so se umaknili pred komunističnim nasiljem iz domovine in končno našli zavetje v svobodni Ameriki. Posebno hudo je bilo v tem oziru v letih, ko so te žrtve komunizma začele prihajati v deželo.
V	zadnjih letih se je v tem oziru pri nekaterih začela
GLAVNI DOBITEK
VeHcla igra v Slov. n. domu na St. Clair Ave. v nedeljo 16. januarja 1955 ob 3 pop. Dar za katoliško Ugo $1.00. Igrajo igralci “Slovenskega odra”
Joliet, Ul. — Na novega leta dan smo vasovali pri prijatelju Juretu. Moja malenkost in pa znanec Nick s Center St. Bili smo trije tipični Belokrajci. Kaj smo delali poleg politiziranja, vam to pot ne bom pravil. Ugibajte. Povem pa, da smo novoi leto dobro pričeli. Če bomo tako nadaljevali, bomo celo leto veseli. Pa to je poglavje samo zase. Važnejše zadeve imam za omeniti danes.
Jure, ko smo začeli “reševati” razne politične zadeve, je začel siliti vame z vprašanjem, če mi je kaj znana zadeva, o kateri se veliko piše te dni.
“O kaki zadevi pa?” — ga vprašam.
“O well, kaj ne čitaš dnevnega časopisja in ne poslušaš radio poročil?”
“Včasih poslušam, včasih ne.”
—	odgovorim.
“Fant, dandanes je treba imeti odprta ušesa in odprte oči!”
—	mi resno odvrne Jure.
“Mislim, da imaš popolnoma
prav, dasi ne vem, na kaj prav za prav misliš. Raznih zadev je dandanes toliko na svetu, da jim človek komaj sledi.” — povem Juretu jaz.
“Yes, dosti zadev je na dnevnem redu sleherni dan in sleherno uro. Zato je pa treba, da je človek pozoren in pazljivo zasleduje, kaj se godi in zakaj gre!”
“Prav imaš Jure, v tem se strinjam s teboj. Zakaj pa gre v tej zadevi, katero Ti omenjaš?”
“Well, ali ne veš kaj se je zgodilo z znanim senatorjem Mc-Carthyem? Ali nisi sledil, kako so ga privijali, da naj pri odkrivanju “sopotnikov” komunizma in drugih, ki bi radi “barantali” in kupčevali s komunisti ne postopa tako trdo, ampak, da bi moral biti malo bolj mehak, malo bolj “poštimovski,” to po načinu, ee ti kaže prižgi svečko sv. Mihaelu, če pa kaže, pa jo prižgi tudi Belcebubu, kajti ne ve se kam pridemo, kaj bi delali brez potrebe nasprotnike!”
“O! yes, oi tem sem pa čital dosti zadnje čase,” odgovorim Juretu na to. “Ampak tiste polemike so brez konca in kraja. Marsikaj sem že pozabil. Ampak McCarthya pa kolikor toliko spoštujem in občudujem. Tako odločen in pogumen ni vsak Amerikanec, kakor je baš McCarthy. Dosti je odkril, ki kdo drugi ne bi, ker se vsi boje zamere. McCarthy pa ni tak. On pove vsakemu naravnost v obraz, kakor so nekdaj pred titovsko diktaturo to delali Bošnjaki. Vsakemu so povedali v obraz: “Mi kažemo bobu bob, i popu pop!” Tak je tudi McCarthy v mojih očeh.” odgovorim Juretu.
“Yes, odločen človek je McCarthy. Mnogokrat se to ne splača, da je človek preodkrit, ker resnica bode v oči,” je resnega obraza zatrdil Jure, nato pa nadaljeval:
“Ampak, dragi moj Tone, kdo
je imel v tem slučaju prav in kdo ne, to bo dokazala bodočnost, morda, ko že Tebe in mene na svetu več ne bo. Zapomni si Tone, kar Ti bom zdajle povedal! Življenje narodov na svetu poteka po svojih potih. Mi ljudje bi radi, da bi potekalo drugače, pa poteka ravno obratno. Zakaj tako in čemu? To ne more pojasniti izmed nas nihče. Kdor je bister lahko opazi, da nekdo krmari in vodi usodo tega življenja. Kdor ni in ga ima na uzdi le groba sebičnost, sledi slednji in konec njegove poti je slepa ulica, v kakoršno' so doslej tako pogosto zavozili mnogoteri državniki in voditelji. Kar se tiče McCarthya, je morda tu in tam preognjevit v svojih prizadevanjih. Ampak brez te lastnosti bi McCarthy ne bil tak McCarthy kakoršen je. To si je treba zapomniti. In še nekaj naj povdarim! Kaj, ko bi mi zadnjih nekaj let McCarthya ne imeli? Kdo bi bil pregnal zalego, ki se je natepla in zalezla v vse razne državne urade v Washingtonu? Bodimo odkriti! Ta ali oni poreče, predaleč je šel. Kdo pa ve, kako daleč je treba iti pri zasledovanju in odkrivanju komunistov? Glavno je, zavarovati se je treba proti njim, če ne bomo nekega dne razočarani, pa si več pomagati ne bomo mogli! Ali hočete, da bi se zgodilo tako? Ako tako ne želite, čemu se jeziti na McCarthya, ki hoče, da bi dežela takega razočaranja ne doživela.? To je vprašanje vsem, ki mislijo, da McCarthy je šel predaleč s svojijni preiskovanji.
Kar se pa tiče tega, kako bo ta cenzura, ki so jo nekako izsilili tisti “poštimovski” liberalni senatorji, ki so dosegli s svojim glasovanjem cenzuro nad McCarthyem vplivala na splošno javnost in pa na one, ki so doslej še imeli nekaj poguma za nastopati proti komunizmu, je pa svoje vrste zelo kritična zadeva. Zakaj? Na eni strani na vso sapo Amerikanci pripovedujemo, da smo proti komunizmu, ga obsojamo v njegovi agresivnosti, itd. Na drugi strani smo pa proti tistim, ki ga odkrivajo med nami, kjer se pojavlja. Kako to “Štirna” skupaj sodite sami! Tistim, ki ga odkrivajo, dajemo ukor, z drugo besedo, obsojamo jih. Kdo med nami se bo še drznil komunizem obsojati in odkrivati? Ali ne bo vsak za plačilo pričakoval ukor? In? Kdo naj bo navdušen za nekaj, zakar že v naprej ve, da ga čaka ukor? McCarthy gor, McCarthy dol, za načela gre! Gre zato, ali smo odločno proti komunizmu, ali ne? Hočemo biti to, kar so bili na Češkem Masariki in Beneši? Ti so tudi mislili in zaupali v “poštimovsko” politiko in mislili: well, komunisti soi lahko taki ali taki, ampak ljudje so le. Pa se je izkazalo, da so se “poštimovski” Masariki in Beneši hudo motili, danes se niti motiti ne morejo več, komunisti so poskrbeli zato. Mi v Ameriki, bi pa še radi bili nekaki “po-štimovci,” nekaki Masariki in Beneši, ker se nismo iz izkušenj drugih ničesar naučili.
Posledice tega čudnega ukora proti McCarthyu so in bodo, da v bodoče se bo vsak težko odločil za kako odkrivanje komunističnih zarot in gibanj med nami. Vsak si bo mislil, hvaležnosti za to ne bo, ampak le ukor, kakor ga je bil deležen McCar-
thy. Za tako plačilo se pa vsak že v naprej lepo zahvali in nehvaležno delo drage volje prepusti drugim. Nazadnje smo le ljudje, vsak hoče za svoje prizadevanje, vsaj košček priznanja. Za kako obsodbo se nihče ne želi izpostavljati, še manj pa truditi. Zato boste v bodoče lahko z lučjo iskali kake nove “Mc-Carthye.” In čigava krivda je to? Tako draga prijatelja sklepam jaz,” je zaključil Jure.
Jure je imel glede te zadeve kar prav. Nato smo krenili k drugim zadevam.
— V Jolietu imamo zdaj veličastno škofijsko katedralo. Dolgo je vzelo, da so izgotovili vsa gradbena dela na katedrali. V decembru na Marijin praznik je bila darovana v njej prva slovesna sv. maša. Pred leti se spominjam, ko so k nam v Joliet prihajali kaki odlični gostje, slovenski duhovniki in drugi, so ob občudovanju naše lepe slovenske cerkve sv. Jožefa pristavljali, da smo jolietski Slovenci zato postavili tako lepo in veliko dvo-stolpno cerkev, ker da mislimo, da bo tu enkrat škofija. Vzdeli so naši slovenski naselbini tudi ime “Slovenski Rim.” Oboje je bilo nam v ponos. Naša slovenska cerkev je res zelo lepa in veličastna cerkev, sezidana s slovenskimi žulji, zato je nam Slovencem še toliko bolj pri srcu. Da pa ni bila izbrana za škofijski sedež, je pa po mojem prav Kajti potem bi automa-tično prenehala narodna slovenska župnija, pač pa bi postala škofijsko središče za vse narode enako. Za slovenstvo je kar prav tako, kakor je.
— Božične praznike smo obha-jali prav slovesno. Cerkev je bila nad vse lepo okrašena. Cerkveno petje divno, kar je še posebno dvigalo pomenljivost praznikov. Naš vodja cerkvenega pevskega zbora g. Rožman zasluži v tem oziru vse priznanje, kakor tudi vse članstvo zbora. Dokler bomb imeli tako navdušenega voditelja Slovenca cerkvenega zbora in tako navdušene slovenske pevce in pevke bo slovenska pesem med nami še dolgo živela!
— Naj za danes zadostuje. Pa še drugič kaj. Dd tedaj pa vse lepo pozdravlja
Tone s hriba.
Glavni dobitek
Cleveland, O. — V nedeljo dne 16. januarja, zaigra igral-* ska družina Slovenskega odra (v korist Lige katoliških slovenskih Amerikancev) Fran Lipa-hovo veseloigro Glavni dobitek. Spet, kakor običajno, na odru Slovenskega narodnega doma na St Clair Ave. v Clevelandu. Naj navedemo nekaj življenjskih podatkov in drugih opazk o pisatelju in igralcu Lipahu in o veseloigri Glavni dobitek. Povzeli smo jih iz uvoda, ki ga je napisal dr. Bratko Kreft k tej igri.
Pisatelj in igralec Fran Lipah je bil rojen 23. maja 1892 v Do-brunjah pri Ljubljani v preprosti kmečki hiši. Že otrok je vpijal vase lepoto ljubljanskega polja in rastel v okolju, ki mu je netilo in vzgajalo ljubezen do vsega slovenskega in ljudskega. Po maturi na I. državni (klasični) gimnaziji se je napotil na Dunaj študirat jus, da bi morda pcstal kdaj sodnik ali odvetnik.
Prva svetovna vojna je vrgla Lipaha na bojišče, kjer je prebil vsa štiri leta. Ko je bil marca 1919 demobiliziran, se je ponovno napotil na Dunaj. Jus ga ni več zanimal. Kot eksternist se je vpisal na dunajski akademiji za glasbo in gledališko umetnost leta 1921 pa že vstopil v igralsko družinb slovenskega Narodnega gledališča v Ljubljani. Tu je ustvaril vrsto likov, s katerimi je uveljavil svojo igralsko-umetniško izvirnost in -stvariteljsko moč. Najbolj se mu podajo* dobrodušni značaji iz ljudstva.
Znana je njegova skrb in nega
jezika. Od časa do časa se udejstvuje tudi kot režiser in to predvsem slovenskih del, bil je učitelj v dramski šoli. Več let je urejeval Gledališki list. Zna napisati marsikakšno hudomušno in duhovito na račun zakulisnega pa tudi javnega življenja. Njegov dobrodušni humor ima včasih tudi ostro, vendar nikoli bolečo, kaj šele žaljivo satirično puščico.
Lipah se je udejstvoval kot kritik in esejist o dramatskem slovstvu. Mikala ga je narodno politična publicistka. Vendar mu je bila literatura bližja. Leta 1916 je v Slovanu objavil zgodovinsko dramo o Matiju Gubcu, ki je pa avstrijska cenzura ni dovolila objaviti v celoti. Leta 1922 je napisal poetično enodejanko “Cvetje bajam,” podobo iz albanskosrbskega okolja, leta, 1929 pa enodejanko (dramo) iz prve svetovne fojne ‘Gospod poročnik.’ Leta 1930 je1 izšel Glavni dobitek, leta 1940 pa (v Ljubljanskem Zvonu) enodejanka ‘Odmor.’ Ta enodejanka naj bi bila do zdaj najgloblje in naj lepše Lipahovo literarno delo.
Veseloigra “Glavni dobitek” je doživela svoj krst 8. marca 1930 v Narodnem gledališču v Ljubljani. Kmalu je zaslovela kot ena najboljših slovenskih veseloiger, ki ne nudi le igralcem hvaležnih vlog, temveč zabava gledalca z zdravo dovtipnostjo in s komičnimi zapletki. Lipa-hov namen ni bil seči kdo ve v kakšne globine svojih malomeščanskih junakov, toda prav tako ni res, da bi se zaradi tega gibal v vodah površnosti ali celo plehkosti, kot marsikaka tuja plaža, ki smo jo gledali celo na oficielnih odrih.
Tu in tam te v Lipahovi veseloigri celo piči kakšna satirična strelica. Toda vse to je tako dobrodušno in idilično, da vzbuja prijeten smeh in zadovoljstvo. Nobene posebne problematike ni ne v njeni vsebini ne v nastopajočih osebah. Ustvariti je treba le žive podobe iz naše polpreteklosti, to je naloga igralca. Poudariti je treba, da je ‘Glavni dobitek,’ veseloigra, ki je napisana na takšni literarni ravni, da dela čast slovenski dramatiki veselega kova. Pristen smeh in zdrava zabava, kakor jo nudi ‘Glavni dobitek’ je za vsako gledališče dragocenost. Igra je bila igrana v češkem prevodu tudi v Pragi.	J. G.
Dopis Mohorjeve družbe
Lemont, Ul. — Janez Kraljič, ki živi v Minotu, No Dakota, s svojo družino, je med prvimi, ki je po prejemu knjig za 1955 poslal že tudi članarino za 1956. Na izrezek, kjer je označil vsoto za 1956, je pa zapisal značilne besede: dvakrat da, kdor hitro da!
Prav lepa hvala, Janez! To lepo načelo pa želimo položiti na srce vsem ostalim članom in članicam Mohorjeve. Tudi vsi drugi nikar ne odlašajte, da bi vas morala Mohorjeva tja na jesen nadlegovati s kakšnim “zadnjim opominom,” kot se to tako rado zgodi. Vi sami nimate radi takih pisem, še manj jih ima rada Mohorjeva. Od vas samih je odvisno, če bc v tem letu kaj sitnosti z iztirjavanjem ali ne.
Lepo prosimo vse tiste, ki dobivate knjige naravnost iz Celovca, ki torej nimate v svojem kraju poverjenika: Pošljite čim-prej članarino za 1956 potom izrezka od pisma, ki ste ga dobili iz Celovca, pa v koverti, ki je bila tudi vsakemu priložena. Naslov za pošiljanje članarine je še zmerom v New Yorku, čeprav “glavni poverjenik za Ameriko in Kanado” sedaj stanuje v Lemontu.
Oni člani in članice, ki dobivate knjige od krajevnega poverjenika, pa tudi nikar ne odlašajte s članarino za naprej. Odštejte tista dva dolarja kar poverjeniku ali poverjenici, pa boste preskrbljeni za prihodnje leto.
Naj omenimo še to: Letos so tudi poverjeniki vsi dobili knjige po pošti naravnost na svoj naslov. Prihajale so v majhnih poštnih, paketih po tri kolekcije v enem paketu. Niso pa bili vsi' paketi dostavljeni naslovljencu na en dan. Vendar upamo, da so vsi nazadnje le vse dobili.
Ta način pošiljanja je zato dober, ‘ker se izogne carini in raznim zastankom pri prihodu v New York. Majhen paket ne gre na carino, če pa pridejo knjige vse skupaj v zaboju, morajo na carino. Čudna reč, pa tako je. Tudi kaj prida dražji ni ta način pošiljanja. V nečem smo se pa le zmotili. Mislili smo, da bo pošta hitreje poslovala. Iz Celovca so bile knjige v omenjenih paketih poslane že v drugi polovici novembra. Nekateri po-verejeniki so jih res začuda hitro dobili že — za Miklavža! Drugi pa so začeli dobivati šele okoli Božiča ali pa celo po Božiču. Pošte pač nimamo pod kontrolo. Upamo, da je bilo nazadnje le vse v redu.
Vsem prav srečno novo leto.
P. Bernard.
■-------o-------
S širnega sveta
Britanci so iznajdljivi ljudje. Sedaj so se domislili, da odpošljejo v Kenijo znamenitga varietejskega čarovnika Jasperja Maskelyna. Možak je že dospel v Nairobi. Dežela mu je dobro znana, saj je med vojno služil v Keniji. Oblasti so prepričane, da bo Maskelyne pripravil mao-maovce k pameti, že med vojno si je čarovnik priddbil med domačini ogromno spoštovanje. “Učeni medicinar” je znal požirati ogenj, z eno samo besedo je izginila cela čreda ovc itd. Maskelyne je domačinom, že razglasil, da bo ustavil dež in da bo vse žene in dekleta, vse bike in peteline spremenil, če domačini ne bodo prenehali z nadlegovanjem belih ljudi. Ali bodo mao-maovce s tem ukrotili? Bog zna. • • *
Nismo samol Američani zavidanja vredni ljudje na visoki življenski ravni, pač pa so tudi ameriški psi v zadnjih časih dosegli prvenstvo vseh kužkov na tem svetu. Pri trgovskih odnosih med ZDA in nordijskimi deželami Evrope je opaziti znatno naraščanje uvoza kitovega mesa v Ameriko. V zadnjih treh letih smo namreč Američani uvozili trikrat toliko kitovega mesa kakor pred tem. Ameriški uvozniki pravijo, da je konj v Ameriki vedno manj, uvoz klavnih konj pa naglo pada zaradi čedalje večjega povpraševanja po tem mesu s strani Italije, Francije, Španije in nekaterih drugih južnoevropskih držav. Američani konjsk. mesa nismo uvažali zaradi človeške prehrane, ampak narašča uvoz mesa za krmljenje psov vsako leto za EO do 30 odstotkov. Ameriški psi pa so našli svoj posebni okus na kitovem mesu in prav zato se je v zadnjih letih uvoz tega mesa potrojil. Kaj bo pa, kadar bo kitov zmanjkalo?
* * *
Za časa velike parade v Londonu v spomin pomorske bitke pri Trafalgar ju so bili postroj e-ni tudi kadeti mornarske akademije. Trinajstletni Brian Wilton je mirno stal v vrsti in v angleški vojski je najstrožje prepovedano celo z očmi treniti med parado. Dva goloba sta izbrala prav Briana za svoje paradno oporišče. Prvi se mu je usedel na kapo, drugi pa na ramo in mu pridno kljuval v uhelj. Ubogi Brian je stal poldrugo uro*in prenašal peklenske muke razposajenih golobov, kajti tudi oni, ki je sedel na kapi, je posnemal svojega tovariša, se postavil na nasprotno ramo in ga verjetno zaradi ravnotežja pridno kljuval še v nespretni uhelj. Po končani paradi je Brianu poveljnik stisnil roko in mu želel, da bi postal bodoči britanski Nelson.
Dr. Jqdp Mal:
Zgodovina slovenskega naroda
Veliki irancoski prevrat in slovenske dežele
8. CERKVENE ZADEVE Framazonstvo v Iliriji
“Tako, sedaj sem pa Vašega moža že izbrisal.” In lahkoverno izročilo prepoveduje datlje, da je žena, vrnivša se domov, našla svojega soproga mrtvega s prestreljeno glavo.
S povrnitvijo avstrijske oblasti je bila usoda vseh še obstoječih francosko-ilirskih lož zapečatena. Zaradi hudega policijskega pritiska je to gibanje med Slovenci popolnoma zamrlo. Vsakdo, kogar se je le od daleč držal sum, da je bil Francozom ali framazonom naklonjen, je občutil neizprosno pest
Ena glavnih zaprek, da se ljudsko šolstvo tako za cesarice Marije Terezije kakor tudi pod vlado njenega sina Jožefa II. ni moglo uspešno razvijati, je bilo veliko uboštvo ljudstva.
Dokler so morale široke množice naroda tlačaniti graščakom, toliko časa kmet ni imel ne časa ne volje, da bi skrbel za svojo lastno duševno izobrazbo.
Šele osvobojenje od trde nevolj-niške sužnosti je dalo pravo podlago, da je mogla uspevati ljudska šola kot prvi pogoj k boljši gmotni in duševni kultu-1JQ2E 6RDiNA: ri jedra slovenskega naroda — kmeta. In ko si je le-ta po tere-|zijanskih in jožefinskih social
30!
mm
KOLEDAR
DRUŠTVENIH
PRIREDITEV
JANUyiR
22.—Društvo Ložžka dolina priredi ples v Slov. nar. dmou na St. Clair Ave.
29. — Društvo Kristusa Kralja prireja v SND na St. Clair Ave. ples.
FEBRUAR
5.—Društvo France Prešeren št.
17 SDZ priredi ples v SND na St. Claic Ave.
6. — Pevski zbor “ILIRIJA”
priredi koncert Ivan Zormanovih pesmi v šolski dvorani pri Mariji Vnebovzeti.
9.—Društvo sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ ima ples v SND na St. Clair Ave.
19.—Društvo Lilija ima pustno
prireditev v Slov. domu na Holmes Ave.
novega režima, kar je moral njh reformah nekoliko oddeh-bridko okusiti tudi neframazon- nji) je pa nad šolstvom v slo-ski Vodnik. Člani lož so se v|venskih deželah kakor dušeča prvem hipu deloma razkropili, mora visel izključno nemški
PO VZHODU IN ZAPADU
deloma so se iz strahu pred ljudstvom in oblastjo tajni družbi odpovedali. Ostanke opreme ljubljanske lože so 1. 1815 uničili, oziroma njene listine in znake raznesli na vse strani.
9. ŠOLSTVO Reforme pod Avstrijo
Ako si je prizadevala avstrijska vlada, da bi dvignila ljudsko šolstvo na kmetih, je vedno zraven mislila le na to, kako bi iz podložnikov mogla potem iztisniti več davkov. Kajti računala je pri tem pravilno, da se bo kmet in obrtnik, ki bo znal brati in pisati, mogel izpopolnjevati pri svojem delu, da bo več pridelal in da bo boljše blago postavil na trg; zaslužil bo več in s tem bo mogel tudi plačati višje davke. Za višjo izobrazbo navadnega človeka te šolske reforme niso imele namena skrbeti. O tem nas dovolj zgovorno prepričuje patent cesarice Marije Terezije z dne 16. marca 1771. .
Tu se govori o naborrfih okrožjih na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem in naletimo med drugim pod točko 7. na tole določbo: Kmečkim sinovom naj graščinske gosposke ne dovoljujejo študirati, ne da bi prej prosili za dovoljenje pri cesarski deželni gosposki. To naj se dovoljuje le redko in le če gre za izredno nadarjene dečke. In če se že to zgodi, mora tak mladenič brezpogojno k vojakom, dočim so bili ostali dijaki, ki so pripadali višjim in meščanskim stanovom, vprav radi svojega študija vojaščine prosti
značaj osnovne šole.
Nadvse naravno je seveda, da se naše ljudstvo ni moglo ogreti za šolo, ki mu za življenje ni nudila drugega, ko par s trdo muko priučenih nemških stavkov. Še manj pa se je po vsem tem moglo vneti za to, da bi tako šolo še samo vzdrževalo, kar je država od njega zahtevala. Vlada si je pač pridržala popoln vpliv na šolo, ki bi jo naj pa vzdrževali drugi, sama bi cvečjemu le v najskrajnejši si-
Na poti v Galilejo. V Haifi. V Nazaretu. Pri klarisinjah. Na goro Tabor. Na kraju Jezusovega spremenjenja. O. Ivan Frankovič. V Tiberiji. Ob Ge-nczareškem jezeru. Nezgoda. Na kraju, kjer je Jezus izročil sv. Petru najvišjo pastirsko oblast.
(Nadaljevanje)
In čeprav jih je bilo toliko, se mreža ni strgala. Jezus jim veli: Pridite jest! In noben iz-
V blag spomin
OSEM IN DVAJSETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA MOŽA IN OČETA
Joseph Makše
ki je preminul 10. jan. 1927.
Predragi nam soprog in oče! Minilo je že osem in dvajset let, odkar Vas pi več med nami. A spomin v naših srcih še živi in živel bo do konca dni.
Žalujoči ostali:
SOPROGA IN OTROCI Cleveland, O., 10. jan. 1955.
li kaj primeknila iz fonda raz- med učencev se ga ni upal vpra-
puščenega jezuitskega reda. šati: Kdo si? zakaj vedeli so,
-r,	. x -u !	--i,	,	• da je Gospod. Jezus torej gre
Po nekaterih krajih so bili . J f ^	j
,.	,	...	.'	- in vzame kruh ter jim ga da;
kmetje, dokler jih niso razoca-	^
rali neuspehi teh zgolj nemških r3rav a 0 u 1 11 °-šol, naravnost zgledno vneti za “Po jedi pravi Jezus Simonu šolo. V snegu so privažali na Petru: Simon, sin Jonov, ali me vozeh in nosili v koših svoje si- ljubiš bolj ko ti-le? Odgovori nove v učilnico, samo da bi ne mu: Da, Gospod, ti veš, da te zamudili in ne zaostali pri pou-1 ljubim. Reče~>mu;, Pasi moja ku. Cesar Jožef II. je takoj ob jagnjeta. Spet v drugič pravi: svojem nastopu vlade razglasil, Simon, sin Jonov, ali me ljubiš? da je vsakdo obvezan pošiljati Odgovori mu: Da, Gospod, ti svoje otroke v šolo svojega kra- veš, da te ljubim. Reče mu: Pa-;ia, sicer plačajo bogatini dvoj- si moja jagneta. V tretje mu no šolnino, malomarni starši pravi: Simon, sin Jonov, ali me revnih zamudnikov pa so mora- ljubiš? Peter se užalosti, ker za kazen opravljati roboto mu je v tretje rekel: Ali me pri zidanju šol, gradbi cest itd. ljubiš? In mu pravi: Gospod ti Leta 1787 je Jožef II. določil, da vse veš; ti veš, da te ljubim. Remora dati gradivo (opeko, ka- če mu: Pasi moje ovce. Resnič-menje in les) za nove šolske no, resnično povem ti: Ko si stavbe graščinska gosposka, bil mlajši, si se opasal sam in župni patron plača rokodelce, hodil, kamor si hotel. Ko pa se občina pa preskrbi vožnjo in postaraš, boš raztegnil svoje ro-j.gjake	ke, in drug te bo opasal in od-
Samostanske šole niso pobi- vedel’ kamor nočeš' To Pa ie rale šolnine. Glede ostalih šol rekel, ker je hotel naznaniti, s pa so razglasili, da bodo s šol- kakšno smrtjo bo poveličal Boškim letom 1789 pričeli z red- U«- In ko mu je to povedal, mu nim pobiranjem šolnine, ki So Je rekel: Hodi za menoj.” jo določili za normalke od 16 do j^o nam je o. Ivan to razlagal, 24 krajcarjev, za ostale mestne se mu je pri prvem Petrovem osnovne šole 12 do 16 krajcar- za^rdiiU: Ti veš, da te ljubim, jev, v šolah po deželi pa so pla- pričel tresti glas in šlo mu je čevali brez razlike za prvi raz- na jok; pri tretjem Petrovem red 8 krajcarjev, za drugi raz- 0(jg0V0ru, ko je v žalosti zatr-red pa '12 krajcerjev na mesec. jevai; Gospod, ti vse veš Dvojno šolnino so plačali starši, je pa 0- Ivanu od ginjenja za-ki svojih otrok niso pošiljali v staia beseda, po licu pa so mu šolo (polovica te zvišane, ka- pritekle solze. Nekako tako zenske šolnine je pripadla uči- se je moralo goditi tedaj apo-telju), ubožni pa so je bili o- stolu Petru, ko je klečal pred proščeni. Ti prispevki slo sc | Gospodom ter mu zatrjeval svo-všteli učitelju v njegovo letno plačo, ki bi morala znašati 130 gld., pa je v tej dobi redko kje dosegla to višino.
Bili so ponekod celo učitelji, ki so imeli manj plače ko vaški črednik. In Občinarji so še zahtevali, naj bi jim učitelj za tako beraško plačo poučeval deco, orglal, pel, godel pri svatbah in pojedinah, opravljal mnogovrstna cerkvena in občinska opravila itd. Dobrih učiteljev za slabo plačo je bilo težko dobiti. Odkar so bili samostani zatrti in so prenehale njihove šole, je bilo tudi mnogo manj učencev in torej tudi ne toliko dijakov, ki niso dovršili svojih študij in ki so se često posvetili učiteljskemu poklicu. Radi snovanja novih šol pa bi baš v onem času potrebovali pomnoženega učiteljskega naraščaja.
jo ljubezen. Tako smo razumeli o. Ivana in tudi meni se je porosilo oko pri misli na apostola Petra, ki je tukaj od Gospoda prejel najvišjo oblast, kakršne nima noben kralj in noben cesar, oblast, ki sega od zemlje do nebes. Tukaj je bilo ustoličenje prvega papeža, ki ga je izvršil sam Jezus Kristus in priče temu ustoličenju so bili kot prvi škofje apostoli Gospodovi. Zato je ta kraj po časti imenit-nejši od Vatikana v Rimu, kjer stoluje Petrov naslednik.
Da se je Jezus Kristus po svojem vstajenju tukaj prikazal apostolom in je potem tu izročil Petru najvišjo pastirsko o-blast, pove zelo staro izročilo; v starih potopisih pa se imenuje skalna plošča Kristusova miza; na tej skali je bila žerjavica, na kateri se je Dekla riba. Tu je bilo tedaj izvršeno to, kar opisuje v svojem evangeliju sv. Janez, ki je bil sam priča dogodka. Tako je bila na tem kraju že zdavnaj cerkev posvečena dvanajstim apostolom. Na razvalinah stare cerkve so frančiškani 1. 1935 postavili to cerkvico, ki, spominja na ta veliki dogodek.
Ko smo si ogledali cerkvico, smo stopili ven na evangelijsko obrežje, ki je posvečano po stopinjah Gospodovih in njegovih učencev. Da si bolj temeljito ogledam okolico, zlasti pa jezero, se povzpnem na precej visok zid, ki sega z Obrežja več metrov daleč v jezero. Grem do konca zidu ter gledam ribiče, ko lovijo ribe. Nekateri od ribičev so bili v čolnih, dočim so drugi brodeč hodili po vodi ter metali mreže na lov, zopet drugi so lovili ribe na trnek ter jih metali v za to pripravljene posode. Rib je v jezeru zelo veliko, pa kljub temu ni bila sreča vsem enako naklonjena: nekaterim bolj, drugim manj, tretjim pa nič. Tako sem gledal nekega moža, ki je metal mrežo v vodo, a nič ujel. Tu mi je prišla misel evangeljska zgodba, ko je Peter dejal Gospodu: “Učenik, vso noč smo se trudili, pa nismo nič ujeli; toda na tvojo besedo bom vrgel mrežo.” Ta se je tudi’ trudil in metal mrežo, a^ujel ni nič.
(Dalje prihodnjih)
Liechtenstein — idilična državica miru sredi nemirne Evrope
Franklin D. Roosevelt je svo-ječasno omenil deželo šangrila, to je nekako pravljično deželo, nekako Indijo - Koromandijo, o kateri pa ni povedal, kje leži. O taki pravljični deželi, — Liechtensteinu, ki je še najbolj podobna oni, v kateri se cedita med in mleko, nam pripoveduje Peggy Durdin, ki objavlja v The New York Times Magazine” ljubko in toplo sličico, iz katere posnemamo sledeče: VADUZ, Liechtenstein. — Ta mala, nemško govoreča katoliška državica, ki meri šestdeset kvadratnih milj in ki leži sredi pota med Rimom in Berlinom ali Dunajem in Parizom, ne pozna revščine, ne problemov brezposelnosti, nima nobenih valutnih kontrol niti ne carinskih glavobolov. — Kneževina Liechtenstein nima tudi nobenih finančnih težav; lani n. pr. ni potrošila vseh svojih dohodkov. Osebni davki in davki na posest so najnižji v vsej Evropi. Tu ni komunistov ne političnih bitk; v državici sta dve politični stranki, ki izdajata vsaka svoj listič in sicer vsak drugi dan vsaka svojega, tako da Lihten-štajnčani bero en dan glasilo e-ne, — drugi dan glasilo druge stranke. To je čisto v redu, zakaj v obeh strankah so različni ljudje, toda z istimi političnimi nazori.
Izza dni Napoleona ni vdrl v deželo noben sovražnik; v vojni ni bila državica že izza srede zadnjega stoletja, ko je posla-
dne. “Mnogo turistov se pelje tu skozi, pa še ne vedo, da so tukaj”, je rekel nekam žalostno baron, ki jo postal turistični a-gent. “Mislijo, da so še zmerom v Švici.” Pa kdo bi jim zameril! Ko' sedete v Švici v avtomobil, se naslonite udobno nazaj in si prižgete cigareto, ste v Avstriji še preden vam cigareta dogori.
Liechtenstein je bil več desetletij del avstrijskega cesarstva. Ko se je državica ločila od Avstrije, je sklenila ekonomsko in carinsko zvezo s Švico; Švicarji predstavljajo svojo maloi sosedo v inozemstvu in pobirajo tudi njeno carino. Velika uganka pa je, zakaj imajo Holandska, Belgija in Argentina tam svoje diplomatske zastopnike; bržčas zato, ker je tam prijetno “uradovati” ter je diplomat na večnih počitnicah.
Prestolnica Vaduz je vas s 3,000 prebivalci, kar ni karsibo-di! Vsak dan se nudi obiskoval-prestolnice” idilična slika, ko korakajo po glavni ulici krave s kravjimi zvonci okoli vratu na pašo.
Njegovo Visočanstvo Franc Jožef II je zelo popularno. — In kako naj bi ne bi? Saj ne povzroča državici nobenih stroškov; še več, v slučaju potrebe poseže sam v svojo skrinjo po drobiž. On je bil tudi tisti, ki je financiral vstop Liechtensteina v olimpijske igre, kamor je poslal — dva kolesarja.
Če preti resna denarna suša,
Pri zdravniku
—Gospod doktor, zatrjevali ste mi, da rešite mojega moža vseh bolečin, zdaj pa je mrtve. —No, mar ga kaj boli?
MALI 0QLASI
Hiša naprodaj
V Euclidu v bližini E. 200. ceste in Lake Shore Blvd. je naprodaj 4-sobni bungalow s plinskim ogrevom. Cena $17,-900. Prodaja lastnik sam. — Kličite KE 1-1742 po 5. uri.
(8)
Naprodaj
Pohištvo za 6 sob naprodaj. Dobi se tudi stanovanje, najemnina $40 na mesec. 1405 E. 45 St.	-(7)
Soba se odda ,
Odda se opremljena spalna soba mirnemu moškemu na E. 61 St. Kličite EN 1-1686 po 6. ufi.	(6)
Stanovanja
Odda se 3-sobno stanovanje na 1190 E. 61 St. Kličite IV 1-5624 po 7. uri.	(7)
NAPRODAJ
na East 173. cesti blizu avtobusne postaje, 6-sobna enodružinska hiša, nanovo urejena, polno podkletena, nova plinska kurjava, garaža in dovoz. Cena je samo $12,500. ZAMENJAVA MOŽNA. KOVAČ REALTY 960 E. 185 St. KE 1-5030
(10)
la v vojno proti Prusiji 58 vo- pr0cia knez eno ali dve svojih jakov. Državica nima nikake sjjk) katerih ima največjo za-
armade; zadnji njen vojak je umrl pred petnajstimi leti, in sicer v postelji, zaradi starosti, ne na “bojnem polju slave”. Njena policijska sila obstoja iz sedmih policistov, njihovega ser-žanta in psa. Ti “možje postave” imajo malo opravka, gotovo jih pa ni nikoli na spregled, kadar dežuje; tedaj so na gorkem in pod streho.
Vladar male kneževine je dedni knez — Njegovo Visočanstvo Franc Jožef II. nečak nadvojvode Franca Ferdinanda Habsburškega, ki je bil ubit v Sarajevu. Njegova žena je neka dunajska krasotica. Družina (štirje otroci) živi v slikovitem gradu iz tri-
sebno zbirko na svetu. Njegovi umotvori so delo največjih mojstrov: zastopani so Rubens,, Van Dyck, Rembrandt, Botticelli in drugi.
To je idila te pravljične deželice.
Umrl je pokončevalec jetike
Znameniti raziskovalec tuberkuloznih obolenj, prof. dr. Avgust Roller, je v Leysinu v Švici umrl y starosti 80 let. Rollier je ustanovitelj helioterapije proti tuberkuloznim obolenjem. Odkril je zdravilno moč višinskega sončnega obsevanja, ki je
ČE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite se do nas
JOS. GLOBOKAR
986 E. 74th St.
HE 1-6607
PrijateTs Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vogal St Clair Ave in K. <8 St
Pomagajte Ameriki, kupujtt Victory honde in znamke.
"BARAGOVA PRATIKA
— Večina vsega kopna na zemlji leži severno od ekvator- I prebivalcev.
, ,.	.	zdravilno za vse vrste tuberku-
najstega stoletja zgrajenem na ]oznih obo razen	e
vrhu strmega hriba, v cigar po- su-jce	J	K J
bočju kipe proti nebu visoki
snežniki.
Liechtenstein ima precejšnje število nekdanjega evropskega plemstva (takoj po vojni ga je bilo za en poln hotel). Med tem plemstvom sta tudi neki baron in baronica, ki imata zdaj tam potniško pisarno. Dalje ima dežela krasno scenerijo — ogromno zeleno dolino, v nebo kipeče Alpe, dva imenitna gradova in reko, — vse tako, kakor mora pač biti v idilični pravljični deželi. Prebivalstvo obstoja iz marljivih kmetov, ki lastujejo 7,000 rejenih krav-mlekaric.
Kneževina, ki je stisnjena med Švico in Avstrijo, ima 14,000 Za ogled vse dr-
ja (ravnika).
žavice potrebujete samo pol
ZAHVALA
Mandel Drug Co., slovenska lekarna, 15702 Waterloo Rd., daje ZASTONJ vsaki odrasli osebi, ki prinese ta-l« odrezek, eoiotedensiko porabo TONIC TABLET.
Lekarnar Lodi Mandel želi s tem izkazati svoje globoko priznanje in zahvalo vsem, ki so bili njeegovi odjemalci v toku zadnjih 28 let, odkar ta lekarna obstoja.	,


(štirinajsti letnik)
Za lelo 1955
je poučljiva in zanimiva slovenska letna knjiga za vsakega Slovenca in Slovenko.
Letos jo krasijo številne slike iz naše lepe slovenske domovine, kar mora slehernega slovenskega človeka zanimati. Naročite si jo dokler traja zaloga!
Stane s poštnino $1.25
kar je poslati v Money ordru, čeku ali gotovini (znamk prosimo ne pošiljajte, ker jih ne potrebujemo). Naročilo naslovite na:
BARAGOVA PRATIKA
6519 W. 34th Street	Berwyn, Illinois
SREDIŠČE RAŽNJE — Pes Desmond in njegovi trije prijatelji so posvetili vso pozornost mehaničnemu pajku pred njimi.
FRANCE GORŠE
AKADEMSKI KIPAR
Izvršuje vsa figuralna dela za cerkveno opremo, kakor tudi načrte za slikana okna in pa-ramente. — Izvršuje tudi portrete v vsakovrstnem materialu, kakor vžgani glini, lesu, bakru ali marmorju.
6630 St. Clair Ave.
Cleveland 3, Ohio
Sax Rob mar i
SKRIVNOST DR. FU-MANCUJA
)0<=>0()<zr>00<z>)0^=^
Ko da je izbruhni vulkan, so | ne večkratno svojo težo..
švignile kvišku svilene blazine, miza s svetilko, pisane stene in tista zleknjena postava, na katero je luč risala pošastne poteze!
Tako se je zdelo meni; pač pa sem se že naslednji hip, kb je bilo prepozno, domislil že nekega prejšnjega izkustva, tičo-čega se take Fu-Mančujeve za-
Potem se je za njim prikazala še druga postava, ki je takoj priklenila vso mojo pozornost nase.
“Fu-Manču!” je piknil moj prijatelj iz temine, ki ga je skrivala.
Zares ni bil nihče drugi nego Fu-Manču — Fu-Manču, za katerega smo menili, da je brez
sebne sobe; vedel sem, kaj se, moči. In moral sem ^ za-uditi
”am„ i! ^T!!1!0:' .Spu^n,a Vra* ^lodejski pretkanosti Kitajca.
Vzdel si je videz omamljenega kadilca opija in to tako dobro, da je prevaral mene — zdravnika; in tako dobro, da je prevaral Karamaneho, ki je škodljive navade prav gotovo
ta so se pod nami ugreznila.
Spominjam se padanja — ne morem se pa domisliti, kakšen je bil konec padanja — kakšen je bil dolet. Spomnim se le, da sem se na žive in mrtve boril proti nečemu, kar me je davilo in mi stiskalo vrat. Vedel sem, da sem se dušil, toda roke so povsod naletele le na smrtno praznino. Pogreznil sem se v shrambo teme. Nisem mogel zakričati. Bil sem brez moči. O usodi svojih tovarišev nisem vedel ničesar — si nisem mogel ničesar misliti.- Potem . . . me je zapustila zavest.
Kleti gliv
Neki Burmanec me je vrgel ko vrečo čez ramo in nesel skozi slabo razsvetljen hodnik. Ni bil velik mož, a je vendar mojo znatno težo prenašal z očitno lahkoto. Neznosna slabost me je obhajala, toda surovo ravnanje mi je pripomoglo, da sem se spet zavedel. Roke in noge sem imel tesno povezane. Visel sem ohlapno ko mokra brisača; čutil sem, da mora iskra mučenega življenja, ki je vzplapolala v meni, kaj kmalu dokončno ugasniti.
V prvih trenutkih, ko se mi je jela zavest vračati v resničnost, me je prevzea misel, da me tihotapijo na Kitajsko; in ko sem visel z glavo navzdol, sem si dejal, da so velikanske napihnjene reči, ki jih je bilo vse polno ob stezi, da so velikanske strupene glive, ki mi niso bile znane in ki so bile morda nenavadne celo za tisti predel Kitajske, v katerem sem se nahajal.
Zrak je bil vroč, soparen in nasičen z duhom gnijočega rastlinstva. Čudil sem se, zakaj se je moj nosač previdno izogibal tistim rastlinam, ko je hodil skozi vrsto kleti in hodil vijugasto pot med napetimi in nenaravnimi oblikami, pri čemer je svoj rjave noge z mačjo gibčnostjo prestavljal.
Prinesel me je pod nizek obok in me brezobzirno spustil na tla ter odhitel nazaj. Na pol omamljen sem ležal in gledal, kako je urno rjavo telo zginilo v daljavi. Zidovi in strop kleti so izžarevali nekak samosvetilen 60 j.
“Petrie!” se je nekje spredaj ogasil slaboten glas . . . “Ali si to ti, Petrie?” Bil je Nayland Smith.
“Smith!” sem dejal in se trudil, da bi sedel. Toda neskončna slabost me je obšla, da sem se malone onesvestil.
Spet sem začul njegov glas, toda nikakega smisla nisem mogel razbrati iz njegovih besed. Tudi glasovi mogočnih udarcev .so mi pridoneli do ušes.
Burmanec se je spet povrnil, Upognjen pod težo bremena, ki ga je nosil. Ko si je otiral pot med tistimi napihnjenimi rečmi, ki so rasle na tleh kleti, sem spoznal, da je nosil negibno telo nadzornika Weymoutha. In tedaj se mi je vsilila primera med močjo malega, rjavega človeka In nekega hrošča, ki lahko dvig-
poznala bolj kot jaz. In medtem ko so blizu njega bingljala vešalh, je on čakal, je glumil vabo — tačas, ko je oddelek policije obkolil njegovo bivališče.
Zdaj je izumitelj te pasti držal nad svojo glavo svetilko in stopal skozi klet za rjavim moškim, ki je nosi Weymoutha. Bledi žarki leščebre (v kateri je bila sveča) so odkrili pravcati gozd velikanskih gliv, ki so bile strupene barve — ki so, o-durno nabrekle, plezale od tal navzgor po lepljivih zidovih — in se kot strašni zajedalci držale tistega dela obokanega stropa, ki sem ga mogel videti.
Fu-Manču je stopal med vrstami gliv tako nalahno in previdno, ko da bi pokvečene reči bile gadje glave.
Odmevajoči udarci, ki sem jih prej slišal in ki niso prenehali, so se stopnjevali v mogočen tresk. Dr. Fu-Manču in njegov služabnik, ki je nosil očitno nezavestnega detektiva, sta stopila l pod obok in Fu-Manču se je o-zrl nazaj po hodnikih. Leščerbo je utrnil ali skril; in medtem ko
sem čakal, kaj bo, sem v spominu obnovil vse grožnje, ki jih je ta pošastni stvor izustil, ko sem začul oddaljeno hrumenje.
Potem je nenadoma prenehalo. Dr. Fu-Manču je zaprl neka težka vrata; v moje veliko začudenje sem opazil, da so bila večidel iz stekla. Tisti ^oj, ki je žarel iz gliv, je slabotno razsvetlil kleti, da sem jih lahko pregleda z mesta, kjer sem ležal. Fu-Manču je potihoma govoril. Njegov glas, ki je bil me-njaje golten in potem pri nekaterih besedah sikajoč,, ni kazal niti trohe vznemirjenosti; njegova nepretrgana ravnodušnost je imela na sebi nekaj nadčloveškega. Zakaj pravkar je storil najpredrznejše dejanje, kar jih poznam, in po hrupu, ki so ga ublažila steklena vrata, sem polagoma spoznal, da je poicija vdrla v neki zagrajeni del hiše — da so .prišli tisti, ki nas bodo rešili — ki bodo kitajskega doktorja predali rablju!
“Prišel sem do zaključka,” je dejal premišljeno, “da ste mno-
JV a znanilo in JZah-Vala
Žalostnega ter potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrl ljubljeni soprog
Joseph Štefančič
ki je previden s svetimi zakramenti zaspal v Gospodu dne 6. decembra 1954.
Pokojni je bil rojen dne 29. marca 1881 v Trnovem pri Ilirski Bistrici na Notranjskem.
Pogreb se je vršil dne 9. decembra 1954 iz pogrebnega zavoda Frank Zakrajšek in Sinovi v cerkev sv. Vida. Pogrebno sv. mašo zadušnico je daroval Rev. Louis B. Baznik. Po pogrebni sv. maši pa je bilo truplo prepeljano na pokopališče Kalvarija ter ondi položeno k zemeljskemu počitku.
Na tem mestu se iskreno zahvalimo Rev. Jos. Vargi, ki je pokojnika previdel s zakramentom sv. Olja. Naj mu dobri Bog za to obilo poplača.
Dalje se iskreno zahvalimo Rev. Louis B. Bazniku za opravljeno sv. mašo zadušnico in druge pogrebne molitve, ki jih je opravil za pokojnika. Bog plačaj!
Iskrena zahvala vsem, ki so poklonili ob krsti pokojnega toliko lepih vencev ter mu tako lepo izkazali zadnjo čast. Zahvala tudi sosedom iz E. 63 St. in Orton Ct. za skupni krasni venec, ki so ga poklonili pokojnemu.
Enako se zahvalimo vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo opravile za mir in pokoj njegove duše.
Dalje hvala vsem, ki so na dan pogreba dali na razpolago svoje avtomobile ter mnogim omogočili, da so se mogli udeležiti pogreba ter spremiti pokojnika na njegovi zadnji poti.
Iskrena hvala vsem, ki so prišli
pokojnika kropit, ko je počival na mrtvaškem odru ter molili za mir in pokoj njegove duše. Posebej še onim, ki so se udeležili pogreba, zlasti pa svete maše ter potem spremili pokojnika ha njegovi zadnji poti do njegovega groba.
Zahvala društvu Novi dom št. 1 SDZ ter društvu Lunder Adamič št. 28 SNPJ za vso pomoč, naklonjenost in pogrebce.
Iskrena zahvala Mr. Frank Gorenaku, ki je hitro šel po duhovnika; prav tako za vso pomoč Simončičevim in črtaličevim za pomoč in naklonjenost.
Zahvala pogrebnemu zavodu F. Zakrajšek in Sinovi za lepo vodstvo pogreba ter za vso poslugo, ki so nam jo dali ob tej žalostni uri.
Dalje zahvala za izraze sožalja, bodisi ustmeno ali pismeno, in prav tako za vso pomoč. Končno zahvala prav vsem in Bog povrni.
A Ti, ljubljeni soprog, počivaj v m iru v zemlji ameriški in lahka naj Ti bo gruda te Tvoje domovine; duši Tvoji pa večni mir, ki Ti ga iz vsega srca želimo. Spavaj sladko vse dokler se n e snidemo skupaj k novemu življenju nad zvezdami.
Vse mine, vse zgine, le večnost trpi; a Tebi, preljubi, naj luč večna gori.
Žalujoči ostali:
IVANA ŠTEFANČIČ, soproga
JENNIE PATE, FRANCES GREGORC, FRANK URENJAK in JOSEPH LUKEK, pastorki Pokojni zapušča tukaj sestro ANTONIJO PRIMC
Cleveland, Ohio, 10. januarja 1955.
'go bolj vredni moje pozornosti, (kot sem izpočetka menil. Človek, ki zna odkriti tajnost zlatega eliksirja, bi bil dragocena pridobitev za moj svet. Prav tako mi je na tem, da proučim obsežnost načrtov Mr. Naylan-da Smitha in Scotland Yarda. Zaradi tega, gospodje, boste živeli — za zdaj!”
“Vi pa boste viseli,” se je o-glasil Weymouthov hripavi glas, “in sicer v bližnji bodočnosti! Vi in vaša rumena drhal!”
“Upam, da ne,”’ je bil miren odgovor. “Večina mojih ljudi je na varnem; nekateri so že na prekomornikih, drugi pa so odpotovali na različne načine. Ah!”
Poslednja beseda je bila edini izraz vznemirjenja, ki mu je bil kdaj ušel. Krog svetlobe je plesal med sijajnimi, strupenimi barvami hodnika — toda ni-kak glas nas ni dosegel; po tem sem spoznal, da so se vrata morala skoraj nepredušno zapirati. Tu je bilo mnogo hladneje ko v prostoru, skozi katerega nas je nosil Burmanec, in slabosti so me jele zapuščati in možgani
"V " 'V V
jasneje misliti. Da bi bil vedel, kaj nas čaka, bi bil klel prisebnost duha, ki se mi je vračala; prosil bi bil Boga za poza-
bo — da bi mi bil prihranjen pogled, ki se mi je koj nato nudil.
(Dalje nrihodnjič)
Pozor! 600 DINARJEV ZA DOLAR! Pozor!
Vam je sedaj mogoče poslati v Jugoslavijo postavnim potom 600 dinarjev za vsak dolar. Izplačila so napravljena v Ljubljani, Zagrebu ali Beogradu v sedmih ali osmih dneh.
K vsakemu denarnemu nakazilu z avionsko pošto, prosimo dodajte za stroške še sledeče vsote:
$ 20.00 do $ 40.00 —$1.50 $ 50.00 do $ 70.00 —$2.00 $ 75.00 do $100.00 —$2.50 $110.00 do $150.00 —$3.50
$160.00 do $200.00—$4.00 $250.00 do $500.00 —$5.00 Za vsote nad $500.00, prosijmo dodajte $1.00 za vsakih ....$100.00
Vsaka denarna nakaznica je sigurno jamčena in izplačljiva potom Jugoslovanske narodne banke. Uradno pobotnico se nakaže z vsakim naročilom.
MIHALJEVICH BROS. COMPANY
6424 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio — HE 1-6152
Use O ur Lay-a-Way Plan
QUALITY AT A PRICE—EASY TERMS
STAKICH FURNITURE CO.
JAMES D. STAKICH. Prop.
IVanhoe 1-8288	16305 Waterloo Road
SiORE HOURS: Monday, Thursday. Friday—9 A.M to 9 P M Tuesday-Saiurday 9 A.M. to 6 P.M. — Wednesday 9 A.M. to 12 Noon
V.” . -• .. -	' •• 'U. I ■	■
1
* jj
1882
■MW
■of l
ofi 0}
> *
O * * * <
) ^ 0! CmO

* m.
JV a znani to in ^ah-Vala
Žalostnega ter potrtega srca naznanjamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, da so umrli naša dobra mati in stara mati
Frances Košir
ki so prevideni s svetimi zakramenti zaspali v Gospodu dne 27. decembra 1954. Naša dobra mati so bili rojeni leta 1882 v vasi Sobačevo, fara Borovnica, odkoder so prišli sem pred 51. leti.
Pogreb se je vršil dne 30. decembra iz Grdinovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida. Pogrebno sv. mašo je daroval Rev. Louis B. Baznik. Po pogrebni. sv. maši pa je bilo truplo prepeljano na Kalvarija pokopališče ter ondi položeno k zemeljskemu počitku.
Na tem mestu se prav iskreno zahvalimo Rev. Bombachu, ki je mater previdel s svetimi zakramenti ter jih tako pripravil za vstop v srečno večnost. Naj mu dobri Bog za to obilo poplača.
Dalje se prav iskreno zahvalimo Rev. Louis B. Bazniku za opravljeno sveto mašo zadušnico in ker je spremil truplo naših mater na pokopališče, vse do njih groba. Bog mu plačaj
Dalje se iskreno zahvalimo vsem, ki so poklonili ob materini krsti toliko lepih vencev ter jih tako ozaljšali, ko so počivali na mrtvaškem odru.
Enako se iskreno zahvalimo tudi vsem, ki so darovali za svete maše, ki se bodo opravile za mir in pokoj njihove duše. Bog povrni.
Naša zahvala vsem, ki so na dan pogreba dali na razpolago svoje avtomobile ter tako mnogim omogočili,
da so se mogli udeležiti pogreba.
Lepa hvala vsem, ki so prišli mater kropit, ko so počivali na mrtvaškem odru ter molili za mir in pokoj njihove duše; posebej pa še tistim, ki so se udeležili pogreba, zlasti pogrebne svete maše ter spremili mater vse do njihovega groba.
Dalje zahvala društvu Sv. Ane št. 4 SDZ, društvu Srca Marije (staro) in podružnici št. 25 SŽZ.
Naša iskrena zahvala vsem, ki so nam kaj dobrega storili ob smrti naše drage matere.
Dalje zahvala za izraze sožalja, bodisi ustmeno ali pismeno ter za vso pomoč.
Zahvala pogrebnemu zavodu A. Grdina in Sinovi za tako vzorno vodstvo pogreba ter za vso poslugo, ki so nam jo dali.
In končno vsem še enkrat naš iskreni Bog plačaj.
A Vi, ljubljena mati in stara mati, počivajte v zemlji ameriški in lahka naj Vam bo gruda. duši. Vaši pa večni mir, ki Vam ga iz vsega srca želimo. Bog Vam plačaj vso Vašo ljubezen, trpljenje in skrbi, ki ste jih imeli z nami in naj Vas nagradi z večnim veseljem v družbi izvoljenih. Dotlej pa z Bogom in na svidenje nad zvezdami.
Vaši žalujoči:
JOHN, ALOYSIUS, JOSEPH in GODFREY, sinovi MARY KOCH, hči.
MARIE KOŠIR, KATHERINE KOŠIR, MARGARET KOŠIR, snahe
ROBERT KOCH, zet
DOLORES KOŠIR FREMEL, MARY LOU KOŠIR, THEODORE KOŠIR, STEPHEN, ROBERT in KARL KOCH, vnuki in vnukinje MARY GERMEK, MARIJANA HLABŠE, IVANA TURK, URŠULA LEGAN,
sestre
Cleveland, Ohio, 10. januarja 1955.