URADNI VESTNIK OKRAJA CELJE LLTO IV 28. marca 1959 ST. 8 VSEBINA OKRAJNI LJUDSKI ODBOR CELJE 58. Odlok o dohodnini v stalnem znesku za leto l')5<) v okraju Celje. 59. Odločba o ukinitvi Doma oskrbovancev v Vojniku. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR CELJE M). Odlok o lem, katere zgradbe se štejejo kot zgradbe zn počitek in oddih lastnika. 58. Okrajni ljudski odbor Celje je po 8. točki 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, štev. 19-89/52), 3. točki odloka o stopnjah dohodnine za leto 1959 (Uradni list FLRJ, št. 5-69/59), 11. poglavju odloka o načinu in postopku za določitev dohodnine v stalnem znesku (Uradni list LRS, št. 13-50/56) in 68. členu republiške uredbe o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Urani list LRS, št. 49-228/57) na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 20. marca 1959 sprejel ODLOK o dohodnini v stalnem znesku za leto 1959 v okraju Celje. I. člen Za leto 1959 plačujejo v okraju Celje dohodnino v stalnem znesku davčni zavezanci kategorij, navedenih v odloku o načinu in postopku za določitev dohodnine v stalnem znesku (Uradni list LRS, št. 30-50/56), ki znaša za posamezne kategorije: V krajih do 1 Kategorije 2 3 4 din din din din a) 1000 preb. 1.000 1.000 500 800 b) 3000 preb. 1.400 1.500 800 1.000 c) 5000 preb. 1.800 2.000 1.000 1.200 č) 10.000 preb. 2.200 3.000 1.200 1.500 d) 20.000 preb. 2.500 4.000 1.500 1.800 e) nad 20.000 preb. 3.000 5.000 2.000 2.000 Kategorija 1: Obrtniki, ki imajo po 75. členu uredbe o obrtnih delavnicah in obrtnih podjetjih (Uradni list FLRJ, št. 5-48/54) dovoljenje za obrt brez stalnega poslovnega mesta (lokala); v to kategorijo spadajo tudi osebe, ki so socialno zavarovane na podlagi sedanjega ali prejšnjega delovnega razmerja, kadar delajo za zasebnike, če nimajo stalnega poslovnega lokala. Kategorija 2: Učitelji jezikov in glasbe ter učitelji, ki poučujejo po zasebnih stanovanjih, stenografi, stenodakti-lografi in daktilografi (strojepisci), kadar delajo za zasebnike, če nimajo stalnega poslovnega lokala. Kategorija 3: Godci, ki godejo po sejmih, ulicah, stavbah, ob praznikih in podobno. Kategorija 4: Postreščki, žagarji (z ročnimi žagami), ulični prodajalci časopisov, srečk in drugih proizvodov, snažilci obutve in druge osebe, ki opravljajo delo samo s svojo telesno silo. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR SLOVENSKE KONJICE 61. Odlok o proračunu občino Slovenske Konjice za leto 1939. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ŠOŠTANJ 62. Odlok o družbenem planu občine Šoštanj za leto 1959. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ŽALEC 65. Odlok o prorač'unu občine Žalec za leto 1959. 2. člen Davčni zavezanci, ki plačajo davek v stalnem znesku na podlagi tega odloka, ne plačujejo prometnega davka. 3. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje in se uporablja za leto 1959. St. 01/3-32-30/1-59. Celje, dne 20. marca 1959. Predsednik Okrajnega ljudskega odbora Celje Riko Jerman 1. r. 59. Okrajni ljudski odbor Celje je po 8. členu zakona o socialnih zavodih (Uradni list LRS, št. 26-91/54), 1. točki 65. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list LRS, št. 49-227/57), 48. in 49. členu temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Uradni list FLRJ, št. 51-426/53) in 26. členu statuta okraja Celje na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 20. marca' 1959 izdal ODLOČBO o ukinitvi Doma oskrbovancev v Vojniku. 1. Dom oskrbovancev v Vojniku, ki je bil z odločbo Okrajnega ljudskega odbora Celje pod št. 1/1-7870/2-54 z dne 24. avgusta 1954 (Uradni list LRS, št. 37-552/54) pod imenom Dom onemoglih v Vojniku razglašen za finančno samostojni socialni zavod, preneha z 31. marcem 1959. 2. Vse nepremičnine Doma oskrbovancev prevzame v upravo Splošna bolnišnica Celje. 3. Likvidacijo Doma oskrbovancev bo izvršila likvidacijska komisija, ki bo imenovana s posebno odločbo. Likvidacijska komisija bo izvršila razdelitev osnovnih in obratnih sredstev, skladov in drugega premoženja. 4. Upravnik doma in upravni odbor doma se razrešita z dnem 31. marca 1959. Splošna bolnišnica Celje bo po potrebi prevzela osebje ukinjenega doma. 5. Za izvršitev te odločbe skrbi svet za socialno varstvo okraja Celje. 6. Ta odločba velja od dne izdaje in se objavi v Uradnem vestniku okraja Celje. 61. Po 42. členu temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ, št. 13-126/56), 16. in 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) ter 26. členu statuta občine je Občinski ljudski odbor Slovenske Konjice na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 27. marca 1959 sprejel St. 01/3-D00-15/4. Celje, dne 20. marca 1959. Predsednik Okrajnega ljudskega odbora Celje Riko Jerman 1. r. 60. Po 16. členu zakona o nacionalizaciji zgradb in gradbenih zemljišč (Uradni list FLRJ, št. 52-890/58) je Občinski ljudski odbor Celje na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 23. marca 1959 sprejel ODLOK o tem, katere zgradbe se štejejo kot zgradbe za počitek in oddih lastnika. 1. člen Za zgradbe, ki služijo za počitek in oddih lastnika po prvem odstavku 16. člena zakona o nacionalizaciji zgradb in gradbenih zemljišč, se štejejo zgradbe, ki so bile zgrajene za počitek in oddih lastnika zgradbe oziroma njegovih družinskih članov: 1. če skupna uporabna površina stanovanjskih prostorov ne presega 70 m2, pri čemer se ne štejejo stranski prostori; 2. če zgradbo lastnik in njegovi družinski člani sami uporabljajo za oddih in počitek oziroma jo dajejo za počitek in oddih na razpolago tudi drugim osebam. 2. člen Ce je bila stanovanjska ali poslovna zgradba preurejena v zgradbo za počitek in oddih, se lahko šteje za zgradbo po prvem odstavku 16. člena zakona o nacionalizaciji zgradb in gradbenih zemljišč tudi če presega 70 m2 skupne uporabne površine, če so izpolnjeni ostali pogoji 1. člena tega odloka. 3. člen Kot zgradbe za počitek in oddih po prvem odstavku 16. člena zakona o nacionalizaciji zgradb in gradbenih zemljišč se ne štejejo takšne zgradbe, ki so glede na gradbeni načrt in način gradnje (konstrukcijske elemente, gradbeni material, razporeditev prostorov, instalacijske naprave in podobno) zgrajene tako, da lahko trajno služijo kot redno stanovanje. 4. člen Ce je bila zgradba, ki izpolnjuje pogoje iz 1. oziroma 2. člena tega odloka z odločbo stanovanjskega organa dodeljena kot stanovanje drugi osebi, se ne glede na to šteje kot zgradba za počitek in oddih, vendar s tem niso prizadete pravice stanovanjskega upravičenca. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Celje. St. 33-12/2-59. Celje, dne 23. marca 1959. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Celje Franc Rupret 1. r. ODLOK o proračunu občine Slovenske Konjice za leto 1959. 1. člen Proračun občine Slov. Konjice za leto 1959 s posebnimi prilogami obsega: I. Občinski proračun: din z dohodki 151,224.000 z izdatki 142,282.000 6 % obvezno rezervo 8,942.000 II. Predračune finančno samostojnih zavodov: z dohodki 62,768.000 z izdatki 63,268.800 s primanjkljajem 500.000 III. Predračune proračunskih skladov: z dohodki 1,319.915 oziroma ob upoštevanju omejitev z razpoložljivimi sredstvi 779.915 z izdatki 2,079.915 in presežkom izdatkov 1,300.000 2. člen Primanjkljaji v predračunih finančno samostojnih zavodov, ki znašajo 500.000 din, se krijejo z dotacijami iz občinskega proračuna. 3. člen Primanjkljaji v predračunih proračunskih skladov v skupnem znesku 1,300.000 din se krijejo z dotacijo iz občinskega proračuna. 4. člen Presežki dohodkov nad izdatki finančno samostojnih zavodov se porazdelijo na občinski proračun in na sklade finančno samostojnih zavodov po potrditvi zaključnih računov za leto 1959. Finančno samostojni zavodi, ki v letu 1959 dosežejo presežek dohodkov nad izdatki z boljšo organizacijo dela, toda brez škode za kakovost storitev, razdelijo presežek po določenem odstotku na posamezne sklade zavoda po poprejšnji odobritvi pristojnega organa za finance občinskega ljudskega odbora. Sredstva, ki jih finančno samostojni zavodi v letu 1959 vplačajo v svoje sklade za nagrade, ne smejo presegati višine enomesečnih plač delavcev in uslužbencev finančno samostojnih zavodov. Prav tako ne smejo presegati polovice ustvarjenega presežka. 5. člen Namestitev uslužbencev pri občinskih organih in zavodih, za katere v njihovih predračunih niso določeni krediti, se lahko izvršijo samo po poprejšnji pritrditvi občinskega sveta za družbeni plan in finance ali organa, ki ga ta pooblasti. 6. člen Krediti, določeni za osebne izdatke v predračunih občinskih organov in zavodov se brez dovoljenja sveta za družbeni plan in finance ne smejo povečati. 7. člen Sredstva, zagotovljena v proračunu v znesku 1,200.000 din za potrebe krajevnih odborov, se bodo trošila skladno s pritokom in uporabljala za komunalna dela ter druge negospodarske investicije. Naredbodajalci za črpanje teh sredstev so predsedniki krajevnih odborov. Sredstva se lahko trošijo samo v namene, za katere to sklene na svoji seji krajevni odbor. S sklepom se določi tudi način uporabe teh sredstev ter določi eventualni prispevek iz lastnih virov krajevnega odbora v obliki voženj, dela ali kakšni drugi materialni obliki. 8. člen Sredstva, določena za dotacije, se bodo dodeljevala gasilskim društvom preko občinske gasilske zveze, ostalim družbenim organizacijam in društvom pa neposredno iz občinskega proračuna. 9. člen V primeru neenakomernega dotoka proračunskih dohodkov sme občinski ljudski odbor Slovenske Konjice za redno izvrševanje proračunskih izdatkov najeti posojilo do višine 20,550.000 dinarjev. 10. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja se pa od 1. januarja 1959. Sl. 01-31-55/1-1959. Slovenske Konjice, dne 27. marca 1959. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Slov. Konjice Adolf Suc 1. r. PREGLED DOHODKOV IN IZDATKOV PRORAČUNA OBČINE SLOVENSKE KONJICE (PO DELIH) Dohodki: Skupaj Izdatki: Skupaj A. PRORAČUN 1. Dohodki iz gospodarstva in prebivalstva 2. Dohodki uradov in ustanov 3. Ostali dohodki din 138.700.000 100.000 122.424.000 A. PRORAČUN L del — Prosveta in kultura 2. del — Socialno varstvo 3. del — Zdravstvena zaščita 5. del — Državna uprava 6. del — Komunalna dejavnost 7. del — Negospodarske investicije 8. de! — Dotacije fin. sam. zav. prorač. skladom družb, organiz. 9. del —- Obvez, iz posojil in garancije 10. del — Proračunska rezerva in in 6 % obvezna rezerva 13. del — Sredstva za poveč. plač din 51.446.000 15.206.800 16,065.200 39.277.800 5,549.700 500.000 1.300.000 3.718.000 4.617.000 13.543.000 Skupaj proračunski dohodki 151,224.000 Skupaj prorač. izdatki 151,224.000 B. FINANČNO SAMOSTOJNI ZAVODI Skupaj dohodki 62,768.800 B. FINANČNO SAMOSTOJNI ZAVODI Skupaj izdatki 63,268.800 Po odbitku presežka dohodka nad izdatki, ki se razdele z ZR v proračun — Po odbitku dotacije, določene v prorač. za pokritje presežka 500.000 Skupaj dohodki fin. sam. zavodov 62,768.800 Skupaj izdatki fin. sam. zavodov 62,768.800 C. PRORAČUNSKI SKLADI Lastni dohodki 1,319.915 C. PRORAČUNSKI SKLADI Skupaj izdatki 2,079.915 Po odbitku omejitev 60 % zbranih sredstev od ZR 540.000 Po odbitku dotacije, predvidene v prorač. za pokritje presežka izdatkov 1,300.000 Skupaj dohodki skladov 779.915 Skupaj izdatki skladov 779.915 Skupaj A + B + C 214,772.715 Skupaj A + B + C 214,772.715 62. Po 4. členu zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52-644/57) ter 12. in 26. členu statuta občine je Občinski ljudski odbor Šoštanj na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 27. februarja 1959 sprejel ODLOK o družbenem planu občine Šoštanj za leto 1959. Sprejme se družbeni plan občine Šoštanj za leto 1959, ki se glasi: DRUŽBENI PLAN OBČINE ŠOŠTANJ za leto 1959. PRVI DEL SMERNICE ZA GOSPODARSKI RAZVOJ V LETU 1959 I. poglavje Osnovne naloge in smernice gospodarskega razvoja v letu 1959 Osnovne naloge in smernice gospodarskega razvoja v letu 1959 potekajo iz doseženih rezultatov in gospodarskih gibanj v preteklem letu ter iz ekonomsko-političnih nalog družbenega plana gospodarskega razvoja občine Šoštanj za razdobje 1957—1961. Na tej podlagi se postavljajo gospodarskemu razvoju v letu 1959 tele osnovne naloge: 1. Še nadalje je treba večati obseg proizvodnje in storitev v vseh gospodarskih panogah, tako da bi se družbeni bruto proizvod v primerjavi z letom 1958 povečal za 5,8 %, narodni dohodek pa za 4,2 %. 2. Povečanje obsega proizvodnje je treba doseči predvsem s povečanjem delovne storilnosti v vseh gospodarskih panogah. Povečanje delavne storilnosti je poglavitni pogoj za nadaljnji gospodarski razvoj in za izboljšanje življenjskih razmer prebivalstva. Zato bo treba bolj kot doslej skrbeti za racionalno zaposlovanje delovne sile ter boljšo organizacijo dela. 3. V letu 1959 je nadaljevati z izgradnjo objektov družbenega standarda, predvsem z gradnjo stanovanj. Večjim investitorjem se priporoča, da vzporedno z gradnjo stanovanj upoštevajo tudi gradnjo komunalnih naprav. 4. Za stabilni razvoj osebne potrošnje je potrebno zlasti v Velenju in Šoštanju razvijati trgovsko mrežo na drobno, urediti obrate za družbeno prehrano, širiti usluž-nostno obrt ter v okviru stanovanjske skupnosti Velenje ustanoviti pralnico in likalnico, potrebno za razbremenitev gospodinjstev. 5. Kmetijska proizvodnja v okolici Velenja in Šoštanja, zlasti proizvodnja Kmetijskega gospodarstva Salek in Rudniške vrtnarije Velenje, mora biti usmerjena v proizvodnjo tistih artiklov in takih količin, ki bo učinkovito vplivalo na časovno in količinsko kritje potreb. Z že uvedenimi administrativnimi ukrepi, zlasti z ekonomskimi intervencijami socialističnega sektorja, je treba vztrajati na nivoju cen leta 1958. 6. Glavno vodilo za uspešno gospodarjenje na vasi pa mora biti kooperacijska oblika proizvodnje, ki je naj-hilrejša pot k naraščanju proizvodnje in večji tržnosli kmetijskih pridelkov. 7. Da bi se zmanjšal primanjkljaj v plačilni bilanci, morajo gospodarske organizacije racionalneje izkoristiti in varčneje trošiti uvozne surovine ter si prizadevati, da jih čimbolj zamenjujejo z domačimi proizvodi. 8. Investicijska sredstva, s katerimi bo v letu 1959 razpolagala občina, se naj v tekočem letu uporabijo predvsem za nadaljnji razvoj trgovine, obrti, gostinstva in kmetijstva. 9. V skladu z obstoječimi predpisi naj gospodarske organizacije združujejo sredstva v skupne sklade, tako da bo investicijska dejavnost v skladu s perspektivnim družbenim planom federacije, republike, okraja in občinskim perspektivnim planom, II. poglavje Družbeni bruto proizvod in narodni dohodek 1. Na temelju proizvodnje ter materialnih in družbenih pogojev, doseženih v letu 1958, in v skladu z razvojem, ki z njim računa družbeni plan gospodarskega razvoja občine Šoštanj za razdobje 1957—1961, se računa v letu 1959 s temle povečanjem družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka: v 000 din po tekočih cenah 1957 1958 1957 1958 1959 1958 1959 Družbeni bruto proizvod 9,910.346 10,498.171 11,105.857 105,9 105,8 Narodni doh. 4,177.432 4,429.336 4,615.024 106,0 104,2 Gibanje družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka bo po posameznih panogah glede na splošni porast proizvodnje naslednje: Družbeni bruto proizvod v 000 din po tekočih cenah: 1958 1959 1957 1958 1959 1957 1958 Gospodarstvo skupaj 9,910.346 10,498.171 11,105.857 105,9 105,8 Industrija 8,748.172 9,202.631 9,783.001 103,1 106,3 Kmetijstvo 443.155 484.500 547.484 109,3 112,9 Gradbeništvo 122.975 148.848 163.699 121,0 109,9 Trgovina 60.026 87.150 90.710 145,1 104,1 Gostinstvo 144.863 158.502 163.998 109,4 103,5 Obrt 342.498 339.982 372.751 99,2 109,6 Komunala 48.657 76.558 84.214 157,3 110,0 Narodni dohodek v 000 din po tekočih cenah: 1957 1958 1957 1958 1959 1958 1959 Gospodarstvo skupaj 4,177.432 4,429.336 4,615.024 106,0 104,2 Industrija 3,596.515 3,757.572 3,869.135 104,6 103,0 Kmetijstvo 369.010 396.500 447.226 107,4 112,7 Gradbeništvo 31.230 47.948 52.062 153,5 108,5 Trgovina 39.945 62.146 64.520 155,5 103,8 Gostinstvo 34.668 39.052 43.351 112,6 111,0 Obrt 93.764 103.134 113.447 109,9 109,9 Komunala 12.300 22.984 25.283 186,8 110,0 Povečanje družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka v letu 1959 ne ustreza povprečnemu letnemu porastu po perspektivnem planu; pričakovati pa smemo, da bo povprečni letni porast po perspektivnem planu dosežen z letom 1961, ko bosta Rudnik lignita Velenje in TE Šoštanj povečala proizvodnjo. Družbeni bruto proizvod in narodni dohodek na enega prebivalca: 1958 1959 Indeks 1959 Družbeni bruto proizvod skupaj (v 000 din) 10,498.171 11,105.857 1958 105,8 Na prebivalca v din 512.106 528.850 103,2 Narodni dohodek skupaj (v 000 din) 4,429.336 4,615.024 104,2 Na prebivalca v din 216.065 219.763 101,7 111. poglavje Investicije Po smernicah družbenega plana gospodarskega razvoja občine Šoštanj za razdobje 1957—1961 in doseda- nje realizacije investicijskih naložb je v letu 1959 treba vlagati investicijska sredstva predvsem v tiste dejavnosti, ki zaostajajo za določili perspektivnega plana in zavirajo razvoj življenjske ravni prebivalstva. Sredstva je treba vlagati predvsem v trgovino, obrt, gostinstvo in kmetijstvo in za pospešeni razvoj družbenega standarda, zlasti na področju stanovanjske izgradnje, šolstva in zdravstva. Po posameznih panogah gospodarstva je treba v letu 1959 vlagati sredstva predvsem v tele namene: — v industriji je razpoložljiva sredstva uporabiti za gradnjo II. faze TE Šoštanj, za nadaljnjo izgradnjo Rudnika lignita Velenje in za izgradnjo tovarne opečnih izdelkov v Šoštanju; v kmetijstvu je treba vlagati investicijska sredstva predvsem v gradnjo hmeljskih sušilnic, v nabavo mehanizacije in v nabavo plemenske živine, pri Kmetijskem gospodarstvu Salek pa je investicijska sredstva uporabiti predvsem za adaptacijo hleva in izpopolnitev strojnega parka; — v trgovini je treba zagotoviti sredstva za opremo novozgrajenih trgovskih lokalov v Novem Velenju; — na področju gostinstva in turizma je upoštevati |)redvsem ureditev Gostinskega podjetja »Jezero« Velenje in pa adaptacijo »Kajuhovega doma« v Šoštanju; — sredstva za obrtništvo so namenjena predvsem novogradnji obratnih prostorov Izdelovalnice gumiranega papirja Velenje in za opremo pekarn; — sredstva za negospodarske investicije je treba vložiti predvsem v izgradnjo stanovanj, dograditev osemletke v Velenju in osnovne šole na Paki pri Velenju ter za novogradnjo šole v Belih vodah ter za dograditev zdravstvenega doma v Velenju. Družbeni plan občine Šoštanj računa, da bodo skupna sredstva v letu 1959 znašala 4.848,569.000 din. Od teh sredstev je namenjeno za negospodarske investicije 692.006.000 din. Investicijske naložbe v gospodarskih pa-' nogah bodo znašale 4.156,563.000 din oziroma 300 % več kot v letu 1958. Računamo, da bo v razdobju 1957—1959 izvršenih 63,6 % investicij, ki jih določa perspektivni plan občine Šoštanj za razdobje 1957—1961. Od skupnih investicijskih sredstev odpade na negospodarske investicije 16,6 %. Ce ne upoštevamo zveznih kreditov tako pri gospodarskih kot negospodarskih investicijah, znašajo skupne investicije 1.325,287.000 din, od česar odpade na negospodarske investicije 512,006.000 din oziroma 38,6%, na gospodarske investicije pa 813,281.000 din ali 61,4 %■ Pri negospodarskih investicijah so zajeta tudi sredstva za regulacijo Pake od Penka navzgor v dolžini 500 m, v višini 65,000.000 din. Sredstva v industriji bodo verjetno znašala 4.059.624.000 din. Od skupnih sredstev v industriji odpade na gradnjo II. faze TE Šoštanj 2.360,500.000 din ali 58,1 % vseh sredstev. Sredstva, ki se v tekočem letu nameravajo trošiti za industrijske investicije, se bodo po virih formirala takole: amortizacija ' skladi gospodarskih organizacij občinski skladi , okrajni skladi republiški skladi zvezni skladi 614,300.000 din 29.535.000 din 4,744.000 din 38.663.000 din 45.800.000 din 3.326,582.000 din Za investicije v kmetijstvu v letu 1959 računamo s sredstvi v višini 49,068.000 din, kar je za 16,198.000 din oziroma 49 % več kot v letu 1958. Sredstva so namenjena dograditvi hmeljskih sušilnic pri KZ Velenje in KZ Šmartno ob Paki ter novogradnji sušilnic pri KZ Šoštanj in KZ Velenje ter za adaptacijo živinskega hleva in izpopolnitev strojnega parka pri Kmetijskem gospodarstvu Salek. Za investicije v trgovini in gostinstvu je določenih 24,230.000 din, iz česar je treba nabaviti opremo za Trgovsko podjetje »Velma« Velenje in hladilne naprave za Trgovsko podjetje »Bazen« Velenje. Za potrebe v obrti je namenjenih 23,641.000 din, in sicer predvsem za gradnjo novih obratnih prostorov Izdelovalnice gumiranega papirja v Velenju, za opremo pekarn in za ostalo obrt. Sredstva občinskega investicijskega sklada, ki jih bo možno trošiti v letu 1959, bodo znašala 34,425.000 din. Od tega zneska je 25 % po zveznem družbenem planu določeno za obratna sredstva gospodarskih organizacij, tako da bo zn dejanske investicije na razpolago le 25,829.000 din. Razdelitev sredstev občinskega investicijskega sklada po posameznih gospodarskih dejavnostih je naslednja: trgovina obrt kmetijstvo gostinstvo komunala negospodarske investicije 10,000.000 din 10,000.000 din 1,000.000 din 500.000 din 1,000.000 din 3,329.000 din Sredstva občinskega sklada za zidanje stanovanjskih hiš bodo v letu 1959 znašala 179,142.000 din. Glede na velike potrebe po dograditvi in novogradnji šol v Velenju, Paki in Belih vodah je računati s tem, da bo porabljenih okrog 37,134.000 din sredstev tega sklada za šolstvo. Sredstva sklada je treba racionalneje trošiti. Zaradi sorazmerno večjih sredstev, ki ostanejo gospodarskim organizacijam na razpolago v letu 1959, in zavoljo smotrnejšega trošenja teh sredstev priporočamo, da gospodarske organizacije združijo v tekočem letu razpoložljiva sredstva, ki naj bi se prvenstveno vlagala v negospodarske investicije. Pri razdeljevanju sredstev skupne porabe naj gospodarske organizacije upoštevajo potrebe dograditve in gradnje objektov družbenega standarda, in sicer: — dograditev osemletke v Velenju; — ureditev obratov za družbeno prehrano v Velenju in Šoštanju; — ustanovitev skupnih pralnic in likalnic v Velenju in Šoštanju. IV. poglavje Zaposlenost In delovna storilnost Perspektivni • plan občine Šoštanj računa, da bo število zaposlenih v socialističnem sektorju v razdobju 1957-—1961 naraslo od 3.818 na 5.292, to je za 38,6 %, kar pomeni 7,7 odstotno povečano letno zaposlitev. Ker se je število zaposlenih v letih 1957 in 1958 približalo stanju, ki je po perspektivnem družbenem planu določeno za leto 1961, zato bo moralo v letu 1959 in v naslednjih letih zaposlovanje nove delovne sile počasneje naraščati. Število zaposlenih se sme v letu 1959 povečati le pri Rudniku lignita Velenje. Da bi se dosegle osnovne naloge perspektivnega plana v pogledu povečanja delovne storilnosti in s tem povezano povečanje življenjske ravni prebivalstva, je treba v letu 1959 omejiti nadaljnje večanje števila zaposlenih. Industrijska podjetja, ki so že dosegla ali presegla raven zaposlitve, delovne sile ne bi smela povečevati, temveč naj bi se sedaTije stanje po možnosti znižalo. Ta odvišna delovna sila pa naj bi se zaposlila pri Industrijskem podjetju »Gorenje« Šmartno ob Paki in Gradbenem podjetju »Gradbenik« Šoštanj. Da bi se prekomerno zaposlovanje v letu 1959 zavrlo in da bi se ohranili tisti proporci, ki so glede storilnosti postavljeni v perspektivnem planu občine Šoštanj, je potrebno, da zbor proizvajalcev skupno z občinskim sindikalnim svetom in gospodarskimi organizacijami ukrene vse potrebno pri reševanju problemov zaposlovanja nove delovne sile. Pri tem je treba analizirati predvsem ekonomske uspehe, ki izvirajo iz vključevanja nove delovne sile v proizvodni proces. Pri zaposlovanju nove delovne sile morajo podjetja upoštevati načelo, da so ob zaposlitvi dolžna skrbeti za ustrezno ureditev stanovanjskih razmer zaposlenih. V. poglavje Osebna potrošnja in družbeni standard '1. Osebna potrošnja Razvoj osebne potrošnje prebivalstva občine Šoštanj v letu 1959 je odvisen predvsem -od izvršitve osnovnih nalog, ki so postavljene s tein družbenim planom glede povečanja proizvodnje in narodnega dohodka, delovne storilnosti, politike zaposlovanja, organizacije trgovine ter razvoja obrtniške in gostinske dejavnosti. Ker je ugotovljeno, da je v preteklih letih zaradi naraščanja cen kmetijskim pridelkom osebna potrošnja kmečkega prebivalstva naraščala hitreje od osebne potrošnje delavcev in uslužbencev, bo treba v letu 1959 doseči, da bo tudi osebna potrošnja kmečkega prebivalstva odvisna le od kmetijske proizvodnje in od količin tržnih presežkov, kar je treba doseči z ustrezno odkupno in davčno politiko ter z ostrejšo kontrolo nad formiranjem maloprodajnih cen. V letu 1959 je treba ukreniti vse potrebno za boljšo preskrbo Velenja in Šoštanja s kmetijskimi pridelki. Zato je treba proizvodnjo Kmetijskega gospodarstva Salek z vrtnarskimi obrati v Saleku in Šoštanju ter proizvodnjo Rudniške ekonomije Velenje usmeriti v pridelovanje tistih proizvodov, ki so važni za preskrbo prebivalstva v teh središčih in tako zadovoljiti tržišče z glavnimi kmetijskimi pridelki, razen z izrazito sezonskimi, tako glede količine, kvalitete in cene. Tržišče je treba ekonomsko obvladati in vztrajati na nivoju cen iz leta 1958. V letu 1959 je treba organizirati obrate za družbeno prehrano v Šoštanju in Velenju. Zaradi nujnosti rešitve te naloge, naj bi se vprašanje obrata za družbeno prehrano v Velenju začasno rešilo z izboljšanjem in razširitvijo obstoječe rudniške menze pod upravo Gostinskega podjetja »Jezero« Velenje, kjer bi z malenkostnimi preureditvami bilo možno nuditi hrano 300 osebam, s čimer bi bile trenutno krite potrebe v Velenju. Za poznejši čas pa naj so, to vprašanje reši z novogradnjo gostinskega objekta v Velenju, ki naj bi prvenstveno služil temu namenu in pa razvoju turizma v Šaleški dolini. V Šoštanju pa naj se obrat za družbeno prehrano uredi v sedanjih prostorih kina, za katerega je določeno, da se bo preselil v Dom Svobode v Družmirje. Prostore kina je treba primerno preurediti, kar je predvsem naloga zainteresiranih gospodarskih organizacij. Termoelektrarna Šoštanj bo za potrebe prebivalstva Šoštanja organizirala mehanizirano pralnico in likalnico. Za potrebe Velenja pa naj pralnico in likalnico organizira Stanovanjska skupnost Velenja. Gospodarskim organizacijam se priporoča, da pri razdeljevanju sredstev skupne porabe upoštevajo predvsem te potrebe. 2. Družbeni standard Skupna investicijska sredstva za potrebe družbenega standarda v letu 1959 bodo znašala 692,006.000 din. S tem bi bilo v razdobju 1957—1959 investiranih za družbeni standard 2.417,691.000 din oziroma 52,8% po perspektivnem planu določenih investicij. Od sredstev za objekte družbenega standarda odpade na stanovanjsko izgradnjo 359,006.000 din, na komunalne naprave 162,000.000 din, na izgradnjo šol 53,811.000 din, za gradnjo zdravstvenega doma v Velenju 77,741.000 din. S sredstvi, ki so namenjena za gradnjo stanovanj, bo v letu 1959 zgrajenih okrog 320 stanovanj. Stanovanja bodo gradila naslednja podjetja in ustanove: Rudnik lignita Velenje Tovarna usnja Šoštanj Termoelektrarna Velenje »Gradbenik« Šoštanj »Gorenje« Šmartno ob Paki Bolnica za TBC Topolšica 262 stanovanj 12 stanovanj 12 stanovanj 10 stanovanj 4 stanovanja 20 stanovanj Da bi se za stanovanjsko izgradnjo pridobilo čimveč sredstev, je pri obravnavanju posojil iz občinskega stanovanjskega sklada treba doseči, da bo soudeležba gospodarskih organizacij in posameznikov čim večja. Zdravstvo Glede na to, da je sodobno zdravstvo eden najvažnejših interesov celotne družbe, je nujno, da se javno zdravstvo razvija enakomerno in v skladu z ostalim gospodarskim razvojem. Za izboljšanje zdravstvenih razmer in uspešnejše delovanje zdravstvene službe je treba v letu 1959 urediti naslednje: •— dograditi je treba zdravstveni dom v Velenju in sicer trakt A in C in do 4. faze trakt B ter preseliti zdravstveno službo iz sedanjih v nove prostore, ker so le-ti neprimerni in ne zadostujejo naraščajočim potrebam prebivalstva v Velenju; — okrepiti je treba zdravstveno preventivno prosvetno delo med prebivalstvom ter kurativno zobozdravstveno službo; — zdravstveno službo je treba okrepiti s 5 novimi zdravniki, in sicer: Zdravstveni dom Velenje I, Obratna ambulanta Rudnika lignita Velenje 2 in Zdravstveni dom v Šoštanju 2; zobozdravstveno službo je treba okrepiti še z 1 zobozdravnikom-specialistom, 1 instrumentarko in 1 zobotehnikom; lekarniško službo je treba okrepiti z 2 farmacevtoma; — aktivno je treba nadaljevati s cepljenjem otrok proti nalezljivim boleznim; —- šolske zobne ambulante bodo izvedle sistematske preglede zobovja šolskih in predšolskih otrok ter nosečih mater; izvedena bo akcija fluorizacije zobovja; — organizirani bodo tečaji za uslužbence in delavce v živilski stroki; — poživiti je treba rejniško službo in delo terenskih obiskovalk pri socialno in zdravstveno ogroženih osebah. Šolstvo in prosveta Računa se, da bo za dovršitev, novogradnjo in popravilo šol v letu 1959 investiranih 53,811.000 din. V tem znesku pa ni zajeta nadaljnja izgradnja in oprema rudarske šole v Velenju, za katero se bodo uporabila sredstva sklada za gospodarske kadre. V letu 1959 je treba dograditi osemletko v Velenju in osnovno šolo na Paki pri Velenju ter začeti z novogradnjo šole v Belih vodah. Sredstva za dovršitev obeh navedenih šol in za novogradnjo šple v Belih vodah so zagotovljena delno iz občinskega sklada za zidanje stanovanjskih hiš, delno pa iz sredstev gospodarskih organizacij. V letu 1959 je treba pripraviti dokumentacijo za novogradnjo šole v Šmartnem ob Paki in v Velenju, s tem da se bo šola v Šmartnem ob Paki začela graditi leta 1960. V letu 1959 je treba rešiti vprašanje pitne vode v osnovnih šolah Plešivec in Cirkovce. Do »stare šole« v Velenju je treba napeljati vodovod, ker je voda v studencu pri šoli zaradi kanalizacije, ki je bila speljana mimo, usahnila. V letu 1959 je treba nujno začeti s popravilom osnovne šole v Šoštanju. Pri šolah Šmartno ob Paki, Velenje in Šentilj je treba urediti igrišča; v Šoštanju je treba dokončno urediti stadion, strelišče in smučarsko skakalnico, v Šmartnem ob Paki strelišče, v Velenju pa je začeti z ureditvijo teniškega igrišča. Poživiti bo treba kmetijske gospodarske šole s poukom v zimskih mesecih in zajeti čimveč mladine. DRUGI DEL VI. poglavje Industrija Računamo, da se bo fizični obseg industrijske proizvodnje v letu 1959 povečal približno za 9,5 % v primerjavi z letom 1958. S tem povečanjem in s povečanjem v letih 1957 in 1958 bo doseženo 50 % povečanje proizvodnje, ki ga pričakujemo po družbenem planu gospodarskega razvoja občine od leta 1957 do 1961. Povečanje fizičnega obsega industrijske proizvodnje v letu 1959 ne ustreza povprečnemu letnemu porastu po perspektivnem planu (23,4%), vendar bo povprečen porast v letih 1957—1959 kljub temu znašal 16,6%, glede na to, da je bila dinamika proizvodnje v letu 1957 zelo ugodna. Pričakovani povprečni letni porast po petletnem planu bo dosežen šele konec leta 1961, ko bosta Rudnik lignita Ve- lenje in TE Šoštanj s povečanjem kapacitet dosegla višjo proizvodnjo. Fizični obseg industrijske proizvodnje nam daje po posameznih industrijskih podjetjih naslednjo sliko: Fizični obseg, računan na bazi cen leta 1956 v 000 din 1956 1957 1958 1959 1961 TE Šoštanj 1,041.913 2,234.603 2,124.205 2,277.235 4,722.835 TE Velenje 118.541 150.755 78.780 124.780 155.975 RL Velenje 3,049.002 3,932.226 3,946.320 4,463.100 6,107.400 »Gorenje« 33.069 56.685 235.984 400.330 373.287 »Galanterija« 43,675 77.224 86.616 93.610 102.716 »LIK« Šoštanj 119.686 161.148 187.950 185.977 176.659 Tovarna usnja 2,134.529 2,357.884 2,302.170 2,268.258 2,503.495 Skupaj 6,540.415 8,970.525 8,962.025 9,813.290 14,192.367 Fizični obseg industrijske proizvodnje v indeksih 1957 1958 1959 1958 1959 1961 1956 1957 1958 1956 1956 1956 TE Šoštanj 214,4 95,0 107,2 203,8 218,5 458,0 TE Velenje 127,1 52,3 158,3 66,5 105,2 131,5 RL Velenje 128,9 100,3 113,0 129,4 146,3 200,3 »Gorenje« 171,4 416,3 169,6 713,6 1210,5 1128,8 »Galanterija« 176,8 112,2 108,1 198,3 214,3 235,0 »LIK« Soštnj 134,6 116,6 98,9 157,0 155,3 147,6 TU S Šoštanj 110,4 97,6 98,5 107,8 106,2 117,2 Skupaj 137,1 99,9 109,5 137,0 150,0 216,9 Računamo, da se bo proizvodnja električne energije v obeh elektrarnah na območju občine Šoštanj v letu 1959 povečala od 353.099 MWh v letu 1958 na 385.000 MWh v letu 1959. Pri proizvodnji lignita računamo, da se bo od 1.710.000 ton v letu 1958 dvignila na 1,900.000 ton v letu 1959. Za Rudnik lignita Velenje predstavlja posebno vprašanje dobave mehanizacije za zahodno polje in pa pomanjkanje kvalificirane delovne sile. Pri Industrijskem podjetju »Gorenje« Šmartno ob Paki se bo proizvodnja štedilnikov in peči dvignila od 18.000 kom. v letu 1958 na 22.400 kom. v letu 1959. Pri podjetju »Galanterija« v Šoštanju se bo proizvodnja bisernih in galalitnih gumbov dvignila od 34.990 na 76.000 groš v letu 1959. Pri lesno industrijskem kombinatu Šoštanj se bo dvignila predvsem proizvodnja sobnega in stavbnega pohištva. Pri Tovarni usnja v Šoštanju v letu 1959 ne bo bistvenih sprememb. V letu 1958 so vsa industrijska podjetja na območju občine že dosegla oziroma presegla raven zaposlitve (razen Rl.V), ki je bila določena za leto 1961, zato se za poslenost v teli podjetjih v letu 1959 ne bi smela povečati. Posebno stališče ima v tem pogledu le TE Šoštanj, ki do leta 1961 števila zaposlenih bistveno ne bo povečala, čeprov se bo njena kapaciteta povečala za 100%. Kot je določeno z okrajnim družbenim planom, se sme stalcž zaposlenih dvigniti samo pri Rudniku lignita Velenje do 300 delavcev v letu 1959. Pričakuje se, da bo znašalo izkoriščanje fonda časa za dejansko opravljene ure v letu 1959 87%, medtem ko je v letu 1958 znašalo 85 %. Skladno s tem se morajo v letu 1959 zmanjšati izgube delovnega časa zaradi raznih izostankov. Upoštevajoč smernice družbenih planov republike in okraja in prav tako pričakovane zvezne kredite računamo, da bo obseg investicij v industriji v letu 1959 znašal 4.059,624.000 din. V tem znesku so všteta zvezna sredstva za gradnjo II. faze TE Šoštanj v višini 2.360,500.000 din, za nadaljnjo izgradnjo Rudnika lignita Velenje 870.200.000 din in za gradnjo obrata opečnih izdelkov v Šoštanju 155,882.000 din. Razliko pa predstavljajo lastna sredstva gospodarskih organizacij, kjer je upoštevana tudi amortizacija za nadomestitev. Brez zveznih kreditov bi znašale investicije v industriji 733,042.000 din. Na tak način bi bilo v odnosu na perspektivni plan za razdobje 1957—1961 do konca leta 1959 vloženo v industrijo okrog 71,6% sredstev po perspektivnem planu. VII. poglavje Kmetijstvo V skladu s petletnim perspektivnim planom se pričakuje, da se bo v letu 1959 kmetijska proizvodnja povečala za 9 % v primerjavi z letom 1958 oziroma za 29 % v primerjavi z letom 1957. Indeks 1959 1959 1957 1958 Žita 131 116 Industrijske rastline 147 117 Vrtnine 124 115 Krmske rastline 138 117 Ostali njivski proizvodi 138 108 Travništvo 122 129 Sadjarstvo 462 70 Vinogradništvo 180 94 Živalska proizvodnja 122 110 Skupaj 129 109 Kot glavne panoge kmetijstva pridejo za območje občine Šoštanj v poštev živinoreja, poljedelstvo, sadjarstvo in vrtnarstvo. Po posameznih panogah kmetijstva pričakujemo naslednji razvoj: 1. Živinoreja a) Govedoreja V letu 1959 ne računamo s povečanjem staleža goveje živine, pač pa z izboljšanjem kakovosti ter povečanjem števila krav-molznic na račun ostalega goveda. Na vsem področju se uvaja sivorjava pasma, ki ima večjo proizvodnost, istočasno pa tudi večje zahteve glede prehrane in nege. To nalogo bo možno izpolniti z izboljšanjem krmske baze — povečanjem površin detelj, izboljšanjem travniških površin — in z nadaljnjo selekcijo. Umetno osemenjevanje, ki je v letu 1958 zajelo 40 % vseh plemenic, se bo v letu 1959 razširilo na najmanj 45 % vseh plemenic. Število licenciranih plemenjakov se bo zmanjšalo od sedanjih 12 na 9 komadov. Umetno osemenjevanje bo vplivalo na izboljšanje kakovosti mlade živine, preprečevalo bo okužbo in jalovost plemenic in pozitivno vplivalo na povečanje proizvodnje. Računamo, da se bo povprečna molznost v zasebnem sektorju vzdignila od 1300 kg v letu 1958 na 1500 kg v letu 1959, v socialističnem sektorju pa od 2600 kg na 2900 kg. Gibanje proizvodnje mleka v letih 1957, 1958 in 1959: 1957 1958 1959 Število krav 2.390 2.360 2.400 Količina mleka v kg 2.928.000 3,146.000 3,712.000 b) Svinjereja V preteklem letu je ta panoga prerasla pričakovanje plana, kar je posledica večje skrbi kmetijskih zadrug za plemensko blago in zelo dobra krompirjeva letina in nizka cena krompirja v primerjavi s cenami prašičev. V letu 1959 računamo z nabavo 26 plemenskih merjascev in 40 kom. plemenskih svinj. Pričakuje se povečanje staleža prašičev za 8 % in povečanje povprečne teže klanih svinj od 103 kg na 120 kg. c) Perutninarstvo Obstoječe številčno stanje v perutninarstvu se bistveno ne bo spremenilo, pričakuje pa se povečana povprečna ndsnost od 50 kom. v letu 1958 na 55 kom. v letu 1959. V glavnem bo tudi v letu 1959 imela prednost kokoš štajerske pasme, zaradi česar bodo nabavili 8000 kom. piščancev štajerske pasme in 1000 kom. piščancev pasme njuhempšir. Ostale panoge živinoreje ne predstavljajo večje gospodarske važnosti. Računamo, da se bo število konj zmanjšalo za 6%, kar bo možno doseči z boljšo izrabo in povečano uporabo mehanizacije. Ovčjereja ne daje ni-kakih gospodarskih tržnih viškov, v glavnem se redijo ovce zaradi delne preskrbe rejcev samih z volno in mesom. Čebelarstvu bo treba v letu 1959 posvetiti več pozornosti. 2. Poljedelstvo Stanje njivskih površin po posameznih kulturah je naslednje. 1957 1958 1959 ha str. ha str. ha str. % % % Žita 945 48,1 962 48,0 950 47 Industr. rast. 126 6,4 171 8,5 182 9 Vrtnine 505 25,7 486 24,2 489 24 Krmske rast. 387 19,8 388 19,3 409 20 Skupaj 1.963 100 2.007 100 2.030 100 Plan za leto 1959 predvideva zmanjšanje površin pod žitaricami in povečanje površin pod industrijskimi in krm-skimi rastlinami. Hektarski donosi glavnih kultur so na- slednji (v q): 1957 1958 1959 Pšenica 14 17 19 Hmelj 12 12 12 Krompir 133 149 165 Detelja 47 50 60 Travniško seno 25 22 30 Plan kooperacije (v ha): cu s 1959 -2 ¥ X! CU 1 tn Bele voc Pšenica 50 18 20 12 — Hmelj — novi 38 10 14 14 — Travniki 280 90 90 60 40 Krompir 45 10 10 10 15 Hmelj — stari 136 32 44 50 — Povečanje hektarskih donosov bo mogoče doseči: 1. S pravilno in povečano uporabo umetnih gnojil. Dosedanji povpreček 184 kg na hektar obdelovalne površine bo treba zvišati na 280 kg. 2. S povečano uporabo kvalitetnega semena, 12 % zasejanih površin v letu 1958 povečati na 30 % v letu 1959. 3. S pravilno setvijo in pravilno obdelavo. 4. Z zatiranjem plevela in 5. Z zatiranjem bolezni in škodljivcev. Kmetijske zadruge imajo glede povečanja proizvodnje nalogo, da v kooperacijskih odnosih z individualnimi proizvajalci zadostijo pogodbenim obveznostim, poleg tega pa morajo izvajati akcijo za zatiranje bolezni in škodljivcev — predvsem zatiranje koloradskega hrošča in krompirjeve plesni. 3. Sadjarstvo Za leto 1959 pričakujemo srednje dobro letino. Delno strnjenih starih nasadov je okrog 450 ha, ki pa so v zelo slabem stanju, novo urejenih plantažnih nasadov je le okrog 36 ha. Po planu se računa, da bo v letu 1959 na novo urejenih 7 ha novih nasadov. V letu 1959 se bo nadaljevalo z asanacijo starih nasadov, katera se je pričela izvajati že v letu 1958 v 6 naseljih tako, da bi bilo do konca leta 1959 asaniranih okrog 80 % vseh starih sadnih nasadov — s tem pa izkrčeno okrog 15.000 kom. starih dreves. Čiščenje in škropljenje sadnega drevja je izvesti vsaj 80 odstotno, ker se je v letu 1958 ponovno pojavil kapar v večjem obsegu. 4. Vrtnarstvo Zaradi potreb tržišča in zadovoljitve potrošnikov z vrtnarskimi pridelki, zlasti v središčih Velenja in Šoštanja, je v letu 1959 treba ukreniti naslednje: 1. Kmetijsko gospodarstvo Salek naj uredi svoje vrtnarske obrate v Saleku in Šoštanju. 2. V bližnji okolici Velenja in Šoštanja naj pridobi kmetovalce, da povečajo površino za pridelovanje povrt-nin. 3. Trgovska mreža kmetijskih zadrug naj se usposobi, da bo s kmetovalci sklepala pogodbe za pridelovanje po-vrtnin in zagotovila prevzem in založitev trga s kmetijskimi proizvodi. 4. Tržne prostore v Šoštanju in Velenju je treba urediti za maloprodajo direktnih proizvajalcev. 5. Kmetijsko zadružništvo Kmetijske zadruge so nosilec pretežnega dela plana kmetijske proizvodnje, ker bodo one organizirale blagovno proizvodnjo svojih članov, jih preskrbovale z reprodukcijskim materialom, organizirale odkup, predelavo in prodajo proizvodov ter nudile vso strokovno in tehnično pomoč proizvajalcem. Kmetijske zadruge so se v letu 1958 organizacijsko izpopolnile in izdelale svoje perspektivne plane za delo v naslednjih letih: Da bodo kmetijske zadruge lahko izvrševale naloge, ki jih določa perspektivni plan, je nujno, da uredijo naslednje: 1. da izvršujejo akcije, določene s planom; 2. da izpopolnijo svoje kmetijsko strokovno službo in 3. da vključijo v zadruge vsaj 90 % vseh kmetovalcev 6. Kmetijsko gospodarstvo Salek Kmetijsko gospodarstvo Salek s svojimi obrati v Saleku, Šoštanju in v Šmartnem ob Paki ima svoj perspektivni plan. Računamo, da bo kmetijska proizvodnja v primerjavi z letom 1958 narasla za 28%. Za leto 1959 računamo z naslednjimi hektarskimi donosi najvažnejših kultur: Pšenica 1957 24 1958 30 1959 35 Hmelj 14 15 16 Krompir 160 180 200 Detelja 65 70 70 Travniško seno 45 50 50 V letu 1959 bo Kmetijsko gospodarstvo Salek nadaljevalo z arondacijo zemljišč in sicer še 2 hektarov. Kmetijsko gospodarstvo namerava za leto 1959 nabaviti 132 komadov krav mlekaric s povprečno letno molznostjo 2.900 kg na kravo, s čimer se bo občutno izboljšala preskrba prebivalstva z mlekom in mlečnimi izdelki. Tudi v kmetijstvu naj bi se v letu 1959 uvedlo plačevanje po delovnem učinku in doseženem proizvodu. 7. Veterinarstvo 1. V letu 1959 je treba "tuberkulinizirati vso govejo živino na območju občine in sicer na gospodarstvih družbenega sektorja celo po dvakrat. 2. V ogroženih področjih je treba pregledati živino glede rnetljavosti in vpeljati sistematično zdravljenje obolele živine. Po možnosti je izvajati manjše melioracije živinorejskih pašnikov. 3. V vseh kokošjih jatah, ki oskrbujejo valilnice z jajci, je treba izvršiti dvakratni pregled na kokošji tifus. 4. V strnjenih naseljih je treba izvesti cepljenje proti kokošji kugi. 5. Poostriti je treba zatiranje ogrčavosti v višinskih področjih občine. 6. Vse svinje je treba dvakrat cepiti proti svinjski rdečici. 7. Nadaljevati je treba z obveznim cepljenjem proti pasji steklini. VIII. poglavje Gozdarstvo Plan gozdarstva je obširno obravnavan v okrajnem družbenem planu za leto 1959. Za občino Šoštanj so v letu 1959 predvidena nasled- nja gozdno gojitvena dela: Gozdovi sploš. Zasebni sektor ljud. prem. Priprava tal za pogozdovanje 4 ha Pogozdovanje starih sečišč 10 ha Spopolnjevanje že obst. kultur 8 ha 7 ha Žetev plevela 117 ha 80 ha Čiščenje kultur Priprava tal za neravno zaseme- 66 ha 40 ha nitev 15 ha Ograje 5 km Gozdarske steze 13 km V letu 1959 je določena za gozdove splošno ljudskega premoženja in za zasebne gozdove naslednja sečnja: SLP sektor Zasebni sektor Iglavci 3.501 m3 10.260 m3 Listavci 300 m3 3.560 m3 Skupaj 3.801 3 13.820 m3 Plani sečnje naj se popreje obravnavajo po krajevnih odborih. V letu 1959 nameravamo urediti posestno stanje mej v gozdovih SLP. Za to ureditev so že zagotovljena sredstva pri okrajnem gozdnem skladu. Razen tega je treba urediti vprašanje vzdrževanja posameznih cest in sicer na ta način, da se bo točno določilo, katere so gozdne in katere so občinske ceste. Po tem vprašanju je v letu 1958 že bilo precej storjenega in bo v letu 1959 treba sestaviti točen kataster gozdnih cest. V letu 1959 je treba posvetiti vso skrb glede varstva gozdov jelovim sestojem, ki hirajo zaradi še nepojasnjenih vzrokov. V letu 1959 bomo nadaljevali z rekonstrukcijo gozdne ceste Velenjski graben na dolžini 2 km, ostale gozdne ceste pa naj redno vzdržujejo cestarji pri posameznih kmetijskih zadrugah. IX. poglavje Gradbeništvo Računamo, da se bo obseg gradbenih del podjetja »Gradbenik« Šoštanj v letu 1959 povečal približno za 10 odstotkov v primerjavi z letom 1958. Podjetje bo v letu 1959 postavilo v Šoštanju obrat za izdelovanje lahkega gradbenega materiala z uporabo pepela lurgi Elektrarne Šoštanj, za kar že ima izdelan investicijski elaborat. Celoten tehnološki proces je laboratorijsko obdelan. Za postavitev tega obrata je potrebno 194,826.000 din investicijskih sredstev. Od skupnega zneska ima podjetje že zagarantiranih 155,882.000 din investicijskih sredstev iz splošnega investicijskega sklada, potrebuje pa še 34,200.000 din za lastno udeležbo pri najetju kredita iz splošnega investicijskega sklada, ki naj bi jih dobilo iz okrajnega investicijskega sklada. Po planu je določeno, da se bo delovna sila pri tem podjetju povečala za 70 oseb v primerjavi z letom 1958. Gradbena dela na območju občine bodo tudi v letu 1959 izvrševala gradbena podjetja s sedežem izven območja občine in pa režijska skupina Rudnika lignita Velenje. X. poglavje Trgovina Povečana kupna moč prebivalstva, ki je posledica splošnega gospodarskega napredka in večja blagovna proizvodnja bosta omogočili, da se bo v letu 1959 povečal promet v trgovini približno za 8 %. Da bo možno doseči tak promet in da bo trgovina lahko odigrala svojo vlogo pri rasti življenjskega standarda prebivalstva, bo v letu 1959 treba izvršiti naslednje: 1. V celoti je treba izvesti reorganizacijo trgovskega omrežja v Velenju na naslednji način: a) postopoma se naj ukinejo sedanje prodajalne v Starem Velenju, Stari vasi in Starem jašku, v Starem Velenju pa naj ostane ena trgovina s kemičnimi sredstvi in železnino; b) ukine se naj prodajalna industrijskega blaga Trgovskega podjetja »Tabor« Grosuplje, ki posluje v Samskem domu v Velenju. Ta trgovina ni potrebna zaradi neposredne bližine veleblagovnice, poleg tega pa lokal ne ustreza potrebam trgovine; c) veleblagovnico Ljudskega magazina Celje v Velenju in prodajalno trgovskega podjetja »Tabor« Grosuplje v Velenju, ki se nahaja v tržnici, naj prevzame trgovsko podjetje »Bazen« Velenje; b) v bodoče naj obstajata v severozahodnem delu Novega Velenja samo veleblagovnica in tržnica pod upravo Trgovskega podjetja »Bazen« Velenje. V veleblagovnici se naj omeji prodaja živil na minimum in na ta način poveča izbira industrijskega blaga: v tržnici pa se naj izboljša postrežba z živili, predvsem pa s sadjem in zelenjavo, za kar je nujno treba nabaviti oziroma urediti nedogotovljene hladilne naprave; e) v novo nastajajočem trgovskem središču v jugovzhodnem delu Novega Velenja si naj v prvem bloku uredi veleblagovnico trgovsko podjetje »Velma« Velenje in se tako preseli iz Starega Velenja. V tej veleblagovnici naj bodo 4 oddelki: 1. tehnični — trgovina brez gospodinjskih potrebščin oziroma gospodinjske železnine; 2. živilska trgovina s posebnim delikatesnim oddelkom; 3. prodaja tekstilnega blaga z ločenim galanterijskim oddelkom in 4. prodaja stekla, porcelana in gospodinjskih strojev ter potrebščin. Glede na sodobne zahteve postrežbe in na dejstvo, da pripadajo vsi oddelki istemu podjetju, naj bodo le-ti v medsebojni povezavi; I) v drugem srednjem bloku od treh enakih naj bo v prvem lokalu ob cesti Staro Velenje—Salek industrijska prodajalna »Varteks«, v drugem knjigarna in papirnica, v tretjem prodajalna pohištva in v četrtem prodajalna čevljev »Planika«. Prodajalni »Varteks« in »Planika« se preselita iz Starega Velenja, medtem ko je potrebno za knjigarno in papirnico ter prodajalno pohištva zainteresirati Državno založbo, Mladinsko knjigo. Knjigarno in papirnico Šoštanj ter »Slovenijales« ali »Lesnino« Ljubljana; g) v prvem bloku, ki je namenjen za trgovino, prehrambeno obrt in gostinstvo, naj bo razporeditev lokalov naslednja: 1. trafika in prodaja časopisov; 2. kruh; 3. prodajalna živil, sadja in zelenjave; 4. prodajalna mesa in rib; 5. slaščičarna in mlečna restavracija; 6. bife. Trafiko naj prevzame in uredi Trgovsko podjetje »Tobak« Šmartno ob Paki, bife naj uredi eno izmed velenjskih gostinskih podjetij, prodajo kruha, živil, sadja in zelenjave naj uredi Trgovsko podjetje »Velma« Velenje. Prodajo mleka naj prevzame podjetje, ki bo imelo slaščičarno in mlečno restavracijo. Ker v Velenju ne zadostuje ena sama prodajalna čevljev, čeprav jih bosta prodajali tudi veleblagovnici, je potrebna še druga prodajalna, ki naj bi bila v bloku, namenjenem predvsem uslužnostni obrti. Za to prodajalno je treba zainteresirati Tovarno obutve »Peko«, ki doslej na območju Velenja še ni imela svoje prodajalne. Potrebna investicijska sredstva in viri finansiranja: Investicijska sredstva bodo potrebna: a) za ureditev lokalov samih, tako v njihovi notranjosti kakor tudi zunanjosti (izložbe, vhodi); b) za nabavo in montažo opreme posameznih oddelkov oziroma prodajaln. Ureditev pod točko a) se priporoča glavnemu investitorju, to je Rudniku lignita Velenje, iz naslednjih razlogov: a) zaradi pravilnega arhitektonskega izgleda celotnih objektov in b) ker je izključeno, da bi interesenti za lokal, z izjemo industrijskih prodajaln, lahko dobili potrebna investicijska sredstva za ureditev lokalov poleg sredstev, ki bodo potrebna za ustrezno sodobno opremo ter za povečana obratna sredstva zaradi obsežnejšega poslovanja. Od vseh trgovin, ki si bodo uredile lokal v Novem Velenju, se zahteva, da si morajo poprej oskrbeti ustrezajoče projekte arhitektov oziroma izdelavo kompletnih investicijskih programov, brez katerih je nemogoče točno izračunati višino potrebnih investicijskih sredstev. Računamo, da bo v letu 1959 iz sredstev občinskega investicijskega sklada za potrebe trgovine možno izvabiti okoli 10 milijonov din. Ta sredstva naj bi prvenstveno prejela Trgovsko podjetje »Velma« Velenje in Trgovsko podjetje »Bazen« Velenje za soudeležbo pri najetju investicijskega kredita iz splošnega investicijskega sklada po XXII. natečaju. Ker je treba urediti tudi ostale trgovine na območju občine, je nujno, da bo okraj pri razdeljevanju sredstev iz svojega investicijskega sklada upošteval potrebe na območju občine Šoštanj. Trgovskim podjetjem in trgovinam, ki potrebujejo sredstva za nabavo tehnične opreme in prevoznih sredstev, se priporoča, da najamejo posojilo po XXII. natečaju. Ob upoštevanju lastnih sredstev trgovskih organizacij, sredstev občinskega in okrajnega investicijskega sklada ter sredstev iz splošnega investicijskega sklada računamo, da bo v letu 1959 vloženo v trgovino 22,420.000 din. Tu niso zajeta sredstva industrijskih prodajaln in drugih trgovskih podjetij izven območja občine, ki si nameravajo v Velenju urediti svoje lokale. 2. Za popolnejšo in rednejšo preskrbo Velenja in Šoštanja z živili, zlasti s kmetijskimi pridelki, morajo tudi v letu 1959 veljati ukrepi za boljšo organizacijo trga. Kmetijsko posestvo Salek s svojima vrtnarskima obratoma v Saleku in Šoštanju in pa Rudniška ekonomija Velenje morata v letu 1959 svojo proizvodnjo preusmeriti na pridelovanje povrtnin oziroma kmetijskih pridelkov v takih količinah, da bodo učinkovito vplivale na masovno in količinsko kritje potreb. V letu 1959 je treba dokončno rešiti preskrbo prebivalstva z mlekom ter v eni izmed trgovin v Velenju in Šo- štanju uvesti redno prodajo mleka. Za preskrbo prebivalstva z mlekom je zadolženo predvsem Kmetijsko gospodarstvo Salek, ki naj svoj plan živinoreje vskladi s potrebami oziroma možnostmi. 3. V letu 1959 je treba vztrajati pri že uvedenih administrativnih ukrepih, zlasti pa z ekonomskimi intervencijami socialističnega sektorja, na nivoju cen iz leta 1958. 4. Kmetijske zadruge, ki so z letom 1958 dokončno opustile vso splošno trgovsko dejavnost, naj trgujejo le z reprodukcijskim materialom za kmetijstvo in z drugimi sličnimi predmeti, ki služijo neposredno kmetijstvu. 5. V letu 1959 je treba posvetiti več pozornosti utrjevanju družbenega upravljanja v trgovini. Potrošniškim svetom bo treba več pomagati in jim jasneje opredeliti pravice in dolžnosti. Svet za blagovni promet pa bo moral nadzorovati njihovo delo in jih pravilno usmerjati. 6. Zaradi povečanja delovne storilnosti, pravične razdelitve osebnih dohodkov, večje vzpodbude delavcem in bolj kulturnega opravljanja trgovinske in gostinske dejavnosti naj se v letu 1959 vpelje plačevanje delavcev in uslužbencev v teh dveh gospodarskih dejavnostih po delovnem uspehu. XI. poglavje Gostinstvo in turizem Zaradi povečanja osebnih dohodkov prebivalstva za leto 1959 pričakujemo povečanje prometa v gostinstvu za okoli 7%. Da bi se izboljšalo sedanje stanje v gostinstvu in pospešil razvoj turizma, je treba v letu 1959 Urediti naslednje: — obnoviti in preurediti je treba Kajuhov dom v Šoštanju, da bo spet lahko služil potrebam gostinstva in turizma; — da bi se zagotovila cenena, izdatna in sodobna prehrana prebivalstva, je v Velenju in Šoštanju treba organizirati obrate za družbeno prehrano, kot to obravnava poglavje o osebni potrošnji; za uspešnejši razvoj turizma je v Velenju treba urediti prostor za taborjenje s sanitarijami in vodo in po možnosti razširiti weekend naselje; — gostinsko mrežo bi bilo treba razširiti na kraje: Zavodnje, Paška vas, Gaberke, Ravne in Plešivec, kjer obstaja krajevna potreba bodisi s turističnega vidika ali pa zaradi preskrbe domačih gostov; — v skladu s perspektivnim planom razvoja gostinstva je treba pristopiti k postopnemu urejevanju gostinskih obratov, da bodo urejeni sodobno in da bo omogočena hitra in kulturna postrežba; — pri določevanju pavšalnih obveznosti naj se 'upoštevajo specifičnosti v poslovanju posameznih gostinskih organizacij s posebnim ozirom na njihovo družbeno vlogo in na fiksne stroške obratovanja, tako da se zagotove stabilne cene in čimbolj izkoristijo razpoložljive zmogljivosti; gostinskim organizacijam se priporoča, da svoje delavce strokovno izpopolnjujejo. V letu 1959 je za potrebe gostinstva predvideno 1,810.(100 din investicijskih-sredstev. XII. poglavje Obrt V letu 1959 računamo z nadaljnjim porastom proizvodnje in storitev za približno 7%. Kljub temu povečanju obrtniška dejavnost tudi v tem letu ne bo zadovoljila vseh potreb po obrtniških storitvah in proizvodih. Uresničenje plana se pričakuje delno zaradi povečanja obrtniških kapacitet in zaradi povečanja delovne storilnosti. Da bi čimbolj zadovoljili povpraševanje in zagotovili razvoj obrti, bo treba v letu 1959 izvršiti predvsem naslednje naloge: 1. Obrtne lokale, ki bodo v letu 1959 na razpolago v jugovzhodnem delu Novega Velenja, je treba nameniti uslužnostni obrti. Glede na razvoj Velenja so potrebne naslednje obrti: — čevljarska obrt, — krojaško-šiviljska obrt, — frizerska obrt za moške in ženske, — servis za popravilo električnih aparatov. Navedene obrtne lokale je treba razdeliti najugodnejšim ponudnikom z zahtevo, da lokale sodobno opremijo. 2. Izdelovalnica gumiranega papirja Velenje mora v letu 1959 začeti z gradnjo novih obratnih prostorov, ker so sedanji neprimerni. Z novogradnjo obratnih prostorov se bo kapaciteta tega podjetja povečala za 40 %, to je od sedanjih 75 na 105 ton letno. Prav tako mora podjetje v letu 1959 odkupiti stroje, ki so zasebna last. 3. Stanje pri Splošnem mehaničarstvu v Velenju se mora v letu 1959 temeljito izboljšati, tako v pogledu organizacije podjetja, finančnega poslovanja, gospodarjenja in dela samoupravnih organov. 4. Združiti je Čevljarsko delavnico Salek s Čevljarsko delavnico Velenje, ker Čevljarska delavnica Salek nima možnosti obstoja in razvoja. 5. V večji meri je treba skrbeti za dotok obrtniškega kadra, saj je v zasebnem sektorju obrti 77 % delovne sile stare nad 40 let. Precej obrtniškega kadra je zaposlenega tudi v drugih poklicih; tudi to delovno silo bi bilo treba pritegniti nazaj v obrt. 6. Pri določanju pavšalnih obveznosti naj se upoštevajo kritični primeri, v katerih bi bila potrebna določitev nižjih obveznosti. Računamo, da bodo v letu 1959 znašala razpoložljiva sredstva v obrti 23,641.000 din in sicer so tu upoštevana sredstva občinskega investicijskega sklada v višini 10 milijonov din in pa lastna sredstva, ki jih bodo investirala posamezna obrtna podjetja in delavnice v opremo novih lokalov v Velenju. TRETJI DEL PREDPISI O EKONOMSKIH UKREPIH IN SKLADIH XIII. poglavje Amortizacija L Polni amortizacijski znesek, obračunan po stopnjah, ki jih določajo zvezni predpisi, se zmanjša za 20 % za apnenice in kamnolome. 2. Gostinsko podjetje »Jezero« Velenje se za gostinski obrat »Jezero« oprosti plačevanja amortizacije za čas obratovanja izven sezone. XIV. poglavje Obresti od sklada osnovnih sredstev in sklada obratnih sredstev 1. Obrtna podjetja na območju občine Šoštanj plačujejo obresti od sklada osnovnih sredstev po obrestni meri 3%. Obrtna podjetja na območju občine Šoštanj plačujejo obresti od sklada obratnih sredstev po obrestni meri 3%. Komunalna podjetja na območju občine Šoštanj plačujejo obresti od sklada osnovnih sredstev po obrestni meri 2%. Komunalna podjetja na območju občine Šoštanj plačujejo obresti od sklada obratnih sredstev po obrestni meri 2%. Splošne kmetijske zadruge plačujejo obresti od sklada osnovnih sredstev po enotni obrestni meri 2%. Splošne kmetijske zadruge plačujejo obresti od sklada obratnih sredstev po enotni obrestni meri 2%. Te obresti se stekajo v sklad osnovnih sredstev splošne kmetijske zadruge, ki jih plačuje. XV. poglavje Zemljarina Pri zemljarini gospodarskih organizacij, izvzemši kmetijske zadruge in kmetijska posestva, je Občinski ljudski odbor udeležen s 100 %. Od skupnega zneska zemljarine kmetijskih organizacij pripada občinskemu proračunu 85 % skupnega zneska zemljarine. XVI. poglavje Občinski skladi 1. Občinski družbeni investicijski sklad Od prispevka iz dohodka, ki ga gospodarske organizacije plačujejo v letu 1959 in ki pripada investicijskim dokladam občin in okrajev ter ljudskih republik, se po odbitku deleža LRS in okraja steka v občinski investicijski sklad 40 %. XVII. poglavje Občinski cestni sklad 1. 1. Od taks na vprežna vozila pripada temu skladu 30%. 2. Od taks na motorna vozila, predpisanih s posebnim odlokom Obč. LO Šoštanj, pripada temu skladu 100%. 3. Od prometnega davka od prevoznih storitev zasebnih cestnih vozil pripada temu skladu 100 %. 4. Dohodki od prodane trave, sadja in drevja z zemljišč, ki spadajo k cestam IV. reda, so v celoti dohodek tega sklada. XVIII. poglavje Sredstva za proračun 1. • Razdelitev prometnega davka Na prometnem davku od zasebnikov, vplačanem na teritoriju občine Šoštanj je Občinski ljudski odbor udeležen 37 %. 2. Dohodnina od kmetijstva Na dohodnini od kmetijstva, vpihani na področju občine Šoštanj, je Občinski ljudski odbor Šoštanj udeležen 32%. 3. Ostala dohodnina Na ostali dohodnini, vplačani na področju občine Šoštanj je Občinski ljudski odbor Šoštanj udeležen 37%. 4. Proračunski prispevek iz osebnega dohodka Na celotnem proračunskem prispevku iz osebnega dohodka je občinski ljudski odbor udeležen 22 %. Na proračunskem prispevku iz osebnega dohodka pav-šalistov je občinski ljudski odbor udeležen 80%. 5. Proračunski prispevek iz sklada skupne uporabe gospodarskih organizacij Na proračunskem prispevku iz sklada skupne porabe, vplačanem na področju občine Šoštanj, je Občinski ljudski odbor Šoštanj udeležen 67%. 6. Prometni davek od vina in žganja Na prometnem davku od vina in žganja, vplačanem na področju občine Šoštanj, je Občinski ljudski odbor Šoštanj udeležen 67%. 7. Zemljarina Pri zerpljarini gospodarskih organizacij iz področja občine Šoštanj je občinski ljudski odbor Šoštanj udeležen 100 %. Pri zemljarini kmetijskih gospodarskih organizacij in splošnih kmetijskih zadrug iz področja občine Šoštanj je Občinski ljudski odbor Šoštanj udeležen 85%. 8. Dopolnilna dohodnina od lesa Dopolnilna dohodnina od lesa, ki jo zasebniki plačajo na področju občine Šoštanj, je Občinski ljudski odbor Šoštanj udeležen 100%. 9. Občinska doklada 1. Občinska doklada od kmetijstva, predpisana s posebnim odlokom 'Občinskega ljudskega odbora Šoštanj, pripada občinskemu proračunu 87%. 2. Občinska doklada na ostalo dohodnino, predpisana s posebnim odlokom Občinskega ljudskega odbora Šoštanj, je Občinski ljudski odbor Šoštanj udeležen 87%. 10. Občinski prometni davek Občinski prometni davek, predpisan s posebnim odlokom Občinskega ljudskega odbora Šoštanj, pripada občinskemu proračunu 100%. 11. Občinske takse Občinske takse, predpisane s posebnim odlokom Občinskega ljudskega odbora, razen taks na motorna vozila, pripadajo občinskemu proračunu 100 %. . 12. Dopolnilni proračunski prispevek od osebnega dohodka v gospodarstvu Dopolnilni proračunski prispevek od osebnega dohodka v gospodarstvu, predpisan s posebnim odlokom Občinskega ljudskega odbora Šoštanj, pripada občinskemu proračunu 100 %. XIX. poglavje Sredstva občinskega investicijskega sklada Delež pri dohodku gospodarskih organizacij 22.000 Delež občinski dokladi 5.400 Delež na dohodku od taks na orodje za proizvodnjo 820 Obresti od osnovnih sredstev (trg., gostinstvo in obrt) 1.500 Obresti od sklada obratnih sredstev 350 Obresti od posojil vkoriščenju 50 Od obresti od posojil v odplačilu 700 Delež prispevka iz dohodka komunalnih podjetij 200 Prenesena sredstva iz preteklega leta 34.425 Skupaj 65.245 Od tega razpoložljivega sredstva v letu 1959 34,425 XX. poglavje Občinski cestni sklad Prenos salda 40 % omejitev iz sklada iz Občinska taksa na motorna vozila Delež na taksah na vprežna vozila Prometni davek od prevoznih storitev zasebnih cestnih vozil Prodaja košnje in sadja ob cestah IV. reda leta 1958 180 750 370 20 562 Skupaj 1.320 60 % omejitev 792 528 Skupaj dohodek sklada 1.090 V tem znesku ni zajeta dotacija ObLO cestnemu skladu 1.900 Skupaj 2.990 XXI. poglavje Stanovanjski sklad Priliv v tekočem letu 188.000 Prenos sredstev iz leta 1958 30.408 Z anuitetami sproščena sredstva 11.000 Skupaj 229.408 Omejitev iz leta 1958 21.682 Skupaj 251.090 30 % na omejitev 54.600 15% prisp. republ. sklad 16.800 Upravni stroški sklada 548 71.948 Skupaj sredstva sklada 179.142 XXII. poglavje Sredstva proračuna — Proračunski prispevek iz osebnega dohodka v gospodarstvu 53.834 — Proračunski prispevek iz osebnega dohodka iz negospod. 5.830 — Prispevek sklada skupne uporabe 4.020 — Kmečka dohodnina 7.456 — Ostala dohodnina 3.626 — Prometni davek od vina in žganja 1.139 Prometni davek zasebnikov 6.327 — Zemljarina 1.958 — Občinska doklada na kmečko dohodnino 27.840 — Ostale občinske doklade 870 Dopolnilna dohodnina od prodaje lesa 5.400 — Občinski prometni davek 52.400 — Občinske takse 1.500 — Dopolnilni pror. prisp. iz oseb. dohod, v gosp. 11.000 — Proračunski prispevek pavšalistov 3.600 — Dohodki uradov in ustanov 800 — Prispevek gozdne uprave Celje 1.620 — Ostali dohodki 1.000 6 % obvezna rezerva iz leta 1958 2.035 Presežek dohodkov iz leta 1958 7.461 Skupaj 199.716 XXIII. poglavje Ukrepi za zagotovitev skladnega razvoja gospodarstva po predvidevanjih družbenega plana občine Šoštanj za razdobje od leta 1957—1961 1. Pristojni občinski upravni organi morajo skrbeti, da se bodo posamezne gospodarske panoge na območju občine razvijale v skladu z nalogami in smernicami, kijih nakazuje družbeni plan. Prav tako morajo spremljati izvajanje plana. Občinskemu ljudskemu odboru morajo predlagati ukrepe, ki so potrebni za izvršitev plana. 2. Upravni organi ObLO naj v sodelovanju z zbornicami izdelajo investicijske plane za trgovino, gostinstvo in turizem, obrt in kmetijstvo, da se zagotovi tak razvoj kot ga določa perspektivni plan občin Šoštanj. Upravni organ za gradbeništvo mora izdelati program najbolj ekonomične izgradnje stanovanj. 3. Da se zagotovi razmerje med zaposlitvijo delavcev in porastom delovne storilnosti v gospodarstvu po perspektivnem planu, mora za delo pristojni upravni organ občine stalno spremljati izvrševanje tega plana ter sproti poročati pristojnemu svetu za delo oziroma ljudskemu odboru primere pretiranega zaposlovanja delavcev. O takih primerih mora razpravljati občinski zbor proizvajalcev in dati gospodarskim organizacijam ustrezna priporočila. XXIV. poglavje Končne določbe 1. Svet za družbeni plan in finance Občinskega ljudskega odbora Šoštanj je pooblaščen tolmačiti ta družbeni plan. 2. Ta družbeni plan velja od 1. januarja 1959. Objavi se v Uradnem vestniku okraja Celje. St. 01/1-30-2/3-1959. Šoštanj, dne 27. februarja 1959. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Šoštanj Stane Ravljen I. r. 63. Občinski ljudski odbor Žalec je po 1. točki 10. člena statuta občine Žalec, 16. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19/88-52) in 1. členu temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ, št. 13-126/56) na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 27. marca 1959 sprejel ODLOK o proračunu občine Žalec za leto 1959. I. člen Proračun občine Žalec za leto 1959 s posebnimi prilogami obsega: I. Občinski proračun z dohodki z izdatki 6% obvezno rezervo din 261.901.000 246.611.000 15,290.000 II. Predračune finančno samostojnih zavodov z dohodki 76,125.200 z izdatki 79,898.200 s presežkom izdatkov nad dohodki 3,773.000 III. Predračune proračunskih skladov z dohodki oziroma ob upoštevanju omejitev z razpoložljivimi sredstvi z izdatki in s presežkom izdatkov 10.508.000 7,634.000 23.472.000 15.838.000 2. člen Primanjkljaji v predračunih finančno samostojnih zavodov, ki znašajo skupno 3,773.000 din, se krijejo z dotacijami iz občinskega proračuna. 3. člen Primanjkljaji po predračunih proračunskih skladov v skupnem znesku 15,838.000 din se krijejo z dotacijami iz občinskega proračuna. 4. člen Presežki dohodkov nad izdatki finančno samostojnih zavodov se porazdelijo na občinski proračun in na sklade finančno samostojnih zavodov po potrditvi zaključnih računov za leto 1959. Finančno samostojni zavodi, ki so po svojem zaključnem računu za leto 1959 dosegli presežek dohodkov nad izdatki s prizadevanjem delovnih kolektivov za izboljšanje organizacije dela, toda brez škode za kakovost storitev, razdele presežek po določenem odstotku na posamezne sklade zavoda po poprejšnjem odobrenju sveta za družbeni plan in finance občinskega ljudskega odbora. Sredstva, ki jih finančno samostojni zavodi v letu 1959 vplačajo v svoje sklade za nagrade, ne smejo presegati višino enomesečnih plač delavcev in uslužbencev finančno samostojnega zavoda. Prav tako ne smejo presegati polovico ustvarjenega presežka. 5. člen Namestitve pri občinskih organih in zavodih, za katere v njihovih predračunih niso določeni krediti, se lahke izvršijo samo po poprejšnji odobritvi ljudskega odbora in zagotovitvi proračunskih sredstev. 6. člen Svet za družbeni plan in finance je pooblaščen, da porazdeli na posamezne organe in ustanove kredit, ki je v proračunu določen v posebnem delu proračunske rezerve za izravnavo doslej neobračunanih osebnih prejemkov po prevedbah, kakor tudi v primeru, če se povečajo osebni prejemki na osnovi zveznih predpisov. 7. člen Krediti, določeni za osebne izdatke v predračunih občinskih organov in zavodov, se med postavkami osebnih izdatkov brez privoljenja sveta za družbeni plan in finance občinskega ljudskega odbora ne smejo virmirati. 8. člen O uporabi proračunske rezerve sklepa svet za družbeni plan in finance občinskega ljudskega odbora. 9. člen V primeru neenakomernega dotoka proračunskih dohodkov sme občinski ljudski odbor za redno izvrševanje proračunskih izdatkov najeti posojilo do višine 40 milijonov din. 10. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja pa se od 1. januarja 1959 dalje. St. 01/31-71/1-59. Žalec, dne 27. marca 1959. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Žalec Ivan Rančigaj I. r. PREGLED DOHODKOV IN IZDATKOV PRORAČUNA OBČINE ŽALEC ZA LETO 1959 — PO DELIH Dohodki Izdatki A. Proračun din A. Proračun din 1. del: Dohodki iz gospodarstva in od prebivalstva 2. del: Dohodki uradov in zavodov 3. del: Ostali dohodki 5. del: Presežek dohodkov po proračunu pret. leta 6. del: Sredstva 6% pror. rez. 1958 241,606.000 1,000.000 15,182.260 300.406 1. del: Prosveta in kultura 2. del: Socialno varstvo 3. del: Zdravstvena zaščita 5. del: Državna uprava 6. del: Komunalna dejavnost 86,281.000 19,775.000 19,436.840 62,957.100 9,333.000 3,812.334 8. del: Dotacije: fin. sam. zavodom družb, organiz. 3.773.000 8.560.000 posebnim skladom 15,838.000 9. del: Obvez, iz posojil in garan. 6,046.000 10. del: Obvez, po proračunu in rezer. 23,901.060 13. del: Rezerva plač 6,000.000 Skupaj 261,901.000 Skupaj 261,901.000 B. Finančno samostojni zavodi B. Finančno samostojni zavodi Skupni dohodki 76,125.200 Skupni izdatki 79,898.200 po odbitku dotacije, določene v proračunu za kritje primanjkljaja 3,773.000 Skupaj 76,125.200 Skupaj 76,125.200 C. Proračunski skladi C. Proračunski skladi Lastni dohodki 10,508.000 Skupni izdatki 23,472.000 po odbitku omejitev razpoložljivih sredstev 2,874.000 po odbitku dotacije, določene v proračunu za kritje presežka izdat. 15,838.000 Skupaj . 7,634.000 Skupaj 7,634.000 Skupaj A + B + C 345,660.200 Skupaj A + B + C 345,660.200 AKTIVA KMETIJSKA ZADRUGA ŠOŠTANJ PASIVA Naziv postavke V 000 (lin Naziv postavke V 00« (lin A) Osnovna in izločena sredstva Osnovna sredstva............................ 42.641 Investicije v teku.......................... Izločena sredstva in druga invest. sredstva 10.643 A) Viri osnovnih in izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev............................. 37.408 Investicijsko posojilo za osnovna sredstva . 5.233 Razni skladi ....................................... 10.847 Drugi viri za finansiranje investicij . . . B) Obratna sredstva Celotna obratna sredstva....................... 33.734 C) Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve........................ 13.505 Druga aktiva.................................... 6.090 B) Viri obratnih sredstev Banka — kredit za obratna sredstva .... 27.420 Sklad obratnih sredstev........................ 3.445 Pasivne časovne razmejitve....................... 186 C) Viri sredstev v obrač. in druga pasiva Dobavitelji in druge obveznosti .... 14.875 Druga pasiva................................... 7.199 Skupaj . . 106.613 Skupaj . . 106.613 AKTIVA HOTEL »EVROPA« CELJE PASIVA Naziv postavke V 000 din A) Osnovna in izločena sredstva Osnovna sredstva..................................... 31.522 Investicije v teku....................................... 66 Izločena sredstva in druga invest. sredstva 3.008 B) Obratna sredstva Celotna obratna sredstva.............................. 7.837 C) Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve................................. 427 Druga aktiva.......................................... 6.613 Skupaj . . 49.473 Naziv postavke V OOti din A) Viri osnovnih in izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev................. 27.674 Investicijsko posojilo za osnovna sredstva . 3.848 Razni skladi............................. 7.798 Drugi viri za finansiranje investicij .... 66 B) Viri obratnih sredstev Banka — kredit za obratna sredstva .... 690 Sklad obratnih sredstev.................... 434 Investicijsko posojilo za obratna sredstva, . Pasivne časovne razmejitve................. 792 C) Viri sredstev v obrač. in druga pasiva Dobavitelji in druge obveznosti.......... 1.267 Druga pasiva............................. 6.904 Skupaj . . 49.473 Računovodja: Golob Milica 1. r. Predsednik UO: Bremec Alojz Direktor: Naglav Oskar 1. r. Kolektiv je v 1. 1957 dosegel izreden uspeh, saj se je promet zvišal za 25 % napram 1. 1956. Podjetje je bilo pavša-lirano ter bo ustvarjen dohodek uporabilo za adaptacijo vrta, vrtne dvorane in sanitarij. ELEKTRO-RADIO CENTER CELJE A) Osnovna in izločena sredstva Osnovna sredstva...................................... 4.465 Investicije v teku............................. Izločena sredstva in druga invest. sredstva 3.148 B) Obratna sredstva Celotna obratna sredstva.......................1 5.496 C) Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve............................... 30.821 Druga aktiva.......................................... 43.047 A) Viri osnovnih in izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev.............................. 4.465 Izločena sredstva in druga invest. sredstva Razni skladi......................................... 6.640 Dolgoročno posojilo za finans. investicij Drugi viri za finansiranje investicij .... B) Viri obratnih sredstev Banka — kredit za obratna sredstva .... 56.466 Sklad obratnih sredstev................................ 177 Pasivne časovne razmejitve ....... 163 C) Viri sredstev v obrač. in druga pasiva Dobavitelji in druge obveznosti..................... 19.066 Druga pasiva.................................. Skupaj . . 86.977 Kolenko Matija 1. r. Direktor: v. d. Brečko Hinko 1. r. Skupaj . . 86.977 Računovodja: Kerček Olga 1. r. Predsednik UO: Podjetje je doseglo plan blagovnega prometa in znaša realizacija 256,482.400 din. Poslovni uspeh je zadovoljiv. Med letom je bilo povprečno zaposlenih 7 delavcev in 6 uslužbencev. »AVTOOBNOVA« CELJE A) Osnovna in izločena sredstva Osnovna sredstva...................,• • • 63.593 Investicije v teku............................... 3.470 Izločena sredstva in druga invest. sredstva 3.864 B) Obratna sredstva Celotna obratna sredstva........................ 21.076 C) Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve......................... 18.708 Druga aktiva . . ................................ 2.519 Skupaj . . 113.230 A) Viri osnovnih in izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev........................ 31.352 Investicijsko posojilo za osnovna sredstva . . 32.241 Razni skladi.................................... 7.976 Drugi viri za finansiranje investicij . . . 3.470 B) Viri obratnih sredstev Banka — kredit za obratna sredstva ... 11.427 Sklad obratnih sredstev........................ 10.752 Pasivne časovne razmejitve........................ 106 C) Viri sredstev v obrač. in druga pasiva Dobavitelji in druge obveznosti .... 14.312 Druga pasiva.................................... 1.594 Skupaj . . 113.230 AKTIVA GOSTINSKO PODJETJE »MAJOLKA« CELJE PASIVA Naziv postavke V 000 din Naziv postavke V 000 din A) Osnovna in izločena sredstva Osnovna sredstva 1.615 Izločena sredstva in druga invest. sredstva 857 B) Obratna sredstva Celotna obratna sredstva 3.608 C) Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve 73 Druga aktiva A) Viri osnovnih in izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev 859 Razni skladi 2.553 Drugi viri finansiranja investicij 756 B) Viri obratnih sredstev Banka — kredit za obratna sredstva . . 425 Sklad obratnih sredstev 333 C) Viri sredstev v obrač. in druga pasiva Dobavitelji in druge obveznosti 1.227 Druga pasiva ... Skupaj . . 6.153 Skupaj . 6.153 Računovodja: Otorepec Marija 1. r. Predsednik UO: Bratuš Marija 1. r. Ravnatelj: Vučer Ana 1. r. Promet je bil dosežen 129,7 %. V podjetju je bilo zaposlenih 20 uslužbencev. »ZLATARNA« CELJE — OBRTNO PODJETJE CELJE A) Viri osnovnih in izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev.......................... 30.218 Investicijsko posojilo za osnovna sredstva Razni skladi....................................... 13.339 Drugi viri za finansiranje investicij .... 2.296 B) Viri obratnih sredstev Sklad obratnih sredstev.......................... 11.134 Banka — kredit za obratna sredstva .... 21.958 Pasivne časovne razmejitve.......................... 157 C) Viri sredstev v obrač. in druga pasiva Dobavitelji in druge obveznosti.................. 11.658 Druga pasiva................................ Skupaj , 90,760 Računovodja: Berglez Anica 1. r. Predsednik UO: Ropotar I. r. Direktor: Leskošek Ludvik 1. r. Podjetje je v letu 1957 predelalo 133 kg zlatih izdelkov in 1093 kg srebrnih izdelkov. Nap ra m letu 1956 je z znižano delovno silo dvignilo proizvodnjo pri zlatih izdelkih za 29 %, pri srebrnih izdelkih pa za 79 %. A) Osnovna in izločena sredstva Osnovna sredstva.................................... 30.218 Investicije v teku................................... 2.295 Izločena sredstva in druga invest. sredstva 6.518 B) Obratna sredstva Celotna obratna sredstva............................ 27.772 C) Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve. ... ... 14.115 Druga aktiva......................................... 9.842 Skupaj . . 90.760 KMETIJSKA ZADRUGA Z O. J. ROGAŠKA SLATINA A) Osnovna in izločena sredstva Osnovna sredstva...................................... 5.295 Investicije v teku...................................... 374 Izločena sredstva in druga invest. sredstva 1.030 B) Obratna sredstva Celotna obratna sredstva............................. 12.110 C) Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve............................... 8.696 Druga aktiva............................................ 667 Skupaj . c_______28J72 Računovodja: Bratuš Marjan 1. r. A) Viri osnovnih in izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev............................... 5.295 Razni skladi.......................................... 3.602 Drugi viri za finansiranje investicij . . . 374 B) Viri obratnih sredstev Banka — kredit za obratna sredstva .... 13.520 Sklad obratnih sredstev................................. 420 C) Viri sredstev v obrač. in druga pasiva Dobavitelji in druge obveznosti....................... 3.438 Druga pasiva ......................................... 1.523 Skupaj . . 28.172 Upravnik: But Franc I. r. Izdaja finančno samostojni zavod »Uradni vestnik okraja Celje« v Celju — Ureja uredniški odbor pri Okrajnem ljudskem odboru Celje — Odgovorni urednik Gorenjak Ludvik — Tiska C P »Celjski tisk« v Celju -- Uredništvo in uprava v Celju, Trg svobode štev. 9 — Telefonska štev. 26-06, interna 47 — Naročnina znaša letno 1200 din, cena posamezni številki 50 din — Tek. račun: 603-70/2-599