Štev. 30. V Mariboru 28. julija 1892. Tečaj XXVI. List ljudstvu v poduk in zabavo. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na I Posamezni listi dobe se v tiskarni in pri g. Novak-u na velikem trgu po 5 kr. dom za celo leto 2 gld. 50 kr., za pol leta 1 £ld. 25 kr., za četrt leta Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. 65 kr. — Naročnina se pošilja npravništvu v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 8 kr., hštv. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine. dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr. Beseda o lovski postavi. Stokrat izrečena, tisočkrat ponovljena je našega kmeta dandanes tožba o slabih časih, saj pa mu tudi lahko verjame vsak, kdor le količkaj opazuje njegov trud in delo, pa tudi njega stroške in nezgode. Sploh se od kmeta terja čedalje vse preveč; nalffg&jfTIie mu zmirom večji davki, da se mu že časih res pamet meša in hrbet krivi pod njimi. Preskrbeti mora on vse okoli sebe; kakor za mnogo število beračev in ubogih, tako tudi .se mora udeležiti plačevanja za ponesrečene delavce v tovarnah itd. S kratka na ramena kmeta se zida in dela, pa ne pomisli zraven, koliko bode on mogel nositi! Zraven velikih bremen pa tudi razne nezgode krčijo kmetu dohodke. Trsna uš, peronospora in drugi sovražniki vinogradov storili so -v kratkih letih, da je naše kmetijstvo s tem zlo ranjeno. Vinorejci ne pridelajo veliko in še to z velikimi stroški, — kmetje od drugod pa, ki so prej po ceni, če ne dobrih, pa vsaj naravna vina kupovali, morajo zdaj oskrbeti se z moštom iz tujine, ali pa z žganjem, da zadovoljijo svoji družini. In kakor kaže, to v prihodnje ne bo bolje, kje toraj tej rani našega kmetijstva iskati zdravila, pomoči ? V raznih listih se čita in tudi priprosti kmetic je te misli, ko bi se moglo v kratkem zarediti dosti sadja, da bi vsak travnik in log bil obsajen s sadnim drevjem, dobilo bi se vsaj ob boljših letinah sadja obilno, iz katerega se bi napravilo dobre in krepilne pijače za dom. Mislim, da je na stotine kmetov se že prizadevalo storili ta korak, ali nekaj jim njih delovanje neizrekljivo ovira, to je namreč divjačina in zajci!" Naj se kmet še toliko trudi in zaredi lepih dre-vesec, ter morebiti v jeseni razsadi v odločene prostore, v tem času zaradi preobilnega druzega dela ne more vsakega popolno zagraditi, ta pa so potem navadno žrtva požrešnega zajčjega zoba. Naša lovska postava namreč ne zabranjuje najemnikom lova gojiti divjačine po svojej volji in zategadelj je toliko divjačine, in tudi toliko škode pri kmetijstvu. Vsled te sile je odbor občine Janževivrh-Arlica v zadnjej seji — na predlog g. A. Grubeljnika — prosil slavno kmetijsko družbo štajarsko, naj posreduje pri dež. odboru, da se ta rana kmetijstva celi, oziroma varuje s tem, da se strogo naroči najemnikom lova zajce posebno v jeseni skrajno pokončati. Slavna družba se je prijazno odzvala, s pristavkom, da se strinja s to prošnjo, samo da bi bilo več enacih od občin, kajti več glasov več velja! Ker imajo gotovo po vsem dolenjem Štirskem vsi kmetje ene in vsaj podobne težave v tem obziru in ker se le z združenimi močmi daje kaj doseči, prosimo vse občinske odbore, ki se z nami v tej zadevi strinjajo, naj sklenejo enake prošnje glede na divjačino na slavno kmetijsko družbo štajarsko. To bode prvi korak, za katerim naj sledijo drugi, da se bode naša lovska postava predrugačila in sicer v korist kmetijstvu! Tako nam piše marljivi sodelovalec doli z zelenega Pohorja in mi smo v tem enacih mislij z njim. Da se divjačina popolnem vkonča, tega pač nihče ne želi in ni treba, ali potreba je, da se lovska postava predru-gači ter tako vredi, da bode občinam sploh in kmetovalcem posebej v korist. Ali kedaj se more to' ¡zgoditi? Naj gospoda dela na -spremembo postave, na to ne smemo čakati, kajti njej je dosedanja postava po volji, tu je v resnici le delo kmečkih občin in one naj storijo po gorenjem nasvetu. Mi nismo prijatelji štajarske c. kr. kmetijske družbe; to ne, ker je iz gola nemška družba ter doslej ni imela srca za| slov. kmeta, ali če se hoče potegniti, kakor pravi, za pošteno spremembo . lovske postave, potem se obrniino do nje! To bode veliko pamelniše, kakor pa n. pr. če piše obč. zastop v Ločah, v Peklu i. dr. do dr. Foreggerja, naj dela na to, da visoka vlada ne bode več toliko prijazna do Slovencev. Cerkvene zadeve. Smrt in pogreb č. g. Franc Vrliča, župnika v Stranicah. J ako neprijetno nas je presenetila vest, da so nam naš ljubi dušni pastir vlč. g. Frane Vrlič nagloma, vsled srčne kapi, na tujem umrli. Splošna žalost je zavladala po fari. Spogledovali smo se in vpraševali, kako se je zgodilo, da so tako naglo svet zapustili. Reč je ta-le: Dne 3. majnika t. 1. je g. župnika mrtvoud na jezik zadel. Morali so se vleči. Za zdravniško umetnostjo so tako daleč okrevali, da so bolniško posteljo zapu-stivši, začeli razumljivo govoriti. Od zdaj naprej, če tudi težko, so sv. mašo služili, spovedovali itd. Veselega srca pa so zmirom bili in kakor so se v zdravih letih znali prav ljubeznjivo smejati, njim to tudi še zdaj v bolezni ni pošlo. Da bi si pa svoje zdravje kaj bolj utrdili, so se namenili k znamenitemu župniku č. g. Kneippu na Bavarsko. Toda to dalnjo pot je slabotnemu gospodu Vitanjski zdravnik, g. dr. Lautner odsvetoval. Torej so se potem pa namenili v Judendorf, kake tri ure od Gradca. Tam namreč vrači bolnike zdravnik, ki se je pri Kneippu učil. Dne 29. junija, v praznik sv. Petra in Pavla, so zadnjokrat pred svojimi farani božjo službo opravili. Dne 30. junija podali so se na pot. Še tisti dan zvečer ob dospeli so g. Vrlič v Judendorf. Od tam so pisali domov na adreso g. Antona Arzenšek, nad-učitelja v Stranicah, tri dopisnice, kjer so poročali, da so se srečno vozili, da so veliko videli in slišali itd. Pisali so tako slabo in nerazumljivo, da smo se le čudili, kako so mogli na pošti brati in na pravi kraj poslati. Dne 6. julija, zvečer ob 9. uri so sedeli v mali družbi pri večerji. Pritožijo se gospodom, da jim je malo slabo. Toda predenj se jim je moglo kaj postreči, zgrudili so se že in so izdihnili svojo dušo. G. zdravnik je takoj pritekel, je skušal jih oživiti, toda bilo je vse zastonj. Naglo so poslali v Gratwein, kjer je farna cerkev, mrtvašnica in zaloga mrtvaških krst. Še tisto noč so zemeljske ostanke g. Vrliča v Gratwein pripeljali in jih v tamošnji veliki mrtvašnici, podobni kapeli, na mrtvaški oder postavili. Tamošnji prebivalci so mrtvaški oder rajnega gospoda, ki so devet let v sekovski škofiji služili, prav lepo s cvetlicami ozaljšali in obilno prihajali njihovo truplo škropit. Zvečer pa so se zbrali pobožni Gratweinčani s svojim domačim dušnim pastirjem, č. o. kapitularjem iz samostana v Runu, ter so pri mrtvaškem odru skupno molili sv. rožni venec, litanije itd. Ko se je vest raznesla, da so g. Vrlič umrli, tedaj je pač vsak Straničan želel, da bi, čeravno jim ni bilo dano doma umreti, bili vsaj na domačem pokopališču, v sredi svojih ljubljenih ovčic pokopani. Ta občna in srčna želja se je naznanila dekanu in nadžupniku, preč. gospodu Jerneju Vohu v Konjicah. Postrežljivi, kakor zmirom, so tudi tukaj radi pomagali žalostnim farma-nom Straniškim. Podali so se v Gradec iu Gratwein, ter vse potrebno ukrenili, da se zemeljski ostanki pre-peljajo v faro, kjer so bili župnik nad 23 let. V soboto t. j. 9. julija predpoldne ob Y210. uri pripeljali so mrtvaško krsto do Poličan. Tam so naložili krsto na voz, ki je iz Stranic prišel. Po časi se je pomikal voz po cesti, ki je peljal mrtvo truplo. Spominjali smo se pri tem pogledu na tisti voz, ki je pred 17 leti vozil zemeljske ostanke dekana in nadžupnika Konjiškega preč. Jož. Rozmana. Kakor so tedaj povsod milo in tužno zvonovi za slovo pevali, se je to tudi sedaj zgodilo po vseh farah, skoz katere je vozil mrtvaški voz. V Konjicah so celo eden g. duhovnik za rajnim gospodom mrt- vaške molitve opravili in krsto skoz trg spremili. Hodi jim prelepa zahvala na tem mestu izrečena! Proti večeru okoli šeste ure so pripeljali krsto na Stranice. Zvonovi so milo zapeli — farmani so izvedeli prihod trupla rajnega gospoda. Krsta se je zanesla v veliko sobo v farovžu. Drugi dan so ljudje prihajali, toda obličja svojega ljubljenega dušnega pastirja niso mogli videti, ker truga, v kateri so gospod ležali, je bila zalita in povrh te truge bila je še druga. Tako namreč terja postava pri mrličih, ki se prepeljajo. Na ponedeljek t. j. dne 11. julija predpoldnem ob 9. uri bil je napovedan pogreb. Čč. gg. duhovnikov se je bilo zbralo 22. Štiri dekanije: Konjiška, Novocerkovška, Slovenbistriška, in Šmarijska, so bile zastopane. Ljudstva, akoravno je zdaj veliko dela, je bila polna cerkev. Po vigilijah stopili so preč. g. Jernej Voh, dekan in nadžupnik Konjiški, na prižnico, ter so si vzeli za geslo svojega govora besede sv. evangelisla in apostola Matavža 24, 44: »Zato bodite tudi vi pripravljeni, ker Sin človeka boiJe prišel ob uri, katere vi ne veste«. Najprvo so nam razložili, kako se je z rajnim gospodom godilo na tujem, pri smrti itd. Opisali so nam malo njihovo življenje in njihovo delovanje itd. Najbolj tolaž-ljivo za nas je bilo pa to, da so nas takorekoč zagotovili o tem, da rajni gospod, akoravno nagloma, niso šli nepripravljeni na uni svet pred večnega Sodnika. Povedali so nam, da so rajni gospod vsaki teden sv. spoved opravljali in da vejo, da so to storili tudi pred praznikom sv. Petra in Pavla, predenj so se na pot podali. (Konec prih.) -- Gospodarske stvari. Kako je treba travnike gojiti? Z malimi izjemami se pri nas travniki vseskozi zanemarjajo, kar je tem žalostneje, ker prihaja našemu kmetu glavna pomoč iz živinoreje, vendar pa le-ta ne more prospevati, ako travniki ne dajajo dosti veliko in dosti dobre piče. Navadno se misli, da že zadostuje, če se mah in krtinje s travnikov odpravi in če se razun tega na travnik tudi še voda napelje, najimenitnejše delo pa se pozabi in opusti. Pred vsem drugim morajo se namreč močvirnati prostori osušiti. Če so na istem travniku tudi vzvišeni prostori, ki se radi posušijo, treba je tu zemljo odko-pati ter prst v nižje, močvirnate prostore spraviti. Ako se ti nabira voda na travniku, treba jo je seveda odpraviti, kar se zgodi najlažje z odprtimi rovi (grabami). Ker pa ti preveč rodovitne zemlje zavzemajo, je v tem oziru bolje, ako se rabijo cevi. Ako se je močvirje odpravilo, treba je ondi tudi staro travo odpraviti in nove nasejati; tudi apnenje je na teh prostorih uspešno ravno tako, kakor potresanje z žagovino. Tam kjer je mogoče je prav dobro spomladi in jeseni iz potoka vodo na travnik napeljati, kadar je voda prav kalna, enako se tudi celi Egipet gnoji. Kjer pa to ni mogoče, treba je rovov, ki ob jednem skrbijo, da travniki niso preinokri, ne presuhi. Nikar pa se naj ne pozabi travnikov vestno gnojiti. Vsako tretje leto naj se gnojijo z navadnim gnojem iz hlevov, pogošče pa s kompostom in gnojšnico. Pogubno je dalje posebno to, da se v jeseni po travnikih pase, vse jedno ali so za to ali ne. Na bolj mokre travnike naj bi se živina nikoli ne pustila, pa tudi ne na lake, ki ležijo na strmih rebrih. Živina namreč vmeži boljšo travo in napravljajo se močvirja; ako pa travniki niso na ravnem, tedaj se zemlja pod njenimi nogami zrahlja in že nekoliko silnejši dež jo po- tem odplavi. Tudi če so tla presuha, ni dobro živine na-nje goniti; tla se tako še bolj utrdijo in postanejo nesposobna za kakoršnokoli travo. Vsled sprememb, ki so se vršile zadnjih dvajset let na gospodarstvenem polju, kakor tudi v trgovini z Ameriko in Avstralijo je pridelovanje žita v naših avstrijskih deželah jako oslabelo. Škodo, ki nam je iz tega izrastla, treba bo bržkone nadomestiti z živinorejo. Da pa bo to mogoče, treba je pred vsem izvrstno obdelanih travnikov, ki naj dajajo potrebne piče. Zato opomnimo naše gospodarje še enkrat na to stvar in trdno upamo, da naši sveti ne ostanejo brez uspeha. O konjereji. Žrebeta, katera so prejšnje mesece vsak dan le nekoliko ur na prostem bila, smejo ta mesec vsak dan celi dan biti pod milim nebom. Nič jim ne škoduje ne dež ne vroče solnce. Treba je tudi že začeti žrebeta voditi sem ter tje na kontarji, da se privadijo redni hoji. Ta vaja je posebno važna za premiranje, pa tudi za prodajo konj. Priporočati je tudi gospodarjem, da žrebetom večkrat vzdigajo noge ter nekoliko na kopito potolčejo s kamenom. S tem privadijo žrebeta, da si dajo rada snažiti kopita, pozneje pa podkovati. Žrebeta začenjajo že jesti in zatoraj opominjamo konjerejce, naj jim ne napravljajo previsokih jaslic. Previsoke jasli so krive, da postanejo žrebeta sedlasta to je, da imajo opognjen hrbet. Ta napaka pa je očesu neprijetna in toraj dobri prodaji škodljiva. Sejmovi. Dne 30. julija v Kostrevnici. Dne 1. avgusta v Dolu, v Ormoži. v Gomiliei, v Konjicah, v Lučanah, v Marenbergu in pri Sv. Martinu pod Vurber-gom. Dne 2. avgusta pri Sv. Lenartu v slov. gor. in v Radgoni. --♦-- Dopisi. Iz Zlogone na Pohorji. (Spomini, zahvala.) Čas urno teče in letošnja žetva je tukaj, bodi nam toraj še dovoljeno, nekoliko besedij izpregovoriti iz lanskih spominov. Kakor je že znano, so lani kmetje v Čadram-ski okolici, posebno pa še v Zlogoni in Gori silno škodo trpeli po toči, zato so se priporočali svojim vrstnikom, kateri niso tako nesrečni bili, naj bi jim s kakoršnimi koli darovi pomagali, da bi ložje prestali slabe čase. In ker tudi tukajšnji kmetje niso nikoli zaostali, kadar je bilo treba kakim ponesrečencem kaj darovati, zato je bilo tudi upati, da v slabem času ne bodo brez pomoči ostali. In res nekoliko je bilo obdarovanih že v jeseni, deloma z denarjem, deloma s sočivjem, kar so na prošnjo velečastitega gospoda župnika po bližnjih krajih nabrali. Rodi tem potom izrečena srčna zahvala č. gosp. župniku za njih trud, kakor tudi vsem blagim dobrotnikom, kateri so sebi pritrgali in bližnjemu v pomoč kaj darovali: še enkrat hvala jim! Dne 17. junija pa je prišel tukaj v Čadram že dolgo pričakovano in obljubljeno miloščino delit poškodovancem iz Celja sam gosp. c. kr. okrajni glavar, pri tej priložnosti je bilo obdarovanih okoli 70 posestnikov v znesku po dva, tri ah štiri goldinarje; koliko so prejeli viničarji in najemniki, ni znano, le to je znano, da je prej zmanjkalo denarja, kakor pa ljudij, kateri bi še bili tudi radi kaj dobili. Komur je lanska škoda v tem kraju bila znana, rad pritrdi, da preobilna ta podpora ni bila in po pravici smemo reči, da bi bil že lahko celi kraj gladu izumrl, ko bi bili samo na to čakali, kar bi od drugih dobili, a da se kaj takega nij zgodilo, zato so skrbeli naši rodni bratje Hrvati, kateri so vedno, skoraj v vsako nedeljo turšico prodajali v Čadramu. Zato pomanjkanja še ni bilo, pa to je treba pomisliti, kedaj se bodo zadelale denarne vrzeli, katere so se vsled pomanjkanja domačega živeža napraviti morale. Letos gotovo ne; čeravno so ozimna žita še precej lepa, imajo vendar slabo ceno. Vina pa tudi ne bo, ker letos je trs komaj zdrave rozge pognal, ne pa da bi rodil. Sicer zelo priporočajo zoper peronosporo škropiti, ali kdo bo letos škropil, ko mu ničesar stroškov ne vrne? Najboljšega leta se sicer še letos ne moremo nadjati, vendar ako nas še Rog po-sihmal, kakor do zdaj varuje hudega vremena, bodemo vsaj zavoljo živeža brez skrbi, za pijačo bode pa že Rog skrbel. Vsem našim dobrotnikom iz srca želimo, naj jim ljubi Rog stoterno povrne, kar so zavoljo nas zgube trpeli, sami sebi pa, da bi nam ne bilo treba več takih časov doživeti in da bi mogli veselejše novice po svetu naznanjativ Iz Crešnjic. Od 25. junija do 3. julija t. 1. smo imeli v tukajšnji fari veliko duhovno veselje. Obhajal se je namreč po preč. gg. Janezu Macur, Alojziju Pogo-relec in Francu Kitak, misijonarjih od sv. Jožefa pri Celju, sv. misijon. Ta misijon je bil od Roga očividno blagoslovljen. Od začetka do konca so bile spovednice neprenehoma obložene in poslušalcev pri ganljivih govorih je bilo zmirom dovolj, da-si je fara le majhna ter so imeli ljudje v tem času veliko dela. Gotovo je mnogo, mnogo src, prej potrtih in žalostnih, zdaj potolaženih in veselih. Vse se je vršilo v najlepšem redu. Zlasti blago-slovljenje misijonskega križa, konečna pridiga pod milim nebom ter potem prekrasno razvita procesija na visokem hribu je gotovo vsakemu pričujočemu globoko v srce seglo. Misijonski križ, izvrstno delo Ferd. Stuflesserja, iz Gradna na Tirolskem, so nosili trije obče spoštovani možje. Pred križem je pa šla dolga vrsta ovenčanih deklic. Enake procesije še tukaj nikdar ni bilo in tudi ne toliko ljudstva ter tako navdušenega in vnetega za sveto stvar. Ko slednjič v cerkvi po zahvalni pesmi domači župnik spregovori zahvalno besedo preč. gg. misijonarjem, so jim tudi vsi pričujoči, globoko ganjeni, trikrat na glas zaklicali: Bog jim povrni!— Pač prav imaš, ljubo slovensko ljudstvo, da čislaš duhovne dobrote ter si iščeš v sv. veri tolažbe, ker drugače itak nimaš ničesar, kakor težko delo in toliko drugih težav. Drugi den zgodaj smo še spominjali se rajnih in imeli za nje sv. opravilo. Potem pa so se preč. gg. misijonarji poslovili. Teklo je mnogo solz. Naj jim izrečemo tudi s tem v imenu cele fare in vseh sosedov še enkrat pre-srčni: Rog povrni ves trud, ki so ga z nami imeli tako potrpežljivo in radostno. Hvala pa tudi preč. gg. sosednim župnikom Ivanu Čagranu in Blažu Dolinšeku za blagovoljno pomoč pri tem svetem opravilu. Iz Ljutomera. (Župan, tajnik.) Pri našem občinskem zastopu pojejo zdaj napete strune. Zdaj dobro čutimo, da imamo novega župana — lekarja Schwarz. Ta mož je po rodu Čeh. Nekdaj je bil drugega mišljenja. Bil je ud čitalnice ter je popeval z nami slovenske pesmi, da ga je bilo veselje slišati. Pa iz Pavla je postal Savel. Zdaj mu mrzi vse, kar ga je nekdaj veselilo. Se bolje, kakor sam naš župan, poganjata se za nemčursko stvar dva znana moža: c. kr. davkar Aleksander Duller in poštar Franček Mavric. Pred kratkim je bila seja občinskega odbora. Dosedanji občinski tajnik Viljem Schneider je prosil, da mu vsled bolezni ni mogoče več službe opravljati, in da se mu naj da za mnogoletno službovanje kaka vpokojnina. — A gospod davkar Duller je bil drugih mislij. Ta gospod je predlagal, naj se da gospodu Schneiderju le tri mesece prosto stanovanje z dozdajnim plačilom, potem pa ne niti krajcerja več. Ta predlog je bil sprejet z vsemi nasprotnimi glasovi, tudi trgovec gospod Matjaž Zemljič je za-nj glasoval. To je torej plačilo možu, ki se je polnih 26 let trudil v občinski službi, vporabil najbolje moči v njeno korist in pri tem skoro popolnoma izgubil — luč svojih očij. To je hvaležnost! Slovenci, odprite oči in poglejte, kako naši nemški nasprotniki plačujejo šestindvajsetletni trud onemoglemu, skoro oslepelemu možu. Od Sv. Jurija na Sčavnici. (Javna zahvala.) Krajni šolski svet pri Sv. Juriju na Ščavnici in šolsko vodstvo v imenu gg. učiteljev štejeta si v prijetno dolžnost, odtod k Kapeli odšedšemu velečastnemu kaplanu, g. Jerneju Frangežu izreči zasluženo zahvalo za veliki trud, ki so ga imeli kot vesten katehet s šolsko mladino naše šole in za njihovo naklonjenost, katero so skazovali odkritosrčno skozi 4'/» leta tukajšnjemu uči-teljstvu blagodušno in neumorno nas spodbujajoč na geslo: Kadar cerkev, dom in šola svoje sile slože, Narodu se boljša bodočnost pričakovat može. Zelje vseh zavednih Šentjurčanov so: Bog naj Vas spremlja na Vaših potih ter Vas zdravega in krepkega ohrani v prid cerkvi, domovini in šoli. Mi se bomo Vas zmiraj s hvaležnim srcem spominjali, ohranite tudi nas v blagem spominu. Na neprijetnosti, ki so morebiti Vaše za vse dobro vneto srce grenile, pa blagovolite pozabiti, provzročiteljem tistih ?pa odpustiti, kajti bolje je, krivico trpeti, kakor delati. Jernej Košar, Josip Mihelič, načelnik kraj. šol. sveta. šolski vodja. Iz Razborja. (Žalostno novico) Vam imam poročati. Nemila smrt pokosila je nam jako priljubljenega gospoda župnika Antona Potočnika. Še pred tremi tjedni čvrsti in čili, v cvetu moške dobe, legli so dne 25. junija v postelj, s katere niso več vstali. Po 12-dnevni mučni bolezni izdihnili so dne 6. julija ob polu sedmih zjutraj svojo blago dušo, zapustivši nas osamljene, žalujoče ovčice. Kako so bili priljubljeni pri bližnjih, kakor oddaljenih, kazal je slovesni sprevod dne 8. julija ter ga se je vdeležilo razven mnogobrojne obilice ljudstva štirinajst duhovnikov in štirje učitelji. Na-grobnico govorili so kaj ganljivo čast. gospod Hajšek, dekan Bistriški, popisujoč blago življenje prerano zamrlega gospoda župnika. Iz govora prevzeli smo si nekaj podrobnostij pastirovanja rajnega gospoda. Rojeni na Gubnem pri Pilštanju leta 1850, obiskovali so tam ljudsko šolo ter že rano kazali nenavadno nadarjenost. Vsled tega dali so jih oče v Celje na gimnazijo, katero so tudi z odliko dovršili ter bili v bogoslovje leta 1870 sprejeti. Leta 1874 v mašnika posvečeni pomagali so pa-stiriti v Vitanji, v Starem trgu tik Slov. Gradca, v Ma-renbergu, Čadramu,, Slov. Bistrici, odkodar so nastopili našo faro kot župnik pred tremi leti. Neosahljiva gorečnost v spolnjevanji svojih težkih dolžnostij, izborna lju-beznjivost v poslovanji s svetom in redka učenost dičia je ranjkemu gospodu preblago srce. A pri vsem tem so bili vendar ponižni. Hipoma pridobili so si vsa srca faranov, bili pa tudi kot dober govornik na okoli daleč priljubljeni. Tem huje nas je nemilo iznenadila britka smrt in v srce segajoče jokanje ob grobu pričalo je, kako radi smo jih imeli. Ko so jim pevci svoj: »Nad zvezdami« v slovo zapeli, bil je jok brezmejen. Vsako oko je bilo rosno, vsako srce ganjeno. Bodi jim večna krona tam za neumerjeno budljivost in vneto delovanje v vinogradu Gospodovem, tukaj pa neprejenljivi hvaležni spomin. Iz Slov. goric. (Občinsko.) Odkar je g. Ornik, nadučitelj odšel od Sv. Ane, imajo tako prasko, da se razlega daleč po prijaznih Slov. goricah. Popred je pri cerkvi oznanjeval imenovani gospod, a sedaj si je Šavniška občina izbrala svojega listonoša za oznanitelja. Ker se pa tukaj delita dva politična okraja: Sv. Lenart in Cmu-rek izbrale so si občine, spadajoče v okraj Sv. Lenart, tudi svojega za oznanitelja, on si gotovo to zasluži, ker je reven, nezmožen težkega dela in po vrhu še iskren Slovenec in obče poznan v Slovencih. Ali kako se začudijo naše poštene petere občine, ko mu predstojnik Šavniški prepove, da ne sme več oznanjevati. To je občine tostranske silno razžalilo, češ: kadar je v cerkvi in šoli kaj potrebno, tedaj so dobre te občine, pravice pa bi ne imele nobene; po takem bi samo Šavniški poglavarji radi celo faro vladali. Iz Gornjega grada. (Šolstvo.) Kakor je že čitateljem znano, imamo mi trirazredno ljudsko šolo, kar pa jim ni znano, je to, da sta sedaj dva razreda na njej zaprta. Gospa podučiteljica ima že od velike noči - i dopust radi bolezni, in sedaj je še gospod učitelj zbolel, tako da sedaj v trgu dva razreda zaprta stojita. Čudim se, da slavni šolski svet se prav nič ne zmeni za to stvar; če pa stariši otroke doma obdržijo in jih parkrat v šolo ne pošljejo, pride pa hitro kazen. Ali če, kakor sedaj pri nas, šola zaprta stoji, je pa vse dobro. Ker sem ravno pri šolskih zadevah, naj se še rajnega nad-učitelja Červa spomenim, kateri ima mnogo zaslug ali še lesenega spomenika nima. P. .1. Z Ribnice. (Točnost ali ka-li?) V občini Bibnica-Hudikot je bila volitev obč. odbora dne 28. ja-nuvarija. Zavoljo nekega pooblastila nasprotne stranke vložil se je od naših priziv, katerega rešitev in odlok smo še le zdaj pričakali, in se glasi: nove volitve! Zavoljo te malenkosti napravljati ob največjem delu pota okoli 100 volilcem, vzbujati zopet polegla sovraštva in strasti z novič in to po preteku pol leta, zdi se nam vendar nerazumljiyo ali bolje, sumljivo ter v korist na-sprotnej stranki. Toda Slovenci, ne udajte se, pustite ob največjem delu vse h krati in idite zopet na volišče! Naj nasprotna stranka in svet izve, da ste možje, narodnjaki ! Iz Ljutomerskih goric. Na predvečer sv. bratov Cirila in Metoda sino tudi mi, akoravno revni stanovalci, večinoma viničarji naredili kres na čast našima blagovestnikoma; da je bila cela reč bolj glasna, nabrali smo nekoliko denarja za smodnik in smo z mož-narji streljali, da se je razlegalo daleč tje po Murskem polji. Visoko v zraku obesili smo v podobi zvezde iz papirja izrezane imena, sv. bratov znotraj zvezde in tudi na vsaki strani v papirnatih oblah so gorele luči. To je bilo kaj lepo videti iz daljave, vendar je bila vsa ta čast, ki smo jo s tem naredili sv. bratoma, le majhna pičica v primeri njunih neprecenljivih zaslug za naš narod slovenski; dolžni smo nju tedaj častiti od leta do leta bolj, tako daleč, da bi to prišlo v občno navado po vseh slovenskih krajih, kakor je povsodi to v navadi na velikonočno soboto. Vi premožnejši ljudje po vaseh in trgih lahko bi takšne slovesnosti napravili na večih krajih, da bi tako tudi druge sosede s tem izgledom vneli za tako blago početje. Narod slovenski, ki lepih svojih praznikov nikdar ne opusti, gotovo tudi tega pre-imenitnega godovanja v prihodnje ne pozabi. Iz Lenibalia. (L urška Marija.) Spet ti naznanjam, dragi Gospodar, novo veselje, katero so nam priredili naš. č. g. župnik v nedeljo 17. julija. Nismo še pozabili in nikoli ne bomo slovesnosti novih zvonov, katera je bila dne 12. junija. Prijazna Lembaška vas je takrat bila podobna krasnemu šotoru, ki je ozaljšan z venci, zelenjem in mnogobrojnimi zastavami. Ni bilo hrama brez venca, zastave in kinča. Veselo in navdušeno je vse bilo od mladega do najstarejega človeka. Obširni popis slovestnosti zvonov bode gotovo poznej došel. Podajmo se k slovesnosti Lurške Marije! Neka gospa je kupila pri zlatarju gosp. Dohnaliku v Mariboru Lurško Devico in njo je podarila farni cerkvi v Lembahu. Dan in ura slovesnosti je bil napovedan. V nedeljo, dne 17. julija se je popoldne ob 2 zbrala šolska mladina z učitelji pri cerkvi, prišlo je fudi mnogo odrasenih ljudij in čez 60 belo oblečenih deklet. Teh je 8 neslo lep Iron za novo podobo Matere božje. Po večernicah se poda dolga procesija, katero so vodili gospod župnik, h križu na polju in ondi pričakuje Lurško Devico. Ko gospod Dohnalik na okinčanem vozu pripelja novo podobo in njo razkrije, smo veselo zaklicali: oh kako lepa je! Tukaj pri križu so čast. gospod župnik njo blagoslovili in spregovorili nekaj besedij, potem pa zapojejo zvonovi, strelba zadoni in s pobožnim petjem in molitvami sprejmljamo ljubo Devico k farni cerkvi. Solznati smo bili pri procesiji, razjokali pa se smo, ko pridemo v razsvetljeno hišo božjo, na nov dom Lurške Device. Odmolili smo litanije lavretanske, in preden smo zapustili hišo božjo, smo še enkrat pokleknili pred sveto Devico, ponižno smo se nji priporočili in njo prosili, naj bode naša mila mati, mi pa bomo njeni zvesti otroci. Hvala bodi čast. gospodu župniku, da so nam priredili spet novo veselje, in hvala dobri gospej za njeni mili dar. Slišali smo, da bodemo letos imeli še tretje veselje. Pri križu na polju, kjer smo pričakovali nove zvonove, Lurško Devico, bode se kapelica stavila. --4--— Politični ogled. Avstrijske dežele. Avstrijsko. Državni zbor je dognal svoje delo v četrtek so razšli gg. poslanci, vsak v svojo domovino potem, ko so vsprejeli vse načrte postav za kronsko veljavo, včeraj pa so isto storili v Gosposki hiši. Sedaj pa se začne delo za ministra. Baron Rothschild se dela, kakor da bi ne dal rad posojila ministru za drž. finance, češ, da mu premalo vrže, vsled tega pa le-ta misli, da shaja tudi brez posojila, če ne bodo pretrdi ti, ki imajo državne zadolžnice ali obligacije v rokah. Ako vsprejmejo le-ti nove obligacije za stare, ne, da tirjajo gotovega denarja za-nje, potem ministru ni treba posojila. Upamo, da to storjjo. —• Da odstopi vojni minister, fcm. baron Rauer, neki ni resnica. Tudi pri njem hodi za denar: on ga več tirja, finančna ministra, avstrijski in ogerski, pa ga ne dasta. Št ajar s k o. Kakor druga leta, tako tudi letos nemški liberalci niso volili koga niti izmed nemških konservativcev, niti slovenskih poslancev v delegacijo. Našo deželo zastopa v njej torej le nemški liberalec. Lepo to ni in tudi ne pravično, ali liberalno je tako. — »Siidmark« izdaja nov list kot prilogo nemških listov; ne verjamemo, da bode sedaj kasa tega društva bolj polna. Tudi Nemcem, kar je zmernih, preseda to društvo, saj ga ni treba pa dela vendar-le veliko prepira v raznih krajih. Koroško. Deželni poslanec P. Lax je odložil poslanstvo in bode nova volitev dne 20. avgusta. Da Slovenci zmagajo, ni upanja, kajti volilni okraj je tako sestavljen, da slov. volilci ne morejo priti do večine. Vsled tega se letos ne vdeležijo volitev. Škoda! — Tujcev je letos precej po deželi. Denarja pustijo taki res nekaj, toda v nravstvenem oziru ne prinesejo tujci, najbolj j udje, sreče v deželo. Kranjsko. Deželna vlada je ustavila sklep mestnega zastopa v Ljubljani, po katerem naj bi bila imena ulic le slovenska, ker tak sklep krati neki pravice Nemcev. Kaj pa je torej s pravicami Slovencev v Mariboru, na Ptuji, v Celji? V vseh teh mestih ne najde človek niti ene ulice, da ima poleg nemškega slov. ime in vendar prebiva v njih razmerno več Slovencev, kakor v Ljubljani Nemcev. — V Novem mestu je nekaj nem-škutarjev in ker ne morejo doma priti do moči, grdijo slov. naprave, zlasti pa tamošnjo gimnazijo po nemških listih, n. pr. v »Tagespost!«, »D. Wachti«. To je malo častno za njih »nemško omiko«. Primorsko. Ker je dež. glavar, grof Coronini propal o volitvah za občinski zastop, vjezilo ga je tako, da se je odpovedal poslanstvu; nazadnje pa si je vendar-le premislil in tako ostane še naprej v svojih častnih službah. On ni prijatelj Slovencev, toda tudi čez rmeno-črne mejnike, tje v Italijo ne gleda, kakor drugi. Tržaško. V delegaciji zastopa Trst in okolico jud, dr. Luzzato, ali res ne morejo Italijani biti brez svojega juda? — Pomorsko društvo Lloyd dobi novo ladijo, izdelano v Londonu. Ta ladija bode največja, kar jih ima društvo. Društvo dobiva veliko podporo od države. Istersko. Pri c. kr. okr. sodniji v Trstu je bil obsojen kmet Ivan Nemec na en mesec v ječo, ker se mu je dokazalo, da je pri obč. volitvah v Gažonu volil dvakrat: za se in za Gregorja Nemca; se ve, da je volil z Lahi in more biti tudi na njih prigovarjanje. Hrvaško. Skof dr. Strossmayer misli, da ni mogoče ogerski vladi prenarediti jugoslovanske akademije v hrvaško-slovansko. To bi bilo zoper pravila akademije. Resnica, ali kedaj se madjarska sila zmeni za pravico ? Ogersko. Rela pl. Lukacs je postal minister za trgovino. Možu se poje hvala, da je jako nadarjen pa tudi vnet za madjarsko slavo. — Povodenj je na mnogih krajih napravila veliko škode. Vunanje države. Rim. Kakor se poroča, imenujejo sv. oče Leon XIII. dalmatinca o. E. Soldati za nadškofa in patrijarha v Benetkah. Soldati je torej avstrijec po rodu. Italijansko. Koliko šteje Italija prebivalcev? Po novem štetji ima jih 20.847.L91, v desetih letih se je število nategnilo za 1,608.910, ali tudi izselilo se jih je veliko v daljno Ameriko. — Kralj Umberto je daroval za prebivalce, katerim je poškodovala lava iz gore Etna posestva, 20.000 lir, škoda pa je jako velika. Francosko. Anarhistov prihaja čedalje več v glavno mesto francoske republike in bati se je ondi novih nesreč. Mesto je sicer pomnožilo število redarjev, ali kaj pomaga, ko se tudi število anarhistov in sploh ljudij, ki hočejo živeti na lahkem, od pohajkovanja, jako silno množi! Belgijsko. Zmerom bolj se kaže, da ne bode nič iz splošnje volilne pravice, kajti liberalci se bojijo, da bi jim potlej ne bilo moči več priti do večine. Zato se branijo enake postave na vse kriplje. Nemško. K Bismarcku, ki biva sedaj v Kisingu, je prišlo zadnjo nedeljo kacih 4500 mož iz raznih mest in je vidno, da je to trolasemu knezu ljubo, ker böde cesarju v oči. Drugih nasledkov pa brž tudi taki »pohodi« nimajo za državo, najmanj pa pomorejo njemu kedaj na prejšnje mesto. Za-nj je le še »mesto mrmranja«. Rusko. Minister za drž. finance, Višnjegradski je odstopil, ker se mu zdravje še ni vzboljšalo. - Kolera se širi in je od četrtka do petka v raznih mestih zbolelo 699 ljudij, izmed teh je 391 jih umrlo. Najbrž pa je še to število prenizko. Bolgarsko. Čvetero morilcev ministra Belčeva so ujeli ter jih obsodili, enega na vešala, druge pa v ječo na čas življenja. Pri obravnavi se je pokazali), da so zločinci živeli ob ruskih denarjih. Srbsko. Prejšnji kralj, Milan še ne da miru ter hoče sina, mladega kralja Aleksandra, spraviti na slaba pota. Tako se sploh sodi, kajti Milan ne pusti kraljici Nataliji do sina kralja in »vladar« Ristič potegne rad z njim. Vpraša se, iz kaeih namenov to stori ? Mar misli kedaj sam splezati do krone? Afrika. Marokanski sultan ni hotel podpisati trgovinske pogodbe z angleško vlado in sedaj so strune jako napete med njim in angleško državo. Mogoče je lahko, da pride do vojske, ali to bi bila velika nespamet od njega, saj ne more zmagati in kaj čaka potem sultana? Nič druga, kakor ponižanje, če še ne kaj hujega. Amerika. V tem, ko smo imeli v Evropi vedno deževno vreme, bila je v novem svetu velika vročina in z njo veliko neviht. Pri VVeelingu, v zahodni Virginiji, je taka nevihta eno rodbino vtopila v nalivu, v lesovih pri Kay-City pa je nastal požar, ki je vgonobil velike širjave logov in je tudi blizo pol tega mesta vkončal. —-4.-- Za poduk in kratek čas. Kako ¡so Prusaki rešili Joška. Napisat J. Sattler. II. Nekega dne me obiščejo mati. Pri vratih so stali in me čakali. Vojak pride po mene. Silno tesno mi je bilo krog srca. Polotili so se me čudni občutki: veselil sem se in bal. Ko me uzrejo mati, zasvetijo se jim solze v očeh. Uboga mati, saj so vedno mislili in upali, da postanem duhovnik, da bom molil in maševal za njih. Ta misel jih je krepila pri trudapolncm delu; ta up jih je tolažil v britkostih in nadlogah. Ali sedaj? Vse sladke njih nade so splavale po vodi; izginila je tolažba starih dnij. Stal sem v oguljenem plašču pred njimi kakor strašilo. Ni bilo več nobene dvojbe; bil sem žalostna isti-nitost vojaška. Nekaj hipov sva stala nema; potem pa rečejo mati otirajoč si solze iz očij: »Moj iiog. takoš-nega te moram videti! Oh, kaj sem doživela! Koliko skrbij in truda me je stalo, da si se šolal! Sedaj je pa vse brez uspeha!« Da-si me je solz bilo sram v pričo tovarišev, vendar se nisem mogel premagati. Porosilo se je tudi meni oko. Komu bi pa materine solze ne segle v globino srca? Kdo bi mogel gledati plakajočo mater brez ga-nenja? Ihteč rečem: »Volja božja!« Potem hitim prosit vodjo, da bi smel spremljati mater. Od kraja mi ni hotel tega dovoliti, češ, da sem novinec in se toraj ne znam vesti vojaški. Najbrž pa mi je branil izhod radi krasne moje obleke! Naposled ga vendar gane prošnja matere same. Šla sva. Med potjo jamejo zopet tarnati: »Kaj bo iz tebe?« »Ne žalujte, mati. Rog še obrne vse prav, saj se brez svete njegove volje nič ne zgodi.« S temi besedami sem jih pomiril nekoliko. Čudovito moč ima vera v previdnost božjo. Ko se spomnimo, da dela neskončno modri Rog vse prav, odvali se nam s potrtega srca obupnosti težki kamen. Vera nam pravi, da ima Oče nebeški z nami najboljše namere. On nam ne nareja boli, nego hoče le blaginjo našo. Spremljal sem mater kraj deroče Drave proti Sv. Petru. Mnogo sva si imela povedati. Hitro so minile ure. Prišel je ločitve čas. Oh kaka ločitev! Uboga mati se me oklenejo glasno plakajoč. Toda nič ni pomagalo. Odtrgala «naju je usoda nepreprosna. .leden pogled še v najmilši obraz, in srečno blaga, zlata mati! Drava je zašumela. ko bi hotela oglušiti ihtenje materino in moje. III. Rilo je sredi meseca junija. Na vadišču za Mari- borskim pokopališčem smo stali novinci v dolgih vrstah. Major C. jašc dva-, trikrat gor in dol med redmi, motreč nas mlade vojake; naposfcd obstane in izpregovori nekako tako-le: »Naš polk je sedaj naMoravskem; dopolniti si mora moštvo. Vojska naša bode potem tako silna, da pobijemo vse Prusake. V štirinajstih dneh smo v Rerolinu, v stolnem mestu Pruskem; potlej je konec vojni.« Po teh ognjevitih besedah vpraša glasno, da se je daleč razlegalo: »Kdor hoče iti rade volje k polku, naj stopi naprej!« Nekoliko hipov je bilo vse mirno; potem pa stopijo nekateri iz redij; med njimi bil sem tudi jaz. Kako to? bote morda vprašali. Si-li pozabil materinih solz? Nisem jih in jih ne bom nikoli; toda življenje v vojašnici mi je bilo neznosno. Rajši trpim vse vojne brit-kosti in nevarnosti, nego da bi samo nosil kruh, pometal vojašnico in krtačil slamnik. Riti sem hotel pravi vojak. Vrhu tega mi je pa rojila po glavi misel, da bi hitreje avanzoval v vojni. Zvečer sem pisal materi. Tolažil sem jih in se priporočal njihovi ljubezni in molitvi. Drugi dan dobimo novo obleko in opravo ter sploh vse, kar je potrebno za vojno. Popoldne odrinemo na kolodvor. Jaz sem bil zamišljen; drugi so si delali na vso moč »korajžo« s petjem in vriskanjem. Z Rogom domovina draga! Morda te ne vidim več. Peljali smo se na Dunaj, odtod v Olumuc in dalje do Moravske Tribave. Došli smo k polku. Rilo nas je kakih tristo; kajti naposled so pobrali vse, stare in mlade; major ni več vprašal, hoče-li kdo iti radovoljno ali ne. Smešnica. Postavili so bih v neki vasi enkrat, ko so pri farni cerkvi obhajali cerkveno žegnanje, fantje lep maj. Ko pa je v tistej okolici kmalo potem toča pobila, brž so nekateri ljudje znašli, da toče nihče drugi ni kriv, kakor maj. Kdo torej ve povedati, komu bi se bilo bolj čuditi, ali modrosti in znajdljivosti ljudij, ali moči, katero ima obeljena, po konci stoječa smreka? —*--- Razne stvari. (M i 1 o s tlj i v i knezoškof) so se odpeljali v torek popoldne na Dunaj, in utegnejo o konci tedna priti domov. (Odlikovanje.) Minister za državne finance, dr. Steinbach je dobil red železne krone prve vrste. Da je to odlikovanje v zvezi z uravnavo »kronske veljave«, o tem ni dvoma. (Zalivala.) Rlagorodna gospa Marija Rratanič iz Šentilja pri Velenji je darovala družbi sv. Cirila in Metoda petsto goldinarjev. Za ta velikodušni dar izreka domoljubni gospej najsrčnejšo zahvalo Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. (Šolstvo.) Z začetkom šolskega leta 1892/93 bode na privatnem ženskem učiteljišči pri šolskih sestrah v Mariboru I., II. in IV. tečaj in kurs za 'ročna dela. Več pove vodstvo čč. sester. (P o s veče vanj e nedelje.) Na novi železnici iz 1'oličan v Konjice dela se tudi v nedeljah in pobožno slov. ljudstvo vpraša po vsej pravici: ali se tako spoštuje božja postava in kako se ujema to s cesarsko postavo o nedeljskem počitku? (Dijaški kuhinji) v Mariboru je daroval neimenovan dobrotnik slov. šolske mladine iz Ljutomera H gld. 40. kr. (Učitelj s t v o.) Na c. kr. učiteljišči v Mariboru je postal g. dr. Ivan Bezjak stalni učitelj za slovenščino. (Vabilo.) Društvo »Kmetovalec« v Gotovljah imelo bode dne 31. julija t. 1. na 3. uri popoldne na vrtu M. Šteinerja svoj VIII. občni zbor s prezanimivim vsporedom. Med drugim bode tudi govor o kmetijstvu gosp. potovalnega učitelja Rele-ta. Kratkočasil nas bo med in po zboru domači moški in mešani pevski zbor. K obilni vdeležbi najprijazneje vabi odbor. (Slov. prošnja.) Kakor se nain piše, kroži po Celji in po drugih »nemških« mestih prošnja do visoke vlade, naj se dajo ulicam v teh mestih poleg nemških tudi slov. imena. To je po polnem prav ter po osnovnih postavah naše države. Če stori vlada tako v Ljubljani Nemcem na ljubo, pričakuje se, da prošnja Slovencev ne ostane brez uspeha s tem večjo pravico, ker je ljudstvo v okolici povsodi slovensko. (V Vitanjskem trgu) je umrl nagle smrti ta-mošnji posestnik in krčmar g. Frane Vodušek. V četrtek, dne 21. julija se poda 711etni starček na visoki Kozjek po svoji ovčji kupčiji. Zadnje besede, katere je spregovoril, poslovivši se od svojih domačih, so bile: »Hvaljen bodi Jezus Kristus!« Vreme je bilo deževno. Ker se starček zvečer ne povrne domu, bili so domači v velikih skrbeh. Ob V2IO. uri po noči pride mesto Vo-dušeka Rrezenski župan z dvema možema povedat, da so našli starčka mrtvega ležati pod Javorjem; zadel ga je srčni mrtvoud. Ljubeznjivi starček naj v miru počiva! (Smrtna kosa.) V zadnjem tednu nam je nemila smrt nemile rane vsekala, kajti umrl je v Šma-rijah veleposestnik, g. Fran Skaza, v Reichenburgu šolski ravnatelj, g. Fran Jamšek in v Framu posestnik, g. Ivan Divjak — vsak vreden, da ga slov. ljudstvo ohrani v blagem spominu. (Železnica.) V soboto, dne 22. julija se je vdrl nasip na železnici Celje-Velenje blizo Rečiške vasi ter je tir za kacih 100 metrov oškodovalo. (Kopališča.) Na Slatini je bilo doslej že 1514 gostov in v Rimskih toplicah 636, v (deichenbergu 3292. (Nesreča.) Dne 16. julija je bila Urša Krivec, kočarica v Drezji pod Ptujsko goro, sama z dvema otrokoma doma. Ker je njej slabo postalo, ostala sta otroka sama na dvorišči in 16 mesecev staro dekle je vtonilo v gnojšnici. (Iz Slatine) se nam brzojavi, da obhaja vlč. gosp. Anton Fröhlich, nadžupnik pri Sv. Križi, dne 4. avgusta zlato mašo svojo. Priprave za-njo so se že pričele. (Notar.) Mesto Celje je neki prosilo za tretjega notarja, za Nemca in »D. W.« trdi, da ga tudi mesto dobi. Treba je še le »preiskav«. (Slovesnost.) Na Sladki gori obhajali so na god sv. Ane tamošnji župnik, veleč, gospod Franc Kene prav slovesno dovršenje 40. lela duhovske službe svoje. Občina Sladkogorska imenovala jih je tem povodom soglasno svojim častnim občanom. (Zlato sv. mašo) obhaja v nedeljo velč. gosp. A. Missia, kn. šk. duh svetovalec in župnik v pokoji, pri Mariji Tolažnici nad Gradcem. Čast. gospod se je rodil pri Sv. Križi na Murskem polji in je brat prevzv. kne-zoškofa v Ljubljani. Znan in čislan je tudi na Dravskem polji iz svoje službe v Cirkovicah. (»S ii d 111 a r k«.) Na Dobrni osnuje se dne 7. avgusta podružnica društva »Sudinark« in bode ob enem na vrtu gosp. Orozla večja »nemška« veselica. Da ima vselej, kedar se vrši kaj na škodo slov. ljudstvu, svoje roke tudi slov. izdajica, to je žalostna resnica. (Okr. z as t o p.) V sredo, dne 3. avgusta ima okr. zastop v Mariboru izredno sejo. Voli se petero udov v okr. šolski svet, ker so se dosedanji v »pravični ne-volji« odpovedali svoji časti, med njimi je »baron« Pistor iz Šentilja. (Promet.) Posojilnica v Vitanji je imela v preteklem polletju 35.736 gld. in 58 kr. prihodkov, med njimi za 24.462 gld. 87 kr. hranil ¡11 33.971 gld. 16 kr. stroškov ter za 21.265 gld. posojil. Udov ji je 190 pristopilo. (Nesreča.) Pod voz je prišla dne 12. julija Mar. Gobec, posestnica v Hudini pri Celji ter je padla tako nesrečno na kamen, da je bila v malih trenotjih mrtva. Isti dan je v Trbovljah rudokop Jakob Melanjšek zdrknil za štiri metre v globočino ter si je prebil glavo. (Shod vinorejcev) bode prihodnje leto v Mariboru in so priprave za-nj se že začele. Da bi le kaj pomagali taki shodi! (Deželne zbore) skliče vlada že neki v meseci oktobru in kakor kaže, ne bode njih posvetovanje dolgo. (Duhovniške spremembe.) Čast. gosp. Franc Ferenčak, župnik v Vojniku, je dobil mestno župnijo v Brežicah; č. g. Franc Kene. župnik na Sladki gori, prevzame posle dekanije v Šmarijali in č. g. Jernej Stabuc, kaplan v Smarijah, posle iste župnije; č. g. Martin Stolec, kaplan pri Sv. Rupertu nad Laškim, pride za provizorja v Razbor in č. g. Andrej Keček, kaplan v Trbovljah, za kaplana v Leskovec. Ijoterijne stevilice. Trst 23. julija 1892: 46, 62, 47, 38, 36 Line 25, 50, 54, 4 Zavarovalno društvo „Unio catholica" na Dunaji I., Backerstrasse 14 in v Gradci Radetzkystrasse 1. u-26 priporoča se vsem katoličanom, kateri nameravajo složnost na gospodarstvenem polji. Društvo oskrbljuje zavarovanje proti ognju, nesreči in za življenje, kakor tudi cerkvenim in občinskim predstojnikom zavarovanje zvonov proti razlomu in poklini. — Zastopniki se iščejo. Varnost popolna, premije po ceni. Išče se kovač, kateri zna dobro podkovati in druga kovaška dela opravljati, za občino Zgornje Hoče, kjer dobi kovačnieo ceno v najem in najde dela dovolj. Občina Zgornje Hoče. Henrik Ultzlrr, 1 —2 predstojnik. Z žalostnim srcem naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je liogu dopadlo k sebi poklicati našega nepozabnega, iskreno ljubljenega očeta Janeza Ogrizek, po dom. „Stari Oolski", po dolgi, mučni bolezni v petek, dne 22. julija, večkrat previdenega s sv. zakramenti za umirajoče v 74. letu njegove dobe. Sprevod je bil v nedeljo ob 5. uri popoldan. Preblagega pokojnika priporočamo v pobožno molitev in blag spomin. Ob jednem izrekamo svojo naitoplejšo zahvalo za mnogobrojne dokaze odkritosrčnega sočutja med boleznijo in ob smrtni uri rajnega, kakor tudi za obilno udeležbo pri sprevodu. To pa velja pred vsem prečastiti duhovščini, pa tudi drugim, ki so rajnemu skazali poslednjo čast, spivmljevaje ga k zadnjemu počitki?. Pri Sv. Križu poleg Slatine, dne 27. julija 1892. Žalujoči otroci. Štajerska deželna zdravilnica Rogatec - Slatina, h Južne železnice postaja: Poličane. i \ Sezona od I. maja do 30. septembra. j j Zdravitev s pitno, topliško in studeno vodo, s sirotko itd. tj Brošure in prospekte razpošilja ravna- f-J teljstvo brezplačno. KJ Tempeljska in Styrija-slatina, j j vedno nova polnitev, slavoznano glavberjevosolno zdravilo M proti boleznim prebavnih organov in izvrstna svežilna pijača. Dobiva se pri slatinarstvu v Rogatcu in na Slatini ter tudi v vseh trgovinah z mineralnimi vodami, v boljših špecerijskih in droguerijskih prodajalnicah ter v lekarnah. 5-5 Novi živinski sejem vrši se prvi ponedeljek po 3. avgustu vsakega leta (letos dne 8. avgusta) v Spodnji Pol-skavi. 1—2 Nagnašrilo. 1'rodajalnica tik cerkve v Rečiškem trgu, v zgornji Savinjski dolini, s potrebno pripravo za špecerijsko in manifakturno blago, odda se takoj v najem. Več pove Jane/, Smodiš. 2-3 posestnik na Rečici, (pošta R i e t z.) Pisarica za loterijo, katera je v tej stroki zastopna, na deželi se takoj sprejme. Več pove upravništvo „Slov. Gospodarja". 2-2 Tovarna 9-15 J. Weipert & sin v Stockeravi priporoča vsakovrstne lastne gospodarske najbolje in novejše stroje, kakor vitla, mlatil-nice, rezalnice za sadje, stiskalnice, mline in vse rezervne dele itd. po celo nizki ceni. Plačilo na obroke. Potovalnih agentov ne pošiljamo in zavolj priročnosti je naša vzgledna zaloga pri gospodu F. Fišeku v Hotinji vesi (bei Kranichsfeld.) Stroji se pošljejo franko*in 14 dni na poskušnjo. Ceniki zastonj. ■ ft^kak««*» poštenih starišev, vsaj -t-II V. i»• io l.-t starega, zdravega in marljivega sprejme takoj pod dobrimi pogoji Ivan Raušl, usnjar pri Sv Juriju ob Ščavnici. 3—3 ItaZfflM.9. Pri krajnem šolskem svetu v Tepanji pri Konjicah bode za stavljenje novega dvo-razrednega šolskega poslopja zniževalna dražba dne 16. avgusta t. I. dopoldne ob 10. uri na mestu stavbe. Podjetniki se vabijo. Prevdarek, obris in stavbni pogoji so pri načelniku na pregled. Prevdarek >.a stavbo je določen na 10.000 gld. Krajni šolski svet v Tepanji, 23. julija 1S92. Načelnik: 1-2 Franc Napotnik. H- Sesa 1 j k e solidne izdelave za različne potrebe; pivovarne, fabrike, rude, vodnjake, dalje vodoločne cevi, sesaljke in spravo za kletarstvo, angleške cevi iz kovanega železa, cevi iz konopnine in gumija, kovinsko blago vsake vrste, pipe za vsakojake potrebe in razne podobe, vretenice, ventile zaporne, pozračne ventile vsake vrste, po-prijemače železne za razne cevi, spravo za kopališča, izlijavnike, kotlje za nare-janje plina, varovalno orodje, posode za kolomaz, hollanderje, pipe za narejanje pen na pivu naposled blago iz lite kovnine in mednine po obrazcih priporoča po najnižjej ceni in s poroštvom za dobro robo ALBERT SAMASSA c. kr. dvorni zvonar in fabrikant strojev in gasilnega orodja v I^jllt>l ji» ni. Podrobne cenilnike dopošilja brezplačno in franko. 5 Zahvala. Podpisani zahvaljuje se srčno v imenu svojih žalujočih sorodnikov vsem onim, ki so počastili in spremili našega ljubega očeta in dedeca France Divjak-a dne 23. julija t. 1. k večnemu počitku. Srčna hvala tudi vsem, ki so njim podarili toliko krasnih vencev in ki so njim na pokopališču tako lepo zapeli. V Franiu, dne 24. julija 1892. France Divjak mlaj. K- Zaloga mizarskega in pravoskega pohištva Konrada Woiflinga .TI« ■* i It o ■*. KOM|towk<> ulice št. priporoča bogato asortirano zalogo žlebenega in narezanega pohištva za spalnice, postrežnih miz, miz za salone, pisarnih in napravnih miz, kakor tudi raznih tapetovaiiih garnitur za salone, diva-nov, balzakov, otoman sof, kanape-jev. naslanjačev. posteljnih vložkov in žimnic Tudi vsakovrstnih ptujedeželskih in domačih zrcal in podob vsake sorte s čednim okvirjem, pozlačenim in črnim, kurnis in roset DC t nt najnižji c t'iti. Z>C Na zahtevanje razpošiljajo se ilustrovani ceniki brezplačno in franko. 7-20 Kdor hoče uživati «Iolirote eiliuo prave — ne na pol sožgane in polne slaja, ki v ustih ostane Kneipp-ove sladne kave naj kupuje le blago v rudeeili štirivoglatih zavitkih hratov OIk z varnostnimi markami: podobo in ponvieo. Ako se jej primeša nekoliko 13-30 Olz-ove kave, katera je najboljši in nuj izdatnejši dostavek h kavi, dobivaš po eeui red i I no ka v«, katera presega navadno bobovo kavo. 13ratje Olz, Bregenz od vlč. g. župnika Kneippa edino pooblaščena tovarna za sladno kavo na Avstrijsko-Ogerskem. Specijalne tovarne za ^ S1SALJKE TEHTNICE I vsake vrste. za vse svrhe. žlebe v vsaki velikosti. 16-20 Commandit-Gesellschafi, für Pumpen- und Maschinenfatrikation W. GARVENS, Wien, L, Wallfischgasse Nr. 14. "Zapisniki brezplačno in franko. i, vinarstvo in safljarstvo. mlatilnice. čistilnice za žito. trtörje, slamoreznice, mline za sutije, stiskalnice za ulje is fino, za grozile, kakor tue drug» «r