/  Dialog je nujnost in eksistencialni temelj sodobne èloveške dru`be. Pripravljenost zanj je predpogoj vsake ustvarjalne komunikacije, pa naj se dogaja na medosebni, verski, poli- tièni ali kateri koli drugi ravni. Pred oèmi moramo imeti ̀ ivega èloveka — osebo, s katero se podajamo v pogovor, ne pa zgolj neke ima- ginarne cilje, skrite namene ali skupine. In tega èloveka je treba poznati, se zanimati za njegovo zgodovino, kulturo, bivanjsko okolje in vsaj s kanèkom empatije prisluhniti nje- govim besedam. S temi izhodišèi se podajam v iskanje te- meljev dialoga v islamu, ki prav gotovo ne bo lahek, glede na vse predsodke, ki smo si jih skozi zgodovino ustvarili v zahodnem svetu o islamu in muslimanih. Pravzaprav je delitev na Vzhod, ki predstavlja islam, in Zahod, ki predstavlja kršèanstvo, prej moteèa kot pa konstruktivna, saj tovrstne klasifikacije postavljajo dodatne ovire v ko- munikaciji, poleg tega pa so v dru`benem smislu popolnoma napaène — muslimanske skupnosti namreè `ivijo tudi na Zahodu. Poleg tovrstnih delitev je potrebno upošte- vati tudi predstave o muslimanih, ki so s strani razvitejšega zahodnega sveta vse pre- veè diskriminatorne. Osnovno vprašanje je, kako muslimani razumejo sami sebe, in ne kako jih razumemo mi. Pravilno razume- vanje sogovornika pa je še en pogoj uspe- šnega dialoga. V svoji razpravi se bom osredotoèil pred- vsem na verski dialog in njegove temelje, èe- prav se tudi politiènemu ne bo mogoèe izog- niti, glede na dejstvo, da `ivimo v dru`bi, v kateri je druga najštevilènejša religija rav- no islam.       Islam je prav tako kot kršèanstvo misijo- narska religija. Da bi lahko uspešno poiskali doktrinalne temelje dialoga, moramo najprej pogledati muslimanski credo, ki je neizpod- biten za vsakega muslimana. Zdru`imo ga lahko v štiri temeljne toèke: — Mohamed je prerok in ni drugega bo`ans- tva razen edinega Boga. — Bo`ji prerok Mohamed je dol`an uèiti èi- sto resnico. — Vsak musliman verjame v vstajenje po smrti. — Vsak musliman sprejema `ivljenjske od- loèitve, ki jih prerok Mohamed imenuje bo`anske, med dobrim in zlim. Bogu se v islamu nièesar ne dodaja, ne moremo ga upodabljati, poleg tega pa islam ne priznava nobenega posrednika med èlo- vekom in Bogom. Izhajamo torej iz stališèa, da je islam religija in skupnost, je civilizacija in kultura ter sestavni del politiènega `iv- ljenja. Najveèja avtoriteta pa ni prerok Mo- hamed, temveè Koran, ki je bo`je razodetje. Mohamed je sebe razumel kot orodje v bo`- jih rokah oziroma posrednika bo`je besede vsem ljudem, to razodetje pa je zadnje in s tem najvišje ter najpopolnejše. Predhodnica je Sveto pismo, ki pa Mohamedu predstavlja le delno razodetje bo`jih resnic. Poleg tega v Koranu veèkrat polemizira s Svetim pi- smom in doloèene resnice, ki so kristjanom svete, po svoje interpretira. Vsekakor pa ne moremo zanikati dejstva, da je islam `e od svojih zaèetkov nujno usmerjen v kršèanstvo in v dialog z njim. Polje verskih resnic in dogem se tako moèno prepleta v obeh reli- , 8 8   # /  gijah, da je dialog na dogmatièni ravni sa- moposebiumeven. Koran v dialog vkljuèuje tudi Jude, ko pravi: »Kristjanov in Judov, ki premišljujejo o Bogu in so mu pokorni, ne smemo enaèiti z neverniki (kafir). Oni verjamejo v Boga in po- smrtno `ivljenje, usmerjajo se k dobremu in odvraèajo od zla ter se odlikujejo v dobrih de- lih. To so pravièni ljudje.«1 Kritièni del citata so t.i. neverniki, ljudje torej, ki ne pripadajo ne judovski ne kršèanski religiji. Do njih je islam nenaklonjen in ne vidi nobene potrebe po dialogu z njimi. Komunikacija z ljudmi, ki jih Koran oznaèuje s kafir, je skrèena na preprièevanje oziroma poskus islamiziranja, sicer se muslimani z njimi ne ukvarjajo. Se- veda pa tudi dialog s kristjani in Judi po is- lamskih merilih poteka predvsem na ravni utemeljevanja islama kot univerzalne in naj- popolnejše religije. Tako pravi Mohamed: »Reci tistim, ki so prejeli Sveto pismo: »Pri- dite, da se sporazumemo o besedi, ki je za vse nas enaka in nedvoumna in to je, da je en sam Bog in da bomo samo njega èastili, da mu ne bomo dodajali drugih bo`anstev in da razen njega ne bomo iskali drugega zašèitni- ka«. Èe pa tvoj poziv ne sprejmejo, jim reci: »Vi sami ste prièe, da smo popolnoma poslu- šni bo`ji volji, da smo muslimani.«2 Prvi doktrinalni temelj dialoga je torej po- sredovanje bo`je resnice, ki jo je Bog najprej razodel Mohamedu, vsemu svetu. Posredo- vanje pa vkljuèuje iskanje uèinkovitega na- èina, kako sogovorniku na razumljiv in nena- Opeènata plošèica, okrog 1270–80, Ilkhanidsko obdobje, najverjetneje Kashan, Iran, 37.5 x 36.2 cm, Metropolitanski muzej umetnosti, New York.      /  silen naèin dopovedati, da je en sam Bog in da je Mohamed najveèji prerok. Muslimani so tako prisiljeni v dialogu iskati religiozne prvine èlovekove osebnosti, da bi lahko us- pešno širili svojo religijo. Preprièevanja z na- siljem oziroma z ognjem in meèem tudi pre- rok Mohamed ni podpiral, saj je bo`je naro- èilo razumel drugaèe: »Tvoja naloga je, da z blago in preprièljivo besedo pozivaš ljudi k pravi veri. Nisi poslan, da ljudi prisiliš v to.«3 Drugi doktrinalni temelj je vera v enega Boga, ki ga muslimani imenujejo Alah. Poj- movanje Boga kot èiste transcendence je še ena izmed skupnih znaèilnosti, ki vzpostavlja mo`nost za dialog med kristjani, Judi in mu- slimani. Transcendenca Boga je morda naj- jasneje izra`ena ravno v islamu, saj jo prerok Mohamed poudarja na veè mestih v Koranu. Med drugim pravi: »Le en Bog je, `ivi in veè- ni, edini, vreden molitve in èašèenja. Veèno buden, Gospodar neba in zemlje. Kdo je ta, ki bi lahko pri njemu posredoval v korist ko- gar koli, èe On tega ne dopusti? Le On poz- na preteklost, sedanjost in prihodnost. Ljudje vedo o Njegovem vzvišenem velièastvu le to- liko, kolikor je On hotel, da se ve. Njegova moè in vednost zaobjameta vse vesolje, ki mu z lahkoto vlada. On je veliki, vsemogoèni Bog.«4 Islamu so veèkrat oèitali, da so njegove predstave o Bogu kot strašnem zakonodajal- cu, ki strogo kaznuje neupoštevanje predpi- sov, nesprejemljive za sodobni kršèanski in judovski svet. Koran takega Boga ne pozna, saj Mohamed neprestano poudarja njegovo usmiljenje, dobroto in ljubezen. Je pa res, da je islam ravno ljubezen do Boga oziroma bo`- jo ljubezen do nas v prvih stoletjih svojega obstoja premalo poudarjal. Pravzaprav se je tovrstno obèutje vere razvilo šele s sufiji — mu- slimanskimi mistiki, ki predstavljajo neizèr- pen vir razumevanja Boga, prav tako kot v kršèanstvu cerkveni oèetje. Sufi Hwaga Mir Dard v svoji pesmi pravi: »Dokler bom `ivel, Te bom iskal, dokler bom `ivel, bo to moja molitev. Samo k tvojemu srcu, ljubezen, moja duša te`i, in vse, kar `elim, ljubljeni, je tvoja `elja. Kam je moje srce, o Dard, vrglo svoj pogled? Kar koli gledam, ne vidim nièe- sar, razen Tebe.«5 Sufijska mistika je v islam vnesla nov polet in razširila obzorje dojemanja bo`je prisotnosti v svetu, obenem pa togi monoteizem spremenila monoteizem sodob- nih dialoških potencialov. Tretji doktrinalni temelj so štirje veliki preroki, o katerih govori islam: — Abraham: Koran ga predstavi kot prvo prièo monoteizma, èloveka, ki unièuje malike svojega naroda, predvsem pa je prerok Mohamed fasciniran nad njegovo paradoksno pokornostjo bo`ji volji. Sicer pa ga Koran predstavlja drugaèe kot Sve- to pismo. — Mojzes: Tu se Koran najbolj pribli`a sve- topisemskemu pojmovanju Mojzesa, ko ga predstavlja kot èloveka, s katerim je go- voril Bog v goreèem grmu in mu na gori dal toro — postavo. — Jezus Kristus: Njegova mati Marija je brez- made`na, `e od spoèetja posveèena Bogu in devica, ki z vero sprejema bo`jo besedo. Ohranila je devištvo in verovala bo`ji be- sedi, zaradi èesar naj bi bila med musli- mani dele`na globokega spoštovanja. Jezus je le prerok in ne bo`ji Sin, kot pravi sam o sebi. Muslimani sicer priznavajo, da Je- zus nima zemeljskega oèeta, ampak je ro- jen iz bo`je stvariteljske moèi. Bog ga je poslal k Izraelcem, da jim obudi strogo vero v enega Boga. Jezus je v islamu le bo`ji slu`abnik, ki èasti Boga, muslimani pa mu priznavajo tudi vse èude`e, ki jih je storil v svojem `ivljenju. Bog ga je vzel k sebi, prišel pa bo zopet ob koncu èasov. Vendar je Koran povsem jasen, da Jezus ni Bog, ampak samo èlovek. Mohamed v Njem vidi paralelo samemu sebi: »Ko je Jezus pokazal oèitna znamenja, je rekel: »Prinašam vam modrost in prihajam, da  # /  vam pojasnim vse tisto, glede èesar se raz- hajate. Zato se bojte Boga in bodite mi pokorni. Alah je moj in vaš Gospodar, zato se mu klanjajte. To je prava pot.«6 Èeprav gre za bistveno razliko med kristjani in muslimani glede Jezusove bo`anskosti, pa lahko vseeno najdemo nekaj skupnih iz- hodišè za dialog na teološki ravni. Jezus je vzor tako muslimanom kot kristjanom in o tem ni dvoma. Ima pa dialog na tej ravni svojo meje, ki jih Hans Küng vidi v muslimanskem preprièanju, da Jezus de- jansko ni trpel na kri`u, ampak naj bi šlo za pomoto v osebi. Kri`an naj bi bil kdo izmed apostolov. Küng utemeljuje: »Ko- ran navkljub svoji reducirani predstavi Je- zusa sprejema njegovo brezmade`no spo- èetje in govori o Jezusu kot o Bo`ji Bese- di. Toda ta zakljuèek vodi v zablodo: kristjan od te toèke izpelje dejstva, ki niso sama po sebi umevna. Brezmade`no spo- èetje v Koranu ne dokazuje Jezusove bo- `anske narave, ampak gre pri spoèetju za èisto znamenje bo`je vsemogoènosti (Sura 19,21). Ko Jezusa imenuje »Beseda«, je po- vsem oèitno, da gre za zgodovinsko pove- zavo z logosom, toda za Mohameda ni veè implikacije, ki nas in Grke povezuje s tem pojmom. Za poznejšo teologijo in samo- zavest islama je bilo oboje brez pomena. Torej na tej ravni sploh ni potrebno zaèeti dialoga, saj bi naše poslanstvo naletelo na nerazumevanje.«7 — Mohamed: Najveèji prerok, ki predstavlja vrhunec razodetja. Z njim se zakljuèi ob- dobje, ko je Bog na poseben naèin preko štirih prerokov razodeval svojo resnico. Ravno pri najveèjem preroku islama pa nastopijo doloèene ovire za vzpostavitev dialoga, saj kršèanstvo in judovstvo Mo- hamedu ne dajeta takega pomena kot is- lam. Èe pustimo ob strani vse negativne ocene o njem, lahko reèemo, da je s strani nemuslimanov lahko dele`en spoštovanja kot vsak èlovek, ki se je trudil ljudi usmer- jati k Bogu, jih opominjati na njihove na- pake, in je bil tvorec nove kulture ter re- ligije. Preroštvo Mohameda bi za kristja- ne in Jude lahko bil ravno tako predmet diskusije, kot je Kristusovo trpljenje na kri`u, njegovo vstajenje od mrtvih in bo- `anska narava lahko za muslimane. Èetrti doktrinalni temelj lahko najdemo v zapovedi dajanja milošèine in pa zapovedi posta. Obe verski dejavnosti sprošèata social- ne komponente èlovekove osebnosti in odpi- rata vernika navzven. Mohamed poziva ver- nike k postu: »Post traja doloèeno število dni. Kdor izmed vas je bolan ali na poti, naj se ne posti, ampak naj pozneje, ko mu bo ugod- nejše nadomesti s postom enako število dni. Tisti, ki bi se lahko postili, pa tega vseeno ne storijo, naj vsak dan izpušèenega posta nahra- nijo enega reve`a. Kdor pa iz notranjih na- gibov dela dobra dela, tega bo Bog nagradil. Za vas je koristneje, da se postite. Ramazan je mesec, v katerem je objavljen Koran z na- menom, da ljudi usmeri na pravo pot, da jim je jasen razlagalec in da jim poka`e razliko med resnico in la`jo. Kdor od vas opazi mla- do luno ramazan, naj se takoj pripravi na post. Kdor je bolan ali na poti, bo pozneje nadoknadil enako število dni. Bog noèe, da vam bi bil post neznosen in te`ak. @eli vam ga olajšati, da vam bo uspelo postiti se do- loèeno število dni, slaveè vašega Gospodarja, ki vam je pokazal pravo pot, da bi mu bili naklonjeni.«8 Kot je razvidno iz predpisa, vernik lahko post nadomesti s pre`ivljanjem reve`ev. So- cialna dejavnost je v tem smislu zagotavljala, da so bili milosti dele`ni tudi tisti najrevnejši. Muslimani tu niso gledali na poreklo reve`a ali njegovo versko preprièanje. Milošèine in pozornosti so bili dele`ni tudi obubo`ani kristjani in Judje, kar islamski zgodovinarji veèkrat poudarjajo. Tu pa smo `e na podroè- ju predpisa dajanja milošèine — zakat, kot ga      /  imenujejo muslimani. Gre za tretji steber is- lama, ki ga muslimani pogosto prikazujejo kot steber dru`benega `ivljenja. Èeprav ka`e, da je zakat v prvi vrsti dol`nost, pri kateri èlo- vek deli svoje premo`enje z ubogimi, revnimi, dol`niki, zaporniki in popotniki, pa musli- mani dajanje milošèine razumejo predvsem kot Bogu všeèno dejanje, s katerim si lahko oèistijo dušo. Zakat je lahko neizèrpen vir dia- loga, saj omogoèa tudi konkretne skupne ak- cije pripadnikov razliènih verskih skupnosti na podroèju dobrodelnosti. Zadnji, peti doktrinalni temelj dialoga pa lahko najdemo v samem Koranu. Klasiène opredelitve religij, ki jih lahko najdemo v raz- liènih verskih enciklopedijah, opredeljujejo pripadnike islama, kršèanstva in judovske re- ligije kot ljudstva knjige. Za kristjane in Jude je to Sveto pismo, za islam pa Koran. V delu Smjernice za dijalog izmeðu kršæana i musli- mana naletimo na priporoèilo, naj se od dru- gega uèimo. Seveda ne gre zgolj za arabski jezik, kadar govorimo o muslimanih, temveè je za vstop v uspešen dialog potrebno tudi poznavanje njihove kulture in religije. Koran je temelj islamske kulture, zato ga lahko opredelimo kot temelj na doktrinalni ravni. Navedeno delo opozarja: »Izogibati se mo- ramo kršèanskega naèina branja Korana, tudi takrat ko imamo v mislih zbli`anje z isla- mom. Musliman si pridr`uje pravico nad tekstualno razlago Korana — tafsir. Kristjan pa se lahko le veseli novih pogledov v tafsir- ju. Trudi se, da bi razumel, zakaj Knjiga (al kitab) tako globoko razpravlja o srcu vernika in zakaj ji lahko tudi razmuslimanjen èlovek prizna èar in neizmerno lepoto.«9 Opozorilo glede naèina branja je povsem na mestu, saj je lahko Koran vir bogatih zgodovinskih od- mevov Svetega pisma, ali pa predstavlja oviro dialogu zaradi napaènega pojmovanja Kri- stusa kot bo`jega slu`abnika. Koran s stališèa kristjana ni le preroška knjiga muslimanov, temveè nanjo lahko gleda tudi kot na reli- giozni tekst, ki temelji na svetopisemskih ra- zodetjih. Ravno zaradi nekaterih napaènih interpretacij, ki jih Koran vsebuje, bi morali kristjani in Judje te`iti k vzpostavitvi dialoga. Na ta naèin bi se lahko razèistile marsikatere verske resnice, ki so dvoumne oziroma v mu- slimanih spodbujajo dodatne predsodke pred kristjani in Judi. S tem zakljuèujem iskanje doktrinalnih temeljev in se podajam v spoznavanje naših sogovornikov v dialogu. "      : Èeprav je v zahodnem svetu uveljavljena miselnost, da so muslimani povsem enotna skupnost, èe izvzamemo delitev na sunite in šiite, lahko pri podrobnejšem spoznavanju na- ših sogovornikov hitro opazimo kar nekaj raz- lik med posamezniki in skupinami. Vse bolj v ospredje stopa delitev na zmerne muslimane in skrajne`e ali t.i. fundamentaliste. Glede na zorni kot, s katerega opazujemo muslimanske skupnosti, lahko z religioznega stališèa opazimo dve temeljni skupnosti. To sta sunitska in šiit- ska. Suniti predstavljajo 90% muslimanov, nji- hov odgovor pa povzemam po enciklopediji Velika verstva sveta: »Nihèe ne more naslediti Mohameda kot preroka, kajti Koran je dovršil razodetje Bo`jega vodstva in razglasil Moha- meda za »peèat prerokov«. Mohamedov na- slednik je lahko le varuh preroške dedišèine. To bo kalif s podrejeno oblastjo kot voditelj vernikov, ki je odgovoren za upravljanje skupnostnih zadev v pokoršèini Koranu in preroškim besedam preteklosti. S postop- kom, v katerem se zahteva soglasnost (id`ma), bo skupnost izbrala svojega kalifa izmed moš- kih plemena Kuraiši, ki mu je pripadal Mo- hamed.«10 Prvi kalif po Mohamedovi smrti je bil torej Abu Bakr (632 — 634 po Kr.). Naèelo id`me je ostalo v središèu, vendar pa ne gre za soglasje celotne skupnosti, temveè za so- glasje pravnih strokovnjakov.  # /  Druga skupnost pa so šiiti, ki priznavajo za glavno avtoriteto verske skupnosti imama. Mohamed je sklenil krog prerokov in predstav- lja poslednjega, ki je prejel Bo`je razodetje. Šii- ti verjamejo, da je Mohamed za svojega nasled- nika imenoval imama. Ta je prejel sposobnost za navdihnjeno in nezmotljivo razlago Korana. Šiiti se imajo za poklicano in doloèeno ljuds- tvo. Njihov prvi imam je bil Ali, ki ni bil le èlan Mohamedovega plemena, temveè tudi èlan njegove dru`ine, saj je po poroki s Fatimo postal Mohamedov zet. Šiiti poudarjajo du- hovno sorodstvo z Mohamedom in so prepri- èani, da je Ali podedoval njegove duhovne spo- sobnosti. Ali je te lastnosti posredoval svojima sinovoma Hasanu in Huseinu, kar pa se bo na- daljevalo vse do konca èloveške zgodovine. Ve- èina šiitov verjame, da se bo imamitski krog sklenil z vrnitvijo dvanajstega imama, ki ga imenujejo »imam vseh èasov«. Obe skupini muslimanov predstavljata dva razlièna odgovora na Bo`je razodetje. Su- niti poudarjajo predvsem dru`bene vrednote in dru`beno ureditev, medtem ko se šiiti uk- varjajo tudi s trpljenjsko razse`nostjo in od- tujenostjo èloveškega `ivljenja. Muslimanski svet je danes precej bolj kompleksen, kot ka`e navedena razdelitev, zato je mogoèe primerneje govoriti o nasled- nji kategorizaciji sogovornikov v islamu, ki jo najdemo tudi v delu Smjernice za dijalog izmeðu kršæana i muslimana: a) muslimani zahodne kulture: Gre pogosto za »razmuslimanjene« pripadnike islama, podobno kot govorimo o razkristjanjenih kristjanih na Zahodu. Ti ljudje pogosto do`ivljajo te`ave pri usklajevanju lastnih te`enj in trenutnih prizadevanj s tradicio- nalno vero, zato je pomembno, da so v dialogu dele`ni resnièno prijateljskega sprejema in pomoèi. Na ta naèin bodo la`je našli pot nazaj do Boga in svojih ver- skih korenin. Ni pa primerno po njih so- diti sodobnega islama. b) muslimani arabsko — muslimanske kulture: Gre za izobra`ene in tradicionalno verne ljudi, ki skušajo ponotranjiti svojo vero. Nekateri so dokaj odprti za dialog, drugi pa se ga izogibajo. Ker gre za prete`no arabsko okolje, je materni jezik arabšèina. Kristjani in Judje, ki `elijo stopiti z njimi v dialog, se morajo nauèiti arabšèine in dobro spoznati njihove miselne okvirje, saj je sicer komunikacija nesmiselna. c) muslimani manj razvitih prebivalstvenih struktur: Pogosto gre za nepismene ljudi, ki gojijo tradicionalno modrost. Poznaval- ci veèkrat govorijo o t.i. tradicionalistih, ki slabo poznajo vse aspekte svoje vere. Tudi po teh ljudeh ne smemo soditi so- dobnega islama, ker nas pretirano pou- darjanje tradicionalnih stališè in nepri- pravljenost sprejeti nove eksegeze Korana ter togost v interpretaciji verskih stališè lahko odvrneta od dialoga. Te ljudi se da najla`je manipulirati, kar lahko s pridom izkoristijo doloèene vodstvene verske strukture. Èeprav gre za vero neukih ljudi, pa ne smemo prezreti dejstva, da je lahko ta veliko globlja in izvirnejša, kot si obi- èajno predstavljamo. Vere ti ljudje ne znajo dobro izraziti, veèkrat pa jo zapol- nijo s praznoverjem, ki le še ote`uje pra- vilno razumevanje islama. d) muslimani modernega delavskega sveta: Gre za delavce v tovarnah in na gradbiš- èih, ki so po stopnji izobrazbe precej raz- noliki. Pri njih prevladuje tehnièna izo- brazba, dialog pa se lahko dogaja tako na podroèju gospodarskih vprašanj kot na podroèju duhovnih vrednot. Podroèje dialoga je lahko dostojanstvo èlovekove osebe, svoboda, skrb za skupno dobro in še bi lahko naštevali. Tu najdemo tako globoko verne ljudi kot tudi tiste, ki so se prepustili vplivu zahodnega materia- lizma. Za marsikoga ostaja islam le še miselni okvir.      /  e) vodstvene verske strukture islama: Èeprav v islamu ne moremo govoriti o klasièni ob- liki klera, kot ga pozna kršèanstvo ali ju- dovstvo, pa se vseeno sooèamo z verskimi voditelji: kalifi, imami, hod`e, muftiji, po- leg teh pa tudi pravni izvedenci — razla- galci uleme (razlagajo dogme in pravne predpise). Vsi ti predstavljajo verske av- toritete, ki jih verniki spoštujejo in upo- števajo v religiozni praksi. Èe `elimo kon- struktiven dialog, ki bo obrodil tudi do- loèene sadove, so verjetno to glavna sku- pina ljudi, s katerimi bomo komunicirali. Ne glede na to, ali govorimo o vodstvenih verskih strukturah v razvitih ali v nerazvi- tih dr`avah, v tradicionalnih ali sodobnih muslimanskih dr`avah oziroma v dr`avah zahodnega sveta, gre za islamsko inteli- genco, s katero bomo v prvi vrsti morali izmenjati stališèa. Peko njih vodi pot do muslimanskih verskih skupnosti in na to dejstvo vse preveèkrat pozabljamo. Kak- šno moè in pomen imajo, lahko vidimo na konkretnem primeru Iraka, v katerem trenutno deluje skupina, podvr`ena iraš- kemu verskemu voditelju Moktadi Al Sa- dru. Takih manjših skupin ali musliman- skih celic bi lahko našteli še veliko. Na konkretnem primeru pa vidimo, da dialog ne bo lahek. Dogajal se bo le na politièni ravni, kjer dogmatièni temelji niso veè po- membni. Gre za vpliv v dr`avi, za oblast in uveljavljanje doloèenih predpisov, ki z zahodnimi modeli demokracije oziroma dru`benih vrednot nimajo veliko skupne- ga. Potrebna bo velika mera potrpe`ljivosti v iskanju skupnih rešitev. / +  Islam vstopa v dialog na religiozni ravni tudi z drugimi religijami, kot so budizem, hinduizem ali judovstvo, vendar `elim za vzorèen primer vzeti islam v dialogu s krš- èanstvom. Zgodovinski razvoj dialoga med v svetu prevladujoèima religijama ima dokaj `alostno ozadje. Praktièno od ustanovitve is- lama in njegove nadaljnje ekspanzije na Bli`- njem vzhodu pa vse do današnjih dni bele- `imo neprestane konflikte, ki so mnogokrat prerasli v vojne, bodisi osvajalske, kot je bilo širjenje osmanskega cesarstva na evropska tla, ali pa strateške, kamor bi lahko uvrstili tudi Zaponka, 17. st., safavidsko obdobje, Iran, obdelano jeklo, 38.1 cm, Metropolitanski muzej umetnosti; New York.  # /  kri`arske vojne. Razlogi za konflikte in med- sebojne spopade lahko v glavnem pripisuje- mo politiènim ciljem, vendar so tudi verski igrali pomembno vlogo. Èe izhajamo iz dejs- tva, da je islam prav tako kot kršèanstvo mi- sijonarska religija, katere konèni cilj je celotno civilizacijo pripeljati na pravo pot — pot, ki jo je zaèrtal `e Mohamed po bo`jem naroèilu, se konfliktnim situacijam pravzaprav ne da izogniti. Ne gre le za kršèanstvo, temveè tudi za druge religije. Namesto verskega unitariz- ma, si celotna civilizacija oèitno `eli verskega pluralizma oziroma mo`nosti izra`ati tudi svoj ateizem. Islam bo moral svoje poslanstvo ponovno doreèi v skladu s sodobnimi dru`- benimi vrednotami in miselnimi okviri, glede na notranjo raznolikost pa to ne bo lahko delo. Ne bomo se ustavljali ob posameznih konfliktnih situacijah in vojnah, ki jih v svo- jem skoraj tisoèpetstoletnem obdobju bele- `ita kršèanstvo in islam, ampak nas zanima dialoški odnos, ki sta ga na drugi strani vse- skozi skušala vzpostaviti. Doktrinalni temelji dialoga v kršèanstvu so popolnoma jasni. Kristusov nauk dosega vrhunec z zapovedjo ljubezni do svojih so- vra`nikov. Boljšega temelja dialoga si ne bi mogli niti predstavljati. Kristus je svoj nauk potrdil s trpljenjem na kri`u in vstajenjem od mrtvih, svojo ljubezen pa razširja na vse èloveštvo vseh èasov. S to zavestjo se kristjani podajajo v dialog z islamom. Seveda zgodo- vina bele`i mnogo dogodkov, ko so kristjani na to preprosto pozabili, vendar ostaja dejs- tvo, da je bilo kršèanstvo vseskozi prej pri- pravljeno na dialog kot islam. Temelji so ugodnejši kot v islamu, vendar pa je stvar- nost iskanja so`itja precej kompleksna. Z današnjimi izkušnjami lahko zapišemo, da je podroèje komunikacije med islamom in kršèanstvom podobno situaciji v srednjem veku, ko je z razvojem protestantizma prišlo do spoznanja cuius regio eius religio.11 Dialog ostaja v interesu manjšine, veèina si ga ne `eli. Èe govorimo o zahodnem svetu, kjer prevla- duje kršèanstvo, lahko ugotovimo, da so pri- zadevanja za zbli`anje oziroma sreèanja na medverski ravni pravzaprav minimalna. Mu- slimanske dr`ave pa so s svojimi predpisi še bolj zaprte. Konkreten primer je Turèija, kjer deluje naš misijonar minorit p. Martin Kme- tec. Èeprav Turèijo štejemo za liberalno mu- slimansko dr`avo, ki si je vse od svojega ve- likega dr`avnika Ataturka prizadevala za li- beralizacijo politike in njeno èimbolj samo- stojno delovanje, vse bolj spoznavamo, da ima islam še vedno moèan vpliv na vseh po- droèjih dru`benega `ivljenja. P. Martin Kme- tec pravi: »Praksa je, da kjer ni duhovnika in ne maše, dr`ava vzame cerkev in nikdar veè je ni mogoèe dobiti nazaj,« glede gradnje sa- kralnih objektov pa nadaljuje: »Zvonika ni- mamo, zvon pa imamo. Graditi cerkev v Tur- èiji je izredno te`ko. Nemci, ki mno`ièno le- tujejo v Antaliji, bi radi tam zgradili cerkev. Precej je mešanih zakonov med Nemci in Turkinjami. Nekateri Nemci so se kot upo- kojenci preselili v Turèijo. Mislim, da še da- nes ni konèan postopek za zaèetek gradnje nove cerkve. Pa je v ozadju turizem, material- na korist! Še danes Cerkev nima pravice imeti posestva kot pravna oseba.«12 V Turèiji krš- èanske cerkve predstavljajo manjšino, zato bi lahko marsikdo imel tovrstno ravnanje za po- vsem razumljivo. Problem pa nastopi pri vklju- èevanju Turèije v Evropsko unijo — v zvezo dr`av, ki vse glasneje poudarjajo svoje kršèan- ske korenine. Dialog na politièni ravni vse- skozi poteka, saj gre za ekonomske in social- ne interese vseh dr`av. Problem pa ostaja ver- ski dialog. Razen nekaterih primerov, v ka- terih so profesorji katoliških univerz preda- vali kot gostujoèi profesorji na islamskih šolah in obratno, je poskusov konkretne verske ko- munikacije izredno malo. Kot smo `e v uvodu ugotovili, je islam lahko dialoško usmerjena religija, vendar je danes osnovno vprašanje, ki se zastavlja: Za-      /  kaj je sploh potreben dialog med kršèanstvom in islamom?Komu to koristi?. Kot ka`e, se vsak prav dobro poèuti v miselnem okviru, ki mu ga ponuja lastna religija. Na politièni ravni zadeve teèejo povsem svojo pot, a komunika- cija je vzpostavljena in dokler bodo obstajali minimalni ekonomski interesi, nas prekinitev odnosov ne more skrbeti. Menim pa, da je verski dialog izredno obèutljiva in komplek- sna zadeva, ki jo bodo reševale še naslednje generacije. Gre za preseganje lastnih miselnih okvirov, vzpostavljanje novih verskih izhodišè in stališè, bogatenje s kulturo drugega, pred- vsem pa širjenje lastnega intelektualnega in èustvenega obzorja. In tega se bojita tako krš- èanstvo kot islam. Prvi problem je priznati dejstvo, da me nekdo drug, ki izhaja iz po- polnoma razliène religije, lahko obogati. Nova spoznanja postavljajo pod vprašaj moje osebno versko preprièanje, verske resnice in dogme, ki ustvarjajo moj miselni okvir, ob- èutenje zemeljske in transcendentalne stvar- nosti. Popolnoma jasno je, da zaradi uspešne komunikacije z ljudmi drugih religij ne mo- remo pristati na drugaèno vero, preklicati dogme ali celo prestopiti v drugo religijo. Lah- ko pa nova spoznanja postavijo verske resnice in dogme v novo luè, jih na novo osmislijo. Na ta naèin bomo dosegli pestrost duhovnega `ivljenja in iznièili monotonost, ki je vèasih tako zaskrbljujoèa. @al govorim o prihodno- sti, danes pa ostaja nekaj, kar je pripadnikom katere koli religije dosegljivo. V smislu `ivi in pusti `iveti, je verski dialog nujno potre- ben. Z izmenjavo lastnih izkušenj bomo spoz- nali drug drugega in si omogoèili znosnejše `ivljenje. Izkušnje naših misijonarjev v islam- skih de`elah ka`ejo, da bi to lahko bil prvi uresnièljivi cilj verskega dialoga. Ker imamo tudi v Sloveniji moèno islam- sko skupnost, ki si v zadnjem èasu prizadeva zgraditi svoj sakralni objekt, lahko nazorno vidimo, kakšno je `ivljenje manjšinske reli- gije. Prizadevanja so se sicer preselila na po- polnoma politièno raven, kjer gre za oèitno nasprotovanje prebivalcev mesta Ljubljane tre- nutni mestni oblasti, vendar ima doloèen vpliv pri razvoju dogodkov tudi katoliška Cerkev. Ne bom se spušèal v komentiranje prizadevanj vseh vpletenih strani, ampak ho- èem le opozoriti, da je dialog z islamom na kateri koli ravni, verski ali politièni, nekaj nujnega. Ovire, ki se pojavljajo v komunikaciji med islamom in kršèanstvom, bi lahko razvrstili v naslednje sklope: a) nezanimanje za pripadnike druge reli- gije: Tu mislim predvsem na nezanimanje muslimanov za spoznavanje kršèanske kulture in seveda obratno. b) napaèno razumevanje verskih resnic druge religije: Muslimani ne priznavajo Kristusa za Boga, ampak samo za slu`abnika Boga. Poleg tega je glavna ovira za kristjane muslimansko zavraèanje vere v Troedinega Boga, ki ga je utemeljil `e Mohamed: »O potomci Knjige, ne odtujite se lastni veri in govorite le resni- co. Mesija Jezus, Marijin sin, je le Alahov po- slanec in Njegova Beseda, ki jo je sporoèil Mariji ter ji vdahnil `ivljenje. Zato verujte le v Alaha in njegove poslance in ne govorite: »Trije so!« Prenehajte, tako je boljše! Alah je en sam Bog — naj bo hvaljen — in On naj ima otroka?«13 Hans Küng se sprašuje, èe nismo morda prispeli v dialogu do mrtve toèke. Skli- cevati se na muslimansko napaèno razumeva- nje je tu povsem odveè. Muslimani so prepri- èani, da gre za triteizem, ki ga kršèanstvo skuša razlagati z nekimi umetnimi pojmi, da bi bra- nil svoj monoteizem. Da gre za resno oviro, ka- `e tudi naslednji Mohamedov stavek: »Tisti, ki govorijo, da je Alah eden izmed Trojice, so neverniki«.14 Mohamedovo stališèe je tu po- vsem nediskutabilno. Verjetno pa ima ta prob- lem širše razse`nosti, kot se sprva zdi. Vse veè kršèanskih teologov ugotavlja, da je vzrok v ne- zadovoljivem pojasnilu skrivnosti Svete Trojice. Formulacije dogme so preveè zapletene, da bi  # /  jih dojeli preprosti ljudje, kar je verjetno pov- zroèilo tudi mno`ièna spreobraèanja iz krš- èanstva v islam na podroèju severne Afrike. Ped nami so torej novi izzivi, kako na èim- bolj razumljiv naèin pribli`ati dogmo o Sveti Trojici drugim religijam, saj je zaradi dlako- cepskih pristopov v njeni formulaciji prišlo do razkola tudi v sami kršèanski Cerkvi. c) predsodki na osnovi sodobnih politiènih dogodkov: Pred sodobnim islamskim teroriz- mom si ne moremo zatiskati oèi ali ga opra- vièevati, ne smemo pa ga enaèiti s samim is- lamom. Nevarnost, da zaradi nestrpnosti pri- de do pojmovanja musliman = terorist, je v zadnjem èasu stalno prisotna. Na potezi pa so muslimani, ki morajo sami napraviti èim- Mi’raj-nama, Gabriel prenaša Mohameda preko gora, (Mohamedov vnebohod), iz Saraiskih albumov, zaèetek 14. stoletja, Tabriz.      /  bolj natanèno loèevanje med pravimi verniki in tistimi, ki v imenu vere, dejansko pa zaradi zgolj politiènih ciljev, poèenjajo grozodejstva. d) ostali predsodki kristjanov do musli- manov: - islamski fatalizem: Muslimani verujejo v bo`je odloèitve in se predajajo bo`ji volji. Kristjani smatramo, da se premalo naglaša odgovornost èloveka, ki bo sojen po svojih delih, odprt pa ostaja tudi problem èlovekove svobode v odnosu do bo`je vsemogoènosti. - islamski juridizem: Izhaja iz islamske po- bo`nosti, ki je v bistvu pre`eta z bogabojeè- nostjo (khawt, tagwa). Izvrševanje predpisov je strogo doloèeno, neupoštevanje pa se kaz- nuje. Za kristjane je taka verska praksa nes- prejemljiva, muslimanu pa predstavlja zago- tovilo, da je njegova vera prava, resnièna in odrešujoèa. V sodobnih islamskih de`elah in islamskih skupnostih na Zahodu tovrstna praksa vse bolj izginja. - laksizem islama: Kršèanski oèitki tu pa- dajo na domnevno laksistièno koransko mo- ralo, ki sicer kaznuje neupoštevanje predpisov in zapovedi, vendar konènega odrešenja èlo- veka ne postavlja pod vprašaj. - islamski fanatizem: Èeprav muslimani poudarjajo strpnost islama in spoštovanje vere do narodov Knjige, je fanatizem, ki ga danes raje vkljuèujejo v pojav fundamentalizma, še vedno pereè dru`beni problem. Pojav verjet- no izhaja iz `elje, da bi se po vsem svetu spo- štovala razodeta odrešujoèa resnica Korana oziroma bo`je in èloveške pravice. Univerza- listièni up je v svetu naletel na konflikten sprejem. Sem lahko vkljuèimo tudi d`ihad, ki ga zahodni svet razume kot sveto vojno. Muslimani pa govorijo o al d`ihad fi sabil Al- lah, kar bi v prevodu pomenilo vztrajanje na bo`ji poti. Izraz je defenziven, ne pa ofenzi- ven, kot ga napaèno razumemo. Predstavlja vztrajanje, da se islam razširi in brani pred napadalci. D`ihad ne te`i za unièenjem, tem- veè za razširjanjem bo`jih in èloveških pravic v novih de`elah. Tu gre za popolno predanost Bogu. Tisti, ki umre z oro`jem v rokah, boreè se za islam, postane prièa — muèenik = šahid. Ker je imelo preteklo nasilno izvajanje d`ihada klasiène elemente vojne, ga zahodni svet pozna kot mašèevalno vojno. Dejansko pa se tudi muslimani zavedajo, da ni najte`ji boj z oro`- jem, paè pa tisti, ki te`i za vzpostavitvijo miru med narodi v praviènosti in svetosti. e) muslimansko preprièanje, da je kršèanstvo politièno pristransko: Preprièanje gre celo dlje in veèkrat govori o kršèanski ekspanzionistièni politiki na Vzhod, oziroma o izvozu kršèanske demokracije, ki si na ta naèin hoèe pridobiti prevlado na Vzhodu. Verjetno izvira iz tesne povezanosti politike in vere, kar je normalna praksa v islamskih de`elah, ki še niso šle skozi proces liberalizacije. f) kršèansko pretirano oziranje v zgodovino ekspanzionizma islamskih vladarstev: Zgodo- vine sicer ne moremo pozabiti, vendar sem `e v uvodu poudaril, da imamo pred seboj konkretne ljudi, s katerimi `ivimo in ustvar- jamo skupno prihodnost. Premajhna zazr- tost v prihodnost je lahko velika ovira za us- pešen dialog, zato je razumevanje islama zgolj skozi prizmo zgodovinskega dogajanja nesprejemljivo. Lahko bi našteli še veliko ovir, ki loèujejo islam in kršèanstvo na poti do uspešne med- sebojne komunikacije, vendar sem `elel opre- deliti le najpomembnejše. Ostane nam le še, da skušamo ugotoviti, v katero smer se bo raz- vijal dialog med obema. ,   +    Pesimistièni pogledi na perspektivo dia- loga danes vse bolj prevladujejo. P. Martin Kmetec pravi: »Na Zahodu me vedno spra- šujejo o dialogu. Jaz menim, da glede na nauk (doktrino) islama, dialoga ne more biti. Islam izkljuèuje kršèansko vero.«15 Èe gre de- jansko za popolno izkljuèevanje z musliman-  # /  ske strani, potem nima smisla govoriti o ka- kršnem koli dialogu, ampak o obrambi lastne vere z vsemi sredstvi, ki jih dovoljuje sodobna demokracija. Ka`e, da je v tem trenutku in- teresa za dialog izredno malo, vendar pa se dogajajo nekateri premiki, ki vodijo v pozi- tivnejše stanje. Kmalu po napadu islamskih skrajne`ev 11. 9. 2001 v ZDA, so Amerièani zaèeli mno`ièno kupovati literaturo, ki govori o islamu. @eleli so spoznati, s kom imajo opravka, zanimanje za drugo religijo pa je `e predpogoj za uspešno komunikacijo. Seveda do nje ne bo prišlo v kratkem èasu, `e zaradi pojava sodobnih oblik terorizma ne. Lahko pa upamo, da bo poglobljeno spoznavanje drug drugega obrodilo konkretne sadove. Perspektive se ka`ejo `e v islamskih skupno- stih, ki `ivijo v neposredni sosešèini zahod- nega sveta. Konkreten primer je islamska skupnost v Bosni in Hercegovini. Vpliv Za- hoda je tu oèiten. Vodja balkanskih musli- manov dr. Mustafa Ceriæ v intervjuju pravi: »Od muslimanov drugod po svetu se razli- kujem po tem, ker menim, da je demokracija tudi moja islamska vrednota. Prav tako spo- štovanje èlovekovih pravic. @e samo to, da imajo manjšine mo`nost izraziti svoje mnenje, mi nalaga dol`nost, da tudi spoštovanje èlo- vekovih pravic prevzamem v svoj islamski vrednostni sistem.«16 Sodobne politiène vred- note so postale zanimive tudi za islamske skupnosti, ne smemo pa pozabiti, da te vred- note globoko koreninijo v kršèanstvu. Na njih lahko poskušamo graditi sodoben dialog, ven- dar bo potrebno muslimane prej preprièati, da ne gre za uvoz zahodne oblike demokra- cije z vrednostnim sistemom vred. Pravzaprav bi bilo najbolje, da bi se muslimani neodvi- sno od zahodnih posegov sami dokopali do teh vrednot, saj bi potem izhajali iz povsem enakovrednih izhodišè. Trenutna situacija na Bli`njem vzhodu je arabske muslimane spravila v nekakšen šok, tako da niso sposobni racionalno dojemati stvari, ki se dogajajo v svetu. To priznava tudi dr. Ceriè v navedenem intervjuju in izra`a preprièanje, da je naloga treh velikih religij — kršèanstva, islama in judovstva -, da najdejo skupno pot iz nastalega polo`aja. Iskanje izhoda bo potekalo verjetno tudi na ravni verskega dialoga, ki bo izkljuèil ek- stremno reševanje konfliktnih situacij. Preden pa lahko govorimo o konkretnih perspektivah, se bo moralo tudi kršèanstvo rešiti moène is- lamofobije, ki se je v zadnjem èasu tako raz- mahnila. Mo`ne rešitve bi lahko potekale v me- šanih komisijah strokovnjakov obeh religij, ki bi iskale naèine, kako laikom obeh religij èim- bolj avtentièno predstaviti posamezne verske resnice in dogme, in ugotavljale, kje so skupne toèke interpretacij obeh verskih naukov. Ker sta obe religiji tako moèno usmerjeni v dobro- delnost, lahko z organiziranjem skupnih do- brodelnih akcij pomagajo najrevnejšim slojem tako v islamskih de`elah in de`elah tretjega sve- ta kot na Zahodu. Mo`nosti je torej na pretek, potrebni pa sta volja in pripravljenost na so- delovanje. Upajmo, da bomo v bli`nji prihod- nosti do`iveli konkretne pozitivne spremembe na obeh straneh. 1. Koran 3:113–114. 2. Koran 3:63. 3. Koran 88:21–22. 4. Koran 2:255. 5. Eva de Vitray-Meyerovitch, Antologija sufijskih tekstova, Zagreb, 1988, str. 111. 6. Koran 43:63. 7. Hans Küng, Kršæanstvo i svjetske religije, Zagreb, 1994, str. 94 — 95. 8. Koran 2:184–185. 9. Smjernice za dijalog izmeðu kršæana i muslimana, Sarajevo, 1978, str. 23. 10. Velika verstva sveta, Koper, 1991, str. 334. 11. Èigar je oblast, od tega je vera. 12. Ognjišèe, oktober 2004, str. 11. 13. Koran 4:171. 14. Koran 5:73. 15. Ognjišèe, oktober 2004, str. 12. 16. Mladina, št.19, 10. maj 2004.