" V Svetem pismu najdemo veliko mest, ki omenjajo stisko ljudi zaradi vojnih grozot, ki so jih povzroèili nasilni tuji in domaèi voj- skovodje in vojšèaki. V teh primerih gre za razna izroèila, ki sploh ne vkljuèujejo reflek- sije o razlogih za vojno; vèasih vojno prika`ejo kot kazen za grehe Izraela ali drugih naro- dov, pojavlja pa se tudi vidik predrznosti na- silnih vladarjev, ki brez razloga pustošijo in širijo svojo moè. Dojemanje posebne vloge Izraela kot izvoljenega ljudstva pa ima pri vseh karizmatiènih pisateljih Stare in Nove zaveze za posledico, da zavraèajo vlogo dr`ave z organizirano vojsko po vzoru drugih naro- dov in dosledno izpostavljajo vero v Bo`jo moè in previdnost, ki brani svoje ljudstvo v vseh stiskah, hkrati pa ga kaznuje, ko se iz- neveri svojemu Bogu in svojemu temeljne- mu poslanstvu. V slovitem hvalospevu Jah- veju, ki je Izraela varno izpeljal iz Egipta (2 Mz 15,1–21) se v vrstici 3 pojavlja celo ozna- ka Jahveja kot “bojevnika” (’îš milhâmâh). Zato je vsako razmišljanje o vojni v ok- viru Izraela in Cerkve razmišljanje o “sve- ti vojni”, ki ni v tem, da Izrael brani vero v Jahveja, temveè v dejstvu, da Bog Izrae- la, ki ga je izvolil izmed vseh narodov, brani s svojo moèjo in mu daje navdih za obrambo v moèi vere (Gerhard von Rad 1991: 72–73). Iz te postavke sledi, da je Izrael v naèelu v poziciji obrambe, ne pa v poziciji agresije, vsaka obramba pa je v samem bistvu “sve- ta vojna” in vsaka zmaga je GOSPODOVO, ne èloveško delo (prim. Joz 10,10; Sod 4,15; 2 Sam 5,24). Nasprotno pa se vsaka agresija na Izraela smatra za napad na njegovo po- sebno poslanstvo izvoljenega naroda, ki ima sklenjeno posebno zavezo z Bogom. S tem #$%&            si narodi nakopljejo Bo`jo jezo. A iste na- rode Jahve poklièe, da kaznujejo Izraelovo nezvestobo. Sveta vojna ima konèno izredno vidno vlogo v apokaliptièni literaturi, ki go- vori o Bo`ji zašèiti zvestih v sedanjem veku, z izrabo številnih simbolov pa govori o po- slednji sodbi. V tem kontekstu se pojavi tudi dualizem, ki izpostavi nasprotje med Bogom in demonskimi silami. Kljuè za razumevanje vloge svete vojne v Svetem pismu je izvolitev Izraela izmed vseh narodov in zaveza z njim. Sveta vojna v tem kontekstu simbolno izra`a vrhovno Bo`jo avtoriteto, Bo`jo pobudo za reševanje zaveznega ljudstva v stiski in na splošno Bo`- jo previdnost v ohranjanju reda in miru v sve- tu. Cilja svete vojne sta odrešenje in mir. V svetem pismu ni mesta za loèevanje med svet- nim in religioznim pomenom miru, kajti mir je v bistvu vedno stanje popolnosti in sreèe, ki jo ustvarja Bog. V ozadju je preprièanje, da resnièni mir ustvarja Bo`ja navzoènost v èlovekovem zasebnem in javnem `ivljenju, zato miru v pravem pomenu besede ni, do- kler se èlovek ne pomiri z Bogom, ki je za- èetek in konec njegovega `ivljenja. Posebno znaèilna je mesijanska perspektiva miru (Iz 11,6–9; Mih 4,3–4), dalje stanje duha v har- moniènem razmerju do Boga, èloveka in sve- ta pod oznako “zaveza miru” (prim. Iz 54,10; Ezk 37, 26). Odziv na odpad Izraela je zna- èilna gro`nja, da bo Bog temu ljudstvu od- tegnil “svoj mir, dobroto in usmiljenje” (Jer 16,5). Obljuba miru je vedno povezana s po- stavko o ustreznem odnosu ljudi do Boga – na splošno ali po prestani kazni vojne (prim. Iz 26,3.12; 52,7; 53,5; Nah 2,1; Ps 85,9). V tem duhu Ps 125,5 vzklika, naj vlada “mir nad  # Izraelom”, Ps 122,6–7 pa spodbuja k prošnji za mir v Jeruzalemu: Prosite za mir v Jeruzalemu: tisti, ki te ljubijo, naj `ivijo v miru; mir naj bo med tvojimi zidovi, varnost v tvojih palaèah. V besedilih Nove zaveze se pojem miru še bolj neposredno povezuje s pojmom za- veze, ker Jezus sam predstavlja zavezo miru med Bogom in zaveznim ljudstvom. Grška beseda eiréne torej pridobi na širini in glo- bini v razmerju do hebrejske besede šalom. V evangeliju po Luku imamo besedno zvezo “pot miru” (Lk 1,79), spev angelov po Jezu- sovem rojstvu se glasi: “Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so mu po volji” (Lk 2,14), Jezus joèe nad Jeruzalemom, ker ni spoznal, kaj mu “prinaša mir” (Lk 19,42). Jezus uporablja pozdrav “pojdi v miru” (Mr 5,34; Lk 7,50) in “mir vam bodi” (Jn 20,19.21). Jezus naroèa uèencem, kako naj pozdravijo, ko pridejo v hišo: “Èe bo hiša vredna tega, naj pride nanjo vaš mir, èe pa ne bo vredna, naj se vaš mir povrne k vam” (Mt 10,13; prim. Lk 10,5–6; 1 Pt 1,2; 2 Jn 3; Jud 2; Raz 1,4). Po- menljive so dalje besedne zveze “mir od Boga (njega)” (Gal 1,3; Ef 1,2; Raz 1,4), “Bo`ji mir” (Fil 4,7), “Kristusov mir” (Kol 3,15), “Bog miru” (Rim 15,33; 2 Kor 13,11; Fil 4,9; Heb 13,20). Jezus pomenljivo izjavlja: “Mir vam zapušèam, svoj mir vam dajem. Ne dajem vam ga, kakor ga daje svet” (Jn 14,27). Obsta- jajo tudi mesta, v katerih beseda “mir” izra`a tudi druge, manj teološke pomene, a tista ne izra`ajo bistva Jezusovega nauka.                 Naèelo vere, da je Bog bojevnik, ki bra- ni izvoljeno in zavezno ljudstvo pred agre- sorji vseh vrst, postavlja posebne zahteve vojskovodjem, da v mišljenju in ravnanju išèejo neposreden stik z Bogom, èakajo na njegov dar navdiha in ravnajo povsem kot karizmatièni voditelji. Vojaki se za sveto voj- no posvetijo, da ne bi predstavljali ovire za Bo`je posredovanje. Prvi klasièen primer takšnega mišljenja in ravnanja je Mojzes, ki ga je Jahve poklical za posebno poslanstvo, mu razodel postavo, skupaj z njim sklenil za- vezo z Izraelom in ga pripeljal v obljublje- no de`elo. Mojzes v vseh okolišèinah ravna v tem duhu, v dvajsetem poglavju Pete Moj- zesove knjige (Devteronomij) pa povzema vse znaèilnosti svete vojne kot pravilo za primer vojne (v. 1–4). V dobi sodnikov se je kot karizmatièna vojskovodinja proslavila sodnica Debora. V 4. in 5. poglavju Knjige sodnikov beremo, da je v veliki nevarnosti agresije koalicije ka- naanskih kraljev proti Izraelovim rodovom Debora uspela preprièati veèino rodov, da so ji voljno sledili in premagali Kanaance. Na zaèetku Deborine pesmi je formulacija, ki predstavlja pravilo ravnanja v duhu “svete vojne”, ki Izraelcem nalaga dol`nost, da se branijo v Bo`jem imenu: “Knezi so bili vodje v Izraelu, ljudstvo jim je voljno sledilo” (Sod 5,2). Pesniški zanos po zmagi pa narekuje celo izjave o kozmiènih silah, ki jih Jahve aktivira v vojni proti agresorju (v. 4,20–22). Najveè besedil, ki zadevajo sveto vojno, najdemo v zgodovinskih knjigah od Jozue- ta do obeh knjig kraljev. Savel v duhu razu- mevanja svete vojne Davidu ponudi svojo sta- rejšo hèi Merabo za `eno in pripomni: “Samo izkazati se mi moraš junaka in bojevati GO- SPODOVE vojne (milhâmôt yhwh)” (1 Sam 18,17). Lepa in modra Nabalova `ena pa na- govori Davida s pomenljivimi preroškimi be- sedami: “Zares, GOSPOD bo mojemu gos- podu zagotovo naredil trajno hišo, kajti moj gospod bije GOSPODOVE vojne (milhâmôt yhwh) in vse tvoje dni se v tebi ne bo našlo hudega” (1 Sam 25,28). Primerjava z drugimi kulturami in reli- gijami starega Bli`njega vzhoda ka`e, da so      tudi drugi narodi ravnali po naèelu “svete voj- ne”, zato je sveta vojna bila preizkus moèi bo`anstva. Glavno teološko sporoèilo po- roèila o spopadu med Mojzesom in faraonom je cilj, da bodo Egipèani spoznali, kdo je gos- podar v de`eli (2 Mz 6,7; 7,5; 9,14.29; 14,4.18). Isti cilj izpostavi “Bo`ji mo`” pred spopadom med izraelskim kraljem Ahabom in aramskim kraljem Ben Hadadom: “Ker so Aramci rekli, da je GOSPOD gorski Bog, ne pa dolinski, ti dajem v roke vso to velikansko mno`ico, da spoznate, da sem jaz GOSPOD” (1 Kr 20,28). Zavest, da je zmaga odvisna od moèi in volje Boga, narekuje tudi poroèilo o pod- cenjevalnem odnosu asirskega vojskovodja do obleganega Jeruzalema (2 Kr 18,28–35). V obdobju monarhije se je ideja svete voj- ne kljub centralizaciji administracije po tujih vzorih obdr`ala, a ni imela veè tako pomem- bne vloge kakor v dobi sodnikov. Isto velja za obdobje po izgnanstvu vse do 2. stoletja pred Kristusom, ko so Makabejci po vzoru svete vojne organizirali odpor proti kruti se- levkidski oblasti.            Med zgodnjimi preroki sta se predvsem Elija in Elizej sreèevala s spopadi v smislu sve- te vojne, toda v obdobju delovanja klasiènih prerokov zapletanje Izraela v spopade med imperiji najveèkrat ni potekalo skladno z za- vestjo posebne poklicanosti Izraela, zato so preroki najveèkrat ocenili, da ne morejo za- govarjati politiènih voditeljev, ki so se po svo- je odloèali za vojno. V obdobju monarhije je med izraelskim ljudstvom prevladala `elja, da hoèejo biti kakor drugi narodi. Vplivni ljudje naroda so opušèali jahvistièni kult in so širili kult tujih bogov, opirali so se na svojo moè, borili so se za bogastvo, razvijali so svojo politièno strategijo. Ko je zbledela zavest o    Špela Bevc: O, moj Bog, Jeruzalem, 2007.  # teološki osnovi svete vojne, so izgubili re- snièni vir moèi, saj ni bilo veè pogojev za sve- to vojno, ki jo bojuje Jahve za svoje ljudstvo, ki mu popolnoma zaupa. Izrael je opustil za- vezo z Jahvejem in se je “mešal z ljudstvi” (Oz 7,8), vse bolj se je zapletal v diplomatske in vojaške zveze s tujimi narodi, na primer z Egiptom (prim. Iz 30,1–5; 31,1–3; Oz 7,11). Zato je vojna v oèeh prerokov dobila dru- gaèen pomen; postala je sredstvo Bo`je kazni za Izraelovo nezvestobo (prim. Iz 5,26–30; 10,5–11; Jer 5,29-31; 6,1–5; Ezk 5; Oz 10,7–10; Mih 1,10–16; Hab 1,5–17). Ko narodi presto- pajo meje dovoljenega in ravnajo ošabno, tudi njih zadene Bo`ja kazen (Iz 16,5–7; 19,11– 15; Jer 46,10; 49,16; 51,25–26; Am 1,13–14; Abd 10–14; Nah 1,2–3; 3,5–13). Znaèilno spoznanje prerokov je, da Bog bdi nad narodi in nad Izraelom, vse pa pre- soja po stopnji spoznanja in zvestobe do nje- gove postave. Zato ni niè nakljuèno, kar se dogaja. Tako imenovana devteronomistièna zgodovina temelji na tem konceptu zgodo- vine in vsak nacionalni polom razume kot znamenje Bo`je kazni za nezvestobo. V tej preroški presoji zgodovine pa je prostor tudi za uvid, da tuji vladar kdaj po Bo`jem nav- dihu narode in Izraela rešuje iz spon in jim zagotavlja svobodo. Takšna je bila vloga per- zijskega kralja Kira, ki je unièil represivno babilonsko kraljestvo in je narodom dal svo- bodo (Iz 45,1–8). Preroška razlaga zgodovine je moèno vpli- vala na vsebinske zasnove apokaliptike, ki ima svoj izvor v staroperzijski Zaratustrovi dua- listièni filozofiji in religiji. Judje so bili pod vplivom tega dualizma od dobe izgnanstva v 6. stoletju pred Kristusom vse do zgodnje kršèanske dobe, ki je apokaliptiko podedo- vala od judovstva. Gre za dualistièno, koz- mièno in eshatološko predstavo o delovanju nasprotnih sil — Boga in demonov in dveh razliènih obdobij – sedanjega, ki je pod vpli- vom demonskih sil in njihovih brezbo`nih zaveznikov med vladarji svetovnih imperi- jev, in prihodnjega, ki bo dokonèna zmaga Bo`jega kraljestva. V konstelaciji teh nasprotij so pravièni `rtve sedanjega veka, a so nosilci obljube dokonène zmage na koncu sveta. Znaèilno za èloveške sodelavce demonskih sil je sla po oblasti, to pa vodi v nekontro- lirano unièevanje v vojni vihri (Dan 8,23–26; 4 Ezr 9,1–3; Mr 13,7–8). Posebna tarèa demonskih sil in njihovih èloveških sodelavcev so pravièni, ki ostaja- jo zvesti Bo`ji postavi (Dan 7,24–25; 8,23; Hen 91,5–19). Vojna in preganjanje sta torej najbolj kruta okolišèina preizkušnje vere in vztrajanja v dobrem, ki jo mora prestati za- vezna skupnost. V obdobju po izgnanstvu se tudi v preroški literaturi pojavlja spoznanje, da je vojna sodba nad poganskimi narodi in nad Izraelom (Iz 63,1–6; Joel 3,9–21; Hab 3). Posebno znamenito je Ezekielovo preroko- vanje o unièenju Goga, ki pustoši po de`eli. Premaga ga moè Jahvejeve vojske (Ezk 38– 39). Ideja o konèni sveti vojni sinov luèi proti sinovom teme je dobila trdno mesto tudi v apokaliptiki kumranske skupnosti in v ne- katerih spisih Nove zaveze, ki prav tako iz- postavi preizkušnjo vere v temnih èasih vojne (Mt 24,6–28; Mr 13,7–13; Lk 21,12–24). Poseb- no znaèilno je trinajsto poglavje Markove- ga evangelija, ki nazorno govori o konèni sve- ti vojni. Najbr` ni nakljuèje, da ima zadnja knjiga Svetega pisma, Janezovo Razodetje, ime Apokalipsa, saj celotna knjiga govori o vojni med silami zla in izvoljenim Bo`jim ljudstvom, s posebnim poudarkom na voj- ni proti Gogu in Magogu (20,7–9).         Jezus iz Nazareta glede na svoje judovske korenine in kulturno ozadje na zunaj prese- neèa prav zaradi odklonilnega stališèa do voj- ne kot `elenega sredstva za mir in uresnièitev njegovega poslanstva. Niè èudnega torej, èe ga je hudiè na zaèetku njegovega delovanja      skušal prav na temo zunanje moèi (Mt 4,8– 10; Lk 4,5–8). Njegov nauk je v sami zasno- vi naravnan na prizadevanje za mir. Eden od blagrov se glasi: “Blagor tistim, ki delajo za mir, kajti imenovani bodo Bo`ji sinovi” (Mt 5,9). V odnosu do sovra`nikov naroèa: “Lju- bite svoje sovra`nike in molite za tiste, ki vas preganjajo” (Mt 5,44; prim. Lk 6,27–28.35). S tem stališèem je najprej presenetil svoje uèence, ki so delovali kot obièajni, povpreèni Judje svojega èasa in kulturnega okolja ter so tudi od njega prièakovali takšno dr`o (Mt 20,20–28; Mr 10,35–45). Ko ga Peter poskuša na veliko noè z meèem braniti pred vojaki, ga zavrne z besedami: “Spravi meè na njegovo mesto, kajti vsi, ki primejo za meè, bodo z meèem pokonèani. Ali misliš, da ne morem prositi svojega Oèeta in bi mi takoj dal na voljo veè kot dvanajst legij angelov, toda kako naj se potem izpolnijo Pisma, da se mora tako zgoditi?” (Mt 26,52–54; prim. Mr 14,47–48; Jn 18,10–11). Še po vstajenju ga v smislu tra- dicionalnega prièakovanja prihodnjega Me- sija sprašujejo: “Gospod, ali boš v tem èasu obnovil izraelsko kraljestvo?” (Apd 1,6). To- liko bolj paradoksno zveni njegova retorièna izraba podobe vojne za oznako nujnosti od- loèitve za njegov nauk in zgled: “Ne misli- te, da sem prišel zato, da prinesem mir na zemljo; nisem prišel, da prinesem mir, ampak meè” (Mt 10,34; prim. Lk 12,51). Jezusovo razumevanje Bo`jega kraljestva na zemlji, ki ni od tega sveta, je temeljno vo- dilo novozaveznega razumevanja Cerkve. Vloga svete vojne v starozaveznem smislu nima nobene osnove, dobi pa tipološko vlogo in pomen v razmerju do nasprotij na duhovni ravni. Skladno s tem najdemo predvsem v Pa- vlovih pismih veliko retoriènih mojstrovin, ki izra`ajo naravo kršèanskega prizadevanja za zmago nad zlom. V 2 Kor 10,3–4 Pavel pra- vi: “Res `ivimo v mesu, a se ne bojujemo v skladu z mesom. Oro`je našega bojevanja ni meseno, ampak ima v Bogu moè, da podi- ra trdnjave.” V 1 Tim 1,18–19 pa spodbuja: “Sin Timotej, v skladu s prerokbami, ki so nekoè spregovorile o tebi, ti polagam na srce tole naroèilo: z njihovo pomoèjo bojuj do- ber boj. Ohrani vero in dobro vest. Neka- teri so to zavrgli in v veri do`iveli brodolom.” V Pismu Efe`anom (6,10–20) najdemo po- sebno jasno opredelitev boja proti zlu v duhu    Špela Bevc: Vnebohod, Jeruzalem, 2007.  # kršèanskega oznanila o prizadevanju za mir. Apostol Pavel je za vse èase podal razlago bis- tva Jezusove osebnosti in njegovega nauka, ki pozna en sam cilj: pomiritev in spravo med èlovekom in Bogom in med ljudmi (prim. Rim 5,1–11; 2 Kor 5,16–21; Ef 2,11–22). V Pi- smu Rimljanom (5,1–5) govori npr. o pomenu preizkušnje stiske: Ker smo opravièeni iz vere, `ivimo v miru z Bogom po našem Gospodu Jezusu Kristu- su, po katerem se nam je tudi po veri odprl dostop v to milost, v kateri stojimo in se po- našamo z upanjem na Bo`jo slavo. Pa ne sa- mo to, ampak se celo ponašamo s stiskami, saj vemo, da stiska rodi potrpljenje, potrp- ljenje preizkušenost, preizkušenost upanje. Upanje pa ne osramoti, ker je Bo`ja ljube- zen izlita v naša srca po Svetem Duhu, ki nam je bil dan.   Sveto pismo je knjiga knjig, ker je knjiga Bo`jega razodetja. Nastala je v zgodovinskem èasu in prostoru judovskega ljudstva, a v naši duši budi in krepi slutnjo po resniènosti, ki je onkraj prostora in èasa. Osnovni okvir te knjige je zapis zgodovine hebrejskega ljuds- tva, ki v neposrednem spopadu z velikimi na- rodi išèe svoje mesto pod soncem, svojo svo- bodo, svojo rešitev, svoje upanje, ki ne pre- mine. Knjiga knjig govori o zgodovini majh- nega naroda v okviru vesoljne zgodovine, ki ima samo dva mejnika: zaèetek v stvarjenju in konec v izpolnitvi odrešenja vesoljnega reda stvarstva. Znotraj teh mejnikov zgodovina po- teka v razmerju med obljubo in izpolnitvijo, grehom in kesanjem, pokoro in odpušèanjem, izgnanstvom in povratkom v domovino, smrt- jo in vstajenjem. Zgodovinskih podatkov je dovolj za velike uèbenike o zgodovini Izrae- la, judovstva in zgodnjega kršèanstva, toda vse- bino te zgodovine sestavljajo prièevanja o na- stopih karizmatiènih osebnosti, ki delujejo po skrivnostnem navdihu, o dogodkih, ki jih ni    mogoèe povsem razlo`iti, o praznikih, ki jih doloèata zgodovinski spomin na preteklost in videnje prihodnosti, o veri in neveri, o zve- stobi in nezvestobi, o `ivljenju in smrti. Pri- povedi in molitve se ne ustavljajo v prizorih, ki slikajo naravo, ljudi in dogodke v njihovi zunanji pojavnosti. Izzivajo nas s prizori in na- migi na skrivnostno ozadje, na globino duše, ki se noèe izpovedati in priznati svojega na- puha, ki se noèe podrediti ukazu vesti in neba, pa zato prej ali slej konèa tragièno ali utone v pozabo. Po drugi strani nas pusti strmeti v podobo trpeèega slu`abnika, Bo`jega Sina na kri`evem potu in njegovo mater, ki ga spremlja na poti na Golgoto, vkljuèuje nas v zaèude- nje `ena ob odprtem grobu na velikonoèno jutro, na radovednost uèencev na poti v Emavs, na srèen govor diakona Štefana pred zborom podivjane mno`ice … Pusti nas strmeti v nebo, dihati s polnimi pljuèi, ̀ iveti za vedno. Tako se uresnièuje naèrt za vesoljni mir, pred- vsem pa mir v srcih posameznikov, ki sledi- jo skriti sili hrepenenja po miru, “ki ga svet ne more dati”. Izbrana literatura Niditch, Susan. 1993. War in the Hebrew Bible: A Study in the Ethics of Violence. New York, Oxford: Oxford University Press. Matja`, Maksimilijan. 1999. Furcht und Gotteserfahrung: Die Bedeutung des Furchtmotivs für die Christologie des Markus. Forschung zur Bibel 91. Würzburg: Echter Verlag. Plevnik, Joseph. 1997. Paul and the Parousia: An Exegetical and Theological Investigation. Peabody, Mass.: Hendrickson Publishers. von Rad, Gerhard. 1958. Der Heilige Krieg im alten Israel. Göttingen: Vandenhoeck & Ruprecht. Angleški prevod pripravil Marva J. Dawn. 1991. Holy War in Ancient Israel. Grand Rapids, Mich.: William B. Eerdmans Publishing Company. Russell, D. S. 1964. The Method and Message of Jewish Apocalyptic: 200 BC – AD 100. Philadelphia, Penn.: The Westminster Press. * Predavanje ob Tednu Univerze, 6. decembra 2007.