Poraba fcisika pri ličlnkah Perla marginata Pt. t odvisnoeti od vellkosti teleaa in te«peratur» (Bisirtacija) Ljubljana 1962 Lili Kobi - iBtenift 182036 te TodstTo ln po«oč prl t«a dtlu «• lskreno mahva-Ijmjea akad.prof.dr.S.Stankovi&u in prof.dr.A.O.*upančiču, TmUc pogOTor s njiaa il je dvignil polet, dragocenl nasTetl p« mt bodo vodilo tttdi vn&prtj, Globoko hval«žnoot čutia do svojega uditelja prof•dr.M.Z©i-jaf ki m j« vedno bodril la skrbel sa aoj rasroj« Sahvalo izrokaa nadalj« prof.dr.R.Andjueu sa njegovo »anlaanje la naavete pri problesu adaptaoij«, ing.dr., #^upanoTl6u sa pomoč pri atatistični analisl« Komisiji sa podiplomaki itudij pri Rektoratu Unlv«r*a pa aa »atarialno pomoč. Tudi ?fl«i prijatelj«, ki 10 it i iskreno ln toplo b«8edo podpirali, prierfina hvala! T b e b i n a »tran Pro>)l«matiya ..«....•......................... 1 Jfatorial In delome metode •••...•••»«••«..»•» ) - aaterial...........••••.•............. 3 - ManoaetriČna tehnika.................# 4 - gojltov ličink pri svišanl teaperaturl 3 - ««rj«nj« površine llčlnk............•• 5 R««ultati.................................... € - celoletne meritve...........»•••...... € - aaritve v hladni in topli dobl ........ 9 - poskusi o adaptaciji ••••••••«......... 13 r • ¦ ¦ • Diikusi Ja.................................... 14 fcaključki .................................... 24 Sl ovat vo...............•........ •............ 25 Priloge (etati8tiftna dokum*ntaoija) - 1 - Problaoatika PoiMbtn vpliv t«mp«rature sa rasftlrj«nj* rodnife organiaaov J« dolgo anan in fc« daakriptivno r&slftkoranja J« grupiralo polkiloterane rodn* organimm* t •urlternne, ki u*p*~ ˇajo v širokih temperaturnlh »ejah, In stanotftrvne, ki pr«n»««jo !• oaka t«japeraturna kol«banja# Oba pojsa ota bila splofino prrv«#ta fieprav 6« dan«a mlo tiio o vsrokih in narari ra»-Ii5n«ga r^agiranja obeh oicupin organlnovt niti ne aoreao ostro določiti t«mp«raturnih ¦«] euri- oeiroaa st«noteranlh rrst. itolddaAJ* »plofino veljavn« kritlčne teap«rature ae ni obntslo, k«r »• ta spremlnja s seografsko ftirlno la nadinom rasiakoTanja (prtdgojitT«, adaptaoija), Htkater« širali, ki a« v naravnem okolju obnaSajo kot israsito st«noter«naf pr«a«»«jo ˇ labora-torljsklh poakueih taarperatiire ovojih auritoranlh Borodnikor (Schli«p«r in fil&si&g, 1952)$ praT tako j« v«rj«tno, da nieo rse rarrojn« atopnje živalako Yr»t« anako občutljive sa teaparatume spr*m«nb« lit da lahko pogojl o»ko ˇ•sanost na doloden biotop le «n ra*ToJni stadlj (Thleneaann 1950)» Sksaktna ratlakovanja t«tp«raturnaga vplira niso potr«bna 1« ea raiuMtTanj* naaelitT« la ra*«irjenja sladkovodnih organiEiBov. Dejetro, da se pod vplivoa teaperaturnih vprmmmmb bistveno aenja tudi intenaitata ko»plioiraaih življenjekih procesov poikilot«ranih rodnih organitnov, daj« tamperaturi rašno »esto ««d faktorji okolja, ki vplirajo na bloloako produkcijo (Woynarowich 1959)» Pogloblj«na rajtlekoTanja raakolj posaBesnlh vrst organimoT na teaperaturn* apr^miab« m pomočjo irrantitatime metode ter koaparativne etudi^e na rasličnlli organlsnih in akupinah. organiaaov oo najbolj upravič«na potf Irl bi pokaaala pravilnoati t rtaglranju organlmor na »pr«»#-nj«ae t«»ptraturne pogoj« in nao prlbllžala k Bpoanavanju «nerg«t»kih oenov bioloeke produkoij«. - 2 - * Priaeren indikator sa odvisnoat raetaboliiaa od teap*ratur« je obrok porabe klslka, ^tavilna dela na ta način dokaaujejo razlike ˇ attaboliaau sorodnih vrat ali o«lo osabkor i»te Trnte, ki nasftljmjeje bodiai geografsko oddaljena področja all termično in habitualno rasličn« vodn« biotope. kial pa aarsi-kat«ro vafcno delo ne laore kot tako slufiiti sa priaerjaln« •tudij«, ker ne upoštera ra»lik r T^llkoati fcivali. Kot splošno pravilo bo je naareč lskasalo9 da tudi pri poiklloterianih žirallli z Telikoetjo pada obrok porabe kialka« 0 globlji naravi t«ga odnoaa so wa«nja še deljtna. Liebach (1929) j« nad«l *a helicid« T*por«dnoat ««d porabo kisika ±n maeo taleaa, Ellenby (1951) pa sa prepupo rrste Brosoph/la melanogaattr la raka vrste Ligia oceanica Tsporednost porabe klslka o površino, Kienla ln Ludnig (1956) 8ta dala pregled, po katerem prevladuje pri poi-kilotermlh dlrektna proporcionalnost porabe klalka m površinot prl kopenskih poliih pljučarjih in fcufe^lkah. ustreza 8pr»«aba aetabolisaa sprtatnbi teže živali. i-ivali pa, kl dlh&jo z dreal dihalniai organl, od katerlh ed«n eprejeaa kisik proporoionalno kubuf drugi pa kradratu dolžin« tel«sa» porabljajo klelk vipor«dno s dolžlno na potenco atd dra in tri. Balke (1957) je to la ličinke Todnlh fcuž«lkf kl laajo rasrlt« trahealn« škrg«9 potrdila« Pri r»«h naY«d©nih d«lih, kl prarsapraT t sadajl llniji potrjujejo all zavračajo veljamoet porrftlnskcga pravila tudi sa polkilotermne ž-irali, 3« upošteva premalo vpliv tempe-rature* Htdvoano pa prmr pri t«h lahko prlč&kujemof da teapera-tura rpliva n& proenovo. Prl6ujod« d«lo prou5uje »etaboliie« larr Perla aarffinata ?«. (Plecopt«ra) pri različnih teaperaturah ia t različuih latnih dobah. Cllj raziskovanja je ugotoviti, all »• odnoa aed količino porablj«n«ga kielka v časovni enoti ln vell-ko«tJo aenja v •prea^njenlh t«nperatumih pogojlh, Easllk« ˇ porabi kisika pri hitrih t^aperaturnlh »preneabah in obrokoa porabe kisika po daljši gojitvi na epreaenjeni teaperaturi bodo pokazale regulaoljske spo»obno8tif ki jlh larve v termično razllčnih dobah lahko rarrijejo, oezonoke sprtmib« m^tabolisaa - * - y lsteft trap*raturn«a območju laftko pričakujaao, če 80 ra»llk« Ml polttao in simako t««poraturo njlhovega naravno^a akolja isatM« Iabira ratiekoYaln«ga objekta ls skuj>ine plekopter nl elufiajna. Ta skupina &u&«Uc9 ki v svojea larvalno« obdobju bogato naa^ljujo t«koč* vode In predat&vl^a Ta^«n vir hrane sa salaonid«, je v eksp*rlmentaln«a raslakoTanJu *elo »an»aarj«na. Ha««n »tarejfiih d#I (pr#dve«a chonemind 1912) nt podatkov o njihovi biologiji, ki bi bili dotolj«nl na oanovi laboratorij«kih gojittv ln poakuaov. Virok t«»u Je v#rj«tno ta« da je akupina v cslotl r«lativno «rslo st#aet«rsu9 »ahtova vieoko konoantra-eljo klalka ˇ vodi in uap«Ya aa«o v tekočl vodi* žahteva toroj pogoj«, kl at t laboratoriju t«tko r«driuj«jo. Vredtia novejfta aletMUteka literatura (Illit« In pr^dveen Kuhtr«iber)t ki naraja tudi dragoo*n« bloloftfc« in akoloak« podatke, pa bodrl k ok»p«riaontalne*u ra»iakovanju. Prar aaradi avojc veliko občutljivosti bi bile plekopt«r« lahko indikatorji sa otopnjo onaanalanoati vod. Katarial ia dtlovn* a«tod« Matarial . V Ts«h aeritvah j« bila ?«rla aarginata P«. (Pltoopttra). Poakuene objekt« »no mbirali v potoku Lofinioa prl Sedvodah t odoeku srednjaga toka ˇ•dno na priblifcno istea neatu* T«*peraturo vod« aeo »erili prl raake« lovu. Vpliv tehjiiisacij« ln olvlllsaclje je v Ločnlci ainioalftn tako da pr«dHtaTlJa rtlativno eelo naramo rodo. Transport Liyali aortlranih po velikoati ˇ teraovkah a eiroki« grloia t malo vode. V laboratoriju larve y gojitvenih pcBodah i» plaatične •!•#, kl so prir«jene aa stalno pr«takanje vodovodne vod«. Ličink* v toh poaodah pod kaa#nj«a kot v naravnem okolju. Pr«d aeritvsuii ličink« tri do pot dnl v laboratorijeki gojltvi bre« hran« in Xoč9Ti9 po volikoatl. - 4 - Manoaetrična t • h n i k a ¦ Obrok porabe kiaika aao merili e Warburgoviia aparatoa mod«l ? firm* B.Braun. Od 14 aanoaetrov amo uporabljali v vsakem poekusu 12 sa »•rjenje porab« kisika 116ink, dva pa «a teraobarometer. Poekusn« poeode e 15 ml volumna, bre« nastavka t aredinl, ktr bi lahko ličinke prišl« v dotik s KOH. Y pooodah 3 coa vodovodn« vode ia ˇ stranskes uiesu 0ff3 cca 0,1 n KOH» Za svečanje absorbcljske povrfiine sao polagall y lug košček filtrirnega papirja. bilikonska maet sa »ateanitev, Na posku8ni temperaturi amo 20 ain. tresli odprte majiometre, nato odčitavali po 1 uri, Fredho<2ni poskti8lvko ano odčitavali rsakih 10 min. ˇ 1 uri, 80 dali preo«j konatantne vrednoeti; poraba kisika tudi pri najrečjih llčinkah In najvišji poakusni tomperaturl nl poj*-mala* S tea je uprtvičena liblra posodio ln poakuanega dasa na 1 uro. V poaodah samo po tna larva. Pri hitrih teaperaturnih spr«a«abah eao po aeritvi na iehodni teaperaturi odprll aano-metr« in dvignili kontaktnl t#raoa«ter sa 5°C; po doeegu t« t«»p«rature sao spet manoattr« treeli 20 min# in nato po 1 url odčitali. Fo atritrah sao 116ink« osuftlll a filtrirnlm papirjem la t«htall na analltaki trotl9 aao iidelali sa vaak aanometsr (manomet«r in u»tr©a&a poBodica ©nako številko) preglednioo s leračunanimi konetantaai za Tse poskuone teaperature in vse velikostne raarede po 30 ag. Prl tem sao upoštevali, da je speciiična t«ta priblifeno «na in »ao voluaen izrafeali m teso« Imkaaalo 8« jtf da raslika 50 ag ne Tplira na konatanto In bl aadostovalo, 6# bl upoStevali le rasllko po 100 ag. Isračunano količino porabljenoga kiaika v mlkrolltrih na 1 uro aao dalill s tefco cole ličinke? pri tem Je bila enota 100 ag najbolj ugodna za grafično prikazovanje. Voe ^ojitve In »eritve ao bile iavr6©n« ˇ kletnom prostoru z relativno aelo nieko ln etalno t««peraturo, ki tudl poleti nl pree«gla 15 do 16°Ct nato pa v teanici s najviŠJo letno tmperaturo 18°G. ^lske temperatur« amo doeagll a hladilno otvjo po katerl je tekla vodovodna voda in ohlajala • $ - ˇodno kop«l aparata. V priaerih, ko s» Ja polrtl vodovodna voda oegrela na 13 do 14°C» Jo bilo potrabno vodovodno vodo pred ˇotopo« v hlndilno e*v aapeljatl preko aadeninaota apiralt ˇ posodi, napolnj%ni z l©doa, da 86 Je na t*j poti ohladila. Poaiiai }« ta napr iva cmogodala meritv« pri 11°C. S&l pa m mmrttn pri L• nitjiii t«ap#raturah ni eadoetovala. G o 3 i t « v lldlaJc p r i tvUani t«ap»raturi# Tovratna gojitve so bile potrebn« sa anallso rt^ulaoijskih (adaptacijeklh) sposobnoEstl ličtak. Vodni tok J« sa dihanj« tutko vafcen pogojt da bl bilo napačnot č« bl larv« gojili ˇ stojadl vo4i. Sato amo »orali ur«diti po-••bno napravo, ki j« ogr«la vodovodno vodo ˇ pratoku pr«d ˇ•topoK ˇ gojltTano poaodo aa stalno teaperaturo. 5apravo »•atavljajo: pretofina poeoda, kontaktni tamoaatar in 1 kw vodni gr«l«o9 ki ata «v««ana proko r«l*ja. 2aradl odtoka na »gornji stranaki ploakvi posod« jm vodnl stober vadno onak in • tm prltisk vodft na odtočni prmmmr stalan. Baplridno oe da določltl tmperatura na kontaktn«t ttraomatru ln dotok vodovodn« ˇoda ˇ posodo« da &• v nj«J ograj« na fcoljeno taittporaturo* lit ] ib j « povrdino 1 i č i n k . Llfiink« perl« imajo podol^ovato in «ploščeno telo. iiprednji dtl t«l*aa j« bolj aploočen kot sadajl« Calo telo »1 sato lahko predtttavljaao »aatavljeno Is dv*h alipooidor, od katerih lsa opradaji pree«k pol#lip«a, aadnji p« elipa«. Idfiink« sao najpr«j stehtali ln dall ˇ posodic« s nla6no vodo. Takoj ko »o poginil«t aao jt» pod aikroskoro« isaerlll dolfcino talaaa, eirino Xn vlelno oprsja la Slrino iii vidiao sadta. Dolžina: od »ačatka glav* do konca eadnjaga abdo«inaln«ga emg~ M«nta. ftirlna oprsja: širlna sprodnjega dela prraga torakalnoga oeg- ^ -^._ mmktm* Tišina eprojas viSina iat%ga »e^aanta. širlna eadJka: širina čatrtega abdoainalnaga sagaenta . flSina sadkat vioina arodnjoga dala lttega ,«gaanta. ~ 6 -B«sultatl Cilolitm iirlti i . X«rltr« »o bil« Isvriftn« ˇ 6a«u od 4. junija 1959 «o 26« jullja 1960 ˇ TB*h Irtnlb dobah la prl hitrih tamperftturaih epramcabah« Začctna poakusna temp«ratura j« bila 15°C» naalcdaj* pa 20 ln 25°C. T »*riVraa J« blle 200 oo 270 lliink t tefcinnklh m#]mh 3t3 do 460 mg. Larv« najTtčJth t*i (320 do 460 «g) pripadajo »tadlju nlMfe. V ¦•rilnlh pModah »o bll« larre •irn«i 1« prl 25°C so kasal« ˇ•ntllaoij»ka glbanja (rltnično dTigan^« la •puftčanj« t«l«em). V siaaklh a«0Olh s«o cato »aključili ¦•ritT« i« pri 20°C. 2«lo prim«mo bl bilo VMtj t tra letaM 6a»u sadatl a*rltv« prl nifejih t^ttperaturah od 15°0; saradl t«iav prl hlajenju YodoYodne vodc pa nimaao yr«dnoatl sa porabo kialka pri 11°C sa vs» Telikoatn« raar»d» ličlnlc in jih «ato pri tm aploanm pragladu n^ bo«o upoit^imll. Poraba kialka m «noto t«ft« J« najračja pri najaanjflih larrah Xn najmnjša prl najr^čjlh. Obrok porab« klalka m raatodo teio n« upadm lln«arnof aapak kot «kaponenolalna funkolja tmtnt j m a . x (y - obrok porab« ki8lkaf x • t«ta, a la b»konatanti). Z lo^aritaično traaaforKaeljo l»a#rJanlh Trtdnostl sa obrok porab« klaika in ufstr«mnih \%l doblmo lint&mo odTlmoats log y m Xag m ¦ b . log x Fr#iilea9 ki povesuja teoratidn« aradnjo vr«dno8tl9 prtračtumn« po •tatlstlčnl ««todi najnajajdih krmdrator, J« aag&iaaa proti abaolsi *a rr^dnoat ragraaijskaga koafloianta (b)t t.j. tanganaa naklonakega kota, Upraričenoat računan«ga odaoaa »«o aoločali po *Stttd«ntoYl" ¦•todi. odvlfmoat obroka porab# klalka ad t«ia kaftejo vllk« 1 do 3» priloga 1, Is rmgtmmXj§km analls« lahko saključlAo9 da s# por tba klalka n« 8pr«*lnja TBporadao a taftot aapak prl 15°c • t«fte na potanoo alnu« C »33 oalrona skupaa poraba klaika j« \ Sl. 1. - Odvisnost porabe kisika od teže pri 15 C *=-O,3322 Sl.2 - Odvisnost porabe kisika od teže pri 2O°C b = - 0,3242 /77j? Sl. 3 - Odvisnost porabe kisika od teže pri 25°O b = - 0,2758 - 7 - proporoionalna toii na •k«pon#nt 0,66. Prl 20°C •• raaaerj« a»d dihanjea in te&o &• opr«««ni anogo: Borasaornostnl faktor Md speolfičnc porabo kisika iii t«&e j* ainua 0,52. Smkasana tendanoa upadanja regreoljektg* kocJflclenta pri srlaanl teaper&turl j« jaaaeje lsraieiui pri 25°Cf ko »• obrok porabe kieika oproainja u«tr««no tefci na tksponent Mlnus 0,27 In totalna poraba kisika. m 0,73 ©ksponanto« telftstui t*IL«« Hegresljakl ko«fioienti prl 15 ln 20°C kažejo, d* J« dlhanje v direktnea sorasa#rju a povrfitno. Za organi«M, ki » raotjo ne apreainjajo obllke, ˇ•Ija namred, da j« porrslna •naka Jrradratu «ne lin«arn« dlmeneij« ali tudi t«Li na •k«pan«nt 2/3 (B«rtalanffy 1942)« p 3 k . «2 «»11 p « k 3 t2 ( p « površtaa, t - t9&*$ d « dolfcina), k pri obah enačbah Je konetanta, kl j« v *T«ti s obllko t«l««a ia s« pri prl««rjavah san^sarl. Fo pojmoTanJu B©rt«lantfy-Ja, Kittel-a in Krug«r-a Ja odvisnoat prasnove od T«llko»ti telaea poa«b«n priMmr mloMtrlčn« rmsti in •• lsrmfcA s alo««tri6no JTomuloj y • a . x grarično pa prtkafe« tako, da »• t log-log koordinatne« »ioteau aaiutto rredno«tl posab« kiaika ca ordlnato 1» ttš« na aboolao. log y - Xog a ¦ log x . b č« ˇ•lja poTrŠin»ko prarilo u dlhanj«, j* preaica nagnjtna s« kot 33° (ta&g«n« j« 2/3 « to)» Pri dlroktni proporcionalno»tl ••taboli«aa a taio pa sa kot 45° (tangone ]i l <• I), iBračuna-ai odno« zuišlh aiorlttv bl toroj poiolnoaa uatremal porr&lnskl proporoionalnoatt V prlaeru, 6« aal« in vellk« larro n« tpmtne oblik«. Ta pogoj e* naa edi »elo Taten, sato sao i«aerill površino 26 116ink t«&« 9,5 do 224 ag in prlaerjali tmmmrimnm vrednostl m taoretlčnial aca povrftlno, kl j* onaka t«4i na 2/5* Yo prlaerjavo kafce tab«la X« - 8 - fafeftla 2 «. 3ol661t«v povriia« ltftlak ia prlm*]a*» • t«or*tlLno porrštno (p • 5 t2}. št. Cfl« iiral* thormx abdoa*n I tmrjtna porrftlna leor« t»fca dolfc* iir. Ti*. ftlr. faktor 1 9,4 7,0 2,0 1,1 1,2 0,8 26,79 4,45 6,02 2 19,4 8,3 2,6 1,2 1,7 0,9 42,15 7,23 5,83 3 20,4 8f65 2,5 1,36 1,7 1.0 43,2 7,48 5,77 4 27,4 10,4 2,6 1,2 1,9 1,0 53,8 9,11 5,90 5 27,a 10,1 2,8 1.4 1,9 1,2 55,9 9,18 6,09 6 3Of4 10,3 2,7 1,3 1,85 1.0 54,6 9,75 5,60 7 33,4 11,0 2,9 1,3 1,9 1,1 61,0 10,35 5,88 8 36,4 10,6 3,0 1.6 2,0 1.1 62,0 11,00 5,65 9 46,7 U,3 3,2 1.6 2,1 1,3 72,8 13,oo 5,60 10 49,0 12,1 3,2 1,6 2,1 1,53 78,4 13,4 5,85 n 57,9 12,5 3,6 1.9 2,2 1,6 87,8 15,0 5,85 12 68,6 14,0 3,5 2,1 2,5 1,6 101,2 16,8 6,03 13 69,3 14,9 3,5 1,9 2,4 1,55 105,5 16,9 6,25 14 75,6 13,6 3,7 It9 2,3 1,6 98,2 17,8 5,52 15 77,2 15,05 3.8 2,0 2,3 1,7 110,3 18,1 6,10 16 83,4 14,9 3,7 2,2 2,6 1.6 113,0 19,1 5,92 1? 98,7 15,75 3,95 2,2 2,8 1,65 126,6 21,4 5,92 16 100,7 15,8 4,0 2,16 2,7 1,70 126,2 21,6 5,84 19 103,4 15,5 3,7 2,4 2,9 1,8 124,3 22,2 5,60 20 119,3 16,8 4,3 2,6 2,8 2,1 147,2 24,2 6,08 21 138,8 15,9 4,9 2,6 3,o 2,3 155,0 26,8 5,78 22 141,4 18,5 4,5 3,1 3,2 2,2 176,2 27,1 6,50 23 183,1 19,6 5,0 2,8 3,8 2,2 206,0 32,3 »,38 24 185,6 19,3 5,1 2,76 3,6 2,0 196,1 32,5 6,03 2$ 199,7 20,3 5,0 2,8 3,6 2,30 209,5 34,2 6,13 26 224,1 21,3 5,2 3,2 3,65 2*1 224,0 36,9 6,07 } i\ - 9 - Isa^rjona porrilna »• rasllimj* od taoretlčn* aa rrednorl, ki J« prec«J stalna pri T**h llčlnkah in jo lahko Imuo «i konstanto, ki osnaSitj* obliko. otatiatlčna aaallaa daja sa to konstanto sradajo vradnoat 5.912; standardnl odkloa • 0,75«i CT - 2,915*. 5a oonorl mrit«Y otooka porab« klvlka llčiiilc Trst« P«rla aarglnata akosl ˇ*»• l«to bi l*hko 8klepallf da j« dlhanj« pri 15, 20 in 25°C t direktnl odvlanoiitl • povrftlno* Mlijl r«gr«»lj«ki ko«rioi«nt kot alnu» 0,33 pri 25°C pa da •lutlti, da 8« r«laolja itd aat&boll&acHi ia rolikoatjo «pra-minja t t«»p«ratumo railičnlh l«tnih dobah poatbno, ker •dlno pri tej t««poraturl Manjkajo »#ritT*9 ˇ slaakaa času, Iiritfi ˇ h 1 a d n i i n topli d o b 1 • MarltT« t dasu, ko •• tdaparatura blotopa imjbolj spreM&i, bodo pokasal«f 6t •# pr^onova apreaaal ˇ rasllčnih latnlh dobah. llladna doba: d«e«ab*r do fabruar, teaparatura Ločnloa 7 do 8°Cj aeritv« porab« kisika prl 11, 15 in 20°C (hltr« toaparmtuma epr••««&•) aa 36 larvah m t«Še 33 <*o 271 Mg« iiaao pri 11 °C J# rollkoatno obsočje oaejano na 70 do 225 «g. Tf^la^dotet Julij, traparattom Ločnloa 16 do 10°C, »«ritY« na 28 liiinkah m tefeo 23,5 do 275 a« pri 15, 20 in 23°C. Prad »»rltTaal mo larr« Y«dno nakaj dnl gojill ˇ tekoSi TodoTodni rodi, ki j« »preainjala t««p«rftturo poslal od 11 do 12°C ia poloti od 13,5 o8tn©0i obaočju 104 do 275 ag »• obrok parabe klaika^ porab# prl lUijvečjih liftinkah le oalenkoatao dvigna nad obrok kicika pri »ačetnlh ttiaii; b j« sato «alo Y•§Ji od 0 in pozitiven. Eegr«sljoki koftficient prl 20°C j« ainua 0,305 ln tor«j precej uatraia povrainskemu odnosu dihanja, Prl 25 C se poraba kisika s raetočo tefco »• aočnej« saanjšuj«. Oplsan* r^lacij« »«d ttfco in obrokoa porabe kisika eo poaledioe tega, da lidlnk« okoli 100 sg aočno drignejo obrok porab« kiaika pri 20 in 25°Cf a«dt«a ko ga larr« okoli 270 «g dTignejo 1« malo prl 20°Ct pri 25°C pm ga celo ¦aanjiajo. Priaarjavo odTianoetnih preaie pri posajiesnlh temperaturah v hladnl in topli dobi kato alika 10« Sl.10 - Primerjava odvisnostnih premic pri različnih temperaturah v hladni in topli dobi (odvisnostne premice slike 4-9) • 11 - illka 10 prlka*uj«f da •# rtlaclja blatvano ©pre«#ni pri lldiokah t^fejih kot 100 «g« Pr«snoTa »• apreaizija prl 15°0 ˇ hladni dobi 9 površino, pri lstl t«ap«raturi r topli dobi pa 0 t«tšo. fa 9pr«tMb& J« pooledioa dvlgajenaga obroka porrib* kisika n*jt*tjlh larv pol«ti pri 15°C. Pri 20°0 ˇ topli dobl drlgn«^o obrok porab« klslka th« larve o»enjon«ga T«likosta«ga obnodja v«ndar srodnj« aočn«j* ^- Te«p«ratum* ko«flol«nt« aaaih poakuoov kaA« alika 11 la tab#la II. 31-11 - Temperaturni koeficient(Q10) pri različnih težah in različnih temperaturnih spremembah v hladni in topli do"bi • - 12 ~ tatol* II - T«ip«ratumi fcotflelantl (Qlo) p*l rnsllčnlh t«ap«mturnih *prta«ab&b la pri r&sll&a&i t**ah v hUdai 1a t©pli l«tai dobi H 1 a d n a d o I i T o p 1 a doba n-x5 2f415 33,4 0,956 11-20 1,486 11-15 1,516 15-20 61,5 2,54 11-20 1,400 11-15 1,706 15-20 71f3 1,128 11-20 1,351 U-15 3,652 15-20 223,0 1,136 11-20 1.91 15-20 270,0 1,14 15-20 20-25 15-25 15-20 20-25 15-25 15-20 20-25 15-25 15-20 20-25 15-25 15-20 20-25 15-25 23,3 52tl 94,1T 104,0 274t0 1,355 0,635 1.096 1,525 2,22 It73 1,452 1,754 1,595 2,35 1,941 2,1X2 1,191 0,913 1,049 V t©> 11 dobi tt»tr*«* Qlo iu t* Eottvtfto pr^rilu mm pri liainkoh okoli 100 «g pri t«mp«raturxilh r»tsllkah 15 4o 20°C 1» 15 do 25°C Itt prl 50 «* ttiklh larrah prl t«Bperatura«» dvigu od 20 do 25°C. T««p#ratumi ka^ricl«ntl »aj»anj4ih ln n*JY«6JIh lldlnk »o ««lo alskl la doe«t«^o v - 13 - 0tM*6ji2 Tiijih t*aparatur (20 do 25°C) pri naj«anjfcih larrah e*l* vr#&no*t 0,6. Y hladni dobi j# Q^o okoll *na pri tnpt-raturai »jirtmabl 15 do 20°C in prl Y»eh larrahf raacn prl t«fti €0 »L do»»i« rrtrfno.t 2,5. QlQ (11 do 20°C) in QlQ (11 do 15*C) •• pri ?0 «g malo ri«likuj«ta in snaaata okoli lt5t proti T#djla t»i*a xunraft6ata9 in slc«r močno bolj pri dTlgu t«ip«ratur« od 11 do 15°C kot prl dvlgu od 11 aa 2Q°C. Lato do««ft«jo teaptriitnme ko«flol»nta s ˇrednoat^o dvm v prv« pri»«ru fc« lidlalc« okoli 100 «g9 vr«dnoat skoraj dtlrt I« mjT#dj«* V droges pria«ru pa e» t«ap*raturnl kotflolant *»1* pri najrtdjih larvah prlbll^uj« Trednostl dra, Z int«r-pulacijo r«gr««ij»ke preaic« ˇ umjAe tetineko obsedj«9 dobiao •• $lo (U d0 20°G) ˇ^*110^ **oli lf5 m » QIC (11 do 15°C) rr^dnoBt 2»5 pri ličinkah tetkth 53 •«. f«p«ratiom vplira u«tr««no flBlkalno-kttnldnlJi ¦«konitO8tiji ˇ hlmdnl dobi nm ¦•taboli«aM llčink t«fea 33 •« Im fO do 240 sgt ^* *• t««p#ratura dTign« od 11 m 15°C| pri 9M0VBM poviftanju t«p«ratur« sa 5°C »aao na porabo kislka 6c m& t«Ških larv, V topli dobl kftisjo paeirno reagiranj« aa t«ap«r«tumo srliaaj« mo lar?« okoll 100 «« la 60 «g pri ta«p«ratural aprtaeabl 13 do 20°C« OdgoTor natabolisma aa hltrm t«ip*ratunia svlftanja •a apr«iinja a t*lo ll^lak9 prar tako p« •• »anja t obeh latnih dob&h« ? o • k tt • 1 o adiptiei jl . Pradpoatav-lj«Mf da 80 opiaana spr^aaab« aatabollsm ˇ rftiličnlh l«tnih dobah poaladtoa omlrooa ls*ms adaptacijakih opoaobnoati 116ink« Pravilnoat t« pradpoatarka bl dokamali, 6e bl Imrrm ˇ kaadn«« l«tn« ftaau po gojitiri na akrajni letni teapar&turl •pr«Mall« avoj Mtabolls« u«tr«*no polatnl*. Poakus« eao lsTrilll febrvarja in ˇ prri poloTlai aprll* aa 19 larTah s t«še od 76 do 239 ag» 4daptacijakm tmp*ratura j« blla 20 do 21°C, adaptaoljaki da« 48 ur. _S1.12 - Odvisnost porabe kisika od teže pri 20°3 v hladni dobi po 4-B urni adaptaciji na20°0 Sl.13 - fBimerjava odvisnostnih premio adap&acijskih poskusov in poskusov v hladni ±n topli dobi -14 - Prtglad voeh mmrttmr Jm pokasal, da •• relaoija: porab« kleika/t& a apreneni prl 150 ag i» ««o Jo aato določili ˇ dr«h totinskih območjih (priloga 4» «lifc* 12). Obrok porabe kiaika s v»likoatjo naraa6af Xn sio«r aočntjft pri larvah s t#šo 76 do 150 sg kot prl vočjih larvah. Tudi oanovni nivo porab« klslka j« pri prvl akupial vlsjl tako, da laajo najvlftji obrok porabe kioika ličinko t«fck« okoli 150 ag. Č« priaerjamo te resultat* m aeritTaai ˇ poeaaaanih •**onah (slika 15) Tidiao, da Ja dvodn«vna gojltair aa višjl teaporaturi vplivala takof da am J« svišala poraba kislka ainakih lldlnk* drlanoatna preaica adaptacijskih poskusov prrega t«fcinak«ga int«rvala sekm pri 76 ag polotno prl 15°C9 pri 150 mg pa do»#t« poletno prl 20°C; preaioa dragtga težinak*ga Int«rvala pa »• priblifea prl končnih težah polatal prl 15°C. Ra*llka a«d »r«dnjii«i YT«dno»tai obroka porab« kislka «nako t«žklh larv pri »eritvah na 20°C t hladnl dobl brt« adaptaolj« la po adapta-clji J# aignlflkantna prl najtoijlh larrah (prlloga 5). BUkuslja Odvianost m4 obroko« porab« ki«ika in ˇ•likoatjo teltsa 11iink raslokovmna vrst« P«rla s« sanja r ragllčnlh t^^lneikih intervallh prl hitrlh t«tparatumlh cprraeabah kot tudi prl iatlh T#liko»tih v raftlldnlh letnih dobah. Sproimte oa^n^on« odvlanoatl Je pooledica t«gaf da larva msllSnlh v«li-kostl na lat« tamparaturn« epraatJib« ra«lično r«mglrajo« aSakljuftkt 0 reaglranju aa ra«li6n« taaparatur* tmo •kušall dobiti la analice a«rit«v t Hladnl la topli letnl dobl. Analiea vključuje vb« larralne atadijt ras«n prvih (najmanjš« llčink«) in sadnjih (najy»Čj» - atadlj nimfa), kl naetopajo ˇ potoku saffio v «nl lotni dobi* Railago o vplivu t««p»rature na porabo klalka oplraao na Iftktttoja ls ortvo narave in predpoatavljaaoi č« «• proce«! - 15 - T arganisau prl teaperaturni spramerabi 8J>re««nijo po pravilu HOT, raaglra organiaem pasivnoj rsako odstopanjo od taga pravila, bodioi savlranj* ali pospedanj« r«akoij(pa kaž« na aktlvne regulacije organlnaa, Ha hitro povišanje temperature od 11 na 15°C v hladni dobi odgorarjajo v«like ličinke paslvno in obrok porabe klelka se poveča ta skoraj stirikrat. Tendsnca naspro-tovatl teMparaturnemu vplivu narašča protl manjšia larvam la je najbolj israsita pri 70 mg težkih ličinkah, Proti ponovneau svišanju aetaboliraa zaraii dvlga temperature sa nadnljnjih 5°C raagirajo močno voe larve raaen onlh u tefco 70 ag. Če interpuliraao odvlanostno premlco prl 11°C v nižj« tafcinsko obnočje vidiao, da najmanjfie larve ž« pri 15°C popuetijo * r^gulacijo ln oočno dvignejo obrok porabe kieika, ki ga sadržijo tudi pri 20°C# Prl tej temperaturi kažejo pasirno r«agiranje 6e naslednje večje ličinke do 70 mg. Vellko ličink«, ki dosežejo v hladnl dobi do 15°C največjo vrednost sa teop«-ratumi koeficient, porlftajo v topli dobi pri 15 in 20°0 najbolj obrok klnika nad nivo pri iatih teaperaturah v hladni dobl, Nadaljnjeau naraščanju pr«onove pri višjlh temperaturah 8« upirajo In porabljajo pri 25°C celo manj klslka kot pri 20°C, Larve »r«dnjih težt kl imajo pri 15°C v hladni dobi tempera-turni koeficlent, kl sc približuje spodnji avjnl vrednoeti ea Tan t'Hofiovo pravilo, v topli dobi do 15°C 6e ne rrlšajo metaboliama enačllno nad nlvo slm&kih larv. ^tle na zvišanje temperature na 20°C odgovarjajo s aočnim «vi6an^«m porabe klslka in ravon presnove jc prl tej temperaturl snačilno vifija kot t hladni dobl prl 20°C. Prl t«mperaturnem dvigu od 20 na 25°C pad« vradnoat t«peraturn«ga koefici«nta aaao malo pod dra In obrok porabe kisika ae močno narastt. t topll dobi aanjse ličink« jasno i«raž.ajo sposobnoet, da a« aoperstavljajo temperatumonu vplivu pri 15 in 20°Cj prl 25°C sic«r najmanjš« porabljajo aanj kisika kot pri 15°C, a vadanjem tefee pa ta eposobnoat upada tako, da pride do izra»a t«mperaturni vplir prl 70 mg teikih larvah. Obrokl porabe kieika 8e «a naJmanjSe larre v topli in hladni dobi na 20 in 15°C n# rasllkujejo, ker i« poslml ličink« teh t«ž močno zvišajo praunoro, • ¦ . ; ¦;.-, .. ..•".. • • : - 16 - Iftgtilaeljft t«paratumaga rpliva s ˇ•taajea v»llko»tl od 70 do 240 Kg pri ličijikah P*rla »arginata upada. l«r ]• T^likoot r svasl a »tarostjo lanr, ugotarljajto, da •• ¦radnjl atadijl bolja upirajo tmp«ratuni««tt vplivu kot vtarejftl, Y hladal dobi isscrrtjo ragttl&elja pri veliklh larrah t«aporatura nad 15°Ct pri »anj6ih pa ft« t«ap«r«itur« nad 11 °C« Y»ndar ta ragulaolja pri Majiili larrah od 70 n& popuetl Xn aato najttlajfte praiakan« lldlAk« pri 15°C nodno •ˇ16a^o praaao-ˇ0. Rifcja poraba kisika pri 20°C kot pri 15°C kafee na Xo9 da J« ta tamperatura v«rjttno s« krltidna« Y«rJ«tno svlaajo naj-mlaja« larva porabo klolka t naT«d«nlh kratkotrajnlh po^kuaiii • poftoejo dihalnih glbanj« ki »• pojarljajo pri parlldaJi v kritlftnlh dihalnlh pegojiia (Itihtrtibor 1934). Frlttarjara obroka porab« kloika pri hitrlh teape-paturnlh apra—«bah v hladnl ln topll dobi InUtt aa to, da s« »•tabolls*« apr«»«ni pri star^Jiih ličinkah. Sajstareja« larr«, ki jih osnačuj« poslal aajvagj* odTienoat od tanpaimtiur«« dYig-najo obrok porab« kisika pol«tl &• pri 15°Cj aradnja, ki &m po«ial *• prl 15°C upirajo tt«p«ratumMU vpliru, dvlgnejo obrok porab« klelka pol«tl 6«1« prl 2Q°C. Frl najaanjalii larvah a« ravan pr««nor« n« apr«anl biatreno. ipr«M»feft ^ra&aoir« t ob«h l«tnih dobah ja n»dro«no occovor ličink na »pr#»«nj»n« pogoj« akolja, Zato boBO «ku-iali u«otOYitif kat.ri isacd t«h bi Iahk0 taJco vplivali. Qa#« juj«mo a« na gl«mtt hrano« uvetlobo in t^ip«raturo. Perlld« «o lsraaltl raparji ln a« pr«hra&jiaj«ja « pr*d«tavnlkl petrtfcoln« favna9 ki bo anako raarltl v potoku poleti In po»i«l. Da bl •• hrana t •••onah kvalitatno eproninjala j* »alo T«rj«tno, k«r aadrkl potok r#latlYmo *#lo ko&atantm karakter ˇ«• l»to« **Y«t~ lobn« aprasajib« ˇ•rjetno a# rpllvmje v taki s«rl9 ker Širijo llčlnkc pod kaanl ˇ ob«b l«tnlh dobah, Znatno a« aprfittlnja Y Ločnlol tmp«rtttarmt «aj »• rvlfta polati akoraj sa 10°C, ča j« r»« to»p«riitura Y«rok o»«nj«nlm a«soitokla spr»a»nba« pr«anoYtf bi iioral* tudi si«aka larrt raagiratl podobao polttnl«, 6« jih drli«o 4alj daaa ˇ to,l«^i Yodi, Ba*i poakual kat«jot da po dY«da«YAi gojitTl aa 20°C 4mitl# aaJTa^j« ličlnka tiidi ."-'- •_' , *ZJŽJt:...-',:. „. *v V - 17 - t hladni dobi rav«n preenov« poletnih pri 15°C» orednje pa mm priblifcuj«jo obroku porabe kialka poletnih prl 20°C. Hakasana eaer odvianoatne preaio« poekusor o adaptaciji kafce na to, da alajsl «r«dnjl stadiji larr svojega metaboliEaa pod vplivo« ˇlsoke gojitvene tcaperatur* ne apremtne, Kajalajša stadlj« ˇ t#h poakuaih niaao raiiskovali. lajrtfije lifiinke l«ajo pri nlskl gojltveni in poskusnl teaparaturi najnifeji obrok porab« kiaika ter naepro-tujtjo tomptraturnamu rplivu dtl« pri ttaptraturah nad 15°C. č« Šlvljo 6*1j 6asa na uviiani temperaturi, s« kefflijake reakcije pofip#sijo uatr««no aakonitootin fieikalne keaij« dokler a« a«tabolia#m no priblifea »gornjl »eji. Od tu dalje pa 8« avišanj« prtonove aavira, Z upadanjen velikosti,OEiroaa prl »rednjih starostnih 8tadijih,poraba kiftlka na enoto teke raat«, obonea pa «• pri hladno adaptlnnih larvah. poatopno *niiuj« poraat a#taboll2fia p-ri hitrih »viftanjih temrerature. Begulacija di-haztja protl temp«raturn©au vplivu ae olirani tudl pri toplo "M adaptirmih ličinkah do 15°C nakar prl viŠJIh pookusnih teap«-raturah popucti. Da j« porast presnore pri teaparaturah nad 20°C n«koliko »aanjfian, ne ooreao la«tl aa »nakf da 89 rtgulacljtk* apoaobnosti ponovno aktivirajo anpak, da obrok porab« kisika prl 20°C fc« dos«že »gornjo a*jo pr#anove. Ličinke t«ž.k« od 70 do 90 ag ae najbolj slgurno uplrajo avisanju metabolisaa t toplih In hladnih teaperaturnlh pogojlh; od teh protl alajšla stadljem pa ta aposobnoat upada« Popuatltav regulaelj« prl hladno adaptlranlh larvah in poakuenl temperaturl 15°C jt najbolj jaeno isra&«i^8aao prl najmlajših larvah, prl poskuanl t«ap«raturi 20°C pa tudl prl ličinkah soaednjih vačjih tcž, Rajalajše ao L• prl 15°C doaegl# najvišjo ravan presnove in j« 20°C &• krltična tenperatura. Po dalj&oa vplivanju poletne ttaperature se obrok poraba kialka prl 15 ln 20°C n« spreaenl, k«r 8« tudi v ten primeru dvlgn« aetaboliaam do agornj« a«j«. Pri 25°C J« kritični mačaj te t«aperature izra^tn s saanjšano int«n*iteto dihanja najolajših ličink in s trenutnla »viftanjea porab« kieika saradl ventilacijakih gibanj prl ličinkah ttfcklh • 18 - 50 do €0 ttg« Pri naJMl&Jftlh ličinkah popuetl r^nilaoi^a n* 15°C; relatirno najvlija porafca kialka na enoto tefee, ki j* verjctno v sresi s Tellko aktivnoetjo t«h larr (pogo»te levitvt, plavanj« y toku), ira sa poolodico, da dos#L«jo *• pri nižjih tofirp#ratur%h nkoraj plafon »etaboliMMi. Oenačuj« jih najbolj hladno sttnottrsni snačajf k«r i»ajo i« prl nifcjlh t«tp«ratu* arah pr«»novo, ki j» blisu rrhunaki, in 00 sato t« t«*p«ratur« Ž.e bllsu kritičnih »ej. Veiljuj* 8« aa« paral«la • hoaoo-t»rani»l ftival«it kj*r j« stabilnost pretsnoT« do©ei«nm pri talssnl teaperaturit kl j» sa v«čino kopenakih poikiloteraoT krltlčna ln iaiova makaii&alno hitroet iivl^enjaklh procesov (Potonii 1924). Po ugotovitrah oMitjtniga artorja •© kritlčnt t«ip«ratur©f uotreeno aanjfci« koltbAnje« traperatur« ˇ Todnm biotopu, sa »ladkovodn« polkilot^rme »natno nlij#( In aicer okoll 22 do 25°C («nako Whitny 1939). *ajv«djo t«rmično tolaraneo kaL«jo »rednj« lanr«t r«gulaoij& proti rpliTu tMiperature popuati atl« nad 20°Cf 6* d«luj« tMp«ratura dalj 6aaa» Pri nl&jih t«ai «raturah (15°C) pa 8« TSdrtujtjo ra^ulacijeki aehanlial tudi po dalja« vpli-ˇanju teaperatur«, Krittčna teaptratura 25°C Isbot« op#t vrhunakl ¦•tabolii«, kar ka»« na v«liko labilnoet preunore. Sr»dnji larralni atadljl imajo pri nifcjih te«j •ratiurmh ustresno •voji tefcl «anj int«nsivno preanovo, poleg t«ga pa Terj«tno aetaboliata tii anga&ir&n prl ra*vojnih proo^slh. Poal«dioa t«ga j#9 da •• aktiTira preanova 6«1« prl viijih teaiperaturahv in to do plafona, JlajY«čJ« larvt, ki 9d pri hitrlh t«p*raturail* i za vrsto Perla marginata (Istenič) - 22 - fcakljufiujamo, da t»aparaturaa aftsoaake apreftaab« ˇplivajo aa praaaoTo ličiak Farla Barglaat* la aprftslajajo odaoa m4 obroko« pornbljeaaga klslka ln ˇ•likpatjo tal«aa« Ta pojav yerj*tno nl lsj*M& in ga lafako prifiakujeao pri aladko-ˇodalh tlTallh, ki eo raavljmjo ˇ blotoplh * aaatalttl t«»p#ra~ titraimi kol«ba&jl* Priaoipialnl »aključki o netabollura poi-kilotersoT na oanovi analls prl enl t««p«raturl ln t «ni ••fto&i »o n«saa«8ljlTl9 ker dajejo aapopolno pradatavo e r#gulAOljah orgaalsaa* ?ria«r>lna Atudija o dlhanju (Zeuth« 1955) upo4t«ra ˇ•diao d«l9 ki ugotarljajo oianjeni odnoa. Xm iij« j« rasvidam rtlika natnotnost najdanih -* 3tolnfll6gen oder Pltoopt§r©n« ffller«« Beatao^»43 Ui&l e,f*I.L* i^L.L u d w i g -1956- Bi« Bessiahung awlsehea KOrpergrdsse und Gaueratoffko&suEi uel I©aipuX®onat©n( ^•ver^l.Fijjfiiol*^^,! I# a d s i gt«» -1956- Betraohtung i*l>@r ^iiergiekonsiua i?oa fl«arw B.irergl.P^siol.39 Kdhtrelbe r,J. -3 934- Die Fleoopteren ^ordtlroXs» h 1 © o a o žtfH«K« -19^9- Uber eitrage mx Biologl© der ilekop- teren-Larven mit besondcrer Berttksiehtung der -itmun^« Aroh«f»%drobiol«xvf3 nieoenan n,A* -1950- M« 3ienengewfisaer.Dd.VJil 0 a b * e i tf #w» -1957- ^h« Manometrio T«ohnl<|tt®8»:aln#apolts T • r n b e r g,F«J. -1959- Studiea on tfee ph^slologleal verla-tlon bttwe©n tropical an$ temperata r»ou« lidclltr Crabs of the genua tJea*Blol«3ulX« 117fl W a r b u r gt0» ^1926_ Ub@r d«n Stoff^echsel fi@r Tmaoxen*Berlin t • b o rfE« -1957- tJrundriss &®x Jiologirjchen čJt#tl©tik«J€aa fcesonberg - L u n d,C, -X943- Biologlo c!@3? 3(la0wa©s©r-laaeirbeii »Berlin w h i t n e jrfB»J« -1939- Tenaal tolcranoe of tayfljr n/mph«# J.Sxp«r»3lol»XVIf3 Wigglea«ort h»Y«B. -1955- ro^siologle der Inaekten« % o |n 9 ? o t i o b,i* -1959- B*iu©ratoffv©rbrauoh eloiger XIY ir»tern»limn»Conv#s iea S e u t h c &9E»C*H* -1947- Hel^tlon of body st*n te metabollo rate. 5Tav#Iab#Carlsberg«ser»CM®»26 2 • u t h © iifK«C»H* -1955- Cosipax^tive rh^3iolosy/B#»plxation/ Aim.He?#Ph^8iol«17 Prlloea 1 - Odrl«BO«t otorok* porab* klslka od *•*• prl 15» 20 im 25°0j »•rttr« e»l«ga ltta °C * ft p(t) 15 -0,3322 1,9044 10,9086 • 0,001 tO -0,3242 1,9354 10,9401 • 0,001 15 -0,2758 1,9782 77,8095* 0,001 Ort*l« Tr«dno»ti rtatlttlčii* asallstt r • - 0,#254 r • - 0 ,6248 r m - 0,9264 x • 51,9976 x - 31 • 9976 x • 22,3809 15°0 y " 9#O175 2O^C « 8 ,6146 25° - 1,9855 - 1,1746 **- - 1 ,2C38 - 5,1092 - 0,5510 V - 0 ,3241 - O§2755 Prllogt 2 - OdYi«ao*t obr ^a porato klalka od tti« pri hitrlh twp«raturaik aprtmbih v hl*dni in topll dobi bh oanorl rmGtmmam rogr««ij»lc« analls« °0 t»fcin«ko oteodj« __________aL________ 11 71,3 - 225,0 56 -0,572 2,162 -63,697 0,001 15 33,4 - 49,8 6 -0,808 2,706 31,517 0,001 15 50,4 - 270,7 50 -0,505 1.759 46,995 0,001 20 50,4 - 61,3 12 -0,114 1,622 7,307 0,001 20 65,5 - 270,7 24 -0,502 ¦ 1,781 38,718 0t00l 15 25,5 - 96,1 21 -0,501 2,194 45,135 0,001 15 104,0 - 274,6 7 0,041 1,145 5,857 0,001 20 25,5 - 96,1 21 -0,476 2,226 45,333 0,001 20 104,0 ~ 274,6 7 -0,305 2,027 46,920 0,001 25 23,5 - 52,1 11 0,258 1,121 25,294 U,001 25 58,5 - 96,1 10 -0,224 1,818 11,789 0,001 25 104,0 - 274,6 7 -0,682 2,929 45,460 0,001 Priloga 3 - Bolodlt** •i«niflkantnih rosllk •r^dnjlii Tr«dno«ti obrakm porab« klslka t hl&dnl Xn topli dobl It*»2-2 T«i.ra*r. 15*C__________________30**C \ #¦5-2 7 20*40 +0,316 0,80-0,70 «-1,746 ,20-0,10 T*7-2 12 40-40 -2,7X2 0,02- ,01 0,463 097O-O96O 7*5-2 10 60-30 -0,60 0,60-^,50 2,797 0,05-0,02 $¦4-2 7 80-100 -Of55 G,60-Ot5O 0,7t§ a#5Q-O»4O 4*4-2 6 100-120 -2,655 0,05-0,02 5,64* v^OOl 9*5-2 10 25<>-2fO -5,45$ 0»00l 6,294 ^001 FrllOf« 4 - OdYi«no«t obroka por&b« klsika o4 t«i« prl 20°C ˇ hlartnl doM po 46 unil gojitTi u 20-21°0 °c I ll m t p 20 76,3 151,2 - 151,2 - 237,5 12 7 C 0 ,5S7 ,217 0, o, 5196 754 41, 18, 612 085 o, o, 001 001 Prllog* 5 - Signiflitaiitn« r&slUt* •r^dnjih Tr^dnostl obrokm poaab« klolkA pri 20°C T hladni dobi br«» adapt.in po ad&ptaelji T«ftlnekl r««r»d ˇr^dgoati ,1 t p 100 -250 -200 - . 120 - 260 - 240 X4,l| 20,28 11,12 13,39 {'¦' 4+3-2 5 5*3-2 6 -!• 496 019 o. 20-0» 10*0, 10 05 NfiPODNfl IM UNIUERZITETNfl ' KNJI2MCR 00000437947