m Rojakom naznanjamo, da je B^zia leto 1898, fcotov in velja komad 25 centov s Kpošto vred. Rojaki sezite po njem ! List slovenskih delavcev v Ameriki. p^bo^r. 3. 3ŠTe-w- 1©- janTLarja 1_8Q8. Xj©*bO V X- l Naznanilo. R Cenjene naročnike prosimo, u« Lm blagovolijo do konec meseca ■uov iti naročnino, ker v mesecu Biruarju bodemo list pošiljali ■L m o p r e d p 1 a č n i k o m. Ako Kst nima dovolj predplačili i ko v ju tudi zalaganje grozno ■ težavno in bi morali biti kapita-llisti, ako bi hoteli to storiti, pri gkiošiljanju na počak le vedno mi Krpimo. Ako kdo nemore več, naj I nam saj pošlje četrt leta in ftše to v poštnih znamkah, kar nam ■ itak dobro pride. Toraj kdor ne ■ bode imel do februarja list pred-m ,lačan saj za četrt leta. naj se ne Riuduje na na^. ako listu ne bode ■ dobival. Ako imajo naši cenjeni ■ naročniki le malo dobre volje lahko ^Lam v tem ozira gredo na roke. H Upr&vnifctvo „Glas Naroda*4. H Delavci postanite meščani! smo že poudarjali, da s — semski delavci obdačeni z 10 centi na dan, ta davek naj bi odtegnil podjetnik. Seveda bi tak davek prizadel le nemeščane, kdor je meščan, je tega prost. V Pennsvlvaniji so imeli že slično postavo sprejeto in podpisano po governerju, in bila konečno od sodnij zavržena kot protiustavna. Ali kdo ve kaj utegne v New Yorku postati! Ako hoče gospoda te dežele, da postane kak načrt tudi postava in ista stopi v popoluo veljavo, so jim tudi sod- i u i je naklonjene. Zato se ni zgover-iati, da v New Yorku ne bi zamogh dobiti-veljavno postavo, akoravno e bila enaka postava v Pennsvlva-uije proglešena kot protiustavna. Ali pa zamore kdo zagotovo reči. da se tak spak ne prinese tudi na druge države? Ali ni mogoče, da tudFpo druzih državah, kjer se dandanes primeroma še lahko dobi meščansko pravo, ne bodo stavile take ovire kakor se sedaj v New Vorku; namreč da m<>ra vsak prosilec za meščansko pravo napraviti nekako skušnjo, akc^^^^MMg n i j a z bombažem nam daje najboljši dokaz!" Pravi ta mož. Gospod Schmihof je pred nekaj leti osobno preiskava! na prostoru ; in našel, tla zamore tekalec v Evropi navadno delati na dveh in le redkokrnt na treh statvih, na Angleškem pa spreten tekalec dela na štirih statvih. V Ameriki pa posluje spreten tekalec na osmih statvih in že so se posvetovali, ako ne bi mogel delati na desetih- Dandanes zamore delavec delati na zl.oljšanih statvih z imenom „Northrup Loomu > in sicer iM., in v nekterih tovarnah j mora v istini eden delavec preskr-bovati po 20 statev. Nek upravnik j večje tovarne je pravil pred kratkim,! da je postavil 1000 statev in po-1 ! vprečno oskrbuje tekal-c 14 statev. Vsled večjega pridelka ali izdelka je tudi cena kosu sukna v tovarnah z bombažem v Fail River za 20 odstotkov nižja nego na Angleškem. Največ izdelajo v Ameriki delavci vrste^^^gg^fH^" inord^^JH .v^-BfflBH^L IJ"" »k.. gotavljajo, da južni tovarnarji v izdelovanju, akoravno imajo manj dobre stroje, in manj izvežbane delavce, ravno na podlagi slabega življenja njih delavcev severu uni-čt^ioče tekmujejo. Tovarnarji z bombažem New England držav so nato uvedli občno znižanje zaslužka, nato je seveda nastopilo slabe-je življenje onih delavcev, kterih velika izdelovalna moč v tej obrti bcfcnbaža New England držav daje taio važnost na svetovnem trgu. Pol teoriji Schimhofa napravljajo tovarnarji svoje tovarne ne bolj ■ zm'jžneza tekmovanje, temveč manj zmožne. To bi moralo posebno veljali za jug kakor tudi glede tuje-zemstva: ker po Schonhofovem mnenju se nemorejo brzi stroji in delavska moč tako izrabljati, ako imajo delavci sla*>o življenje. Slabo plačani delavfii na jugu zamorejo tako malo vspešuo tekmovati kakor oni v Angliji in v Ne\v En-! gland državah. Po teoriji slobodnih trgovcev se nimajo „dobro'-plafcani ameriški delavci bati nika-kega tekmovanja, celo ne onega Ja-H^^v in Iudijancev. Ako var-iSL carina tem delavcem ni nič jim tudi razširjeno sve-^Lkmovanje po slobodni tr-^^kodovati nemore. Saj feilni lek, kteri bode ^^da se bodo kar ■toj i m delavcem ^ta saj zmagal Bfeal najvišje IhMsuVj Ali se temu kdo protivi? Ali se more, ali se sme protiviti le jeden Slovan, ako mi hočemo, da nehaj italijanska predrznost v Istri, germanska v Sloveniji, madjarska v Hrvatski in Slavoniji, in izgini tudi sama misel, da je Dalmacija nemška Thule? Hočemo, da živimo svoje življenje in da vsi mi, ki govorimo jeden in isti jezik, pa naj se imenujemo Hrvate, ali Srbe, ali Slovence — bodemo gospodarji v svoji hiši. Hočemo še nekaj: da Slovenija bodi svobodna in močna, od Hrvatske nerazdružljiva, da na jugu monarhije dvignemo slovansko državo. ktera bi bila največja in naj-silnejš* v monarhiji. Zato mi ne vidimo drugega pota, kakor onega, po kterem s-j gre v Zagreb. Hrvatska je stala v sredini Jugoslavije, Hrvatska je tudi sedaj država, ki ima jedina pogoje, da Bkuplja okoli 3ebe družice svoje. S Hrvatsko zamorejo tudi Srbi in Slovenci mnogo, zamorejo vse. Brez Hrvatske niso oni nič, kakor tudi mi nismo nič brez Srbov in Slovencev. Zato Be zelo veselimo novega gi-I banja v vrstah hrvatske, slovenske j in srbske mladine. Zaradi tega mi pozdravljamo tudi „Narodno Misao" in „Novo Dobo". A kaj hoče , to novo gibanje? Da nas zbliža, da !, se spoznamo, da nas složi in zje-diui. Nekateri se boje, da se bode | s tem škodovalo hrvatskemu imenu — hrvatski misli. Mi se ne bojimo, marveč smo uverjeni, da _ bode ncvo gibanje oeizmerifo ko- sežnega ali dovršenega. Da je jel pojasnovati Kaledar postave in zadeve v Zjedinjenih državah, to pa to 1 Le tako neustrašeno dalje! Ako hočemo uspešno delovati in napredovati, neobhodno potrebno nam je poznati i spolnovati zakone nove nam domovine. Pripovedoval nam je nekoč resni profesor na ljubljanskemu gimnaziju o rimskem spominku, kije imel napis rojen bil, oženil se in umrl. .'i Jednak spominek naj jaz tukaj postavim umrlemu letu 1897, namreč narodilo se ter bilo tukaj krščenih 88, poročenih bilo 13 parov in 41 položili smo jih k zadnjemu počitku na pokopališču sv. Barbare. J- Zalokar, misij. Pittsburg, Pa . 10. jan. Dragi mi list „Glas Naroda"! Prosim za vsprejem mojega dopisa, . s kteri m želim rojakom naznanit® kako je napredovalo naše pevsk® in podporno društvo sv. Jožefa, zfl Pittsburga, A!legheny, Pa., in okfl lico. Dne 9. jauuarja je imelo® društvo svojo mesečuo sejo infl jeduum volitev odbora za leto lfl Izvoljeni so bili gg. : DomB Stemiša, predsednikom ; Jožef M man, podpredsednikom ; JuhtJB še, I. tajnikom ; John GermJi nikom; Lovre Nagode, kom; Jožef Gorišek, dj® Matevž Drašler, maršal« Skrabee, Martin GazboH Colarič, Karol Der^J -t nI' ar, in Martin P^jSJH Prilosa „Glas Naroda« k stev. 3., d e 19. jaiit^: - ^ ®0ttovanje k nevesti. Koraka reka je gnala velike kose S Vpiošča ledu ob ploščo so se za-Ble in sem in tja tudi zadele ob B>al, pokaje in ropotaje so se zaje-Bevale ob skalnati strugi, odtrgale 11.! zopet in gnale naprej. [ Meti temi se je tudi prikazala Htemuo višnjeva v..da reke. Nare-■ ali so se peneči vrtinci, ali pa val Pxa valom gnali led; večinoma je [ bil tok gladak na večnem poto-' vanju proti morju. Na okolu se je razširjala puščava, obrobljena od z snegom pokritih gričih. Nobena temna smereka, nobeden črnornjavi borovec ni motil dolgočasno enakomerne »st. Prostrana, neizmerna puščava in neprodirni divji kraj. Sivi oblaki so viseli nad pokrajino — in se vlekli proti severu. Nikjer nobene koče kolikor daleč seže oko. L«1 od daleč je čuti v odlomkih dolgo zategnjeno lajanje, kakor od volkov kadar ovohajo trupla. Tako je počivala pokrappa. kakor ogromno pokopališče, temna k -jm- -V^fik odvodni kanal tega. Proti večeru je padal sneg. Ko je čez vse razprostrl mehko, več palcev debelo pogrinjalo, razdelili so se oblaki in zvezdnato nebo se je odprlo proti severu in vedno bolj in bolj razširjalo, da je oblake popolnoma odgualo; le daleč na južnem obzorju so še stali kakor črn lid. Objednem se je pa pričel tudi oglašati mraz. Voda reke je zmrzuila, posebno ob obali iu na krajih, kjer ni bil tako močan tok. V teku par ur je pokrivala ledena skorja reko, kjer ni bila voda de-|L r0ča, in ledene plošče se niso več I podile. Na milijone zvezdic je migljalo IM nad pustinjo z snegom pokrito. I Migljal je njih bleič k»kor bi i te Blatile hiftd mraz, naae ko hotele Drugi je bil majhen in upognjen, po obleki soditi Fine. Oba eta imela na nogah krplje. Prišla sta od vzhoda in jeduako-merno drčala čez sneg ter doBpela do reke. Pri reki sta se ustavila in ogledovala na okolu, mali mož je na obali reke odložil vrečo. ,,Tu ne bode dobro prekoračiti reko", rekel je mali; njegov glas je bil hripav in nekako tuje zvenel. „Cez reko morava 1" odgovoril je veliki. „Najpreje morava malo počiti". Oba sta se vsedla na vrečo. „Pozno bode predno dospemo do pristave!" jadikoval je mali. ,,Današnjo noč morava tja dospeti" odgovoril je drugi. ,,Ali nemogoče je priti čez reko, gospod!" ,,Nič ni nemogoče. Najpreje bode-va nekaj jedla, potem pojdeva čez reko". Vzela sta jedila iz vreče. ,,Malo žganja bode dobro storilo gospod!" Veliki mož ee je vzdignil in poskušal debelost ledu na reki ter iskal najbofjsf"preJiroi. * ^ „Ali ni tek rek« ožji vf^je gorlV-' ohrnol se je vpra£aje malega. „Več milj navzgor je enako široka in nevarna za prehod". „Dobro! Bodeva tukaj poskušala!" Mali mož je brzo pogledal veli-cega, njegove male črne oči so se svetile. „Žganje nam ne bode dobro storilo," rekel je drugi. „Danes nam potreba bistrega pogleda in mirnih nog. Do pristave morava priti predno se dani." „Vi ste strogi, gospod!" „Popolen mož sem !" Mali je zmajal z glavo, obrnil se in iz žepa na prsih potegnil steklenico, ktero je skrivaj ca usta nastavil. „P.pica t<>baka ne tmede glrrr-^g mrmral je med tem, ko je steklen« co spravljal in zvlekel pipico fl žrepljenke, rj JinspriaJflr riSi nnVt.1 „Holla!" kričal ko je zopet videl glavo in reko vtapljajočega. „Holla, gospod! Pridem že! Primite se za mojo palic' >! Primite jo?" Ali vtapljajoči jo ni mogel prijeti. Držite se za ledeno ploščo!" kričal je mali. „Počakajte malo!" Brzo je Bkočil na reko, v trenotku se led vdrl iu bil do pasa v vodi. Ko se je prestrašen zopet skobacal na obal, čul je glas onega nekaj klicati, ali šumenje reke gaje nadvladalo. Ko je spremljevalec zopet stal na trdej zemlji, se je stresel, pogledal na reko in z >pet visoko nagnil steklenico in se pijano smijal: „Srečno pot na svatbo, dobri gospod!" Gosto je su žilo vso noč. Prot> jutru pa pričel briti veter. Prihajal je iz severa in postal vihar, gnal je oblake na vse strani, pomedel je zrak z ledeno metljo, sneg pa drvil proti )ugu, raz skal in reber hribov in gričev ga je čisto pomedel, a v zavetju napravil visoke zamete. Ko se je vihar vpehal in malo časa počival, bila je pustinja tako mirna m g"la kakor popreje. No- bedenfil^^i gla8 ni bil čuti' uič živega videti,Vri$veu visekonogih volkov, sedeli so, frfcrvavimi očmi in vuu molečim jezikđKLJ^jali na malega moža v finski obleki,^kteri je čepel — zmrznen na pol pokT^ z snegom, v rokah imel prazni steklenico, odprta usta in steklen pogled. Ropot valečega ledu, kteregaje gnala reka, je bit čuti kakor divje vpitje v tišini pustinje. Od obali sem pa seje elišulo zamolklo bobnenje valov, ktere je razburkano morje metalo ob skalnato obal, dozdevalo seje kakor bi otožno odmevali cerkveni zvonovi, litere vlečejo močne roke in spremljajo mrtve na poslednjej poti. kako važno mesto : p< M dolar-čkov je na dnevn m redu tudi pijača in ne jemljo dosti ozira na temperenc, šir« koustue obljube seveda, in tudi „dame", oh te dame igrajo veliko ulogo. Muh ar: „Da, da, oh te ženske, ravno radi teh sem nekje „up" j čul na novega leta dan—jok ; J pri City Hali — pok, na Barg office (za naseljence) pa stok." Gobar: „Jaz ti o Mark Hani le še' to povem, da je dobil odločno večino ter bode v senatu žico navijal, denarja ga je pa ta špas tudi veliko veljal." Muhar: „Ker je bilo pa ,.up" tako ginljivo žalostno, sem se raje pred Citv Hali pomudil in gledal kakor politikaiji tja hit£, da čestitajo novemu županu Greater New Vorku Van Wycku, še bolj hlastno pa popadejo kako „mastno" službico". Gobar : „Pa sem čital. da ima službe oddajati le diktator Greater Ne\v Yorka — Crocker?" Muhar: „Imaš prav, ali ta je lepo vse z imenom z „Mc" ,,0'1 napisa! v pretekol Van Wycku in ta nema druzega posla, nego jih po vrsti imenovati in ravno tako načelniki posameznih oddelkov." Gobar: „So li vse stare uradnike, tu«li zelo spretna odpravili?" Muhar: „Pri Tammany ni milosti, vse so na ulice posadili, kteri sc bili v službi pod republikanskim županom". »Gobar: Ali kaj bodo „novi" go-V spodje delali, ko ne razumejc £osla?" ^bir: „Gospodom, kteri imajc Bp^be po $5000 in višje ni trebs njC jimeti in nič znati, saj sam tudi nič ne delai°» redko keda-so v piša™*'V8e Darede nižii' B'abt plačani u^dniki; za gospode za dostuje, da 5° dobri Tammanvt terdajood„zž.^ž^"10odstot Tammany Hall^i ■ dGrobar: „Kaj Pa o?i š^okoustn i Nemci, kteri n^^ atrani ŠV1 S gajo, ali so dob^BRpl*D? .. nfuhar: ..Krah^M^^BE^ J1U za loto IS OS izdalo in založilo uredništvo „Glas Naroda", velja s poštnino vred 25 et. Razprodaj alci ga dobe po zdatno znizani ceni. OBSEG: Vojna med severom in ug m. :' ' ; ! — ' lina. (Povest iz veselih in ž i -i n ) (Humoreska). —Kako so jo J <■ v plenili. (Povest Pesmi: Večerna muiitev s v . — Dva pogp — ____—Bogumili. (Eesničua d _ ! i ca s Bosne.) — Dvs mesecev. (Basen iz slovaščin . — ' • r- s»r h". (> nia.) — Mali umetnik. (Iz ru&čioe.) — Lasje, ktere ni | oti striči. (Humoreska.) — Ohlhi?^. (Pov st iz m:.' ru- "»r nega življenja.) — Kak.-. >> dobiti meSčansko pravo. (Anglež in slovenska vprašanja in odgov ri iz u-'i-.v ) — b '- * Z:lt-' Poštne naredbe. Minimalna i Normaln « v Z "1. d — Leto 1897. (Kratek pogled v mlnolo leto.) — Drobiž. — Kratkočasnice. — Objave. Poleg te^a je mnogo sin* • ?. ! 'in: - i ni -likami it> * uganjka.^Dafie slike: Fort Sun. r — Bitka pri IMi^-r-G-ueral Grant na bojnem polju. M • U"; '■->*- —' ,VaV ^^ Sebastiau Kneip. — Augi ska k 'i 1 ' ' : Nismo se ustrašili i - v /• i. . zato tudi pričakujemo, da »do a."- rojaki marljivo po ,ij segli, ker mu je cena nizka, vs : a a ; ■ -i. Kntered as seoond clae matter at the S mm Yokk, Ni Y. Post office October 2. 1893 ^ „GLAS NARODA". Mat slovenskih delavcev v Ameriki. W izdajatelj iu urednik: Put lished by " F. SAKSER. 109 Green wich 8t. New York City. Na leto velja list za Am^r. ko |2._, za pol leta..............$1..— Za Evropo za vse l^to.....gld. fi. « P°1 ----„ 2.50, , m „ č -trt leta . . . „ 1.25. ,G1— Naroda" izhaja vsako sr«do Za uglasi do 10 vrstic se plača (J centov. Dopisi brez i»odpiaa in osobnosti Denar naj se blagovoli poslati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov nosimo, da se nam tudi prejšnje bivališč« naznani, da hitreje najde-Buio naslovnika. Denisom in pošiljatvam naredita jaslovom: f „Glas Naroda", 109 Greenwich «t. Neir York City. Naii pevci ao ne v kratkem času pa tudi že dobro izurili in želim, da še marsikdo Jepo ubrano pesmico slišimo, s ktero nas bodo kratkočasili in zabavali. Rojake, kteri še niso pri društvu sv. Jožefa vabim, ifWda pr'»t..pijo vto društv... kajti za ■0 centov mesečni«© dobe, ako so ■>!ni h dolarjev podpore na teden, || ■ kdo uuirj« 50 dolarjev za po-B> ako pa žena umrje pa 30 doliV* Tor*j roJaki vidite, da ste ■»čajih nesreče, bolezni in smrti ■rbljeni, ako pristopite k temu ■vu. Ako "do zboli in nema ■ftr pri sebi, ga društvo izroči ^Hnici usmiljenih sestra, ktere ■ strežejo nego rojaki, ker ■-ne tega samaritanskoga ^bštvo mu ne preskrbi le ■jreb, temvc;- ga sprem i ■emu počitku in vsak ■?plje na blagoelovjeno zih mnogoterih je bilo videti, da se pogovarjajo za dobre može, ktere naj izvolijo v društveni urad, kakor bučeio je bilo slišati bučanja. Nekaj minut pred določenim časom za pričetek zborovanja, zaigrala je godba lep komad, nato pa nastala ti. ta po dvorani, ko j* godba končala, je njej sledilo burno ploskanje. Nato je vstal predsednik, d bro znani in čislani rojak Josi j) S o 11 i c h, kteri se je v je-dernatem govoru zahvalil rojakom za složno delovanje v društvu in za za čast, ktero uživa ž*> dvanajst let ia *preds*-dtiidkem stolu. Spominjal seje tudi mrtvih, uTje ranjcih lrn^tv;i. kt^ri so mu pred letom ■tli v«' čestitali k izvolitvi, a danes jih ni več nami; rekel je: „Molimo dau-s »kup za nje, molimo in z Bogom pričnimo vsako delo, da ode doher tek imelo'*. Potem je g. Sotlich na-zoče opomnil, da naj si izvolijo novega predsednika, kte-rega žele in to za leto 1898. Začul *e je glas iz mnogoterih grl: Gospod Sotlich! Enoglasno so klicali: Potrjen! Gospod Sotlich seje zahvali! vsem za skazano zaupanje in se izjavil, da sprejme ta posel tudi za leto 1898. Kavno takofse je rešilo vprašanje za druzega predsednika: čul se je le glas g. John K obe; tudi ta je bil enoglasno potrjen podpredsednikom. Potem so se vršile druge volitve. Prvim tajnikom je bil izvoljen g. Josip Puhek z 108 glasovi proti 46; drugim tajnikom Mat. H Kobe z 101 glasovi proti 48; blagajnikom Josip SManac z 99 glasovi pnTti 49. Odbornikom gg. : Mih. Schmalz, Mat. Likovich, Johu Jerman, Jos. O. Grah^k, Juhn Kump. John D. CJrahek, Miha Bahor, Jos. M. Simoni«; Frank Sedlar, poslancem. Mogoče bode kdo čitateljev rekel, da je ta dopis predolg, ali"ker je to najstarejše društvo in prvo slovensko društvo v Zjed. državah in sem sam ž« s^dem let član tega društva, potem se mi pač vredno zdi malo več o njem spregovoriti. Marsikak rojak se še spominja kako smo pred tremi leti korakali po mestu. škami in marsikak zajček se zvrne, kar nam tudi prav pride. Vsem; rojakom po širnej Ameriki vo#im* veselo navo leto, tebi pa naS cenjeni list obilo predplačnikov in novih naročnikov. Andrej Marti nak.' Frontenac. Kana., 10. jan. Dragi mi „Glas Naroda", prosim te za malo prostora v tvojih pre-. dalih, da naznanim rojakom po i širuej Ameriki iu onstran oceana 1 veliko nesrečo, ktera seje dogodila t v Chekopee, Cravoford Co., Kans. V rovu štev o. se je v soboto večer j okolu 7. ure užgal podzemski plin ko so razstrelililnaboje, pri tem sc . bili pa usmrteni trije možje in sicer; , Karol Vinter, Anton Vainberga-iu John Posing, poslednji zapušča ženo in troje še malih otročičev. Drugi štirji možje so se pa srečuo oteli smrti. Žalosten je bil prizor, kojega smo'gledali drugi dan v n«> deljo 9. januarja blizo rova. Vse je bilo razdejano in obžgano v rovu za zrak. Sreča velika, da 6e ta neteča in preje zgodila, ko so bili še drugi ljudje v rovu, nesreča bi zahtevala še več žrtev. Razstrelba se je slišala v Frontenac, kteri je od Chekoppee oddaljen sedem milj ; dokler nismo zvedeli kaj se je zgen dilo, smo mislili, da je bil potres, tako hudo se je zemija in hiša stresla. Vsem rojakom vošim bolj srečno novo leto, tebi ljubi nam „Glas Naroda", pa želim obilo podpornikov. star naročnik. Razne vesti. Naselbinska postava sprejeta.^ W a s h i n g t o n, 17. jan. IjtfML je bila v senatu sprejeta pj| glede naseljevanja z 42 pi glasovi. Postava se giasi :jM se ne sme dovoliti v^^l ktere so telesno zdešđ let stare ter ne z^fl kak drug jezi^^fl be pa. ktere^H so oče ali matisD^^ I mosta čez Easfc River ne dovoli preje čez tega voziti, dokler ne bodo imele električno gonilno moč. Gospodje bodo morali sopet poseči v žep, ali bodo pa za trikrat večjo svoto izdali akcij. Grozna tragedija. Na Columbus Ave. 426 je groce-rist John Herrman MatthewB umoril z sekiro dvoje otrok, ženo, potem pa sam sebe ustrelil. Povod tej tragediji je bila slaba kupčija in bolezen moža. Matthews je naj-preje poskušal vse s plinom zastrupiti, a ker ta ni zadostno vplival je popadel za sekiro. Oče in mati sta zapustila pisanje, v kterem zagotavljate, da gresta zadovoljno v smrt in otroka zato umorita, da ne bodeta izročena bedi in preganjanju ; mož je napravil tudi oporoko. Pri njem so našli dovolj vrednostnih stvari kakor zlato uro, verigo, bančno knjigo s $1000 in druge stvari. Toraj še ni bilo skrbi za vsakdanji kruh! Zanoli ne bode tožen zaradi nmora. Brivca Charles Zanolia, kteri je bil na sumu, daje četvero žena zavaroval in zastrupil, nebodo tožili zaradi umora. Profesor M itthaus je preiskaval truplo poslednje žene in povedal sodniku, da je na truplu našel živo srebro, mišico in cink, a to je lahko od mazila, s kterim je bilo truplo maziljeno; tudi je našel neko tekočino podobno atropinu, a vendar ne more priseči, da bi bilo atropinJ^jjjgihtruplih bi bilo J pre- žei^jfl bode prizadetih vsled znižanja plaće. Ti delavci se razdele: Knight Goddards & Chasi Mills v Massachusets, Rhode Island in Connecticut......... . .. SO 000 Tovarne v: ....................15.000 New Bedford... 9 Q00 ..............::: 5.000 r ali Ki ver..........................4 qqq Biddeford in Saco..........4 000 Druge tovarne v Maine 4^000 Nashua................................3 New Hamphire izvan Manche- ster in Nashua tovarn.....3.000 Worcester Countv .... 5 CKM) ^ol-voke......." ■ • io.'ooo Vermont................. 10 000 Razne tovarne.......... 6.000 SkuPaJ....................98.000 Fischtburg, Mass., lS.jau. Tkalci Nockage Mili, kteri so včeraj delo popustili zaradi naznanjenega znižanega zaslužka inje tovarna mirovala, danes so prišli na delo, ker so jim zagotovili, da zuižanje ne bode večje nego 6 odstot. Worceeter, Mass.. 18. jan. Calumet Woolen Compauv je v svojih tovarnah Culumet in Hekla v Uxbridge poslujoči m delavcem obljubila 10 odstot. višji zaslužek. Manchester, Mass.. 18. jan. V tukajšnjih tovarnah za sukno je včeraj nastopil znižani zaslužek. V* obče je misliti, da ne pride do štrajka. Deček morilet'. F i 1 a d e 1 f i j a, 17. jan. Od petka so že pogrešali 61etuega Per-cy Lockyer, včeraj pi našli truplo v gojzdu Glackens Woods. Glava dečka je bila razbita in na truplu ^ilo več ran od noža. Prijeli so 15- jav in telefon potrgane. Še le ohfl 1. uri 45 min., dve iu pol ure, ko jefl tornado mesto obiskal, so napraj vili zvezo z državnim kapi to I o*^ Vihar se je pojavil ob 11. urii^^ prihajal iz jugo-iztoka. Kakih 10 1 minut prednoje tornado prihrumel, | je bilo čuti grozno bučanje in bob-J nenje. Hkrati je prihrul vihar v f kraj in v poslednjem trenotku so , po zraku leteli: opeke, les, žice itd. \ ihar je postajal močneje in opa-1 žiti bilo premikanje v krogu iu vse ' kar mu je bilo na poti, je prevrgel. Med težko ranjenimi je tudi žena majorja. Število osob brez prebivališča znaša stotine. Ranjene oskrbujejo kolikor je v takem času mo- 1 g oče. Izpod razvalin neet-ga ,,boar-B diughousai4 so zvlekli 15 trupel, boje se. da se to število zviča na Gasilci niso mogli vseh požarov po« gasiti inje več osob najbrža zgoreloB Med razdejanimi ]»oslopji se na-1 haja tudi javna višja šola, ktera je veljala 3100.000. Tudi v kraju Alma, 9 milj od Fort Smitha je bilo nekaj hiš podrtih iu najbrže nekaj ..^.b usmr-teuih, Fort Smith kži ol> Arkansas Ri-verju in ima kakih 15.(n«l prebivalcev. Mesto j,- z. lo obrtuijsko, Indijanci iz iruiian Territorija delajo tam kupčije. Tam so žage. livarne za ž. lezo. tovarne za stroje 1 <-'udak nnirl. P a d u c a h , Ky., 17 jan. Dauf= s V je umrl v New Richmond James E. ■ Berrv, milijonar in tramp". BerrvJ je prehodil peš skoraj vse Zjed.l države in je delavcem in t/umoomB g^^^e darovaiiu Jd^^^^Š/đttSB W Zadnja pot. Brdanja črtica. Spisal B i n e.) In tinto qo0 M-iu nori 1 biti tat Sjg A. Aškerc- ^„Oh, usliši me! Z najčistejšim 'biseijem ti okinčam labodji vrat, v vilinski palači ti priredim stan, vreden kraljice, v svili iu baržuuu boš hodila, ne, vozila se bodeš v krasni kočiji t mehkimi, ude pre- lestuo božajočimi blaziuami. Oh, usliši me, bodi moja, moja kraljica, moja boginja I" ,,A Vaša — Vaša žena? Ha, ha, hal" Čudno zazveni smeh po krasno urejeni, visoki sobani, smeh polu britkoati. Trikrat je bila Marica že tukaj. Iskala je službe, a milostiva gospa pl. Mravč«va jej je rekla, naj pride še jedenkrat povprašati, morebiti bode kaj. Ko je danes prišla ni bilo gospe doma. Sprejel jo je gospod Mravec, rasmemo mlad, eleganten gospod, visoke postave, kostanjevih, gostih las, modrih, svetlih očij, dolgih brk. Lep mož. Atudiouaje bila lepa« Govorila o službi; on je dejal, daje škoda take lepote, ktero bi težko delo predčasno pokvarilo, ona se je pa turobno nasmehljala, češ na svojo lepoto mislijo lahko visoke gospe, H^Lpa uboga punica brez očeta in Hfre, ki mora skrbeti za troje B^i bratov in sester. On je ^ttdaljeval, daje taka lepota pk^aklad, beseda je besedo H^naposle^^L rekel: l»Tega ggSia pač m 1 Ren. ftg! mto ISHiH Ra Kakor bi jo pošasti podile zbeži domov. „Marica, kruha!" Id vsi demoni obupa zbude se jej zopet v duši. Bratec zajoče. Marica ga pogleda — moj Bog! kakšen jo? Lice mu je oteklo, rd>-če, slaba prsa jedva sope, ročici se krčevito izprevijati — ,,Kaj je bratcu !4t „Oh, Marica, hudo je bolan'*. „Moj Bog! On umira!" Slabost jej izgine iz udov. kar uaore, pohiti po zdravuika. A sedaj bo treba zdravil. Odkod? Odkod? In Bedaj mora biti kruha in jUht- — a odkod — odkoa? Dete ne -me- umrti. Bliskoma se pojavi jedna, samo jedna inisel v glavi. Druge pomoči ni — to je zadnja pot. Gospod pl. Mravec prihajal je rnvuo iz svoje hiše, natikajoč si rokavice iu žvižgajoč arijo iz Rigo-leta — la donna e mobile. Pred njim se ustavi spehano dekle. „Marica!" „,Ob, gospod, vs« storim vse — kar — zaht. . . . Oh, dajte mi denarja, da kupim juhe in zdravil. Bratec umira.*' „Vse, kar hočeš, Marica, vse za tebe". Mali bratec je dobil juhe in zdravil ter kmalo okreval. Pohištvo se je vrnilo iz zastavnice, a ne v staro sobo, temveč v večje, lepše stanovanje. Bede ni bilo več. Marica pa veudr.r ni bila nikdar vesela. V začetku ni hotela sprejeti nič druzega od Mravca, kot najpotrebnejši denar. On jej je pa vedno zatrjeval, da jo ljubi, vroče, resno. Saj ni kriv, da se je oženil, prej ko jo je poznal. Naposled mu je vrjela. Sedaj je imela lepe obleke, kočijo-, dragocenosti. Shajala sta se v posebnem, elegantno urejenem stanovanju. Miuola so tri leta. Marica je ljubila Mravca, ker je ljubila tudi — svojega in njegovega sinka. Za njegovo bodočnost je bilo poskrbljeno; Mravec je vložil v neki banki pri-imaruosvoto^ii^^^valatt rem nadstropju stanuje advokat. Dasiravno me je mož precej pisano pogledal, vendar meje zapeljal pred doktorjevo pisarno. Potrkam na vrata in ko začujem ..slobodno", vstopim. Mož je hil precej prijazen. Ponudil mi stol ter mi velel vsesti. No, nato me vpraša, kaj želim od njega. Jaz mu začnem pripovedovati svojo zadevo. „Sedaj je tretje leto", pravim, „odkar sem v tej deželi. Precej po svojem dohodu dobil sem službo pri nekej tvrdki kot knjigovodja. Zaslužil nisem Bog ve kaj, vendar sem si nekaj prihranil. Te prihranke Dosil sem ua bauko, od ktere sem mislil, da je zanesljiva. Pa žalibože, opekel s^m 6e na mojo veliko nesrečo. Pred kratkem časom počila je banka in pri tem polomu postal sem tudi jaz nesrečen. Pa kaj bi porajtal, pozabil bi tudi ta udarec, ako bi imel delo. Glejte, tudi tvrdka, pri kteri sem imel delo, ne posluje več« Na ta način sem poBtal na enkrat brez denarja in brez posla. Kar sem imel bolje obleke in drugo, moral sem prodati, da sem si kupoval hrane, a sedaj sem popolnoma na suhem, da, v osmih dnevih moram iti celo iz stanovanja, ako ne plačam*'. ,,No potolažite se gospode, saj niste Vi sami prizadeti po imenovanem polomu, je veliko še druzih. Xovci so popolnoma zgubljeni, tako, ta ne dobi nihče nič nazaj. Na ta način je bolje, da pustite vse pri miru, toraj je škoda o tej zadevi se govoriti. Govoriva raje kaj druzega." ,,Kaj pa je prav za prav Vaš poklic?" vpraša me zopet advokat.-' „Nisem se učil nobenega rokodelstva, a težkih del mi ne dopuščajo opravljati moje slabe moči ii^nepo-voljno zdravje. V svoji ipiadosti hodil sem v šolo, dovršile m srednje šole in potem še trgovsko šolo. Moji starši mi nisp veliko pomagali, ker so bili ub^gi, bil sem tako rekoč sam nase vezan. S podučavanjem druajO^žil sem si hrano in stano|«H krpa nisem služabnik. Doktor je bil kmalu spoznal njegove kreposti, zato mu je pa tudi precej drugi mesec pri-boljšal plačo, Vsak korak, kterega je Vladimir storil v svojem življenju, premislil ga je dobro. Kar se tiče gmotnih zadev, počutil se je popolnoma dobro. V tem obziru bilje popolnoma zadovoljen. Nasitil se je stanovati vedno pri ptujih ljudeh, želel je biti v svoji lastni družini. Pri njegovem gospodarju delala je tudi lepa mlada deva, v ktero se je bil Vladimir zaljubil Milka, ktera je stanovala pri svojej materi Stani, bila je vrlo lepa, a poleg tega je bila tudi dobro izobražena. Govorila je več jezikov in bila tudi vrlo izvežbana v godbi. Lahko bi se bila že bogato omožila, ker se jej je več ženinov ponujalo, pa ni bil nobeden za njeno srce. Kar je zaslužila pri advokatu in s^tem, da je podučevala godbo, s temi prislužki živele ste z materjo pošteno in precej dobro, a nekaj ste pa tudi prihranile za slučaj kake nesreče. Med tem, ko je bila mati Milkina, Stana, že kacih petdeset let atara, bila je Milka v najbolj cvetočih letih. Bila je krasnega života, črnih las, višnjevih, ^či?"Poleg zunanje lepote dič&f so jo tudi dušne kreposti. JSvojo mater je otročje IjubjJ^bila je prijazna in dobrega sj£a. Kakor vsaka Evina hči, tako je bila tudi ona ponosna ua svojo lepoto, nikakor pa ni bila prevzetna. Tudi Milka je čutila v enojem srca ljubezen do Vladimira. Xrladimir jo je spremljal skoraj VBak, dau na Djen dom. Kar se mu ie ponudila nagloma lepa prilika razkriti jej svoje srce. Bil je sveti večer. Milka je dobila lepo darilo od svojega gospodarja, kteri je obdaril tudi mater, Stano. To darilo nesel je domu Vladimir. Ostal je dalj časa v Milkinem in njene matere stano- scfH T Bitij v t ritoriu Zjed. cžav. V 0 položaj n na K u i |f| Havana. 12. jan. »anes po- Boiuc • ■■* v!ia!-• tuknliko r»2>-^kt rje nje. Večje števil« španskih nuikov in konservatvci so raz-B okna uredništva .El Recon-A-ado", kteri list j« Ideal Wey-Bi potem napadli jisarno lista HLision", od tam ji šli k „Dia-rio de\a Marina'4 in ve razbili kar jim je V'd r«.k' pri&lo Razgrajale so upilV- ..Živela Šjjtuija — Ob tla s avtApomio!" Poicija ni nič storila. K»ti se je ceo, da napadajo tukaj\ stanuj oče Amerikance. Ako zanka*- Btanco vojaštvu, da I postopa pro\t izgrednikom, se kaj ^yhko priiB^rv da im U> pokoršči- ^L^ko brodovje v Kev West Bort je bilo "bjavljeUD, da pravi ,» no vs^k treuotek ^koti Havani. Nemiri se demonstracijo ter pričela upiti: ,,Proč z Judi!" Več tisoč osob je hodilo po cestah in kričalo. V Mont Martre so pobili okna judovskih stanovanj, in ua več krajih so se s policaji sprijeli. (Nekteri listi so celo poročali, da so napadli banko Rothschildov, kar pa ni res. Ur.) Duuaj, 17. jan. Dunajski župan Lneger je prepovedoval socijalistom imeti veliko zborovanje v veliki dvorani pod mestno hišo. Zaradi tega so se ti zbrali pred mestno hišo in napravili demonstracijo proti županu. (Avstrijski socijalisti so se lahko prepričali kako so jim hvaležni nemški liberalci za njih razsajanje v državnem zboru in pomoč pri odpravi Bade-niia, ako ne zadostuje to, se še v prihodnje kaj bolje prepričajo.) V lJragi so u a dnevnem redu pretepi med češkimi in nemškimi dijaki; tudi v deželnem zboru se prav hudo prepirajo. G 1 a s g o w, 17. jan. Mnogo štraj-kujocih delavcev pri strojih in pomočnikov se je vrnolo na delo. V ponedeljek se najbrže vsi vrnejo k delu. R i m, 17. jan. Kraj Argenta v severnej Italiji je včeraj obiskal potres. Mnogo hiš se je podrlo, in več osob je težko ranjenih. Berlin, 17. jan. V" rovu knegi-nja Louisa je nastal v soboto og^nj Od 15 premogarj~v, ktere so iz rova prinesli, je umrlo pet. Boje se, da ■■riji^lavcev, kteri niso mogli iz ffl^tudi ponesrečilo. ■J^islužbi bo« debele stene svetilnika, enakomer-uo tikanje stolpne ure je pa zibalo starčeka v spanju. II. Minole so ure, dnevi in tedni. Pomorščaki goje ver-, da včasih na viharnem morju, po noči in temi čujejo klicati njih ime. Ako jim neskončnost morja to domislijo vzbuja, zamore to tudi tako biti, da človek, kteri se stara, daleč v j temi Čuje skrivnosten glas. kteri ga kliče in tim bolj je ta truden življenja, tim raje čuje ta glas. Da zamore ta glas čut:, potreba je mi- ] ru. Poleg tega * pa tudi ljubi sta- I rost, da se osamljuje, predčutje grobne tihote. Svetilnik je bil za Skawinskega — grob. Bolj jedno-ličneje pač nemore biti nikjer dru-gej, nego tem prostoru. Ako se kak mlad človek za to nalogo odloči, zamoremo biti preverjeni, da je kmalu tudi opusti. Stražnik svetilnika je zato tudi po navadi starejši, mračen in tih mož. Ako kak slučaj zahteva, da tako službo opusti iu pride med druge ljudi, potem gotovo tava med njimi, kakor bi se vzbudil iz težkega spanja. Na svetilniku ne najdeš onih utisov, kteri se pojavljajo v navadnem življenju med ljudmi. Z vsem, s čemur pride v dotiko stražnik svetilnika, je orjaško in ne pozna str< go d »ločenih mej. Nebesa nad n im so neskončne, ravno tako morje brezmejno iu pod tem neomejenim svetom ta samotna človeška duša! To ni življenje, t<> je le vedni sanj in iz tega ga ne vzbudi nič, niti ^sakdanje delo. Jeden dan je enak H^j. -nu kakor kapljica drugej, k Bkirememba v vremenu po- ■^Sku\vinski tako : : Bj^kd '< i* v življe-zapustil dile v skalah in na \ <" r frčal« okolu svetilnika. Stari jim je poki ada 1 ostanke svojih jedi' ptic* so mu sčasom tako zaupate, daac prav blizo prišle in okolu njega irfetale, v sredi njih je bil starček videti kakor njih zapovednik. Ob času odtoka je hodil ob peščeni obaii, nabiral okusne lupinarje in raznobarvene školjke, ktere so valovi na obali vrgli. V nočeh raz-svit'jenih po mesecu si je oskrboval zaklad rib, ktere so plavala blizo obali. (Dalje prihodnjič.) Drobnosti. K. S. K. J e d n o t a je inkorporirana, tako nam je naznanil brzojav doposlan od predsedništva v četrtek 13. januarja. * * * Sodba o našem „KOLEDARJU". Rev. Ant. Hodnik nam piše: „Vaš izvrsten Koledar sem prečital. Zakaj je izvrsten : zato ker je praktičen ter praktično podučljiv. Boljše tvarine bi težko mogli izbrati za ljudstvo. „Kako je dobiti meščan sko pra%'o", to je kakor navlašč za Kranjce". * * * Avstrijansko domobransko podporno društvo C. F. J. I. v Hobokenu, N. J., priredi v soboto dne 29. januarja t. 1. ples v C. Burgers Hali, 232 Adams St., Cor. 3rd Str. Pri plesu bode igrala dobra avstrijska godba. Slovence in Hrvate vabi k obilni udeležbi Odbor. * * « Spopadi z vojaštvom. V Ljubljani dogajali so se zadnje dneve vojaški izgredi. Dne 24. m. m. napadla sta ponoči dva prostaka graškega pešpoika nekatere mirne slovenske fante ter z bajonetom ranila nekega krojaškega pomočen i ka dokaj nevarno. Po noči dne nastal je pretep med vo-^^^»rnačega polka in onimi ^^^^^^^ ^^ ^^jostilni pri „Lahu", se je pretep na ^^^ivilisti in gra-....._na- prave za ustanovitev gozdarske srednje šole, odprava mitnic na ogrsko - šta erski meji. Nato je predstavil novega dež. glavarja grofa Attemsa, ki je v daljšem govoru razvijal svoja načela za bodoče delovanje. — V Šmartnu v Rožni dolini umrla je po dolgi bolezni dne 25. grudna 1. 1. Mica Hrašan vulgo „Spodja Hrašeuca". Pogreb hil je 27. m. m. Nešteta množica udeležila se je zadušnice in sprevoda na pokopališče, kjer se je izročilo truplo materi zemlji. — Na Štefanovo popoludne pogorelo je slovenskemu rodoljubu Matiju Kranerju p. d. Veingrl gospodarsko poslopje. Škode je gotovo za 1000 gld. Kako je ogenj naBtal, se ne ve. Otroški samomori so dau-danes že nekaj navadnega. Otroci 8.—12. lot se mečejo skozi okna. skačejo v vodo ali pod vlak, ali se pa obešajo, često se tudi ustrlč. Ta strašna prikazen je največji madež minevajočega veka. Tudi v Galiciji se dogajajo otroški samomori in umori, iu največkrat z revolverji. Zato je gališko namestništvo dogovorno z dež. šol. svetom sklenilo, da puškarji ne »mejo prodajati šolski mladini orožja, sicer bodo uaj-občutnejše kaznovani. Kakor ne smejo dajati lekarnarji strupa brez zdravniškega dovoljenja, tako bi tudi puškarji orožja ne smeli prodajati brez pomislekov. * * * Predrznost pijancev. Nekje na Nižeavstrijskem je stavil ueki pijanec se svojim tovarišem, da v treh požirkih izpije tri litre vina. Dasi mu je tovariš odsvetoval, naj ne dela Tega, je oni le izvršil svoj predrzni čin. Posledica temu pa je bila. d»* je umrl v malo urah. Ostali pa jV imel radi tega še sitnosti na sodišča. Minoli naj bi pač tisti časi, ko ljudje uga njali jednake burke, kakoršnim nikdar niso izostali nasledki: a kakor priča predstojeća dogodba, se le še vedno nahaj j^po kak tak — „samomorilce" na s^^u. * J&S8s§§jk * Morilci v S iJSj i ponedeljek. Povprečno pride izmej nesreč na ponedeljek 16*74 odstotkov, na torek 15.77, na sredo 15*31, četrtek 15 73, na petek in soboto 16 38, na nedeljo pa le 2 69 odstotkov. Da boš dolgo živel ravnaj se po sledečih zapovedih profesorja Jamesa Samierja : Spi 8 ur, leži na desni strani, imej ponoči v spalni sobi okna odprta, postelj se ne dotikaj stene, nikdar se ne kopiji v mrzlejši vodi kakor je človeško telo, pred zajutrkom se sprehajaj, jej malo mesa ki bodi kuhano, ne pij mleka, čim bolj je mastna jed, boljša je, ne pij nikdar alkoholičuih pijač, ne imej v spalni sobi nikake živali, živi čim več na deželi, po-dnevu delaj iu ne ubijaj svojega temperamenta ! KOLEDAR in PRaTIKE so do-biti pri: Ignac Dergancu, 11 Pro-spect Str., Alleghenv C i ty, Pa.; I. G. Dečmanu, Forest Citv, Pa.; Frauk Lavriču, 1196 St. Clair Str., s Geo. Travnikarju, 101S St. Clair ! Str., Cleveland, O. ; Mat, M. Kole. 430 7th Str., Grfdiek iu Sunich, 7 Portland Str., Calumet, Mich. Zelo prijazno. Kupec: ,,Poglejte te 1^1 j uoli teden sem jih kupUB rekli ste mi, da jih laj^HH ! nosim !" ^H Trgovec: „Ali \'mk nositi?" Jm --mšA FRANKM KronovegaB okraj No^B spomladiB Coio., kfl fcNjegov ^^B^i^metost. ^Tuge- bodo pa Brali nasaduiki na svoje farme, na železniški magnatje, da bodo BTo delali ob progi, dobili slabo Bluo in mnogo „dolzega ovsa*4 Bča). da se bodo bolj vredne ska-jai zato hvalisano slobodno dezeio I bolj pomnoževali umazani ka-Bal. j Po šolah v Zjed. državah pa [e o I roke, da smo vsi ljudje enako Bi« in imamo enake pravic«1: čez ^vtednov obhajali bodemo ruj-B dan Lincolna, onega oprostite-Bsužnjev iz suženjskega robst^a, ■kor lepo govore ti matadorji. Hdiko se govori o ljubezni do bliž-Hega, ali na vse to odgovarja po-Hnje biča modernega priganjača ■tnjev, koncem 19. ,,razsvitljene-H* veka. Zopet zlato našli. HSan A n to n i o, Texas, 6. jan. Bikaj sem je danes dospela vest, M. so na Indian Creek zlatih poljih ■ UvaldeCo., zadeli na zlato žilo, 9toni rudo je zlata za $1200. Žila B bila na površini 4 palce debela, Bi 6 čevljev globočine pa že 9 I Hdcev. Ta nova najdba je še bolj Bzburila duhove iskalcev zlata v B|lde Countyu. Nazaj iz Alaske. K>e vedno pomanjkanje živeža. ■ Seattle, 7. jan. Med potniki larnika ,,(Jity of Seattle", kteri je Hanes sem pripljul, je bilo tudi Kkalcev zlata, kteri so dne 7. dec. 111'. Dawson City odšli. Prinesli so Beboj za $20.000 zlata in nakaznic Ho $100 000. Jeden teh iskalce v ■hi^a je A. F. Nida, kteri je pred Hlvemi leti odšel v Klondike in v Lem alhu našel zlata za $250.000. Bbtekel da rov, kteri je last njega in jbjegovihsodragov, daje zlata na dan l|4CKido $«t00 za vsacega delavca, Ikte^i v njem dela. O položaju v Kltfndike pravi Nida, da ni tam iiv/ža v ozbilju, ali tudi ni bojazni, da\bi ljudje gladu umirali. Zlata [bogatih krajev je baje še dosti, toda [no V okrajih Klondike, Indian in Hlaluter, tam ježe vse „zaelaimano*. Bobre „claime" je še najti na Sul-Jffibar, Qcartv in Dominion Creek. Ik^hI 4 ženske. Trupla so divjaki potem spekli in pojedli. Bondjos so seboj odvlekli bogat plen. Francoske oblasti ob Kongu nemorejo Bondjos kaznovati ker nimajo tam dovolj vojakov. Dunaj, 7. jan. Danes je umrl baron pL Schonfeld.višji nadzornik avstrijske armade. (Baron Schiin-feld je bil pred nekaj leti v Ljubljani zapovedujoči feldmaršal-lajte-liant.) London, 10. jan. Veliki šfajk angleških delavcev za stroje se bliža koncil. V Glasgowu so štrajkujoči že prosili za delo, in delavci v Fair-field tudi. Uzrok temu je pomanjkanje denarne pomoči. Rim, 10. jan. Bivši ministerski predsednik Crispi, princ in priu-cezinja neapolska, so danes dospeli v Palermo, da se udeleže slavnosti 50. letnice siciljanske revolucije. Dne 15. ian. bode na čast bančnemu sleparju velik obed prirejen, 1000 osob bode deležnih iu Crispija hvalili zaradi njegovih velikih sleparij. Marseille, 8. jan. Francoski parnik „Louis" s premogom sejo dne l.jan. 25 milj od Beaudic potopil. Na krovu je bilo 15 pomorščakov; dosedaj so našli 4 trupla. Budapešta, 9. jan. Policija je danes zaprla več osob, med temi tudi neko pevkinjo. Zatoženi so izsiljevanja novcev. Med drugimi so nameravali tudi srbskega kralja Aleksandra uporabiti za oplenenje; tudi bivšega kralja Milana in bol-gerskega kneza so poskušali tem potem ob novce spraviti. T ils'bols. Domobol. (Poljski spisal H. Sienkiewicz.) (Dalje.) Se za istega večera je bil novi stražnik na svojem prostoru, iz svetilnika so se na daleč po morju bleščali presvetli žarki. Noč je biia ■ mirna in tiha, prav tropična, lahna ■ megla je stala v zraku, mesec pa j* obdajal velik kolobar v barvah mav- divje zveri. V Heleni v Arkansas si je napravil kovnčnico; požar, kteri je ves kraj up. lil tudi tej ni prizanesel. V Rocky Mountains eo ga vjeli Indijanci in bil kakor v veliko čudo rešen po kauadskih lovcih. Služil je kot pomorščak na parniku, kteri je vozil med Bahia in Bordeauxem, na drugem parniku kot lovec kitov; oba parnika ste se potopila. V Havani je imel tovarno za smodke, ko je bil zelo bolan navezan na posteljo, ga je njegov sodrug (partner) pokral Konečno je dospel v Aspimvall i-i tukaj naj bode stavljena meja njegovim trplj-njem. Kaj se mu more na tem otoku dogoditi, kdo kaj ^storiti? Ne ogenj, ne voda, niti ljudje I Od ljudi Skawinski v obče ni dosti slabega zvedel. \ svojem življenju je srečal več dobrih, uego slabih ljudi. Samo elementi so kazali, da ga zasledujejo. Oni, kteri so ga poznali, so rekli, da nema sreče iu s tem je dovolj povedanega. Konečno se udu je vtepla v glavo nepremagljiva ideja, da ga grozna, maščevalna roka zasleduje po mokrem in po kopnem. Vendar ni rad o tem govoril. Vendar enkrat, ^ ko ga je nekdo vprašal, čigava roka bi ga zasledovala, je tajnostno pokazal proti polarni zvezdi in bil mnenja, da bije tam moral iskati. V istini so bile njegove nesreče tako pogoste i u hude, da so skoraj neverjetne, in je le čudež, da ni oni, kterega bo obiskale, zgubil pamet, ali obupal. Ali mož je imel potrpljenje Kitajca in ono trdno odpornost, ktera je izhajala iz pridnega in pravičnega razuma. NaOg-rskem so ob svojem času v njegovo telo porinili več bodal, ker ni hotel sprejeti milosti (pardona). Ravno taku se je udal nesreči. Tako marljivo kakor mravlja je poskušal zlesti na kvišku. Deveti n devet-desetkrat je bil nazaj pahnjen, a mirno poskušal svojo pot tudi stotero. Na nekov načinje bil čudak posebne vrste. Ta stari vojak, utrjen po vsakej nesreči, skušen in premagan, je gotovo imel v prsih pravo otroško Brce. Pri nekej nalezljivi bolezni na Kubi je samo vsled tega zbolel, ker je vso zalogo - { -ifiSaL^^^ krepčala z neovrgljivimi dokazi in ure so brzo minole, ko je stal na mostovžu. Pogledal je okolu sebe in se osvedočil o istini. Dozdevalo se mu je kakor bi danes prvič v življenju videl morje. ( Dalje prihodnjič.) Drobnosti. Slovenska godba v Cleve-landu, 0., prav dobro napreduje in to je dokazala na novega leta dan pri M. Skebetu. Napredek godbe, v tako kratkem času je res izvrsten a zato gre zasluga učitelju godbe g. Ivan Z o r m a n u. Le tako naprej! J. G. t FranKočevar, predsednik deželnega sodišča na Kranjskem je 19. dec. popoludne umrl v Ljubljani. * * * Nesreča na železnici. Pri Spodnjem Logatcu je 18. dec. iz Planine vračajoči se železniški stroj povozil 71etno deklico Ivanko Žerjav. Dekle je obležalo mrtvo na lici nesreče. Nesrrča. V Zalogu je dne 16. dec. postavljal posestnik Janez Gra-dišek nov kozolec, kteri pa se je podrl mej postavljanjem in ubil posestnika Janeza Flešerja iz Zaloga. * » * Medvedje na Kočevskem. Iz Kočevja se poroča, da je sneg pognal več medvedov iz gojzdov v dolino. Pri Stari Loki so ljudje videli štiri medvede. * * * "Štajerske novice. Fožar učiuil je dne 10. dec. Jož. Stsgen-šeku v Konjicah za okoli 15.000 gld^ škode. Zgorel mu je namreč umetni mlin na valjce.— Samomor. Blitu utomera obesil se je dne 5. dec; gostilničar Alojzij Oerujavič na podvoji hišnih vrat. Žgauje zmedlo mu je pamet. * * * Dva grozna roparska umora. V Jareniui našli so sosedje dne 16. dec. 701etnega kočarja Ferlinca in njegovo ženo ubito v postelji. Komisija je dokazala, da se je zgodil zločin že dne 13. m. m. j in ta je obzocMI^^^®p!Pa še za 5 tednov ječo! Jednako usodo je imel 721etni starček Trubarac. Tudi njega so v Prijedoru kot ščuvalca in hujskača zaprli tar ga obsodili še 100 gld. globe. Zares, čuditi se je. da se kaj tacega more sploh pri- goditi v Avstrijski deželi. * * * Duhovnika z a s t r u p 1 j e -u a. V Marmoroškem komitatu sta zbolela dva evaagelska duhovnika radi zastrupljenja. Preiskava je dognala, da sta se zastrupila sama s kelihom, ki je bil le sleparsko narejen ; pozlačen je bil namreč le za silo, v resnici pa jo bil bakren. * * * I ,, Slabejši spol" se imenujejo navadno vedno ženske, a zdravniška statistika je sedaj dognala, da so ženske trdnejše v prenašanju ne varnih operacij od mož. S številkami je dokazano, da so odstotki umr lih žensk mej najhujšimi — tre bušnimi in želodčnimi — operacijam mnogo manjši kakor odstotki umrlih mož. Torej argument, da ženska moža nadkriljuje tudi glede trpežnosti. * * * DAROVI za ponesrečenega rojaka Fr. Benda. Darovali so gg. : John Selak, Rickets, Pa., 15 ct. : John Podboj, Monongah, W. Va.. 25 ct.; John Furlan $1; John Ger-Betich SI; John Kovach 81 ; Frank Male SI; Val. Novak SI; John Mi-helich SI; Jobn Pluth, Jacob Lušin, Ign. Verbič, Mike Shurv, Urban Reven, John Zubec, Bernard Petek, Igu. Veran, Frank Shuhik, J. Lampjch, Štefan Stariha, Jakob Ruzik, Štefan Perko, Frank Kos, Fr. Kančnik, John Kaučič, Geo Zunich, M. Nemanich, F. Seliškar, Anton Klemenčič, Mat. Ribic, Peter \Veber po 50 ct.; ^r. Merhar. Johu Lavšiu, John Paulič, John Verderber, John Pugel, John Erjavec, Paul Gozdanovich, Fr. Sabol, S Anton Barneta, Peter Brozovičh. Frank Kalčič, Joe Stubler po 25 ct., vsi iz Great Falls, Mont. ; Jakob Fox 50 ct., Mat. Judnich 50 ct., oba Great \Vestern Mine, Cal. ; Anton Vraničar, 25 ct., Joliet, 111.; Neimenovana Lincoln Park, N. Y., 30 ct.: Joe Likar, Johnstown, Pa., 50 ct. , Vinc Vovk, Emporium, Pa., 50 ct. ; John Jerina, Mat. Žitka, Frank Suhadolnik, Fr. UršiČ, Blaž Skubic, Mat. Sirca po 25 ct., Johu Jerše 50 ct., vsi VTaukegan, 111., ,. ■ .. i--^ "11 ill iz z-'".<.rtra. vpraša sKopun: „Gospod doktbr, ako dobite ta c< -ki u vun, vendar ne bodem ni«* povrhu plačal?!" Edina prilika. Ona (inožt, ko zjutraj vstane) : ,,ALi mož, d> -našnjo noč si mnogo govoril v spanju!1' — On: „M o rani po * noči govoriti ker po dnevi ne pridem k besedil" j Listnica uredništva: | Rojakom odpošljemo sedaj zi J S L0.i>5 100 gld. avstr. veljave, pri- 1 dajati je še 20 centov za poštnin«- J k jr mora biti denarna pošiljatev J registrirana. M Prihodnja številka bode obB segala zopet šest stranij. fl kJeje? i ASTON TURNŠEK (Štajerc) nji gov naslov naj naznani tim preB mogoče: G e o r g u Tgr a v n i k a ■ j u, 101S St. Clair Str., ClejrelatfG; ■ prvo veselico i otvorjenje gostilni* 977 St. CLAIE 3tr., OLSVBLAND. 0., v ponedeljek dne 17. janurja 1898. Pri tej veselici bode igrala kranjska godba od društva sv. Vida in pelo pevsko društvo „Zvon" pod | vodstvom g. Iv. Zormaua. fl K obilni udeležbi vabi * JOHN G R DINA. Vabilo na A prvi slovenski A maskeradni pjjfl ^kterega priredi B slov. podp. društvo,Slo« štev. 44. C. S. B. P.-J^ v CM dne 29. Jannarja IV DVORANI G. THAUMANS na vogalu Centre in 18. Str. 9 _ | Sest najbolj smešnih mask dobil darove v vrednosti S50 in to trS ženske in tri m ozke maske. K obilni udeležbi vabi. B OjM jMsgfflm JSIlll Podpisani priporoča vsem Slovncem avoj krasno vrejeni Hotel JPloienco 177 Atlantic Ave., Brooclyn, N. Y. Vedno bodem točil razno i z v s t n o sveže pivo, posebnost jfcavo importiano plzen-sko pivo, f i na vina; i z v r s to e s m o d k e in okusna jedila bodem dajal vsem gostom proti zmerni ceni; na razpolaganje je epo kegljišče. Posebno se priporočam rojakom a razne svečanosti, veselice, poroke itd., kor stori! odem kar je v moji moči. Slovenci obiščete me obilokrat! Svoji k svojim! Se spoštovanjem Frank Gole, hotelir 177 Atlantic Ave., Broctlvn, N. Y. Ustanovljena 1884! THE CARNIOLIA CIGAR fACTORTL F. A. Duschek, lastnik. mk Priporoča posestnikom Beer Salonov in g-oceriiskih nro* vsakovrstne fine smo tke (Cigars) po jako^fe j c e**! Edinii izdelevate j : FLOR DE CARNIOLIA. ali , KrauM Cigars" z barvano sliko. Zaloga izvrstnih Na zahtevani^^fl Naroči^^M r ^Hlllllllfci MUj- n-ai. „^ .Idi,,,. ||t SLOVENSKA S za navadno leto 1898. Izdaja za Ameriko je dobiti pri nas po 10 centov poštnine pro-sfco. Znesek se lahko pošlje v po-; štnih znamkah. Prekupci dobe i 100 komadov za 8t>. L'prt vi i št vo ,.(iLAS \AR0DA'1. '— "j, 'f. ■ Slovensko podporno društvo „SLOVENIJA44 štev. 44. Ces.ČJov. Brat. Podp. Jed ustanovljena^.nov. 1893.1. vspre-j«ma zdrave Slovence od 18—45 1. od sedaj do »ovega leta proti $3 vstopnine iu po 35centov mesečnih doneskov, za usmrtnino se plača za kolikor je član zavarovan od 25 do 45 centov za vsacega umrlega. Zavaruje se lahko z i ?300, #700 in • 1000, se ženo ali brez nje. Društvo plač^ $5 bolnišne podpore na teden skozi 9 niHSHcev, potem pa društvo samo pod pero določi. Rojaki, pristopite k podpornim društvom, ker ta so za nas neizogibno potrebna,; ako je kdo oženjen aJi^ sam^c, nesreča ne izbir*. * ODBOR. Oglasiti se jt pismeno ali ustni*-no pri; Frank Klobučarju, 9617 Ave. K.f South Chicago, 111.,' ali pri g J. Ivanš.-ku, tajniku dru- . ćtva 35 Ftsk Str., Chicago, 111. mit Island Headpaite. $ y Kraintz, H^e., ( oi uei Harison Str. j < priporočam cenje- j B^u in hrvatskemu •iposet. Postrezal j ^M^kar v mojoj ^vnrzlo pivo,; ^^ likeri ter j m Jk ^LStreet. j m Naše čitatelje opozorujemo na objavo Benzinger Broi, posebno pa še slov. društva glede regahj in zastav. Dr. C. B. Ham Iz BellevueTHospita.llMed.icajVČolle^e". '" ■jgti;.: DAJK^VAS'VETE ZASTONJ.'",. LeČM iiio/ke, ženske in otroke r M arsikaterijfzdravnik ni; mogel spoznati bolezni in ni mugel pomoči dutičuf-mu, dokler ni ta zvedel za naslov 'doktor ;Hama, ta mu je pomagal t^rjdal nasvete zastonj. Ako 'doktor Ham spozna, da kaka bolezen neozdravljiva, odpre tako-rekoč bolniku oči, da mu ni potreba zastonj trošiti denarja. Doktor I lam je zelo učen in odkritosrčen ter je bolnikom kar oče svojim otrokom. Ljudje, kteri so zastonj iskali pomoči pri kakem drugem ~ zdravniku zaradi svoje bolezni? ali bili iz kake bolnišnice odpuščeni ; kot neozdravljivi, ozdravljeni so bili po doktor Hamu. S tem ni še me preveč povedanega, ker je resnica. Ne zatajuj svojo bolezen, ker postane neozdravljiva. Piši takoj " dr. Hamu. < Zdravila dr. Ha/irt* se ne dobe - nikjer drugej nego iamo pri njemu. . uiti v lekarnah, uiti grocerijah, niti , v kaki prodajal niči z dišavami, ali kakem)! krošnjarju (peddler). 1 Kdor hoče biti dobro postrežen in i dobiti prava;zJravila, mora pisati i dr. Hamu. Steklenica stane SI j sest steklenic So. Ako pišeš polek' opisi tudi tvojo bolezen, v pismo 1 dodaj gotov denar, poštno nakazni- ' eo (Monev ordt*) ali bank chek. I Lek m nasvet#pošIje: dr. Ham z i obratnog—fPriložPznamko za \ ^^tEBB&BBk^T. Naslov naredi: | ------- 1 _ . .. KNAUTK, NACHGD & KUEHNE Ne. 11 William Street. Prodaja in pošilja aa vse dele sreta de.ame nakaznice. menjice, m dolžna pisma. Izposlaje in izterjnje eapaščine in dolgcve. DOMAĆA POGREBMA! • se priporočata Slovencem in Hrvatom za vse potrebne'opravke o priliki smrti bodisi oskrbljene okusnega m r t v a š k e g a o d r a, m a z i 1 j e Dje „n, uredita ves pogreb, preskrbita k?ste po žeji in grobišče t® ? r.azP°]ago imava lepe vozove, ktere priporočamo a k rs te, P o r o k e in druge prilike. Priporočaj; se vsem Sl^ve^m n Hrvatom znamujeva se z veleštovanjem ^vencem ---Maurin & Bann. JOHN GOLOB, izdelovalec umetnih orgel j se prip^oča za izdelovanje in popravo KRANJ- 3 ?^RMOKIK Ce»a najcenejšim 3glas-nim od $'2b naprej in treba dati 85 „are'< Boli- °d d° •¥10°- Pri naročilih od $50 do $100je treba dati polovico na račun Glasovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačna JOHN GOLOB, _1111 Chicago Street, JOLIET, 111 * ' "" "" ' ---