Kupujte
I&LNE BONDE!
Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio
Oglasi v tem listu so uspešni
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
VJ.UME XXVI.—LETO XXVI.
Kupujte
VOJNE BONDE1
The Oldest Slovene Daily in Ohio
Best Advertising Medium

nova ruska ofenziva
OSVOBODILA NAD 300 KRAJEV
kadili pojav maršala Timošenka, ki je osvobodil v osmih dneh nad 900 milj ožemlja in pobil 11,000 Nemcev.
Yf\--
0 SO SE PRIČELI NEMCI UPIRATI NA JUGU, JE
UDARIL TIMOŠENKO NANJE NA SEVERU Zadni
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK),MARCH 2, 1943.
ŠTEVILKA (NUMBER) 49
Je tedne je slavni ruski* S? marŠaI Timošenko, ne-' k a z bojne pozorni-gjL 5 Je daIo povod raznim u-ro^ 3em 0 njem. Nekatera po-
V'ashinltrdUa' da na potu v o g,on> kjer bo prevzel me-Bf* ter zamenjal
r°Čila tvinova> druga po-30 vedela povedati zopet "gega.
«nosenkova strategija ^ Je tajnost
kai drug,
""utla • " " n3egovega IZ-HoJeJ Pojasnjena. Maršal Ti-Miskg f Je ^bovni poveljnik
^grad	Moskvo in Lje-
fe«2ivr 0Rl' V osmih dneh te o-
*
,Je zavzel s svojimi ar-fp nad 300 krajev in na-Pfora^° Zbornem časovnem
1 taianU: ko J'e vedel da je za-% °virati °pera-
štel t? armad na jugu, ' /im°šenko na severu
ettici v6Ve in ure> in ko so
1 odpor entrirali sv°je sile ^aJ na južni fronti, kjer J sedaj srdite protina-S. \ m°šenko udaril na se-' %Q:Smih dneh so osvobodi-Hkf ^.^ade nad 900 štir-f«aiel 0Zemlja ter pobile Slo V** 11'000 nacistov. Siki pri tem nemški 0-
je v/i1Stem' čiSar izSrad-Cev ^ 2eI* Nemcem 17 mese-
^mjanska, osrčja o-hrambe
H petimi kraji je tudi > nSnsk> ki je osrčje obrambnega ^ ^ severu. Stretje tega ti0 2aJe bilo neobhodno po-prodira-Estoniji in Finskem
X . v
\iČZni fronti izvajajo jih ft. VedQo protinapade, ki
Hci *** na severu l^tih -Že več' dni poročali
S odseku Ilmen-
i	*» Rusi pa so o teh
0 molčali ter jih W . ko imajo pokazati
,	svetu.
A J?** s Finsko
temi °peraci-
So {rji izbiti Finsko defi-2 boja.
junaštva...
^ 1*1' 25- februarja (O-
s^v^aško deklA
in nien
V šestem napadu so nacisti tri milje napredovali
Sicer pa se povsod drugod v Tunisiji čete osišča umikajo, tesno zasledovane pO zaveznikih.
Zavezniški glavni stan v Tunisiji, 1. marca. — Potisnjeni nazaj v petih lokalnih napadih, so danes Nemci v svojem šestem napadu prodrli za tri milje naprej, toda za ceno težkih izgub.
Nemci so potisnili naprej proti Beji ter prodrli tri milje dalje do kraja Sidi Nsira, ki leži 40 milj zapadno od Tunisa.
Na jugu, v centralni Tunisiji, nadaljujejo zavezniške čete svoje prodiranje onkraj Kasse-rinskega prelaza proti sovražnim pozicijam v Sbeitli, pri čemer ne zadevajo na nikak odpor v svoji gonji Rommelovih čet.
V	jugovzhodni Tunisiji napadajo patrole angleške osme armade nacijske črte.
V	vseh teh operacijah je imelo osišče težke izgube tako na moštvu kakor na materialu.
Odnošaji med Rusijo in Jugoslavijo glede Mihajloviča
Dopisnik lista "New York Times" pravi, da so odnošaji nekoliko izboljšani, toda definitivnega sporazuma še ni na vidiku.
dekle in njen r1 .dijak, Sta v teku
Nj 2S
ne*ških
*« jugoslovanskim
ofenzivnih 0-
^ **<WtiV enem °dseku bo-Zdržala prodira-
CS !?h čet- ^kle je di-HSJJ* na Korani bli-W^	dočim je srb-
ceft1;0pal v zrak elek->• "tral°. ki se nahaja v
^dniiu	'
V36> je 1 • Vesteh in Jugo-
ST ^Č10. Nada Cal"
fiw 3e zenske antifa-O* obia 6 na Hrvaškem. U-k ^ je Udst jo ima na sumu, ŽUa tudi nedavne-tM f bombami na za-elefonsko " "
(Poročilo NYT)
LONDON, 27. februarja. — Informirani krogi pravijo, da je zaznamovati "nekoliko izboljšanja" glede ruskih odnošajev do Jugoslavije, v kolikor se; slednji tičejo vojnega ministra generala Mihajloviča, toda definitivnega sporazuma pa ni še nikjer na vidiku. Rečeno je, da je jugoslovanska vlada ponudila Rusiji še nadaljne koncesije.
Rusi so nedavno obdolžili generala Mihajloviča, da na tihem sodeluje z Italijani in da se bori proti domačim komunistom, namesto proti Nemcem in Italijanom.
(Ker je omenjena vest datirana z novejšim datumom, je razvidno, da izjava, ki je izšla iz jugoslovanskih vladnih krogov in ki je trdila, da ruska vlada ni protestirala pri jugoslovanski vladi glede Mihajlovičevih akcij, ni odgovarjala resnici. Uredništvo.)
REZULTAT OFENZIVE
"Ameriška Domovina" od ponedeljka, to je včeraj, zopet slepomiši v svojem u-vodniku glede SANS-a, njegove delegacije in glede znane izjave, o kateri smo mi zahtevali pojasnila in pravi, da smo začeli ofenzivo v čisto napačno smer. Mi pa pravimo, da ne pričenjamo nikoli nobenih o-fenziv v napačno smer in tudi te nismo. Rezultat te ofenzive se je končno pojavil v "Javni izjavi," katero bodo v sredo ali četrtek objavili VSI slovenski listi, torej tudi "A. D." (ali vsaj pričakovati bi bilo to). Ta izjava vsebuje točno in zadovoljivo pojasnilo slovenski javnosti, katero smo mi dosledno zahtevali, in tudi krepak odgovor "Ameriški domovini" ter vsem, ki so ji pomagali pri njenih neo-snovanih napadih.
Nasi
fantje-vojaki + *
IZJAVA
Izvrševalni odbor Slovenskega ameriškega narodnega sveta je na svoji seji dne februarja t. 1. razpravljal o resig-naciji tajnika, rev. Kazimirja Zakrajška in je prišel do sledečega sklepa: Kes tajnik, dasi je bil napro-Na dopust je prišel iz Nevvjšen, da bi ostal, ni bil navzoč, Jersey, saržent Frank Ozimek,;ko je zadeva prišla na dnevni soprog Rose Ozimek, 14901 j red, ker odbor vsled tega ni po-Edgewodd Dr. Na dopust je tu- znal in ni znal oceniti razlogov, di prišel njegov brat poročnik J ki so napotili tajnika na njegov Louis, iz Louisiane, tretji brat!korak; ker misli odbor, da so John se pa nahaja nekje v A v- |vsi odborniki sprejeli svoje straliji. Fantje so sinovi druži-1 mandate od Slovenskega narodne Frank in pokojne Marije 0-;nega kongresa, ki je s svojimi zimek, ki je preminila pred le- j oklepi začrtal pot SANS-u, pa tom dni.	bi zaradi tega vsak član odbo-
ra moral vztrajati na spreje-
Župnik Vodušek obsoja protest proti Adamiču
"Prosveta" poroča: SAN FRANCISCO, Calif., 26. februarja (brzojavno). — Odločno obsojam protest proti pisatelju Adamiču. Dela se mu krivica in naš Slovenski ameriški narodni svet se s tem postavlja v čuden položaj. To ruši iskreno enotnost in sodelovanje. — Vital Vodušek, župnik.
Novi Gvineji se bliža velik japonski konvoj
V konvoju je štirinajst bojnih in tovornih ladij, ki jih bo napadla zavezniška zračna sila.
Zavezniški glavni stan v Avstraliji, 2. marca. — Na južno-zapadnem Pacifiku je bil opažen danes velik japonski konvoj, ki plove v smeri proti Novi Gvineji.
V tem konvoju je štirinajst japonskih ladij, ki plovejo v varstvu neglenega vremena.
"Naša zračna sila je pripravljena, da nemudoma napade ta konvoj, čim bodo vremenske prilike to dovolile," se glasi poročilo vrvohnega poveljstva.
Konvoj, ki obstoja iz bojnih in trgovskih ladij in nekoliko letal, je bil prvikrat opažen v ponedeljek popoldne v bližini U-bili pri Novi Gvineji.
Poročilo o tem konvoju soglaša s prejšnjimi poročili generala Mac-Arthurja, ki je naznanil, da se nekje na Pacifiku koncentrirajo japonske bojne in tovorne ladje za akcijo, o kateri doslej ameriško poveljstvo še nima pojma, kam je usmerjena.
Dne 12. februarja je odšel k vojakom Ludy Fabris, ki je drugi sin Mr. in Mrs. J. Fabris, 3720 W. 104 St., pri vojakih. S
tem mandatu, razen če bi to
spravilo zelo tehtne interese kot
n. pr. odbornikovo zdravje v
nevarnost in ker polaga izvrše-tem sta Mr. in Mrs. Fabris sa-| valni odbor največjo vainost na
ma ostala. Njegov naslov je: ohranitev na kongresu doseže-Pvt. Ludy Fabris, Battery C,' sporazuma in na soiidar-264 F. A. Bn., Camp Swift, I no delo za reSitev v njegovem Tex. Njegov brat John se pa!obstanku ogroženega slovenske, nahaja v Floridi pri zračni si- ga naroda in njeg0vo srečnejšo
li, in njegov naslov je; Aviation Cadet John Fabris, 850 6th St., South, S., St. Petersburg, Fla.
Takisto je odšel dne 12. februarja služit Strica Sama, Stanley Zupan sin Mr. in Mrs. Leo Zupan, 3636 W. 107 St., bivša lastnika gostilne Palače Garden, W. 105th St. Njegov naslov je: Pvt. Stanley Zupan, 587 T. S. S. Flight 365, Princess Martha Hotel, St. Petersburgh, Fla.
Vsem želimo obilo uspeha in
srečen povratek!
*
V petek je prišel na dopust Tech. korporal Edward A. Ger-bec, sin Mrs. Katherine Gerbec, 1234 E. 61 St. Prijatelji ga lahko obiščejo na gornjen naslovu. Nazaj bo odšel v četrtek v
Fort Riley, Kansas.
*
Victor A. Drobnic, sin Mr. in Mrs. Frank Drobnic, 1117 E. 64 St., je pretekli petek gradui-ral za drugega poročnika v Officers Training School, v Camp Lee, Va.
Z letalom je dospel iz Washington, D. C., da je z Miss Josephine Tercek, Holmes Ave., zadnjo nedeljo botroval pri krstu svoje nečakinje, Edith Frances Drobnic. Na dopustu bo ostal do koncem tega tedna, čestitamo mu nad uspehom!
centralo.
Rojak ubit od avta
Ko je šel preko državne ceste blizu Vienne, O., je bil zadet od avta in na mestu ubit Joseph Sustaršič, samski, ki je zadnje čase delal na farmi pri družini Mr. in Mrs. Louis Cvel-bar, v Brookfield, O. Podrobnosti niso znane.
Nov grob
Preminil je Alex Zaleski, brat pokojne Lollie Pianko, katere pogreb se je vršil dne 23. februarja. Pokojni je bil star 50, let, ter je stanoval na 1561 E. 45 St. Tu zapušča štiri sinove in dve hčeri. Sin George se nahaja pri vojakih v Camp Forest, v državi Tennesee. Pogreb oskrbuje Grdinov zavod.
Seja krožka št. 3 Prog. Slov
Važna seja krožka št. 3 Progresivnih Slovenk se bo vršila v sredo večer 3. marca v Slovenskem društvenen domu na Recher Ave. Pričetek ob 7:30 uri. Ukrepati bo treba o igri, ki se jo bo vprizorilo na 28. marca, in članice so prošene, da se polnoštevilno udeležijo.
bodočnost, sklepa izvrševalni odbor, da ne more sprejeti re-signacije tajnika, rev. Kazimirja Zakrajška.
ETBIN KRISTAN.
ZAVEZNIŠKI BOMBNIKI MEHČAJO NEMČIJO ZA INVAZIJO
Angleški in ameriški bombniki so dan in noč nad Nemčijo in nad zasedenim ozemljem.
V NEDELJO PONOČI SO VRGLI BOMBNIKI SAMO NA MESTO ST. NAZAIRE NAD TISOČ TON BOMB
podlegel poškodbam pri vojakih
Velika priredba uslužbencev Parker Co9, za Rdeči križ
Celoten prebitek priredbe, ki bo v sredo v mestnem avditoriju, bodo dali u-službenci Rdečemu križu.
SMRTNO PONESREČEN
Včeraj malo pred poldnevom se je smrtno ponesrečil pri delu v Leece-Neville tovarni, Ste-phan Jakša, star 36 let, ter stanujoč na 6523 Bonna Ave. Nesreča se je pripetila, ko je prišel v dotiko z električno žico. V omenjeni tovarni je pokojni delal le štiri dni, prej pa je bil uslužben kot mesarski pomočnik v prodajalni Mrs. Bukovec.
Pokojnik je bil rojen v Jo-lietu, 111. Njegovi starši so doma iz Vrtače, fara Semič. Poročen je bil z Rozalijo Stariha, ki je doma iz iste fare kot njegovi starši. Poleg soproge zapušča sinova Steve, starega pet let, in Toma, starega tri in pol leta, brata Gregorja, sestro Anno v San Francisco, Calif., tukaj pa sestro Mrs. Agnes Bukovec. V stari domovini zapušča starše in dve sestri. Bil je član društva sv. Vida št. 25 KSKJ. Pogreb se bo vršil iz Grdinove kapele v petek zjutraj ob 9.30 v cerkev sv. Vida in nato na Calvary pokopališče.
Pokojniku bodi lahka rodna gruda, preostalim pa izrekamo naše sožalje!
V prizadevanju, da se nabere kolikor mogoče prispevkov za kampanjo Rdečega križa, bodo priredili uslužbenci Parker Appliance v sredo večer, 3. marca, ogromno varijetno revijo v Cleveland Public avditoriju. Priredba bo izključno za delavce in uslužbence Parker družbe, za njihove rodbine in prijatelje in ves denar od prodanih vstopnic, katerih se bo prodalo za okroglih $5,000, bo šel v korist Rdečega križa.
Priredbo bo režiral Edward P. Sutorius, "tool room clerk" pri Parkar družbi. Sutorius je sam izboren magij ter je kot tak že često nastopil.
Orkester bo vodil Gene Boe-cher, ki je zaposlen \v Parkerje-vem departmentu za gradnjo strojev. Paul Stubbs, pisarniški uradnik Parkerjeve družbe, pa bo vodil pevski zbor.
Pokojna Mary Stokel
&akor smo že včeraj poročali, je v Glenville bolnišnici preminila Mary Stokel, stara 53 let, stanujoča na 728 E. 159 St. Pokojnica zapušča tukaj žalujočega soproga Emila, doma iz vasi Velike Zabije, provinca Gorica na Primorskem, sina Williama, sestro Antonijo, poročeno Stokel, brata Franka v Južni Ameriki ,in več sorodnikov. Doma je bila iz Toma j a pri Trstu, kjer zapušča očeta Franca in sestro Frances ter nekaj sorodnikov. V Ameriki je bivala 17 let in je bila članica društva Vipavski raj št. 312 SNPJ ter podr. št. 10 SŽZ.
Pogreb se vrši v četrtek zjutraj ob 8.45 uri iz želetovega pogrebnega zavoda, 458 E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzetja in nato na Calvary pokopališče. Bodi pokojnici ohranjen biag spomin, preostalim pa naše sožalje.
Angleški in ameriški bomb-*-
niki bombardirajo že od če- C]nvpn«ki mlaiforUP trtka noč in dan mesta in indu- &M>VenSKl miadeniC
strijska središča v Nemčiji ter v deželah, ki so zasedene po nacistih. V nedeljo pomoči so angleški bombniki bombardirali francosko pristaniško mesto St. Nazaire, na katero so vrgli nad tisoč ton bomb. Letalci so sporočili, da so naredile njihove bombe iz mesta goreče peklo ter izpremenile v okolici tridesetih milj noč v dan. Ena sama eksplozija je potresla * angleške in ameriške bombnike, ko so se nahajali slednji 16,000 čevljev ali tri milje visoko nad mestom. Sodi se, da je ob tej priliki zletela v zrak tovarna torpedov.
Bombardiranje Berlina Angleški bombniki so snoči bombardirali tudi Berlin, in sicer zdaj že 58tič.
Berlinski radio naznanja, da je bilo sestreljenih "veliko število bombnikov," iz česar sledi, da je priletela nad Berlin 0-gromna množina bombnikov. Napad na Cologne Dalje so angleški bombniki napadli zopet mesto Cologne, katerega so že prej neštetokrat bombardirali, in sicer ob neki priliki s tisoč bombniki. Mehčanje Nemčije za invazijo Vse to strašno bombardiranje znači, da hočejo zavezniki omehčati Nemčijo ter uničiti vse njene pomorske baze in u-trdbe, nato pa izvesti invazij-ski udar. Da invazija ni več daleč, je razvidno tudi iz govora nekega angleškega ministra v nižji zbornici, ki je odgovoril na nestrpnost kanadskih vojakov, ki pravijo, da komaj čakajo povelja za invazijo, da jim na to povelje ne bo treba več dolgo čakati.
Pred dobrim mesecem in pol je bil nevarno poškodovan, ko se je prevrnil z "jeepom," slovenski mladenič Frank Račič, sin dobro poznane družine Mr. in Mrs. Frank Račič, Churchill Rd., Girard, O. Nezavesten je ležal v vojaški bolnišnici več tednov, in poškodbam je podlegel zadnji petek popoldne. Truplo je bilo prepeljano na dom staršev, odkoder se bo vršil pogreb.
Pokojni Frank je bil aktiven član društva Golden Eagles, SNPJ, ter je bil rad vesel in je s svojo harmoniko večkrat zabaval sočlane po društveni seji.
Svoječasno je družina Račič živela v Penni., in ima tudi mnogo znancev v Clevelandu. Prizadeti družini naše sožalje!
Pobiranje kos itrnih kant v Euclidu
Brigala kositrnih kant je zopet na pohodu. Ponoven klic za nabiranje teh kant v Euclidu je bil oddan. Načrte se je spopolnilo za pobiranje teh kant od hiše do hiše.
Paul H. Torbet, direktor kampanje za nabiranje kant, je poudarjal važnost tega dela, ko je izjavil, da "mi ne moremo dovolj poudarjati nujnosti shranitve starega kositra v našem vojnem prizadevanju. Sleherna (Nadaljevanje na 2. strani)!
Nov grob
Pljučnici je podlegel poznani rojak in bivši trgovec Joseph Cigolle. Pokojni je bil član SNPJ. Družina ima svoj dom n^ N. State St. v Girardu, O., poleg Slov. doma. Tukaj zapušča soprogo Johanno, hčer in štiri sinove. Naše -sožalje!
Popravek
Včeraj smo poročali, da je umrla Mrs. Anna Franik, naveden pa je bil napačen naslov. Pokojnica je živela na 6909 St. Clair Ave.
Kultura

Dramski zbor "Ivan Cankar"
Člani in članice dramskega zbora "Ivan Cankar' 'so vabljeni, da se udeležijo redne mesečne seje, v sredo, jutri večer, v navadnih prostorih in ob navadnem času.
Ženski odsek SDD
Nocoj ob 7.30 uri se vrši seja ženskega odseka Slov. del. doma na Waterloo Rd., na katero so članice vabljene, ker bodo podani računi zadnjih štirih veselic.
Priznanje Johnu "Lindy" Lokarju
Finančni odbor mestne zbornice je priporočil zvišanje plače "Lindy" Lokarju, tajniku župana Lauscheta. Tozadevno priporočilo je skoraj soglasno.
Mr. John Lokar opravlja vestno delo, katerega sta opravljala v Burtonovi in Blythino-vi administraciji po dva uradnika, pa je kljub temu to delo sedaj bolje in temeljiteje opravljeno Poleg svojega dela o-pravlja John Lokar še druge posle, ki stremijo po splošni dobrodelnosti. Tako se na primer udejstvuje pri delu za Rdeči križ, pri delu za Community Fund, v War Service centru,
pri delu za prodajo vojnih bon-dov in slično.
Ray T. Miller, bivši župan, se je javno izrazil o Lokarju: "Jaz bi se počutil srečnega, če bi imel takega tajnika, ko sem j bil jaz župan." Pri tem pa je treba pomisliti, da je imel Mil-| lerjev tajnik $2,000 več letne ; plače kakor pa znaša Lokarjeva I plača.
Na laskava priznanja tega zaslužnega moža, ki se poleg svojih odgovornih funkcij v mestni hiši udejstvuje tudi še vedno v slovenskem javnem življenju, je ponosna vsa naselbina.
STRAN 2.
ENAKOPRAVNOST
2. marca,:
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI
99
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by TOE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holiday^ SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) By Carrier In Cleveland and by Mail Out ol Town: (Po raznaSalcu v Cleveland in po pošti izven mesta):
Por One Year — (Za celo leto) ______________________________________________________________$6.50
#Por Half Year — (Za pol leta) ____________________________________________________ 3.50
Por 3 Months — (Za 3 mesece) ______________________________________________________________________2.00
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti v Clevelandu, Kanadi in Mehiki):
For One Year — (Za celo leto)_________________________________________»7.50
Por Hall Year — (Za pol leta) ________________________________________________________________ 4.00
Por 3 Months — (Za 3 mesece) ____________________________________________2.25
Lake Shore Blvd. in Plate železnice.
V petek, 5. marca:
Nickel dov globoko ranjena — mislim na Slovence. Vse do- Narodna zavest Slovencev je
move severno od bulevarda in preživela stoletja težav in za
Veseli obrazi, vesela srca-pri Mladinskem
pevskem zboru
Por Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države):
F<v One Year — (Za celo leto)____________
For Half Year — (Za pol leta) ______________________________<___________
.....$8.00
____4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
<45.
104
Cleveland, O. — Slovenski mladinski pevski zbor Slov. del. doma na Waterloo Rd., je pričel ponovno s svojimi pevskimi vajami pred mesecem dni. Vaje se vršijo vsak četrtek popoldne od 5. do 7. ure. Poleg tega, da imajo pri teh vajah otroci dobro razvedrilo, se obenem tudi učijo lepe slovenske melodije, ki jih vsi tako radi poslušamo. Torej, starši, ako še niste poslali vaše otroke k Mladinskemu zboru, storite to prihodnji četrtek, in vedite, da bodo v dobri družbi.
V kratkem sem imela priliko
movini Zedinjenih držav je nam dovoljeno govoriti in peti v materinem jeziku. Priliko imamo, da gojimo naše slovenske tradicije in šege. Mi vsi smo lojalni Američani in kot taki imamo pravico nadaljevati kulturo naših prednikov tu v Ameriki. Druge narodnosti, katerih priseljenci so se naselili tukaj preko
levardom in Nickel Plate železnico.
Vse kante, namenjene za od-
vest svoje posebnosti, je pač najboljši dokaz za to, da take I narodne zahteve predstavljajo
dajo se mora pustiti na dvori- resničen in dejansko važen pro-
šču, da jih bo mogoče hitro po- blem, katerega stvaritelj nove-brati. Le one kante s§ bo po- :ga miru ne bodo smeli zane-
bralo, ki bodo pripravljene, kot se je že večkrat poudarjalo. Vse drugo se pa mora vreči v smeti, kar se pobira posebno, in sicer se razdeli na smetišču.
Po tej kolekti kant obiščite ali pokličite vašega Air Raid
stoletja, ter so se že popolnoma
amerikanizirali, še vedno gojijo; Warden ali takozvanega "Block njih narodne plese, pesmi in dra- Leader", ki vam bo povedal, matiko. Irci se oblečejo v svoje kam boste odslej lahko odda-narodne noše za različne pro- jali te kante, ker preskrbelo se slave, javnosti predstavljajo svo- j bo primeren prostor blizu vaše-prisostvovati par vajam, in ka-jje narodne plese, takisto kot ga doma. Če pa hočete, pa lahko razveseljivo je bilo gledati te; storijo druge narodnosti, kot na. ko še nadalje pošiljate kante v malčke, ki so z radostjo in vese- primer Finci, Švedi, Škoti, Rusi, šolo, ker se je pripravilo po
Poljaki, itd.	vseh šolah poseben prostor za
Mi Slovenci smo s ponosom |kante-v °ddeJek za javno poslu-
0 KONGRESU AMERIŠKIH HRVATOV
Na prvem Kongresu ameriških Hrvatov, ki je zasedal dne 20. in 21. februarja v Chicagu, je pozval
hrvatski narod v izvršni odbor sledeče osebnosti, katerim J^prepevlli naše krasne sloje poveril vodstvo zadev:	j venske pesmi! Ti mladi pevci in
Don Niko Grškovič, bivši hrvatski župnik v Cleve- Pevke so v starosti od5 do 16;ohraniii našo kuitUro v Ameriki.
landu časnikar in znan rodoliub ki živi sedai v New let ter pndej0 12 vseh krajev,Javnosti smo Postavili naše f v čakalnicah za buse m m lanc u, časnika i m znam locloijub, ki živi sedaj v ^ew megta Clevelanda in nekaj jih	dramatiko, kniiževnost. dru^lh Primermh prostorih,
Yorku, častni predsednik.
Glavni predsednik: Zlatko Balokovič, svetovno znani violinist, ki je poročen s hčerko milijonarja Bordena, lastnika znanih ameriških mlekarn in siram.
Prvi podpredsednik: Ivan D. Butkovič, glavni predsednik Hrvatske bratske zajednice.
je, ki pridejo celo iz daljnega Noble, O.
Več je teh malčkov, ki so ob pričetku le s težavo govorili nekaj slovenščine, a sedaj jo prav dobro obvladujejo. Starši, ki se zanimajo za napredek tega zbora, priredijo tekom leta več za-Drugi podpredsednik: Josip Bazdarič, Chicago, 111. bav za te malčke. Zbor pa podari t T O J j j m • tw T. J" XT V 1 Ja koncerte in kratke igrice, ki
Ostali 2. podpredsedniki: Petar Radie, New York izbujajo zanimanje m odobrava-(nečak pokojnega Stjepana Radiča, znanega hrvatskega nje vseh ki jih poSetijo. politika in voditelja hrvatskih kmetov, ki je podlegel j ge vedno imate priliko, da ranam, katere je dobil v beograjski skupščini, ko je neki vpišete vašega otroka v zbor. srbski poslanec streljal nanj z revolverjem).	Pridite ž njim v Slov. del. dom
| na Waterloo Rd. katerikoli četr-Martin Bogdanovič, inclustrialec in lastnik milijone tek ob 5. Uri popoldne, kjer bo
dobrodošel. Tu v naši novi do-
dolarjev vredne ribje industrije v San Pedro, Cal.
Franjo Petrinovič, milijonar in brodolastnik v New Yorku.
Anton Majnerič, urednik "Narodnega Glasnika" v Pittsburghu.
Helen Medvedič, Cleveland, O.; Anton Lucas, Pittsburgh, Pa.; Anton Pilkovič, San Francisco, Cal.; Tomo Bešenič, Detroit, Mich.; Jakov C. Mance, Pittsburgh, Pa.
Glavni tajnik—John P. Ladešič, Etna, Pa., glavni blagajnik—Nicholas Komlyn, McKees Rocks, Pa.
Na svoji prvi seji je dalo Hrvatsko-Američko Viječs (Hrvatski-ameriški svet) z ozirom na zavrnjeno resolucijo, ki je bila namenjena kralju Petru, sledečo izjavo:
po ka-
mor se bo lahko metalo pripravljene kante.
Naše slovenske gospodinje, ki so poznane kot vnete za delo v vojnem prizadevanju, bodo prav gotovo storile svoj delež, da se bodo v Euclidu odlikovale v tem oziru.
Boji v Jugoslaviji
pesmi, dramatiko, književnost, itd.
Mladinski pevski zbor je idealno mesto, kjer se bo vaš otrok seznanil z našim slovenskim petjem. Koncerti tega mladinskega zbora prinašajo mnogo veselja našim starejšim ljudem, ki poznajo in dobro cenijo privilegij govoriti in poslušati materin jezik, katerega uživajo v tej deželi.
1
Starši, vabljeni ste, da vpise-; te vaše otroke v Mladinskemu pevskemu zbor Slov. del. doma na Waterloo Rd. vskk četrtek pis "The Evening Star" prina-popoldne ob 5. uri.	ša v svoji številki z dne 13. fe-
bruarja, izpod peresa publicista Mrs. Frances Eržen Blair Bolles.a> dolg in zanimiv
članek
Washingtonski list o Slovencih
Ugledni washingtonski časo-
o minoritetnih vprašanjih v vzhodni in jugovzhodni
__; Evropi, v katerem je največ
Carigrad, 24. feb. (Reuter) —: poroča, da je okolica Banjaluke šovora 0 Slovencih. Vsebino te-Jugoslovanski partizani so za-! zdaj očiščena partizanskih sii ga članka prinašamo v celoti, v sedni mesto Konjice; glasom:in tudi železniška zveza med kolikor vesti, ki so danes prispele sem: Zagrebom in Banjaluko je zo-,nJa-
se tiče našega vpraša-
je mesto padlo šele po srditih
pet vzpostavljena.
Druge vesti, ki prihajajo iz Jugoslavije, trde, da se partizani zdaj še bolj srdito branijo,
Manjšinski problemi Evrope
marjati.
Do leta 1918 je bila Sloveni ja, ki danes tvori severni kot Jugoslavije, del avstro-ogrske-ga cesarstva. Propast tega cesarstva je pomenila Slovencem čas njihovega osvobojenja, dan, s katerim so upali vstopiti dobo narodne svobode v jugoslovanski skupnosti, kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev,
Toda ta velika upanja se niso docela uresničila. Skozi vso dobo med obema vojnama, je bil obsežen sektor Slovenije, znan pod imenom Julijska krajina pod italijansko oblastjo, prepu ščen Italiji na podlagi rapalske pogodbe, sklenjene dne 12 vembra 1920. Od tega dneva naprej pa do danes, so bili Slovenci z Italijani v sporu glede vprašanja, kateri izmed obeh narodov številčno prevladuje v tem ozemlju ležečem ob gornji obali Jadranskega morja.
Italijansko ljudsko štetje iz leta 1927, ki je naštelo 51 odstotkov Italijanov med prebivalstvom te pokrajine, so Slovenci napadali s-trditvijo, da gre za poneverbo statistike. — Slovenci so nasprotno trdili,. da je večina jugoslovanska, hrvaško - srbska in slovenska. Vse o-zemlje je štelo leta 1927 901,-363 ljudi; slovenski pisatelj dr. Lavo Cermelj je mnenja, da znaša število Jugoslovanov 550-000.
To je značilen primer manjšinskega spora — premir glede narodnostnega značaja določenega ozemlja. Italijani v avstrijski Lombardiji so se pritoževali pred zedinjenjem Italije, da jih Dunaj zatira. Slovenci Julijske Krajine pa se ravno tako glas-
ki
načrtih za dobo, ki bo prišla, preneha streljanje. , ' :' »
Govorili smo o Julijski jini, ker je to eden izmed tu • ta slučajev, v katerih je na^ ropskih tleh postavljen isti blem. Narodnosti teže druga drugo in vse se boje, trpele, ako bi oblast v ozei prešla iz roke v roko. Naj zdaj še ni čas za to, da P odločitev, kdo bo gospodar Julijski Krajini, pač Pa $ nastopila potreba za objav° čel, na podlagi katerih se ^ urejevala vprašanja taki« melj, in za bolj precizne W v tem pogledu, kakor je AtJa" ski čarter.
Iz Jugoslavije
Zanimiva -sodna razpr»va
"Nova Hrvatska, paV list iz Zagreba objavlja dlie januarja naslednji razgla8 tranjega ministrstva
Zagrebško pokretno vo. sodišče je obsodila na
n0" I Stjepana Kovačeca, 33 H
JesenP 48 . Kra^
dr. Petar Rihterja, 28 let, skega katolika iz RadM^ Ivana Božiča, 33 let, rlDlS katolika iz Brdovca.
skega katolika iz Stjepana Nezmahena, rimskega katolika iz
je bil član in tajnik kotnih8.
1942 na
Kovačec stične stranke nega in lokalnega Djurmacu, od julija prej; organiziral je iD val komunističnim shod |
katerih so sklenili, da se
V>
daljevalo organiziranje & ^
ranje narodnega davka 111 ja; kriv je sabotaže v P -kopu Mirna, v katerem J, čil žično železnico; Pre jf nemško telefonsko limJ0' , bližini Djurmaneca P0®^ zrak železniški most s ^ električne bombe; s te®
zročil smrt strojevodje.
tudi načelnik skupine, k* , birala narodni davek in ^ sam ponovno prispeva*^ drugih oseb nabiral prispevke za nakup °r'
Stara manjšinska vprašanja, ki so že tolikrat vznemirjala no pritožujejo, da jih zatirajo municije; ukazal je
ozemlje.
. bo zmaga dobljena. Med najtežjimi problemi mirovne kon-
&
(Nadaljevanje s 1. strani)
nujna
slovenske starše, da ne bi dajali svojim otrokom slovenških i-
sference bodo vprašanja kakor: i men. Oče je bil dal sinu ime Go- ______ ___
v i komu naj po vsej pravici pripa- razd, a italijanski registrator je komunistov in partizafl°v' p de Transilvanija, Rumunom ali napisal Gerardo.	| njihovem pritidržavnei®
|Madžarom? Kako razmejiti Gr- glovenc- g0 ^ da jim ItaJvanju.
lijani ne dajejo zadostnega.vpli- Rihter je bil komu^ va v javnih zadevah, da jih klonjen, ter je spomla ,
jčijo, Jugoslavijo in Bolgarijo?
bojih z nemško posadko.
Patriotom je pomagalo domače muslimansko prebivalstvo. --------u-----u —----, . _ , ,	, ... .
Na stotine mrtvih Nemcev je ker v njihovih sedanjih gorskih | tropski kontinent, bi mogla Italijani
ležalo po mestnih ulicah, ko je oporiščih vojaška oprema naci- j Postatl seme za nove vojne. Dr-bila bitka končana.	stov ne igra več tako odločilne z*vni podsekretar Welles je
Druge skupine upornikov so vloge. Partizani pa so svoj u- P1^ kratkim opozoril velesile
"Glede odklon iene resoluciie naslovliene na in™- vrgle iz tira in s strojnicami ob-1 mik na severu popravili z u-"a to, dase morajo ze zdajze-uieae OClKlonjene lesoiUClje, naslovljene na JUgO	Beo-'speSnim napredovanjem na ju- dmitl glede načel, na podlagi
slovanskega kralja Petra, izjavlja Hrvatsko-Americko JZ b	p g /u kjer s0 razširili osvobojeno katerih bodo uredile svet kadar
Vijece sledeče:	;	° 8	, ...	"----------------^ .
T,	..	. .	v	.1 Uspehi jugoslovanskih
Kongres ameriških Hrvatov je izrazil spostovanje	partizanov
vsem zavezniškim državam in vsem šefom teh držav. London, 25. feb. — (AP) Iz Pobiranje kositrnih kant Kongres pa ne more in noče navezati stikov s kraljem ruskih virov prihajajo poroči-	Euclidu
Jugoslavije dotlej, dokler se vzdržuje v Ameriki diplo- la> da se boji v Jugoslaviji na-macijo kraljevine Jugoslavije, posebno gg. Fotiča in ! JaUujejo in je padto v zadnjih
Dučiča, ki ne samo blatita in gazita vse, kar je hrvatskega ^f^osS ^	-hodno Poljsko? Kako s
v Ameriki in v starem kraju, temveč gazita in blatita i 1CGlas^ tXvesti, so jugoslo-'sti lahak tank, o katerem ^nlandijo? Dali je južna Alba-tudi Čast ameriških Hrvatov, in, kar je Še najhuje, ustvar- Ivanski partizani uničili pri Gor-pitali, da se nahaja v Tunisiji, § a provinca : Iz maj-jata in želita ustvariti porazni razkol med nami ameri- njem Lapacu celo stotnijo ita, vsebuje kositer iz ene tone sta- "j	se ve"
škimi Hrvati, Srbi in Slovenci; to delo je naperjerfb lijanske infanterije.. Zajeli s0 "h kant. Zakopni možnar, ki ga	v •> •
direktno tudi proti sami naši novi domovini' Ameriki."	toPov in PreceJ municije in vidite naslikanega nekje na Bistvo vseh teh problemov je
<j!	razstrelili en tank in več to- Guadalcanal^ — ena tona teh vprašanje, o katerem se danes
t,	*vi tt i.	ii •	i vornih avtomobilov, polnih gra- kant nudi 54 takih."	premalo govori — jezikovna in
Kongresu ameriških Hrvatov je poslal svoje pozdra- nat	Kvota za mesto Euchd je de. narodnostna vprašanja. Pred-
ve tudi Vseslovanskl odbor V Moskvi. Njegova brzojavka v drugih spopadih z osiščem set ton nabranih kant na me- sednik Wilson je vpisal samood-jSki položaj Italijanov
se glasi:	je bilo uničenih 9 tankov, do- sec. Mesto ni doseglo te kvote ločbo narodov v svoj program; krajih
Hivatski narod se bori že več stoletij proti svojim čim so bili trije zajeti nepoško- zadnje tri mesece» Vsled tega 14 točk. Mislil je, da bo poma-
večnim sovražnikom—nemškim, italijanskim in madžar- j dovani.	se ponovno opozarja, da vse gano pravici in miru, ako vsaka
skim agresorjem.	' London, 24. feb. (UP)—Ba- gospodinje sodelujejo v tej nuj-1 narodnost v Evropi dobi svoje
Danes ko se v bitkah rdeče armade nroti Hitler-!trič Zečevi6' načelnik policije v ni .kampanji. Seznam za pobi- lastne meje, v katerih bo mogla wanes, ko se \ uiiKan laece aimaae proti ttit.ei Kraguj je bil bit od ranje je aledeč:	razvijati svoje duševne sile.
jevim howtam odločuje usoda hrvatskega naroda in vsega tizanov.	v smlo> raarca: se bo obK Res je sicei, da ta pot do mi.
clovecanstva, usoda demokracije, svobode in civilizacije, Ppenog hr šk restoInice skai0 vse gospodinje, stanujo- ru preko narodnostnega umir-
se hrvatski narod skupno z ostalimi narodi Jugoslavije Bern, 24. feb (NYP)_Vsled če ob Nickel Plate železnici teivjenja —- ki v versajski pogodbi
bori proti Hitlerjevim nasilnikom in njihovim agentom— žadnjih uspehov nemške ofenzi- zapadno od E. 200 St. med že- iz različnih vzrokov ni dose-Paveliču in njegovi kompaniji.	ve proti jugoslovanskim parti- leznico in Newton Av®..	gla svoje prave oblike — ni
Jugoslovanska partizanska armada pomaga S svojo ^anom, namerava hrvaška via- V četrtek, 4. marca: Vse do- Preprečila sedanje vojne; neu-junaško borbo uničevati sovražnika ter na ta način po- da Premestiti prestolnico iz Za- move od Newton Ave, do Bou- rejena narodnostna vprašanja spešuje dan osvoboditve vseh podjarmljenih narodov, ffa v Banjaluko. Brzojavka, levarda zapadno od E. 200 St.nacionalno zahteve^ Evropi v , ,	.	1 J J	' katero je dobil iz Bu<jlapeste švi- in vse domove vzhodno od E. Pa s0 se vedno dovolj močne,
VKljucno nrvatsKega naroda.	carski ligt Bagler Nachrichten> 200 St. do- Babbitt Rd., med da bi bilo nemigoče, priti do
#
! Gretiču, Leopoldu	jj
Večina krajevnih imen v teh Fran ju Skelcu, ki so ozemljih, je bilo slovenskih do' komunističnega komi^^ leta 1920. Nato pa so jih Lahi prerežejo nemško telef01^ italijanizirali. žabec je postal Co; dne 21. septembra Villa Grotte di Dante. Italijan- bil še vedno v posesti ^ . sko uradništvo je strahovalo
puške s
kakor Nezmahen	in
prekršil zakon s	tem>
sporočil oblasti	i«1611
i?1
sto patrom.^,
laško časopisje napada, da je j skupaj z odposlancem njihova društvena organizaci- §ke komunistične sti'an
ja, sezidana okoli prosvetnih domov, ogrožena, da je njihova cerkvena uprava v italijanskih rokah in da je gospodarski položaj Slovencev pod Italijo sla- in protidržavno delo^ bejši in hujši nego gospodar- gih komunistov, katere
v istih znal
gustom Herzogom, 0 "j^f narodni komitej, ter ^ sam ponovno prispeva nj te svrhe in tudi zamo'c

UlU11
Nezmahen je bil , ](( Amerikanski Slovenci so ne- j naklonjen in je poma£.. davno sprejeli in poslali v nistu Slavku Leskov»rJ ^ Washington resolucijo, v kate- greba, ter je z njim ri izjavljajo, da se pridružuje- jem organiziral korfl^. l)i! jo Slovencem iz Slovenije in o- biranje narodnega da^ ^ tj nim, ki4so dolgo živeli v faši- v Krapini blagajnik P stični Italiji in nacistični Av- sam ponovno prispe^3 striji ter zahtevajo, da se po ''al denar od drugih in zaključku sedanje vojne v^i Slo- protidržavno delovanj0 venci združijo v zedinjeni Ju- oseb.	^
Mi vam želimo velik uspeh v vašem prizadevanju za ujedinjenje ameriških Hrvatov, da skupaj doprineso naj- rodov. v skorajšnji bodočnosti uničen naš skupni so- zadosti večjo pomoč vojnim jjrizadevanjem Združenih narodov vražnik.
goslaviji.	1 j Božič je ponovno
Slovenci upajo, da bodo- nji- dcnar za narodni daV^u hove žrtve v tej vojni dobile Kovačec je bil ust»' * svojo nagrado, kadar pride mir, zmahenova in
da bo vprašanje Julijske sodba na smrt pa je b
in
in njihovim naporom v borbi proti Hitlerjevim razboj- i nikom.
Mi verujemo, da bo z zavezniško akcijo rdeče armade, vseh Slovanov ter vseh ostalih svobodoljubnih na-1
Smrt hitlerizmu! Svoboda narodu! Djuro Sajaj, tajnik,
Aleksander Gundorov, general sovjetske ai made in član Vseslovanskega odbora.
trajnega miru, ako se jim ne Krajine rešeno. Pod pritiskom glavnikovo povelje SL ^ ^
dogodkov bo ameriška • vlada v dosmrtno prisilno # /j
Jugoslovanski, prav po*Jono morda prisiljena, upoštevati ev- Je bila Božičeva sm>>
zamotani narodnostni problem | ropske teritorijalne probleme spremenjena v 20'
j na primer, je še prav posebno še predno se vojna docela za- l ,silno
! poostren radi tega, ker je bila!ključi, in to kljub temu, da stre-	---
narodnostna zavest enega iz- mi sedanja tukajšnja politika ^upuitp vojne i,on«tcj i', .... .	...	I	,	.»	i valilo znamke, da bo cin'1' t|J»
med treh jugoslovanskih naro-jza tem, da se ničesar ne pove o om^o in v*e, km- ono i»cd<
STRAN 3.
Mali oglasi
Izurjeni operatorji
na
BORING MILLS
(Horizontal in Vertical)
VELIKIH STRUGALNIKIH RADIAL DRILL
Plača na uro, poleg "overtime." če ste sedaj zaposleni pri obrambnem delu, se ne priglasite.
Wellman Engineering
7000 CENTRAL
SPLOŠNA TOVARNIŠKA DELA
NOBENE IZKUŠNJE SE NE ZAHTEVA PLAČA NA URO
Ako ste sedaj zaposlen! pri obrambnem delu, se ne priglasite.
Willard Storage Battery Co.
246 E. 131
Oblak Furniture Co.
Trgovina s pohištvom Pohištvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE.
HEnderson 2978
Ako iščete
dobrega popravljalca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevlje ter imamo polno zalogo finih, novih moških čevljev. Cene zmerene.
FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave.
VSE KARKOLI
potrebuje se od zobozdravnika bodi izvlečenje zob, polnjenje zcb in enako lahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas pripušča. Uradni naslov:
6131 St. Clair Ave.
vhod na 62. cesti Knau^ovo poslopje
ENAKOPRAVNOST
Obisk pri možu, ki dela bogove
Našo Notranjsko je sneg na. široko in globoko pokril in napravil iz nje čudovito zimsko dežel°- Zelo lepo bi se bilo recimo peljati iz Rakeka v Cerk-nico na lahkih saneh s trojko m kraguljčki, po zasneženi, mal-ce zamrzli cesti, sredi pobelje-mh kraških planjav, ki jih ta-
0	slikovito prepletajo temno-ne kepe smrekovih gozdov
7" ^ tam 'je ustvarila zimo svo-Je "ajpestrejše, najčarobnejše podobe.
prijazna Cerknica, kraj jeze-Se zdi kar nekam zapuščena ® ttumrla p0 ulicah in cestah ~~ seveda, tržani tiče doma, pri ^kurjenih pečeh v težavah in gostih božičnih praznikov. — poučno vendarle srečaš doma-n.a m ga pobaraš, kje da sta-jj,Je cerkniški rezbar — samo-' ki daleč naokrog noter do J,jane slovi po svojih lese-kiP«h in jaslicah.
ste^' t°re;' mislite nemara ti-2a bogove dela in se piše j>.	Kar za mano stopite.
1	daleč njegova hiša."
vsi' ^raV	Sa poznajo
Hosm S° na-Jbrž tudi malce P°" v J nanJ- Kaj pa mislite, to
dar ni kar tako, da živi v k; sredi takorekoč, človek, ce k ustvarja čudovite kipcih °§a' rezlja svetnike v vsej
viti°Vi veli^ini' in ume napra-V Oslice, da so kakor žive.
štirreSnici' daleč> daleč na vse jjj , s*-rani domovine mu ga ni
Sa ega- Pritlična hišica, dom
Veri°^kva Lojzeta Bajca. Zra-
*graHK iCe še majhna, lesena adba s širokimi okni. To je a delavnica. Tod teše,
rfezlja, daje s spretnimi rokami kosu lesa lik in podobo.
Majhen, suhljat mož nedoločenih let te sprejme na pragu. Skromen, tih človek, ki ne nosi črne pentlje in črnega klobuka in katerega obraz ne razodeva ustvarjajoče sile podeželskega umetnika samouka. Razodevajo pa jo vešče, okusno izrezljana razpela, pod reliefi Kristusove glave na črno poliranem lesu, ki vise po stenah domače sobe.
"Vidite, od tehle rezbarij živimo. Še kaj nekako rinemo naprej, naročila kar dežujejo. Zlasti za razpela je mnogo povpraševanja, lesenih jaslic pa bom dosti prodal letos. Jih izpodrivajo v tovarni narejena, iz gline. Pošiljam v Ljubljano, na vse strani. Konkurenca me prav nič ne ogroža, ne spominjam se, da bi pri nas še kdo drugi izdeloval takšne stvari. ,
Ja, pri n#s je rezbarstvo še v rodu. Menim, da sega najmanj tri sto let nazaj v rodovino. Sicer pa nismo domačini, iz Črnega vrha nad Poljansko dolino izhaja naša familija, v Cerknici smo zdaj okrog petdeset let. Moj oče je umrl 77 let star in je vse življenje rezbaril, njegov oče spet jih je dočakal 93, in je tudi rezbaril in tako nazaj. Zmerom je ostal v rodu kdo, ki je podedoval to strast in veselje do rezljanja. Navadno samo eden. Moj oče je imel deset otrok in jaz sem tisti, ki hodim po njegovih stopinjah. Že od malih nog sem šaril po lesu in spremljal očeta, ko je hodil okrog po cerkvah kaj popravljat. Rekli so mu "piltauer" in
Vojaki in državniki Združenih narodov
jsa gornji sliki, ki je otia posneta v vasaoianci, vidimo četvero orjakov,, in sicer dva telesna in dva duševna. Spredaj stojita francoska generala Giraud in de Gaulle, za njima pa sedita predsednik Roosevelt in angleški premier Churchill.
je bil velik mojster v svojem delu. Če je svetniku odletela glava — on je napravil novo, dosti lepšo. Tudi sam je delal svetniške kipe, potlej lesene altarje, znamenja, jaslice, takšne velike, za farne cerkve. Po več mesecev sva tako hodila iz kraja v kraj in dobro se nama je godilo. Pomagal sem očetu, mu pripravljal les, držal dleto in se učil — s sedmimi leti sem že sam oblikoval-pastirčke in voli-če za jaslice. To se mi je imenitno zdelo takrat, rezljati voj-ščake^ tri kralje, pastirje, konje in kamele za božični čas. Zla-
sti še, ko%em jih oblekel z oljnatimi barvami v pisana oblačila. Oče so bili zadovoljni z menoj in so mi zmerom rekli: Fant, delaj to, kar znaš in ne sili drugam. Za kmeta nisi, zemlje nimaš, kar pri kipih ostani. Pa sem ostal in sem pri poslu od 7. leta pa do danes, ko jih imam že 56 na grbi. Ja, pa sem bil vmes še nekaj let v Ameriki.
Tudi tam sem rezljal pa mi ni neslo. Potlej sem delal v rudnikih, naučil sem se živeti. Ampak je bilo tudi v Ameriki tako, če si imel srečo, si obogatel če si se pa s smolo bolj razu-
NOVI SVET pon ljudstvom s
uja svojo KRI tarega SVETA
mel, te je pa stiskala revščina za vrat, kakor doma. Vrnil sem se nazaj, in tu bom ostal. Nikoli več me ne bo videla ta "zlata" Amerika. Z devetdesetimi kronami sem prišel v Cerknico, pa sem si počasi kupil hišo, se oženil in nas tele rezbari-je za silo preživljajo. Veste, osem otrok imam, je že tako, pri nas smo zmerom bolj obraj-tali visoke številke pri otrocih. Za kipce se ljudje zdaj močno zanimajo, pošiljam križane bogove na vse strani. Zadnjič sem dobil naročilo iz Francoskega. A, vraga, pismo je bilo francosko, pa nismo znali brati in smo vrgli v stran. Težko zmagujem toliko naročil, nekaj mi pomagajo domači, sam delam pa ves dan, včasih tudi cele noči. Delam tudi za cerkve, kipe—svetnike in oltarje, če že tako nanese. V prostem času krmim golobe, golobi so mi močno pri sr-J cu. Saj pravim, pri naši hiši jej dosti lesenih bogcev, dosti otrok; in dosti golobov. Tamle v jerbasj poglejte, cela vrsta kipcev me j še čaka ta teden za Ljubljano."!
Res, več kot deset izrezljanih' kipov križanega Kristusa leži v, jezbasu, kjer bi prav za prav morale ležati potice in kar je še božičnih dobrot. Lepo izrezana telesa do potankosti bre^ rok, le te bo moral še pritrditi: Obrazi niso vsi enaki, videti je pa kljub velikemu številu, da mojster vsakemu kipcu da svoj pečat. Ne, iz njegove umetne obrti se nikoli ne bo razvila fa-brika.Njegove roke bodo ustvarjale, kakor roke njegovih prednikov. Kaj pa z otroci, z njegovimi nasledniki? Se kdo zanima in ima veselje do rezbar-stva? Žalostno in hudo bi bilo, če bi stoletna sveta tradicija rodu kdaj izumrla.
"Če se kdo zanima? Ne eden kar dva. Malemu je zdaj šest let, pa bi zmerom onegoval krog mene, sam že poizkuša rezljati in se večkrat pošteno vreže z nožem. Ne branimo mu, naj ima svoje veselje in svoj poklic. Starejši Emil, ta je pa že zelo spreten, čakajte, pokažem vam nje'-
gove jaslice, ki jih je sam izde lal lani."
Prave, pravcate jaslice, kar ne moreš verjeti, da so delo 15 letnega fanta. Pastirčki s palicami in debele žice, turški kralj s fesom, kamele, otovorjene s kovčegi, še opasane so s pravimi tenkimi jermenčki. Vse lepo, verno, spretno izdelano, pobarvano.
"Pa se ne bojite, da vas bo sin prekosil, nekoč?"
"Hm, tako si mislim, da me ne bo. Da bi vajenec bolje vedel od mojstra? Mogoče se tudi tako zgodi. Samo to me skrbi, da fant zadnji čas zanemarja rez-barije. Zdaj mu fotografija roji po glavi in pravi, da bo fotograf. Naj bo, če ga veseli, me bo pa mali nasledil, ne bomo izumrli, hvala Bogu."
Bajčeva hiša je pretesna za rezbarsko delo in si je mojster tik zraven postavil iz desk majhno, skromno delavnico. Prijetno ti zadiši na pragu, po svežem lesu, po smoli. Po stenah vise žage v lepem redu, dleta in dletiči, na policah skobelniki, rezbarski noži vseh vrst, svedri in mrtvaška lobanja iz lesa.
"Te pa nisem jaz napravil. Hranim jo za spomin od deda. Delamo samo iz lipovega lesa, ta je najmehkejši. Poglejte, kos lesa v celem obtešen v velikosti in širini kipca, potlej čisto preprosto izvršim, izdobljem, izrezljam vse potankosti. Okončine izdelam posebej in jih s klejem pritrdim. Kakšen teden se mora kipec sušiti. Drugega orodja ne potrebujem, s čimer je delal moj oče, delam jaz. Počasi gre vsa reč od rok, pa človek vsaj pošteno naredi in ima dopadajenje nad svojim delom."
K delavnici so prislonili majhen prizidek. Kaj pa je tu notri?
"Notri razvija moj sin fotografije. Vsak po svoje, kakor se mu zdi pravim jaz."
Poleg rezbarske in kiparske delavnice — fotografska temnica. Oče rezlja lesene bogove, sin razvija fotografske posnetke. Da bi le postal sin v mojstrstvu vreden svojega očeta!
|you women who suffer from
HOT HASHES
"It Takes Both"
It takes both . . . two fingers to give the Victory sign. It takes both . . . War Bonds and Taxes to make that Victory come true. Continue your purchase of War Bonds, at least ten percent of your income. Pay your Victory Tax and your income tax cheerfully and gladly. Both are in lieu of an Occupation
Tax to Hitler, u. S. Treasury Department
Podprimo borbo Amerike za demokracijo in svobodo sveta z nakupom vojnih bondov in vojno-varčevalnih znamk!
Unhappy wives, childless due to relieve-able functional weakness may now enjoy the desires and activity of Nature'9 most wonderful creation—a normal, fully-developed, vigorous woman. A sensational new vitamin treatment specifically for women may be just the thing needed by the childless wife and quickly bring the happiness of a baby in the home. It is. of course, absolutely harmless. If you are childless due to functional weakness and lack normal vigor—if you wish to eliminate one of the great causes of unhappy marriages, by all means try Perlex for one week. To introduce this new vitamin combination to * million women quickly, the Perlex Company. 3H N. Michigan Ave. Chicago, Illinois, will send a full 82.00 supply for only $1.00 and a few cents postage. Send no money —just your name and address. Perlex comes in a plain wrapper—directions are very simple and no diet or exercise i» required.
New World Committee of World Peaceways, Inc. 103 Park Ave., New York, N. Y. ★ *
THE FRONTLINER
lr Bowen Lewis

MISS JAMB600PELL
fHE DAUGHTER ON THE TEAM, WAS WITH THE FIRST RED CROSS STAFF SENT OVERSEAS WITH U.S.TASK FORCES. SHE IS A BORN LEADER WITH DRAMATIC ABILITY. AS A RECREATION WORKER SHE IS USING HER MANY TALENTS TO KEEP UP THE MORALE OF OUR TROOPS IN THE FAR NORTHERN OUTPOST OF ICElANDt
New Vitamin Combination Brings Hope to Childless Homes
Nothing equals a baby to bring complete unity and happiness into the home and ti» husband and wife together in a stronger bond of enduring love and mutual interest. Divorce is rare in the homes of couples that have children.
during 38 to 52 Years v. of Age!
If yoi—like so many women between the ages of 38 and 52—suffer from hot flashes, weak, dizzy, nervous feelings, distress of "irregularities", are blue at times—due to the functional middle age period In a woman's life—start at once— try Lydia E. Pinkham's Vegetable Compound. It's the best known medicine you can buy that's made especially for women.
Pinkham's Compound is famous to relieve such distress. Taken regularly— it helps build up resistance against such symptoms, It
is a fine stomachic tonic!
Thousands upon thousands of women — rich and poor alike — have reported benefits. Also beneficial for younger women to help relieve distress of monthly functional disturbances. Follow label directions. V/orth trying!
• Ali naj manj storimo za ljudstvo Evrope kot pa smo storili za njih vinograde? Pred več leti, ko je kuga uničila njih vinogi^i-de, se je tja poslalo ameriške cepitve, da bi se oži-
Danes, ko še večja kuga uničuje ljudstva sirom vsega-, sveta, prostovoljno nudijo Amerikanci, domačini in potomci vseh prepričanj, pot do povratka življenja kot del Ameriške rekon-strukcijske misije; ne samo v Evropi, pač pa po vsakem delu sveta, kjer so potrebne naše zaloge in naše ideje.
Amerikanci priha j a j o — z zdravniškimi zalogami in jedili, z semenom in gnojilom, z kmetijsko živino in orodjem. Še bolj važno pa je to, da mi prinašamo zalggo demokratičnih idej za ves novi svet!
velo trtno industrijo v stari domovini. Evropske trte so bile oživljene in zbolj-šane, ker je bila ameriška trta, ki je bila prvotno od tam, ojačena tukaj.
Ali je vam to znano?
Ali ste vi čitali knjigo Two-Way Passage, izpod peresa Louis Adamiča, ki predlaga, da bi mi osebno prenesli ameriško izkušnjo v Evropo?
Kolegiji sedaj nudijo posebne tečaje, da pripravijo ljudi za to vitalno delo.
Washington se živahno pripravlja, da nudi to priliko v pomoč našim dobrim sosedom onstran morja. Javnost se zanima za to priliko, da bi napravila načrt za mir in zmago vojne s tem, da-bi se odvzelo navad-
Te ideje so postale zaželjive in praktične; tako ameriške v uvajanju in tako univerzalne v sprejetju.
Mi želimo, da bi se vi—sleherni—seznanili s- to idejo. Eno leto po predlaganju te ideje, je Louis Adamič izdal v brošuri "This Week," članek "After Victory—What?" (Po zmagi— Kaj?), ki je kratko in jedrnato poročilo o tej predlogi, ki je bila ojačena z obširno diskuzijo. Z zanimanjem boste čitali ta članek. Vi bi se morali takoj seznaniti s tem načrtom za zmago in mir. Pošljite 10c za pokritje stroškov tiskovine in poštnine in pošljite na:
nemu ljudstvu osišča voljo do nadaljnega bojevanja.
STRAN %
ENAKOPRAVNOST
2. marca,
P. DECOURCELLE:
MOČ
LJUBEZNI
ROMAN — I. DEL

Helena je stop^a h Carmen.
—	Kaj nisi bila na pošti? — jo je vprašala tiho,
—	Seveda sem bila,—je odgovorila Carmen.
—	A pisma?
—	Samo eno je bilo.
—	Samo eno?
—	Da.
—	Kako ie to mogoče? In kaj je v njem?
—	Ne vem. Ima ga moj mož.
Helena se je ozrla na svakinjo tako osuplo, kakor bi hotela dvomiti o njeni zdravi pameti.
Kaj ? . . . Saint-Hyrieix, ki še nikoli ni bil videti tako srečen in zadovoljen kakor zdaj, on da bi vedel za to strašno tajno, ki je bila od nje odvisna re le sreča, temveč tudi življenje treh bitij ...
Kaj naj vse to pomeni?
Ta čas se je Ramon zadovoljno smehljal in z zanimanjem ogledoval stare fotografije v albumu.
, Carmen je povesila oče pred vprašujočim in osuplim Heleninim pogledom. Potem je pa zašepetala:
•— Oprosti mi, draga, dobra sestra, že zopet se zatekam k tvoji požrtvovalnosti in ljubezni.
—	Kaj pa misliš s tem? — je vprašala Helena vznemirjeno.
—	Ko sem zapustila moža, ki je odšel v ministrstvo, sem krenila naravnost na Place de la Bourse po pisma. Toda uradnik mi je dal samo eno pismo. Hotela sem ga prečitati, pa me je presenetil mož ,ki mi je skrivaj sledil na pošto.
—	Bože moj! Torej si izgubljena in ne razumem . . .
—	... da je moj mož tako miren, je-li. Kmalu boš razumela. Saj baš to sem ti hotela pojasniti, priznati ti moram nekaj zelo sramotnega . . .
— Priznati? — je ponovila Helena. — Govori, Carmen. Mar nisi moja sestra? Mar nisem dolžna za vso svojo srečo, za vse svoje življenje zahvalo tebi, tvoji udanosti? Mar ni tvoja zasluga, da je postala od vsega sveta zapuščena sirota
žena moža, ki ga je vroče ljubila ... da sem postala žena predragega Ramona?
In izgovarjajoč te besede se je ozrla Helena vsa srečna na moža, ki je njegovo ime tako dostojno nosila in ki je bil dovolj oddaljen, da ni mogel slišati njunega pogovora.
—Kar govori brez strahu, — je nadaljevala Helena. — Tistega dne, ko sem postala po tvoji zaslugi tvoja sestra, si dobila popolno pravico do moje neskončne hvaležnosti; zahtevaj od mene, karkoli, da ti jo dokažem, vse živl/enje ostanem tvoja dolžnica.
—	No torej — je dejala Carmen še vedno nekam plaho, — ker je bil torej mož odsoten in ker nisi pričakovala, da se tako kmalu vrne, sem si drznila prositi gospoda d'Alboiza, naj mi piše na poštno ležeče . . .
—	Le povej vse ....
—	Na tvoje ime.
—	Na moje ime!
—	Da. Zato si je Saint-Hy-rieix danes, ko mi je iztrgal iz rok pismo, takoj mislil . . .
—	Da je moje ... in da imam ljubčka ... da sem .. .
—	Ne! — jo je prekinila Carmen ne le, da bi jo pomirila, temveč tudi da bi ji ne bilo treba slišati iz teh dražestnih, čistih ust besede, ki bi bile njena obsodba.
—	Ne, samo tega nikar ne misli! Ah, za vse na svetu bi ne prenesla take žalitve. Dejala sem mu, da gre najbrž za krščansko delo usmiljenja, za bedo, ki jo hočeš olajšati, ne da bi vedela levica, kaj dela desnica. Njemu seveda niti na misel ne pride dvomiti o tvoji poštenosti in verjemi mi, da te spoštuje zdaj bolj nego kadarkoli.
—	Torej še ena laž več in še kakšna laž! — je vzdihnila Helena.
—	Kaj hočeva, sestrica! Drugega izhoda ni bilo.
—	Da . . . — je šepetala Helena, — prav praviš.
—	Toda pomiri se, — je na daljevala Carmen, — to sum-ničenje, ki bi se bilo kmalu dotaknilo tebe, mojega angela va-
ruha, mi je bilo strašna šola.
—	Kje pa je zdaj to nesrečno pismo? še vedno v rokah tvojega moža?
—Da. Dejal je, da ti ga izroči čim prej. še malo potrpi in pazi, da se ne izdaš.
Pozvonilo je k obedu in v salon je stopil Saint-Hyrieix.
—	Pa pojdimo, danes bomo zadnjikrat obedovali skupaj; to bo poslovilni obed. Vendar pa ni da bi moral biti žalosten.
Dnevi pred odhodom minejo hitro. Vendar se je pa zdelo, da teče Carmen čas mnogo prepočasi; opetovano je stopila k svakinji in jo vprašala z drhtečim glasom:
—	No?
—	še nič, — je odgovarjala Helena.
Končno, tik pred odhodom, je stopil Saint-Hyrieix k Heleni, rekoč:
—	Draga Helena, nekaj vam moram izročiti, obenem pa prositi vas odpuščanja, da sem pogledal v tajno vaše dobrodelnosti. Prosim vas, da sprejmete tudi iz mojih rok nekaj za siromake.
In s pismom Roberta d'Alboiza ji je izročil bankovec.
Na kolodvoru je Carmen izrabila trenutno moževo odsotnost, da je potegnila Heleno v kot in jo vprašala, če že ima pismo.
—	Da, takoj ti ga izročim, -je odgovorila Helena.
—	Ne, lahko bi naju videl in bi bil zopet ljubosumen. Sicer pa tudi ne vem, če bi utegnila pismo prečitati. Ko se vrneš domov, ga prečitaj in sežgi.
—	Dobro, — je odgovorila Helena.
Približal se je čas ločitve Krepko so si stisnili roke in se poljubili. V naslednjem hipu se je začel vlak sopihajoč premikati. Ramon in Helena sta ostala na peronu in mahala z robci za odhajajočim vlakom.
—	Poj diva, — je dejal Ramon, ko se vlak ni več videl.
Helena si je otrla solze, prijela moža pod roko in odšla z njim s kolodvora.
Ali naj verjamemo, da plete tajna roka med zaljubljenci nevidne vezi? Ali pa je bila ljubezen med Heleno in njenim možem tako močna, da je vpli vala celo na njune misli? čudno je namreč, da sta med vož njo s kolodvora oba mislila na sinčka.
—	Kaj neki počne zdaj? — je vprašal Ramon tiho.
—	Jaz pa vem, —je odgovo rila Helena. — Moja pisma so ti to povedala. Bliža se osma
Between Courses
Lend-lease administrator
Mož, ki kaže s palico na zemljevidu, je Edioard R. Stettinius Jr., lend-lease administrator, poleg njega pa stoji kongresnik Sol Bloom iz New Yorka, načelnik odbora za inozemske zadeve v poslanski zbornici.
Krvni psi v službi ameriške armade
From aa English paper i "A friend of mine brini* back one thrilling little memory of hi* war time holiday. At the hotel where he put up wa* billeted a Czech flying officer. One morning jn»t a* breakfast wa» starting there w»l a roar of aerial engines and the Czech airman, who had jnit finished hi* firit course, recognized a German plane. He darted out of the hotel and within an incredibly few minutes wa* (oaring up in hi* fig'
"The raider had dropped a bomb or two, wi " him down in the «ea and flew back. My friend i in not much more than half feosb*
je pa zdravnik šele pred dobrim tednom povedal, da se bom morala dati operirati, a Helene že dobrega pol leta nisem videla.
- Ah, oprostite, — je dejal Ramon bled ko zid in se vprašujoč ozrl na svojo ženo. — Mislil sem, zdelo se mi je, da je bila Helena v Penhoetu šele nedavno.
—	Dobrega pol leta je že tega, ko mi je pripeljala malčka, ki vama ga zdaj vračam. Je-li, draga moja? — se je obrnila grofica k Heleni.
—	Da, mati . . . Seveda . . . res je . .. tako je, — je jecljala Helena zroč na svojega moža, ki jo je nepremično gledal.
Stopila je k njemu in mu zašepetala:
—	Pozneje . . . takoj . . . zveš vse . . . Toda rotim te, ne vpričo nje!
ženine besede so vznemirile Ramona, ki ga je silno presenetila vest, da Helena ni bila v Penhoetu. žena, ki jo je ljubil, ki je veroval v njo kakor v svetnico, se mu je naenkrat pokazala v luči verolomne grešni-ce. Kri mu je zalila oči in v glavi se mu je zavrtelo. K sreči se je kmalu obvladal in ko so sedeli vsi tširje za mizo v oni rodbinski intimnosti, ki jo je tako dolgo pogrešal, ko je Helena rezala sinčku kruh in mu ga mazala z maslom, je postalo Ramona sram in na tihem si je očital neutemeljeno sumni-čenje.
Na sliki vidimo troje prizorov z vaj s krvnimi psi.
Po večerji je odšel inalči takoj spat, Ramon je pa še malo posedeti pri materi"1 prečitati pismo domači zdravnika slavnemu parish®1 kirurgu. Tako je ostala Helen® sama. Odšla je v sinčkovo sob« in težke misli so ji zarojile P" glavi.
Najbolj jo je skrbelo p&f Roberta d'Alboiza. To vražje pismo je bilo treba čim PreJ uničiti, če bi prišlo Rairionu1 roke, bi bila katastrofa ne>z°' gibna.
Vzela je pismo izza nednJ3 in ga brž odpečatila.
"Neverjetno, nepričakovan toda nepremagljivo naključJe> je pisal mladi častnik, "Je vo, milostiva gospa, da vatf morem vrniti pisem tako, kaK sem bil obljubibl.
Toda nikar se ne bojte. S« bodo — to se pravi so že uwc na. Niti sledu ne ostane opr*. gah, ki ste mi jih dajali, 111 sledu o ljubezni, ki ste fl*' prisegali na vekoma; K1C. ostane, kar bi moglo spotting na sladke trenutke, ki sva J preživela skupaj in ki so nw dražji od življenja samega.
(Dalje prihodnjič)____
IT TAKES BOT0
War Bonds and Taxes
To Win This M
Vi
> naa just nmsnea ni* nr*t course, recogmzea a uerrosn piane, rim uurieu oui minute* wa* soaring up in hi* fighter plane after the enemy. 0, without doing much damage, but wa* overtaken by the Czech aee, who (hot •ad say* that the Czech was back at the breakfast table, finishing hi* med,
ura. Zdaj se igra pred velikim travnikom v parku, dokler ne pride ponj babica, da ga odnese v posteljo.
Med kramljanjem o sinčku se je kočija približala prvim vilam Knežjega parka, že od daleč se je videla na koncu ulice Montlaurova hiša.
—	Čudno, — je dejala Helena, — zadnje čase se mi zdi vsak otrok podoben našemu.
—i Kaj so tudi drugi otroci tako ljubki? — se je zasmejal Ramon.
—	Saj veš, da nisem mislila tako, toda mnogi me močno spominjajo nanj. Recimo oni tamle, vidiš, pred našo hišo, ki tako radovedno ogleduje mimo vozeče kočije.
-— Saj res, — jef pritrdil Ramon, —• naš sinko mora biti močno podoben temu dečku.
—	Bože moj! — je kriknila Helena, k'o se je kočija približala hiši, — saj to je . . . da, on je!
—	Sinko! — je kriknil tudi Ramon.
In res, ko se je kočija ustavila pred vrtno ograjo, je prihi-tel dražesten deček in razprostrl svoje nežne ročice.
—	Dete moje!
Ramon je naglo skočil iz kočije, dvignil sinčka v naročje in ga začel poljubljati.
—	Pusti tudi mene malo k njemu, — se je oglasila Helena vsa srečna.
—	Kako lep in krepak je! — je ponavljal Ramon venomer.
—	In kako nežen, prijazen obrazek ima! Na las ti je podoben, — je zatrjevala Helena.
—	Jaz pa mislim, da ima tvoje oči.
—	Da, toda usta ima tvoja in čelo tudi.	s ,<g>j!«it
—	Kaj pa to pomeni, — je vprašal Ramon sinčka, — da te je babica poslala sem, ne da bi bila poprej pisala? Kaj se je zgodilo? Morda je pa dala pismo guvernanti.
—	Pismo J — se je začudil deček. — čemu pa, papa? če ima pismo zate, ti ga lahko sama izroči, saj je tu.
—	Tu! — je vzkliknil Ramon osuplo.
—	Tu! — je zajecljala Helena v nepopisni grozi.
—	Seveda, papa. Odšla -je v svojo sobo, pa mora biti vsak čas tu. — Evo je, že prihaja.
In deček je pokazal s prstkom na stopnišče, kjer se je pojavila grofica de Montlaur, gre-doč smeje in razprostrtih rok sinu naproti.
—	Otrok moj! Moj Ramon! Torej te vendar še vidim pred smrtjo, — je šepetala starka vsa srečna. — Ah, kako sem vesela in srečna! NisAn hotela, da bi Carmen odpotovala z možem, ne do bi si za slovo segli v roke. V mojih letih je taka ločitev resna zadeva. Iz njune brzojavke sem sklepala, da se odpeljeta šele jutri. Lahko si misliš, kako sem bila žalostna, ko sem zvedela, da sta prav kar odpotovala. Tedaj so mi pa sporočili radostno vest, da si se ti vrnil. Prišla sem pa tudi zato, ker moje zdravje ni več trdno. Zdravnik mi je namreč naročil, naj se odpeljem v Pariz in se dam operirati: dal mi je priporočilno pismo za znamenitega kirurga.
Nenadna vest o materini bolezni je napravila na Ramona grozen vtis; obraz se mu je tako izpremenil, da je takoj opazila, da nekaj ni v redu.
—	Kaj ti pa je, dragi sin? Starost ni radost, to sam dobro veš, vendar se pa ni treba posebno razburjati. Operacija ni nevarna in zdravnik je dejal, da bom po nji takoj zdrava.
—	že razumem, mama. Presenetilo me je pa, da niste omenili svoje bolezni Heleni, ko je bila pri vas v Penhoetu'.
In Ramon se je vprašujoče ,ozrl na ženo, kakor bi bile te besede namenjene nji.
Helena je čutila, kako se ji šibe kolena. V očeh se ji je temnilo in najraje bi se bila po-greznila v zemljo.
—	Heleni? — je ponovila stara grofica, ki ni opazila silne Helenine zadrege. — Kako bi ji pa mogla kaj omeniti, ko mi
je naslov
novi knjigi
ki jo je spisal v angleščini slovenski pisatelj LOUIS ADAMIČ
Cena knjigi je $2.50 in nabavite si \° lahko v našemu uradu.
Lost, a cough due to a cold—thanks to the soothing action of Smith Brothers Cough Drops. *-m Smith Bros. Cough Drops contain a special W blend of medicinal ingredients, blended with )tj 4«* | prescription care. And they still cost only 5(f a box. Yes, a nickel checks that tickle.
SMITH BROS. COUGH DROPS
BLACK OR MENTHOL— 5*
SEE WHAT YOU'RE INVESTING!*4
WAR SAVINGS BONDS