UDK — UDC 05:624 C R A D B I H I VESTNIK L J U B L J A N A , M A J 1 9 7 1 H LETNIK 20, ŠT. 5, STR. 133 — 168 U fijtM # % i& m * g j g j M M l . ä - .« ' T i k | H t e SGP SLOVENIJA CESTE: Obnova vzletne steze na letališču Pula (Foto: P. Strnad) VSEBINA-CONTENTS Članki, študije, razprave Articles, studies, proceedings Iz naših kolektivov From our enterprises Vesti iz ZGIT News from ACE JOŽE GOSTINČAR - ERNEST OROŽIM: Rekonstrukcija obstoječe betonske vzletne steze letališča Pula . . 132 Reconstruction of concrete runw ay on the a irport Pula DANILO FURLAN: M aksimalne snežne obtežbe v S l o v e n i j i .................................................. 138 The m axim um snow charges in Slovenia FRANC CACOVIC: O zidu tipa »C igon« ............................................................................................... 141 MAKS MEGUŠAR: Sanitarna s te n a - b lo k ............................................................................................... 145 BOGDAN MELIHAR: Srebrni jubilej SGP » P o m u r j e « ...................................................................... 147 25 let SGP » G o ric a « ................................................................................................147 GIP Gradis — Od V rhnike do P o s to jn e ....................................................... 148 Novi most v B r e ž i c a h .......................................................................................... 148 Pa še v P t u j u ..........................................................................................................149 V Libiji še d e l a m o ................................................................................................149 »Trboveljski c e m e n ta r « .......................................................................................... 149 8,6 m ilijona o p e k .....................................................................................................150 Krožna žaga za rezanje b e to n a ........................................................................... 150 Novice iz glasila SGP » P rim o rje « ...................................................................... 150 BRANKO ROSINA: Status te h n ik o v ..................................................................................................... 151 Jubilej Jubilee C. S.: Vladim ir Čadež — š e s td e s e t l e tn ik .............................................................153 Obvestila Odredba o kontrolnem nadzoru kvalite te uvoznih cementov . . . 154 Informations Mnenje in kritika Javne sanitarne prostore je nujno u red iti Opinions Iz strokovnih revij in časopisov From technical reviews A. S.: A notac'je iz jugoslovanskih revij 155 156 Informacije Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani Reports of Institute for material and structures research in Ljubljana LEOPOLD VEHOVAR: Rebrasto betonsko jeklo, problem i tega jek la (nadaljevanje) . . varivosti in term itno varjen je .............................................................157 O d g o v o rn i u r e d n ik : S e rg e j B u b n o v , d ip l. inž . T e h n ič n i u r e d n ik : p ro f . B ogo F a tu r U re d n iš k i o d b o r : J a n k o B le iw e is , d ip l. in ž ., V la d im ir Č ad ež , d ip l. inž . M a r ja n G a s p a r i , d ip l. inž . d r . M iloš M arin če k . M ak s M e g u š a r , d ip l. in ž ., A n to n P o d g o rše k , S a š a Š k u lj , d ip l. in ž ., V ik to r T u r n š e k , d ip l. inž . R e v ijo iz d a ja Z v eza g ra d b e n ih in ž e n ir je v in te h n ik o v za S lo v e n ijo , L ju b l ja n a , E r ja v č e v a 15, te le fo n 23 158. T e k . r a č u n p ri N a ro d n i b a n k i 501-8-114/1. T i s k a t i s k a r n a » T o n e ta T o m š ič a « v L ju b lja n i . R e v i ja i z h a ja m esečn o . L e tn a n a r o č n in a s k u ­ p a j s č la n a r in o z n a š a 50 d in , z a š tu d e n te 20 d in , za p o d je t ja , z a v o d e in u s ta n o v e 300 d in VESTNIK ŠT. 5 — LETNIK 20 - 1971 Rekonstrukcija obstoječe betonske vzletne steze letališča Pula UDK 629.139.1 (Pula) j o Z e G o s t i n č a r , d i p l . i n ž . — e r n e s t o r o ž i m , d i p l . i n ž . Tehnično izredno zahtevno in zanim ivo nalogo je izvedlo Splošno gradbeno pod je tje SLO V EN IJA CESTE — L jub ljana , v m arcu in ap rilu 1971. V pričujočem članku bomo opisali n a jp re j za­ h tev e investito rja te r tehnične pogoje in kontrolo p r i izvedbi del. V drugem delu č lanka pa opera­ tivno izvajan je te časovno zelo k ra tk e naloge. Na letališču PU LA so začela le ta 1966 p ris ta ­ ja ti tud i težko m oderna potniška e lta la . Letališko pod je tje BRN IK -PU LA je km alu uvidelo, da ob­ stoječa betonska vzle tna steza tega ne prenese. Z grajena je b ila pač za m anj zah tevne pogoje. L eta 1969 in z lasti v sezoni 1970 je postalo p ris ta jan je in v z le tan je drag ih in o bču tljiv ih po t­ n išk ih le ta l inozem skih družb otežkočeno zaradi površinsko d o tra jan e betonske steze letališča. N uj­ no ni bilo potrebno vso površino steze ojačiti, zrav­ n a ti — torej nadgrad iti. V arian ta v betonsk i izvedbi je odpadla, poleg d rug ih vzrokov tu d i zaradi časovne stiske investi­ to rja . O bnovljeno le ta lišče je m oralo p rev ze ti p rva inozem ska letala, k i p revažajo štev ilne tu ris te na istrsko obalo, že s 1 . m ajem letos. V poštev je p riš la le asfa ltna n ad g rad n ja . P ro ­ je k ta n t si je pom agal z izkušnjam i p r i tov rstn ih rekonstrukcijah v inozem stvu, z lasti z deli na ob­ novi površin m ünchenskega le ta lišča »RIEM«. Zna­ no je, da sta be ton in asfalt dva zelo različna m ateria la in ju je sila težko zliti v celoto. Izkušnje so pokazale, da m ora b iti m in im alna debelina asfaltne p lasti p re k s ta rih betonsk ih plošč vsaj 16 cm, p ri težjih obrem enitvah pa še tem u prim erno debelejša. K er d en a rja n ik d ar n i n a p re tek , je bil p redviden m inim um , nekaj zagotovila pa naj dajo razrezane navidezne rege v betonu. A sfalt in be ton se nam reč raz tezata in k rčita zelo različno. N a obstoječi betonsk i stezi so bile d ilatacijske rege n a vsakih 18 m. N adgra jen i asfa lt­ n i sloj b i zarad i tega m oral p revzeti vsa linearna raz tezan ja 18 m etro v betona n a bo rih nekaj m ili­ m etrih . To n ev arn o st je p ro jek tan t ub laž il s tem, da je p redv idel raz rezan je še obeh vm esn ih nav i­ deznih reg. To pom eni, da se 18 m etrsko polje sprem eni v t r i po lja po 6 m etrov. S p rek ritjem ali p rebeljen jem reg pa le -te p renesejo raztezek iz točke n a nekako 20 cm široke pasove. Jasno je tud i, da je bilo pog lav je TEHNIČKI U V JETI v e lab o ra tu rek onstrukc ije p redm etnega objek ta napisano sila resno in z veliko tehničnega znanja. L astnosti vseh m aterialov , od surovin do za­ gotovljen ih asfaltn ih slojev so b ile strogo določene in so b ile zahtevane od p rv ih p re iskav pa vse do zak ljučka asfa ltn ih del. Za rekonstrukcijo steze je p ro jek tan t p red ­ videl: 1 . iz rav n a ln i sloj, 2 . vezni sloj, in nazadn je še 3. zaporn i sloj, k i bo služil bolj kot obram bni sloj. P redv idene lastnosti a sfa ltn ih slojev: M arshall stab ilnost Tečenje M odul togosti K ohezija po H w eem u O dstotek vezi' I z ra v n a ln i in v e z n i slo j več kot 800 1—4 m /m več ko t 400 več ko t 30 4—5 «/o O b ra b n i s lo j več kot 900 2—4 m /m več ko t 500 več kot 50 5—7 °/o A gregatna sestava m ora b iti v strog ih m ejah. L astnnsti agregatov, kam n a in peskov so p red ­ videne v m ejah ekonom ike in predpisov. Vezivo m ora b iti zm erno trd o in zm erno p la­ stično. Izb ra li so tip b itu m n a 45/120, na re jen le iz irašk e nafte . Mi pa smo ga v dobri m eri nado­ m estili s TOTALOVIM »TOTALBIT« 80/100, ki je vsekakor kvalite tne jši. Izva ja lcu rekonstrukcije je bilo dano n a voljo, da izbere n a jp rim ern e jše kom ­ binacije m ešanic, v en d ar v m ejah tehn ičn ih po­ gojev. P rv ič v Jugoslav iji je naše pod je tje naletelo na zau p an je sicer zah tevnega naročn ika del, naj sam i organiziram o kon tro lno službo, vendar s so­ delovanjem nadzornega in žen irja za kvalite to asfal­ ta. Po končanih p redhodn ih p re iskav ih v našem cen tra lnem lab o ra to riju smo nada ljev a li s te s tira ­ n jem predv iden ih asfa ltn ih m ešanic na HWEEM stab ilom etru . Zanim alo nas je posebno trg an je m ase p ri m erjen ju kohezije. Spom nim o se, da nas skozi ves p ro jek t in k a ­ sneje ob izva jan ju vedno sp rem lja bojazen trg a ­ n ja asfa ltn e p lasti na spodaj ležečih regah. E labo­ ra t o p redhodn ih p re isk av ah je b il sp re je t in prešli smo n a drugo nalogo — to je : kon tro la kvalite te ob p r ip ra v i in v g ra jev an ju asfa ltn ih m ešanic. L abora to rij smo oprem ili z vsem i potrebnim i najm odernejšim i a p a ra tu ram i p red pričetkom del. T rik ra t dnevno so naši teh n ik i kon tro lira li p ro­ izvodnjo od določevanja absorpcije in specifičnih tež po am eriškem te s tu T 209-64 do grafikonskega te s tira n ja po M arshallu in še vse drugo pod s ta l­ n im nadzorstvom našega in žen irja in inženirja, po­ stav ljenega s s tran i in vestito rja . Poročilo INSTITUTA ZA INŽENJERSKE I ZA ŠTITN E K O N STRU K CIJE Beograd o kvalite ti izv ršen ih asfa ltn ih del na rek o n stru k c iji letališča PU LA po trju je , da je bilo labo ra to rijsko delo k v a­ lite tn o in dobro opravljeno. OPERATIVNA IZVEDBA ASFALTNIH IN OSTALIH DEL NA LETALIŠČU PULA Pogodba za izvedbo om enjen ih del na letališču PU LA je bila po uspeli lic itac iji podpisana z inve­ s tito rje m 16. feb ru a rja letos — z rokom dovršitve de l do nepreklicno 29. ap rila 1971. Poleg izračuna količin po treb n ih m ateria lov in delovnih sredstev smo p re d podpisom sam e po­ godbe zagotovili le novo asfaltno bazo WIBAU zm ogljivosti 150 ton asfa lta na uro. Takoj po podpisu pogodbe smo oprav ili tra n s ­ p o rt baze iz Z agreba v P u lo in montažo. Po opera­ tiv n em planu bi m orali zak lju č iti s p rip rav lja ln im i de li do 1. m arca. T akšna p lan sk a zahteva je b ila zelo drzna, saj iz dosedanjih izkušenj vemo, da zah tev a ta p rv a m ontaža tak o velike asfaltne baze vsaj m esec dni. V zporedno z m ontažo baze smo p riče li tu d i s p rip ravo ploščadi za deponijo in dovozom p o trebn ih m ateria lov . Enako smo tu d i oprem ili takoj asfa ltn i lab o ra to rij. Za izravnavo in obnovo s ta re betonske vzletne steze le ta lišča je in v estito r p redv idel naslednji n a ­ čin sanacije: 1 . iz ravnalna p last a s fa lta v povprečni debelini 7 cm 2. vezni sloj asfa lta v debelin i 5 cm 3. asfa ltbeton — obrobni sloj v debelini 4 cm skupn i sloj asfa lta to re j 16 cm N aročnik je n ad a lje zahteval, da je asfaltbeton od km 0,000 do km 0,300 nap rav ljen iz e ru p tiv n ih kam nitih agregatov, n a ostalem delu površine vzletne steze pa je lahko izvedba v apnencu iz kam ­ nolom ov K a ldan ija in P reserje . Na površin i steze, izvedene z apnenčevim i agregati, m ora b iti s red in a piste v širin i 28 m etrov od skupnih 45 m širin e pok rita z eru p tiv n im ag re­ gatom , segretim n a 180 °C, obvitim z 2 l0/o b itum na. Tako posuti ag rega t m ora b iti v vročem s tan ju zavaljan v zgorn ji sloj asfa lt betona takoj po p re ­ hodu lahkega v a lja r ja p rek p rav k a r položenega asfaltbetona. Za izravnavo in vezni sloj smo uporab ili apnenčeve agregate iz kam nolom a T arska vala pri Novem g rad u in delno iz našega kam nolom a P re ­ serje p ri L jub ljan i. Izračuni so pokazali, da potrebujem o za izv r­ šitev asfa ltn ih del n a vzletn i stezi le ta lišča v iz­ m eri 113.500 m 2 nasled n je količine m aterialov : agregati 0—3 do 16—30 m m skupno 31.100 m 3, rečna m ivka 1790 m 3, eru p tiv n i ag reg a t iz Feldbacha v A v striji 610 m 3, apnenčeva m oka 1790 ton, b itum en TOTAL iz T rsta 80/100 2430 ton. Sl. 2. R u še n je o b s to je č e g a b e to n a n a le ta liš č u z b u ld o ž e r je m CAT-D8 Zgoraj navedeni m ateria li so nam b ili p o treb ­ n i za prip ravo 46.000 to n asfaltne mase. Poleg naveden ih p rip rav lja ln ih del za samo proizvodnjo asfalta nas je čakala precej težka n a ­ loga — p rip rav a obstoječe vzletne steze (piste) za polaganje asfaltn ih slojev. Pripom nil bi, da nam je b ila steza p red an a 19. 2. 1971, ko so le ta lišče zaprli za ves prom et. P rv a in na jtež ja naloga, s ka te ro smo im eli opravka skoraj do konca del, je bilo rezan je ob­ sto ječih betonskih plošč. Z aradi akum ulacije toplote v asfa ltn i površin i in prenosa te top lo te na staro betonsko podlago obsto ji nevarnost, da b i spričo raz tezan ja betona položeni asfalt na delovnih regah počil. Da bi se izognili tak im okvaram , je p ro jek tan t p redv idel rezan je betonskih plošč na vseh n av i­ deznih regah po celi debelini plošče tako , da se p rerežejo tud i vsi železni mozniki, ki so položeni v beton v globini 10 cm. Celotna debelina betona n a p isti je 20 cm. D olžina vseh p rečn ih reg, ki jih je bilo treb a raz reza ti je znašala 14.000 m. Navedeno rezan je betonskih plošč n a letališčih se v Jugoslav iji do sedaj še ni izvajalo. Jasno je, da v tem nismo im eli izkušenj, n iti p rim ernega s tro ja velike zm ogljivosti za rezanje betona. Poizkusili smo n a jp re j z našim i rezalci, k i smo jih uporab lja li p r i g rad n ji le ta lišča B rn ik in Split za rezanje nav idezn ih reg v sveži beton. Ugotovili smo, da p r i rezan ju 3 m etre n a uro in to samo do globine 6 cm z delom ne bomo p riš li nikam or. U krepati smo m orali takoj in k u p ili specialni rezalec nem ške firm e KRISTIANSEN (po am eriški licenci). N avedeni rezalec (glej sliko) je sam ohoden, oprem ljen z vso po trebno h idrav liko — avtom atsko korig ira orodje tako, da je rezalna plošča stro ja stalno pod kotom 90°. Plošča za rezan je betona im a d iam antn i venec, na om enjeni venec pa teče m ed delom voda pod pritiskom 2 atm . Z eno ploščo smo prerezali povprečno 600 m e­ tro v betonske plošče vključno jek lene moznike, h itro st pa je znašala od 15—40 m n a uro. V ilustrac ijo naj navedem o, da s tan e 1 kom ad rezalne plošče z d iam antno oblogo ca. 15.000 N din. O m enjeni rezalec je bil zarad i »uvoznih te ­ žav« dostavljen na gradbišče v Pulo šele 2. 3. 1971. Poizkusni pogon baze pa smo oprav ili že 28. 2. V tem času smo im eli na deponiji baze že 12.000 m 3 po trebn ih agregatov. Iz obstoječe vzletne steze smo m ora li odstra­ n iti iz vseh podolžnih, prečnih, delovnih in na­ videznih reg vso zalivno maso. Dolžina vseh reg za čiščenje je znašala 56.000 m etrov. Za to delo smo sam i n ap rav ili poseben jek len nož in ogrodje, ga p ripe li na tra k to r , da je s svojo močjo v lekel to n ap ravo in smo tako to delo m ehanizirali. N adaljn je delo za rezalcem reg je bilo tak o jšn je izp iran je odplake p r i rezan ju be­ tona, sušenje in prem az z gostim apnen im beležem v širin i 15 cm obojestransko od osi rege. S l. 3. K e za lec b e to n a » K r is t ia n s e n « p r i d e lu Ta prem az smo izvršili m esto posebne folije, k i jo u po rab lja jo p ri te h delih v inozem stvu — investito r se je tej odpovedal za rad i visoke cene in dvom esečnega dobavnega roka. N aloga apnenega p rem aza ob regah je, da p re ­ prečuje lep ljen je asfa lta n a beton in s tem omo­ goča delovanje betona — ozirom a izk ljučuje raz­ poke na asfaltu . Po opisanih delih smo vso betonsko stezo p rebrizgali z bitum ensko em ulzijo — 0,6 kg /m 2. S tem je b ila površina p rip ra v lje n a za asfaltiran je . Z arad i zaščite asfa lta je b il na robu obstoječe površine n ap rav ljen nov betonsk i robni pas širine 50 cm in debeline 16 cm v m ark i betona MB 350 in s sidri iz bet. železa -©■ 22 m m v razda lji po 1,80 m. Vsega robnega pasu je bilo 5000 m. Vsa zgoraj n aš te ta dela so zah tevala določen čas, operativno področje in v rs tn i red. Grlo je bilo vsekakor p r i rezalcu betona, zato smo to delo op rav lja li v dveh izm enah po 12 u r. Do 5. m arca nam je nekako uspelo dela razv iti po opisanih fa ­ zah, čep rav bi po o pera tivnem p lan u že 1 . m arca m orali p riče ti s po laganjem p rvega asfaltnega iz­ rav n a ln eg a sloja. M očna b u rja in m raz — tem p era tu ra je padla celo do — 8 °C sta naše delo p rek in ila do 9. m arca letos. Po tem datum u je nastopilo ugodnejše vrem e, do 13. 3. smo uspeli p r ip ra v iti p rv ih 500 m etrov steze za po laganje asfalta . Že tako j nasledn ji dan je pričelo deževati. P ri tako ostrih tehn ičn ih pogojih in tako doslednem nadzoru nsm o sm eli položiti n iti k v ad ra tnega m e­ tra a sfa lta na m okro podlago. R adi slab ih v rem en­ skih pogojev in zam ude v n ab av i rezalca za beton Sl. 4. P o g le d n a s k u p in o s f in i š e r e m z e le k tro n s k o n iv e lirn o n a p ra v o smo se znašli v časovni stiski, iz k a tere smo m orali n a jti izhod. Odločili smo se za nočno delo s tem, da smo in sta lira li prevozni e lek tro ag reg a t in potrebne re ­ flek to rje ob delovni progi. S tak im načinom dela smo pridob ivali na času, istočasno pa prevzeli ve­ liko tvegan je p ri k v a lite ti del. N adzor od tehnič­ n ih pogojev glede ravnosti in zbitosti slojev n ika­ ko r ni odstopil. Nočno delo smo izsilili pod dolo­ čenim i pogoji in to samo za prvo in drugo p last asfalta . A sfa ltna baza je pod norm aln im i pogoji p ro ­ izvaja la 120 ton asfa lta n a uro. Po norm alizaciji v rem en a smo po 2 1 . m arcu povečali dnevno p ro ­ izvodnjo asfalta tako, da smo je p rip rav ili povpreč­ no po 1450 ton dnevno. P r i tem m oram o odšteti n u jn e zastoje zarad i p rem ikov fin išerjev na novi pas te r nam estitev in og rev an je stikov. Tu smo izgubili dnevno ca. 2 uri. A sfalt smo polagali z dvem a fin išerjem a ABG, vzporedno v m edsebojni razd a lji 15 m s tem, da smo delali p rv i in p e ti tra k v š irin i 8 m etrov. D rugi in tre tji tra k asfa lta v š irin i 9,50 m, če trti tra k pa v širin i 9 m etrov. Skupaj 44 m + robni betonski pasovi 2 X 0,5 m = skupaj 45 m etrov. Zanim ivo je, da je vsak položeni asfa ltn i tra k im el drugačen p rečn i naklon in to od 0,8 do 1,2 %. V išine na fin iše rjih smo določali s pomočjo ta s te rja in e lek tronske n ap rav e na stran i, k je r je že bil položen predhodn i trak . Na naspro tn i s tra n i pa smo se ravna li po v išinah, ki jih je dal geom eter na profilih. Za kom prim acijo asfa ltn ih slojev smo uporab ­ lja li v ibracijske v a lja r je znam ke ABG tip 124 teže 5 ton (2 kom) in tip 126 teže 9 ton (2 kom). Do 1. 4. 1 .1. smo položili tre tjino od skupne količine asfalta. Do pogodbenega roka za dokon­ čanje del nam je ostalo še nad 30.000 ton asfaltne m ase in vsi p rik lju čk i na spojnice k ru ln i stezi. P rik ljučkov asfa lta n a betonsko podlogo (rampo) na spojnicah p ro je k ta n t n i rešil, zato smo ta pro­ blem rešili na m estu z nadzorom . O snovna zah teva p r i reševan ju p rik lju čk o v je bila, da padec ne sme b iti večji od 1,5 %> in asfa lt ne tan jši od 10 cm. Posnetki, n ap rav ljen i na osnovi op isan ih za­ htev, so pokazali, da bi m orali 460 m 2 obstoječih betonskih plošč s ta n jša ti od 1— 10 cm. Poizkusili smo z odklopnim i k lad iv i in ugotovili, da delo na ta način sploh n i izvedljivo v času, ki ga im am o n a razpolago. Nov poizkus sm o n ap rav ili z m in iran jem be­ tonsk ih plošč, v en d a r je tud i ta način odpovedal. P reostalo nam je le še o d stran jevan je betona s težkim buldožerjem . U porabili smo bu ldožer CA­ TERPILLAR D8 z r ip e rjem (270 KS in 32 ton teže). B etonske spojnice smo p rerezali v celi debelini 20 cm, z rip e rjem zdrobili beton in ga skupno s kam eno podlogo do globine 55 cm odrin ili v depo­ nijo izven trase . S tem načinom smo odstran ili be­ ton in podlogo z vseh petih spojnic v dveh dneh. Na zavaljan i p lanum smo vgradili gram ozni tam ­ pon v debelin i 35 cm, naprav ili ročno izravnavo z b itugram ozom do v išine 10 cm, n ak a r smo stro jno položili še dve p lasti asfa lta — 6 cm vezanega sloja in 4 cm asfaltbetona. O m enil sem že, da nam je za 29 ko ledarsk ih dni ostalo vk ljučno z ram pam i 32.000 ton asfalta, S l. 5. P o la g a n je 1. iz r a v n a ln e g a s lo ja n a p r ip r a v l je n o b e to n s k o p o d lo g o 51. 6. P o la g a n je 3. s lo ja in k o m p ri- n ia c i ja z A B G v ib ra c i js k im i v a l ja r j i k i ga je bilo treb a p rip rav iti in vgrad iti. Od 2.—5. ap rila smo rad i dežja izgubili še tr i dni. Od 5. 4. da lje smo delovni čas podaljšali na 17 u r dnevno in s tem povečali dnevno proizvodnjo n a povprečno 1700 ton mase. D ne 8. ap rila smo dosegli rek o rd v dnevni proizvodnji — p rip rav ili in v g rad ili smo 2070 ton asfalta. S tak im tem pom smo ob m anjših p rek in itv ah zarad i razn ih o k v ar na stro jih delali vse do 27. 4. letos, ko so b ila vsa asfaltna dela končana 2 dni p red rokom. Vzporedno z om enjenim i deli je bilo potrebno u red iti še vzhodno predpolje in sicer 7200 m 3 izkopa v IV. in V. ka teg o riji z odrivom do 100 m in grobim p lan iran jem . Na zahodnem p red p o lju in po obeh straneh vzletne steze pa smo n ap rav ili zemelj - U D K 639.189.1 (P u la) G R A D B E N I V E S T N IK , L JU B L JA N A 1971 (20) ST . 5, ST R . 133—137 Jože Gostinčar - E rnest Orožim: REKONSTRUKCIJA BETONSKE VZLETNE STEZE LETALIŠČA PULA Rekonstrukcijo je izvedlo Splošno gradbeno pod­ je tje »Slovenija ceste« v rekordnem času od 19. fe­ b ru arja do 27. ap rila 1971. Članek podrobno opisuje zahteve investito rja te r tehnične pogoje in kontrolo pri izvajanju del, v drugi polovici pa daje članek opera­ tivne podatke o poteku te izredno uspešne gradbene sanacije. R ekonstrukcija je postala n u jn a zaradi ve­ dno večjega prom eta tu jih potniških le ta l na letališču Pula. Spričo vedno večjih obrem enitev je bilo treba vso površino p iste o jačati in zravnati, to rej nadgraditi, in sicer z asfaltom. Izvedba je bila v tehničnem pogle­ du zelo zahtevna. ske bank ine v debelini 10 cm in posejali s travn im sem enom n a površin i 56.000 m 2. O bnovili smo 2500 m drenaž in z našim koope­ ran tom pod je tjem SNAGA iz L ju b ljan e izvršili za­ htevano obeležbo vzletne steze s specialno barvo. Ob zak ljučku te delovne naloge, ki jo je pod­ je tje prevzelo pod izredno ostrim i term insk im i roki in izvršilo pravočasno p red postav ljen im rokom, je bil op rav ljen tehn ičn i p revzem 29. ap rila letos za asfa ltn a in betonska dela brez pripom b. Iz zak ljučnega poročila INSTITUTA ZA IN­ ŽEN JERSK E I ZAŠTITNE K O N STRU K CIJE iz Beograda, ki je op rav lja l tehn ičn i nadzor nad vse­ mi deli, je razvidno, da je rav n o st površine v p red ­ pisani to leranci 3 m m dosežena 99,5 '% in da so vse izvršene preiskave, določene v tehn ičn ih pogojih, pozitivne. V si fo to p o s n e tk i : P . S tr n a d UDC 629.139.1 (P u la) G R A D B E N I V E S T N IK , L JU B L JA N A 1971 (20) NR. 5, P P . 133—137 Jože G ostinčar - E rnest Orožim: RECONSTRUCTION OF CONCRETE RUNWAY ON THE AIRPORT PULA This reconstruction has been m ade by the building enterprise »Slovenija ceste« in record tim e from 19th of F eb ruary to 27th of A pril 1971. The paper trea ts in detail th e requests of th e em ployer and the technical conditions as well as th e control by the building exe­ cution. In the second p a r t th e pap e r gives the opera­ tive data about this very successful building work. The reconstruction was necessary because of g reat traffic of the big passenger’s planes on the a irport Pula. Be­ cause of g rea t loads it was u rgen t to reinforce and to level the runw ay surface. The new asphalt surfacing was in the technical view very pretentious. Maksimalne snežne obtežbe v UDK 624.046:625.16 Problem T ežka snežna odeja v fe b ru a r ju 1952 je po­ vzročila mnogo škode. Z rušene s tre h e so b ile opo­ zorilo za revizijo obstoječega n o rm ativ a o dim enzi­ o n ira n ju strešn ih konstrukcij. Do le ta 1952 je ve­ lja la k o t osnova obtežba 80 k g /m 2, po tem le tu pa jem lje jo p ro jek tan ti kot osnovo 125 kg/m 2, vendar b rez ustreznega p redp isa (1). L e ta 1952 je b ila ob­ težba v L jub ljan i 268 kg/m 2. N ad novim no rm ativom je b ila obtežba v več­ jem delu Slovenije tu d i le ta 1969. Zato je postalo v p rašan je p rav ilnega d im enzion iran ja strešnih konstrukcij ponovno ak tua lno . Pokazalo se je kot neodložljivo, rešiti t a p roblem z ustrezno klim ato- loško dokum entacijo in to za vso Slovenijo. D okum entacija D okum entacije o snežnih razm erah v Sloveni­ ji n i m alo. Med d rug im so za 20-letni opazovalni niz (1949—-1968) izdelan i ta b e la m i pregledi o abso­ lu tn ih m aksim aln ih v išinah snežne odeje, enako ko t tu d i o sredn jih le tn ih v iš in ah in sicer za ca. 150 postaj. D rugi, za rešitev zastav ljene naloge nu jno po­ tre b n i param eter, teža odeje, p a je v S loveniji m nogo redkeje opazovan. P rv a opazovanja teže odeje so začela 1952, žal le v L jub ljan i. Šele 11 le t kasne je so začela opazovanja n a nad a ljn jih 9 po­ s ta ja h in v le tih 1964—1968 je b ila m reža razširje­ n a še za novih 9 postaj. O pazovalna doba je to rej k ra tk a in nehom ogena. To dejstvo je zelo nespod­ budno, saj kore lac ija m ed višino odeje in njeno težo n i prepusta. N ajv išja o d e ja nam reč n i vedno tu d i na jtež ja . M etode ocenjevanja m aksim aln e teže odeje Iz tu je l i te ra tu re so znan i prijem i, s ka terim i so rešili to vp rašan je drugod. V Zvezni repub lik i N em čiji, k je r tu d i p r im a n jk u je podatkov o teži odeje, so izračunali n a jp re j poprečno gostoto snež­ ne odeje vseh tis tih postaj, n a k a te rih m erijo poleg v išine odeje tu d i n jeno težo. Dobili so srednjo v red n o st 0.215 g/cm 3 (2). T ako dobljeno gostoto so pom nožili z absolutno na jv iš jo snežno odejo poedi- nega k ra ja , za ka te reg a im ajo le podatek o višini odeje, ne p a tud i o teži, in dobili tako izračunano (ne opazovano) m aksim alno težo odeje. * P rispevek je izvleček iz obširnejše študije, izde­ lane na pobudo prof. dr. ing. M. M arinčka. F inancirala s ta jo sklad Borisa K idriča in Hidrom eteorološki zavod SRS. — Op. pis. Sloveniji* D r. D A N IL O F U R L A N K lim a S lovenije je drugačna od k lim e N em či­ je, vendar je u strezn a vrednost zel-o slična, nam ­ reč blizu 0.22 g/cm 3. R azhajan je med posam ezni­ m i postajam i pa so velika. V Nem čiji so odstopanja posam eznih postaj p re š la 50 '°/o poprečne vrednosti, p ri nas pa je situacija še slabša! O m enjeno je bilo, da n ajv išja odeja n i vedno najtežja . Z ato je b ila s red n ja m aksim alna gostota izračunana za oba p rim era : ob naj večji teži in ob naj večji višini. V p rv em p rim eru dobimo srednjo gostoto 0,26 g/cm 3, v d rugem pa le 0.18 g/cm 3. P ri nas im am o 50 %> o d sto p an ja celo p r i sred n jih v red ­ nostih vsake od naveden ih skup in in ne le n a po­ sam ezni postaji. Vzrok za to likšne raz like je neenotnost pada­ vinskega režim a v S loveniji. N ajizdatnejše padav ine im am o ob prehodu hladne fronte. V obm očju sredozem skih depresij (in pod njihovim d irek tn im vplivom je tud i velik del Slovenije) pa p reh o d hladne fro n te n i »norm a­ len«. N ad S redozem ljem se nam reč p rav ilom a raz­ v ije sekundam i ciklon, k i p rehod fron te zadrži. In ­ tenzivne padav ine lahko tra ja jo v tak ih p rim erih tu d i po 2 ali celo 3 dni. Snežna odeja je v tak ih p rim erih re la tiv n o lahka, saj jo sestav lja v g lav­ nem rahel, neu ležan sneg. V ostali S loveniji, k i ni pod d irek tn im vp livom sredozem skih ciklonov, v zaporednih dneh n a s ta la odeja ni, pravilom a, viso­ ka, pač pa je re la tiv n o težka, saj je sneg zarad i daljšega ležan ja zgoščen. P rep rič ljiv p rim er, kako bi utegnilo raču n an je m aksim alne teže odeje k a r iz n jene abso lu tne viši­ ne in poprečne gosto te p rivesti do n eu strezn ih re ­ zultatov, n ud i p o sta ja L jub ljana. M aksim alna vi­ šina snega je b ila 146 cm. Če pomnožimo s popreč­ no gostoto 0.22 g/cm 3, dobim o 320 kg/m 2, to je sko­ ro 400 '% starega a li b lizu 250 */0 novejšega no rm a­ tiva. M orebitno sp re je tje takšne osnove za L ju b lja ­ no bi b ila p rav gotovo prenagljeno. Dvom nad sm i­ selnostjo ta k e odločitve tem elji n a dveh dejstv ih : 1 . pod vplivom sredozem ske depresije je bila v išina 146 cm om ogočena tako, da je v 2 zapored­ n ih dneh padlo n ad 100 cm, k a r je tu d i za naše, sicer s negom bogato področje, izjem en p rim er; 2. v vsem obdobju od 1895, odkar opazujejo snežno odejo v L ju b ljan i, je m aksim um 146 cm ta ­ ko izjem en, da ga n ik ak o r ni mogoče u v rs titi med običajno izstopajoče ekstrem e s pogostostjo nasto­ p an ja vsaj 1 -k ra t v 100 letih. Oba pom isleka u tem elju je ta p repričan je , da m aksim um 146 cm ne m ore služiti ko t osnova za izračun n o rm ativa za L jubljano. V feb ru a rju 1952 je dobil dobršen del Slove­ n ije doslej n a jv iš jo snežno odejo. To p a pom eni, da bi za velik del našega k lim atsko tako razd ro b lje ­ nega področja u v a ja n je prikazane m etode ne bilo opravičljivo, saj b i bilo neekonomično. P otrebna je to rej d ru g a pot! P ri ocenjevanju dokum entacije je b ilo p o u d a r­ jeno, da je m reža postaj, k je r ne m erijo le višine, am pak tud i težo, zelo redka, le 19 posta j; in dalje , da je opazovalni niz k ra te k in nehom ogen. Z arad i neuspelega poskusa, izkoristiti v išino odeje n a 150 postajah , pa se m oram o v rn iti p rav k tem 19 posta­ jam ozir. n jihovim opazovanjem . Iz podatkov posta je L ju b ljan a vemo, da med le ti 1953 do 1968 n i bilo p rim erov izrazito visoke snežne odeje. Pač pa je bila izredno visoka in to v večini Slovenije, fe b ru a r ja 1969. Z d rug im i beseda­ mi: ob pom an jkan ju bo ljših podatkov in ob n u jn i potrebi, da pridem o vsaj do okv irn ih rezu lta tov , lahko operiram o s podatk i 18-letne opazovalne do­ be. Taka, specifična ob lika eksrapolacije, je v stro ­ kovni lite ra tu ri poznana (3). Za vso Slovenijo im am o torej na razpolago 19 postaj z d irek tno ugotovljeno, izm erjeno m aksim al­ no težo snežne odeje; dolžina niza, le 18 let, n ik a­ kor ni rep rezen ta tivna , vendar omogoča ob upošte­ v an ju splošnih k lim atsk ih razm er na S lovenskem izdelavo preg ledne karte . R azd elitev S loven ije v pasove iste m aksim alne obtežbe A naliza k a rte pokaže, da so z dosedanjo n o r­ mo 125 kg/m 2 vsa naša večja m esta zaščitena. S podnji de l L ju b ljan sk e kotline, to rej tu d i L jub ljana , im a m aksim alno odejo sicer nekoliko težjo, 10 do 20 kg, k a r v e rje tn o ni p re tira n odstop. M aribor in C elje p a im ata že 10 kg v dobrem . Ven­ d ar pa iznenadi, da so površine, v k a te rih je m anj od 125 kg/m 2 v n o tran ji S loveniji zelo m ajhne, saj zajem ajo le Belo krajino , b režiškoh-krško ravan, ožjo okolico C elja in vse od Boča p ro ti severovzho­ du. Na d ru g i stran i, v za led ju T ržaškega zaliva, pa je zajet v ta p as ves svet do vznožja Trnovskega gozda in Snežnika. N ajobsežnejši del S lovenije im a m aksim alno obtežbo od 150 do 200 kg in od 200 do 300 kg/m 2. V prvem razponu je večji del D olenjske, dalje K oro­ ška in porečje sredn je Savinje, v d rugem pa K o­ čevska, večina Snežnika, Jav o rn ik a , Hrušice, N a­ nosa, T rnovskega gozda. V te m p asu so nadalje P o lhogra jsk i dolomiti, škofjeloško-cerkljansko hribovje , obsežni deli p o rečja Save od K ran ja na- KARTA MAKSIMALNIH SNEŽNIH OBTEŽB V SLOVENIJI V k g /m 1 < 2 5 2 5 - 5 0 5 0 - 1 0 0 1 0 0 - 1 5 0 1 5 0 - 2 0 0 2 0 0 - 5 0 0 5 0 0 -1000 > 1000 1 2 5 vzgor. Naj višji p redeli Snežnika, Trnovskega go­ zda, d a lje B ohinjski g reben in sploh Ju lijsk e Alpe, naj v išja področja K arav an k in K am niških A lp te r P o h o rja im ajo (nad 500 kg /m fi, na jv išja področa Ju lijsk ih alp pa im ajo maksimanO' obtežbo tud i več ko t 1000 kg/m 2. V n asp ro tju s tem področjem m aksim alne snežne odeje im am o ob obali pas z m inim alno obtežbo z m anj od 25 kg/m 2. A naliza vetrovn ih razm er Za p rav ilno d im enzioniran je strešn ih kon­ strukc ij so poleg podatkov o m aksim alnih obtežbah p o treb n i tud i podatk i o h itro s ti vetra. Č eprav je in stru m en ta ln a oprem a p r i n as zelo skrom na, raz ­ polagam o z osnovnim i podatki. V pasu sta ln ih naselij je S lovenija razdeljena v 2 dela: v n o tran ji del z m očnejšim i vetrovi v top li polovici le ta in K ras z obalo, k je r nastopa b u r ja p redvsem v hadn i polovici leta. Z ozirom n a cilj prispevka, opreti d im enzioniranje strešnih konstrukcij na ustrezno klim atološko dokum enta­ cijo, je ta ugotovitev važna; saj pom eni močno iz­ rav n av o osnovnih pogojev: k rašk i svet im a nižjo odejo in m očnejše vetrove, n o tra n ja Slovenija pa im a obratno situacijo, v išjo odejo in šibkejše ve­ trove. A naliza vetrovn ih razm er v p rv ih 5 dneh po tem , ko je b ila v posam eznem le tu (niz 1959—1968) doseežna m aksim alna v išina odeje, je pokazala, da m oram o p ri izdelavi n o rm ativ a o d im enzioniranju strešn ih konstrukcij raču n a ti: v n o tran ji S loveniji z ve tro m 14 m /sek, n a K rasu in obali pa s 24 m/sek. U D K 624.046:625.16 G R A D B E N I V E S T N IK , L JU B L JA N A , 1971 (20) S T . 5, ST R . 138—140 D. F urlan MAKSIMALNE SNEŽNE OBTEŽBE V SLOVENIJI Slovenija leži na stiku A lp in Dinarskega gorstva, z višinam i celo nad 2.500 m. S nežna odeja je vsakoleten pojav, vendar so se opazovanja teže odeje začela šele le ta 1952. Do le ta 1960 je b ilo organiziranih 10 takih postaj, v naslednjem deceniju p a se je to število po­ dvojilo. M etode klim atološke s ta tistike so omogočile po­ iskati vrednosti absolutnih m aksim ov za 19 postaj za homogeno obdobje 1952—1969. Dolžina niza ni rep re­ zen ta tivna in število postaj za deželo znad 20.000 km 2 n i zadostno. V endar je b ila izdelana karta in rezu ltati so naslednji: na obalnem področju je m ožna m aksim al­ na obtežba do 2'5 kg’m2, na skrajnem NE Slovenije do 100 kg/m 2 in v najv išjih gorskih področjih celo nad 1.000 kg/m 2. V glavnih alpskih kotlinah z največjim i m estnim i aglom eracijam i so največje obtežbe okoli 125 kilogram ov na kvadratn i m eter. M aksim alne sn ežne obtežbe v S loven iji Podatkov o t e ž i snežne odeje je malo, tako je v Sloveniji kot tud i v d rug ih deželah. Da bi dobili re ­ alno podatke o m aksim alnih snežnih obtežbah izb ra­ nega področja, se zato poslužujem o naslednje poti: Iz podatkov redkih postaj, n a katerih m erijo tako v i š i - n o kot tud i t e ž o odeje, izračunajo poprečno gostoto snega v dneh, ko je b ila odeja najtežja. Tako dobljeno srednjo gostoto pom nože z vrednostjo absolutno naj- višje odeje poljubne posta je in dobe i z r a č u n a n o (ne opazovano) m aksim alno obtežbo za vsak kraj. Ta m etoda pri nas ne da zadovoljivih rezultatov, saj padavinski režam v Sloveniji ni enoten. A vtor se je odločil za drugo pot. Leta 1969 je opazovalo težo snežne odeje v S love­ n iji 19 postaj. K er je b ila snežna odeja p rav tega leta izjemno visoka, najv išja po zimi 1952, lahko s podatki o teži odeje v letu 1969 operiram o kot z najv išjim i v vsem nizu 1953—1969 (17 let). Niti število opazovalnih mest, niti dolžina niza, n ista idealna, vendar omogo­ čata, da se ob upoštevanju reliefnih in klim atskih raz­ m er S lovenije izdela pregledna k arta m aksim alnih snežnih obtežb. Iz priložene k a rte je razvidno, da 'imajo g lavna go­ spodarska področja Slovenije m aksim alno obtežbo m anjšo od 150 kg/m 2, najv išji alpski svet pa im a tudi več kot 1000 kg/m 2. VIRI IN LITERATURA 1. M ilan Jeran , dipl. ing., Sekretariat za u rb an i­ zem. Razgovor dne 23. 6. 1956. 2. Caspar W .: Die Schneelast in B aden-W ürten- berg. Deutscher W etterdienst, Zentralam t. Ofenbach/M 1965. 3. Rubinstein E. S.: Metodi klim atičeskoj obrabotki meteorologičeskih nafoludenii Vip. 1., 1937. C itirano v: K lim at Kirgizskoj SSR. Frunze 1965. UDC 624.046:625.16 G R A D B E N I V E S T N IK , L JU B L JA N A , 1971 (20) NR. 5, P P . 138—140 D. Furlan THE MAXIMUM SNOW CHARGES IN SLOVENIA Slovenia is situated on the contact of the Alps and the D inara m ountain system, w ith altitudes even over 2.500 m. The snow -cover 'is a annual phenom enon, bu t the observations of the weight of the snow -cover started only in 1952. Up to 1960 there w ere organized 10 meterological sta tions and during the nex t dece- nium th is num ber w as duplicated. The m ethods of th e climatological statistics render possible to get d a ta of absolut m axim um s fo r 19 sta ­ tions for a hom ogenious period 1952—1969. The length of the period in no t represen tative and th e num ber of stations for a coun try of over 20.000 km 2 is no t satis­ factory. B ut a m ap w as constructed and th e resu lts are as follows: on the sea shore a m axim um w eight of up to 25 kg/m 2 is possible, in the u tm ost NE of S lovenia up to 100 kg/m 2 and in th e highest m ountain regions even over 1.000 kg/m 2. In the m ain alpin basins w ith the greatest u rban agglom erations the highest values are about 125 kg/m 2. O ZIDU TIPA »ČIGON« Uvod Horizontalna obrem enitev, katero lahko sprejm e klasični nearm irani zid, je razm erom a skrom na. Ta pom anjkljivost, k i je prišla še posebej do iz­ raza z uveljavitvijo predpisov o grajen ju v seizm ičnih področjih, je bila eden od vzrokov, da so p ri visokih stanovanjskih zgradbah arm irano-betonski zidovi izpod­ rin ili opečne. K er p a je opeka le naš najm asovnejši gradbeni m aterial z izredno ugodnimi fizikalnim i k a ­ rakteristikam i, se mnogi s takim stanjem niso mogli sprijazniti. Da bi združili dobre fizikalne karak teris tike opeč­ nega zidu z veliko odpornostjo arm irano-betonskega zidu, so iskali rešitev v arm irano-opečnem zidu, ki je bil v svetu — posebno še v Sovjetski zvezi in Z dru­ ženih državah A m erike — že uveljavljen. P ri nas mo­ ram o v zvezi z arm irano-opečnim i konstrukcijam i na prvem m estu om eniti dipl. gradb. inž. S. Kolobova, ki je svoje dolgoletne izkušnje na tem področju zbral v knjigi: A rm irane zidane konstrukcije. K njiga je izšla leta 1970 v Zagrebu. Om eniti m oram o tud i prof. dipl. gr. inž. S. Lapajneta, k i je posebej za g radn jo zidov v potresnih območjih zasnoval svoj zidak, nazvan »Po- tresnik« (glej: G radbeni vestnik št. 5, le ta 1967), pa tud i In stitu t za seizmologijo, potresno inženirstvo in urbanistično p lan iran je iz Skopja, ki je svoje pobude na tem področju črpal predvsem iz izkušenj v ZDA in SZ. Rešitev v arm irano-opečnem zidu so v ideli tudi številni drugi strokovnjaki, ka tere tu ne navajam o posebej. Opis zidu tipa »Čigon« Zid, nazvan po av to rju zamisli dipl. gr. inž. A. Či- gonu, kateri je m ed drugim p rav tako nam enjen za izgradnjo visokih zgradb v potresnih območjih, bi lahko imenovali arm irano-opečni zid ali pa tud i arm irano- opečno-betonski zid; slednje glede na to, k e r je delež betona v zidu razm erom a velik. Osnovni elem ent zidu je zidak, katerega oblika je razvidna iz sl. 1. V zidu so zidaki položeni d rug zraven drugega, te r d rug v rh d ru ­ gega. Med posameznimi opečnimi slopiči n asta li prazni prostori so zapolnjeni z drobno zrnatim betonom. Z istim betonom so zapolnjene tudi horizontalne spojnice. Sl. 1. V idez z id a k a ^ a kpfcm km.......5,0 kofcm Sl. 3. D ia g ra m a-e e n e g a iz m e d z id o v , k i so b ili p r e iz k u š e n i n a c e n t r ič n l t la k A rm atura je vložena tako v vertikalne betonske slo- piče ko t tud i v horizontalne spojnice. Prerez skozi tak zid je razviden iz sl. 2. Z idanje zidu poteka na nasledn ji način: N ajprej se v določenem m edsebojnem razm aku nam esti vertikalna a rm a tu ra betonskih slopičev, ki se sestoji iz po dveh palic, m edsebojno povezanih s s tre ­ meni. Po provizoričnem fik siran ju arm atu re (da ostane v vertikaln i legi) se položi p rv i red predhodno nam o­ čenih opečnih zidakov, p razn ine m ed zidaki zapolnijo z betonom in nanese beton horizontalne spojnice v debelini 2—3 cm. Po položitvi horizontalne arm ature, ka tera se nekoliko v tisne v beton, se prične polaganje naslednjega reda zidakov in tako naprej. Za zidavo uporabljeni beton m ora im eti prim erno konsistenco, da se ga lahko vgrad i v praznine med zidaki z žokanjem (brez uporabe v ibratorja), te r da je Sl. 4. P o r u š ite v z idu , k a tereg a d ia g ra m a-s je p r ik azan na sl. 3 obenem možno izvesti spojnice v prim erni debelini. Ugodno je tudi, da so strem ena vertikalne arm ature p rivarjena , da p ri v g ra jev an ju betona ostanejo na svojih mestih. H orizontalna a rm a tu ra v spojnicah pa m ora b iti — zaradi po trebnega sid ran ja — izvedena v obliki zaključene pentlje. Mehanske karakteristike zidu Z nam enom ugotovitve m ehanskih karak teristik je bilo v Zavodu za raziskavo m ateria la in konstrukcij L ju b ljan a —• po naročilu B iro ja gradbeništva Slovenije — izdelanih in preizkušenih p e t zidov. Opeka, katero so v ta nam en izdelale G oriške opekarne, je imela po­ vprečno tlačno trdnost — računajoč na bruto presek, om ejen z zunanjo konturo —- 220 kp/cm2. Vsi zidovi so b ili enako arm iran i: v v sak stebriček sta bila vlo­ žena 2 0 10 mm s strem eni 0 3/20 cm, v vsako hori­ zontalno spojnico pa po ena zaključena pentlja 0 6 mm. Za izdelavo betona je bil uporab ljen savski agregat 0/8 m m te r anhovski cem ent PC 20 Z — 450. T rije zidovi velikosti 19 X 96 X 280 so bili preizku­ šeni na centrični tlak , dva zidova velikosti 19 X 96 X X 150 pa na kom binirano vertika lno in horizontalno obtežbo. R ezultati preiskave zidov, ki so bili preizkušeni na centrični tlak, so podani v tabeli 1. Tabela 1 Z id T la č n a t r d n o s t b e to n a ßb k p /c m 2 T la č n a t r d n o s t z id u ß* k p /c m 2 M odu l e la s tič n o s ti E k p /c m 2 D e fo rm a c ijs k i m o d u l D k p /c m 2 A 292 75,0 114 700 89 900 B 372 96,8 117 500 95 800 E 205 72,5 105 100 76 200 K navedenim tlačnim trdnostim betona je pripom ­ niti, da so bile le te ugotovljene na kockah s stranico 7,07 cm. Za območje kvalite te betonov ßh = 220 kp/cm 2 do /?b = 400 kp/cm 2 se lahko dopustne tlačne napetosti zidu — upoštevajoč gornje rezu ltate in š tirik ra tno varnost nasproti porušitvi — izrazijo z obrazcem °5 + 0,04 ßh Tako izračunane dopustne napetosti pa veljajo z naslednjim i om ejitvam i: — da višina zidu ni večja od 280 cm, — da povprečna tlačna trdnost opeke ni nižja od 200 kp/cm2 in — da so zidovi arm iran i enako kot preizkusni zi­ dovi. P ri obeh zidovih, k i sta bila preizkušena na kom ­ binirano vertikalno in horizontalno obtežbo, je b ila ugo­ tovljena je referenčna strižna trdnost rk. D obljeni re ­ zultati so podani v tabeli 2. Tabela 2 T la č n a t r d n o s t R e fe re n č n a Z id b e to n a s tr iž n a t r d n o s t ßh Tk k p /c m 2 k p /c m 2 C 266 3,63 D 358 4,47 Ss. 5. P o r u š ite v z id u p od k om b in iran o v ertik a ln o in h o r izo n ta ln o ob rem en itv ijo Sl. 6. P o g le d n a o b je k t , p r i k a te ­ re m je b il u p o ra b l je n o b ra v n a v a n i z id Za območje kvalite te betonov ßb = 220 kp/cm2 do ßb = 400kp/cm2 je možno — na osnovi ugotovljenih rezultatov ob upoštevanju štirik ra tne varnosti nasproti porušitvi — dopustne vrednosti za r k izraziti z obrazcem P ri dim enzioniranju na potresno obrem enitev je možno v skladu z veljavnim i predpisi rdop povečati za 50 %». Isto velja tudi za robno tlačno napetost. Tkdop = °>3() + 0,0023 ßb Povprečna dopustna strižna napetost zidu se izra­ čuna iz obrazca Tdop Tkdop 1 + ° 'o 0 Tkdop pri čemer je a '0 dejanska tlačna napetost v obravna­ vanem zidu. P ripom niti je, da se na desni stran i ob­ razca nahaja Tkdop in ne r k kot je to dano v predpisih. Tudi glede rdop veljajo iste om ejitve kot glede ndop. Zaključek V poročilu Zavoda za raziskavo m ateria la in kon­ strukcij je kot zaključek navedeno: »Zidovi tipa ,Čigon’ p redstav lja jo posrečeno kom­ binacijo zidanih in arm iranobetonskih zgradb. Zidovi so arm iran i, obenem p a lažji in deform abilnejši od betonskih zidov, te r ko t tak i še posebej p rim erni za potresna območja. K er se dopustne napetosti, podane v predhodnem poglavju, nanašajo le na zidove debe­ line 19 cm, kateri so sezidani iz opeke MO 200 in arm i­ ran i na enak način ko t preizkušeni zidovi, bo pred praktično uporabo tovrstn ih zidov potrebno izvršiti dopolnilne preiskave, ka te re bi zajele variacijo p a ra ­ m etrov, ki so bili p ri izvršeni preiskavi konstantni.« F ra n c C ačo v ič , dip l. inž. LJUBLJANA, Cesta na Vrhovce T E L E F O N I : DIREKCIJA: DIREKTOR 22 833; CENTRALA 23 015; KOMERCIALA 20 965 O B R A T I : VIC 22 833; BRDO 20 886; OPEKA 22 842 in INDOP 51 814 TEKOČI RAČUN PRI NB V LJUBLJANI ST. 501-1-430/3 POSTNI PREDAL 14-1 Novost v gradbeni tehniki POTRESNI ZIDAK » ČI GON« dimenzije 290 X 190 X 140 Prednosti: protipotresna varnost enostavna izvedba v opečnem zidu cenenost STROPNI ELEMENT » Č I G ON « dimenzije 250 X 300 X 150 67 156 290mm Izdelujejo LJUBLJANSKE OPEKARNE, Ljubljana — Cesta na Vrhovce 2 Dobavni rok 15 dni od dneva naročila Vse informacije daje prodajni oddelek, Ljubljana, Cesta na Vrhovce 2 — tel. 61805 SANITARNA STENA — BLOK Nov p refabriciran gradbeni elem ent G radnja stanovanjskih, hotelskih, turističnih , bol­ niških in podobnih objektov že nekaj le t zahteva h itre j­ še, enostavnejše in ekonom ičnejše vgrajevan je in sta la­ cij in san itarn ih elem entov v kopalnicah, straniščih in kuhin jah stanovanjskih in drugih velik ih blokov in stolpnic. Dosedanje klasične načine vgrajevan ja instalacij­ skih elementov na sam em mestu, ki so b ili in so še združeni z zam udnim i drobnim i deli ko t dolbljenje, p re ­ bijanje, sestavljanje, vzidavanje ipd., nadom eščajo različni m ontažni načini vgrajevanja celotnih spojev san ita rn ih elementov. Te p rip rav lja jo kot sanitarne »vozle«, »bloke« ali »stene« v tovarniških obratih in izdelujejo v industrijsk ih serijah te r jih nato v objektih hitro, montažno vgraju jejo . Ob tem ko tud i p ri nas že nekaj le t veliko pišemo o prehodu na industria liz irane načine g radn je — pred­ vsem stanovanjske — opažamo, da smo vseeno proti mnogim evropskim državam še vedno v precejšnjem zaostanku ravno n a področju serijske p rip rav e kom ­ pletn ih povezov san ita rn ih elementov. Ob iskan ju čim boljših rešitev za h itro , suho, enostavno in v vsem funkcionalno prilagojeno vgrajevanje san ita rn ih ele­ mentov, so se — razum ljivo — razvile štev ilne inačice sistemov, k i pa vendarle vsi težijo k istem u smotru. Med poizkusi naših dom ačih podjetij, k i so se lotila prefabrikacije san ita rn ih elem entov v m ontažne kom ­ plekse, so zanim iva tud i že več ko t 6-letna prizade­ van ja podjetja »SIGMA« (Savinjska industrija opreme in gradbene montaže) v Žalcu. Tem u pod je tju je po daljših preizkusih uspela izvedba t. i. »SIGMA« sani­ tarnega bloka oz. stene kot posebnega m ontažnega prefabriciranega gradbenega elem enta. V sedanji za prakso uporabni obliki so p ro jek tan ti tega bloka pred­ videli k a r 12 različnih inačic, za različne tlo risne rešitve, in se zato teža tega bloka giblje od 60 do 120 kg z ozirom na različne tipe. Tak san itarn i b lok je pred­ hodno izdelan v tovarniškem obratu (za en k ra t v m a­ loserijski proizvodnji v Zabukovici) in to v kovinskih kalupih, v katere se vgradijo oz. nam estijo vsi potrebni sanitarni vodi in p rik ljučki, nato pa instalacije zalijejo s posebno peno p rim erne trdnosti, k i jo je možno obdelati z vsemi klasičnim i gradbenim i m ateria li. Vi­ šina bloka je 1,40 m, širina in debelina p a različna z ozirom na tip bloka. P ri sestavljanju bloka se ločeno izdelajo razvodi tople in hladne vode, odtoki, venti- lacije, el. instalacije pa tud i razvodi plina. Za toplo in hladno vodo služijo običajne pocinkane cevi, za odtoke cevi iz trdega PVC, za ventilacije salonitne ventilacijske tuljave, za elek trične instalacije »tubo- flex« cevi. P red zalitjem s polnilno maso, ki služi tudi za toplotno in protipožarno izolacijo, se vse vložene instalacije še preizkusijo n a predpisane tlačne pritiske. P rav tako se pred odvozom n a gradbišče izvede še v tovarniškem obratu tud i atestiran je celotnega bloka. Tu tesno sodeluje ZRMK (Zavod za raziskavo m ate­ ria la in konstrukcij) iz L jubljane. Za prevoz na gradbišče se upo rab lja posebna v rsta lesene ozirom a kartonske zaščitne embalaže, odvisno od velikosti bloka in dolžine transportiran ja . Zaradi sorazm erno nizke teže bloka sta prevoz, predvsem pa m ontaža sorazm erno enostavni. M ontaža zahteva le 2 do 4 u re in se zato in šta la te rji p ri vgrajevanju teh san ita rn ih blokov zadržujejo na gradbišču znatno k ra jši čas ko t p ri drugih, znanih, klasičnih načinih po­ stav ljan ja instalacij. P roizvajalec dobavlja na gradbišče skupno s tako priprav ljeno m ontažno steno oziroma blokom tudi ves potrebni spojni in tesnilni m aterial za spa jan je blokov sam ih m ed seboj in za tesnenje dilatacijsk ih stikov med bloki in stropovi oziroma podi. D ruga prednost te v rs te san itarnega bloka je še v tem, da se njegove stene lahko na različne načine po­ vršinsko obdelajo — hrapavo ali gladko —, se lahko prebarvajo, oblepijo s tapetam i ali celo obložijo s k e ra ­ mičnimi ploščicami. Ti bloki se lahko vgraju jejo na ob­ jektu ali kot sam ostojne pregradne stene v etažni v i­ šini ali pa kot stenski elem enti, naslonjeni na druge stene. Podjetje »SIGMA«, k i p ri nas zaenkrat edino pro­ izvaja to v rsto san ita rn ih blokov, je že izvedlo p rak ­ tično preizkušnjo z vgrad itv ijo tega bloka v objekte stanovanjskega sistem a »JUGOMONT« pri Ingradu v Celju. Če že vgraju jejo vrsto drugih prefabriciranih elementov, kot so okna, v rata , stopnice in drugi ele­ menti, potem tud i vg ra jevan ja san ita rn ih vozlov ne gre več izvzemati iz sodobnega načina racionalnejše graditve, predvsem ne v stanovanjski gradnji, s katero smo iz leta v leto v vse večjem zaostanku. Vsak po­ izkus, ki g re v sm eri uv a jan ja m ontažnih elementov v našo gradnjo, pomeni nedvom no prih ranek na času za p ro jek tan ta , izvajalca gradbenih del, inštala terja in seveda tudi investitorja. Edini predpogoj za res sm otrno uvajan je m ontažnih elem entov v prakso pa je v resnično tesnem sodelovanju med navedenim i koristniki, predvsem na področju norm iranja in stan­ dardiziranja. M ak s M e g u š a r , d ip l. inž . sanitarna stena Sanitarna stena »SIGMA BLOK« je prefa- briciran gradbeni element, ki vsebuje pri­ ključke za vse sanitarne in druge predmete v kopalnici, stranišču in kuhinji. »SIGMA BLOK« je možno vgraditi kot pregradno steno ali ga postaviti pred steno kot konč­ ni element. Lastnosti: — zapolnjen je z lahkim betonom primerne trdnosti — površinsko oblikovan po želji — teža bloka se giblje od 100 do 800 kg, odvisno od tipa stene — izdelan je tako, da je enostaven za transport in montažo — ima odlične protipožarne ter toplotno in zvočno izolacijske lastnosti — odporen je proti temperaturi, vlagi in staranjem — je atestiran in ustreza JUS in DIN normam Prednosti — hitra montaža — odpade razbijanje sten in stropov — z blokom, ki poleg vodovodnih lahko vsebuje še plinske in električne instalacije ter ventilacijo, dobavimo ves spojni tesnilni material — prihranek na času za arhitekta, inštalaterja, gradbenika in investitorja — sanitarne stene »SIGMA BLOK so tipi­ zirani, za večje količine enakih sten izdelamo nov tip po želji projektanta Za podrobnejše informacije zahtevajte prospekte ali obisk našega strokovnjaka. » S I G M A « d a le č cfaoinj& ka induA ltija op tem e in g ra d b en a m ontaža Brzojav: »SIGMA« Žalec, tel.: 71 936 Žiro račun pri NB Žalec 5075-1-1244 P. P. 17 Gradbena montaža Žalec, tel.: 71 936 Kovinski obrat Vransko, tel.: 72 410 Proizvodni obrat Zabukovica, tel.: 71 936 iz naših kolektivov SREBRNI JUBILEJ SGP »POMURJE« MURSKA SOBOTA 8. m aja so se v kino dvorani v M urski Soboti člani kolektiva Splošnega gradbenega pod je tja PO ­ MURJE in številni gostje udeležili svečane proslave, na kateri je bil poleg izbranega ku ltu rnega program a prikazan 25-letni razvoj tega podjetja. Številni zgrajeni objekti so dokaz napornega dela sedaj okrog 600 zaposlenih v SGR »Pomurje« in so povsem sprem enili videz tega lepega dela Slovenije. Naj omenimo med n jim i le največje in najpom em bnej­ še, kot so npr. v M. Soboti objekti »Agrom erkurja«, žitna skladišča, vsi obrati »Mure«, »Ločilka«, objekti iz tovarne m esnih izdelkov, nova kartonaža in tiskarna, »Panonija«, »Agroservis«, trgovski lokali, kot je b la­ govnica »Potrošnik«, dalje hotel »Diana«, m otel »Čar- da«, kopališče v M oravcih, vsi objekti soboške bolnice, nekaj šol, kino dvorana, razstavni pav iljon in okrog 1000 stanovanj, p redvsem v M urski Soboti, Radencih, Radgoni in Lendavi. Realizacija pod je tja je dosegla lani 46 m ilijonov dinarjev, vrednost osnovnih sredstev pa skoraj 10 m i­ lijonov. K tem u je treba prišteti še realizacijo n jiho­ vega obrata — opekarne v Puconcih v v išin i 2,4 m ili­ jona d inarjev in osnovna sredstva 3,6 m ilijona. Ob srebrnem jub ile ju vsemu kolektivu SGP »Po­ m urje« iskreno čestitam o te r m u želimo v prihodnje še pomembnejše uspehe! 20 LET OBSTOJA IN SAMOUPRAVLJANJA SGP »GORICA« Tudi SGP »Gorica« Nova Gorica je svečano doča­ kalo praznovanje 20-letnice obstoja in sam ouprav lja­ nja. Okrog 1200 članov kolektiva se je zbralo 29. m aja na stadionu v Novi Gorici z vseh delovišč — od Jese­ nic pa do Kopra, in se skupaj z uglednim i gosti ude­ ležilo veličastne proslave. S pomočjo tiska, RTV, jubilejnega alm anaha idr. so bili podatki, rezu lta ti naporov in uspehi tega pod­ je tja dovolj široko objavljeni in jih zato ne kaže po­ navljati. Pač p a je prav , če v tej naši strokovni reviji poudarim o prav strokovne dosežke, ki jih je v 20-let- nem obdobju ta 1300-članski kolektiv — grad itelj NOVE GORICE uveljavil in si tud i z njim i u tr l pot v prvo vrsto naših najnaprednejših gradbenih podjetij. Povze­ tek poglavja iz njihovega alm anaha naj k a r z njihovim i besedami o tem seznanim bralce G radbenega vestnika. TEHNOLOŠKE RAZVOJNE SMERI POD JETJA Tehnološki in organizacijski razvoj je bistvenega pomena za ekonom sko ra s t slehernega podjetja . SGP »GORICA« se je te resnice sodobne proizvodnje zave­ dalo že takoj ob svoji ustanovitvi, tako da lahko za­ pišemo, da je bil nenehen razvoj uv a jan ja učinkovitejše organizacije dela in sodobnejših prijem ov v poslovanju podjetja poglavitni tem elj, na katerem je doslej rastel in je tudi danes naslonjen h ite r vzpon podjetja SGP »GORICA«. Zidarska trad icija , ki je na G oriškem slovela že v prejšnjem stoletju, je bila dragocena dediščina, s ka­ tero je podjetje lahko računalo v času svoje ustano­ vitve. Z idarsko m ojstrstvo še včerajšn jih obrtnikov, ki so se začeli zb irati v novoustanovljenem podjetju , kot tud i p ri graditv i novega središča severne Prim orske — Nove Gorice. Tradicionalna g radn ja je že v p rv ih le tih razvoja podjetja dosegla zavidljivo stopnjo učinkovitosti, kar je m ladem u kolektivu uspelo z vztra jn im izpopolnje­ vanjem organizacije dela, sistem atičnim strokovnim vzgajanjem visokokvalificiranih delavcev in pridobi­ vanjem p rv ih visoko izobraženih strokovnjakov. A rm iran i beton si je ko t gradbeni m ateria l prido­ bil »domovinsko pravico« v vseh sm ereh gradenj, ki jih podjetje izvaja zadnja leta. V stanovanjski gradnji, k je r sm o dosegli in upo­ rab ljali kom binacijo betona in opeke, smo postopoma osvojili načine gradenj v betonu za vse nosilne dele konstrukcije. Tako smo do leta 1970 gradili m onolitne arm irane betonske stene v kom binaciji z montažnimi stropnim i ploščami. Zgradili smo tud i veliko javnih in reprezen ta tivn ih objektov v v idnem betonu, k jer je zlasti p rišla do izraza tud i uporaba sodobnih m ate­ rialov, konstrukcij in postopkov. Seveda s tem niso bile izčrpane vse razvojne možnosti, k i jih nudi upo­ raba betona. Posebno še m ontažni postopki, ki smo jih v skrom nem obsegu začeli u v a ja ti že pred leti, so danes dosegli že zavidanja vredno raven. M ontažni opaži so pom em bna sestavina tehnologije gradenj. Splošno pom anjkanje tesarsk ih delavcev, zla­ sti v tem delu Slovenije, je narekovalo, da je podjetje h itreje razvilo nekaj izvedb m ontažnih opažev večjega form ata, pretežno v lesu. Z uvajan jem om enjenih sistem ov opažev in m re­ žastih arm atu r, z vse boljšo tehnologijo in pripravo betona te r uporabo sodobnejše gradbene mehanizacije, so bili postavljeni čvrsti tem elji za nadaljn ji tehnolo­ ški razvoj podjetja. Industrijska m onolitna g radn ja je v novejšem času že izpodrinila montažni način v stanovanjski izgradnji, saj zaradi specifičnih razm er in prem ajhnega tržišča m ontažna gradnja ni m ogla p red stav lja tti osnove za perspektivni razvoj podjetja. Industrijsko m onolitna gradnja dopušča na osnovi enkra tne naložbe v osnov­ ne investicije, večjo izbiro p ri izvedbi različnih varian t tipov objekta. Litem u betonu, sodobnim prefabricira- nim arm aturam , kvalitetnim opažem so se v zadnjem obdobju pridružile p refab ric irane instalacije, sodobna oprem a in druge pom em bne novosti. Tunelski ali prostorninski opaž predstav lja danes v svetu najsodobnejši postopek opaža. Že leta 1989 sta razvojni oddelek podjetja in oddelek za pripravo dela opravila obsežne štud ije o m ožnosti nadaljn jega izpopolnjevanja tehnoloških postopkov na gradbiščih. Leseni opažni elem enti za ločeno beton iran je sten in stropov so za h itro razv ijajoče se podjetje preživeli. Težnja po zm anjševanju zam ud p ri obrtniških in fi­ nančnih delih, težnja po doseganju čim boljše kvalitete izgotovljenih konstrukcij, pa tu d i po treba po zm anjše­ vanju vzdrževalnih stroškov lesenih opažev, vse to je narekovalo uvedbo tunelskega ali prostorskega opaža pri izvajan ju grobih del. K ot p rvo v Jugoslaviji je pod je tje SGP Gorica že v začetku le ta 1970 osvojilo postopek gradnje s pomočjo prostorskega jeklenega opaža. Izbrali smo francoski sistem OUTINORD, katerega značilnost je predvsem v istočasni montaži, beton iran ju in dem ontaži opaža sten in stropov. Na ta način lahko potekajo dela na po­ samezni etaži stanovanjskega ali podobnega objekta kontinuirno. P ri tem dosegam o večjo m onolitnost kon­ strukcije, ki je posebno p rim erna na potresnih območ­ jih. Jek len i opaž v rste OUTINORD zagotavlja veliko natančnost mer, dopušča ravne in gladke površine sten in stropov te r ostre robove. S tem so finalna dela zm anjšana na minimum. Opaž uporabim o lahko s p ri­ dom tud i p r i indiv. g radnji (vrstne hiše), p ri blokovni g radnji g radnji stolpnic in ho telk ih objektov. O svajanje nove tehnologije v pod je tju je zahtevalo tesno sodelovanje vseh strokovnih služb s projektivnim birojem podjetja. U sklajeno delo p ri p rip rav i novih projektov, p ri tem oprav ljene štud ije in tehnološka obdelava, so dali večstranske koristi. Omeniti je treba zlasti optim alno izkoriščenost m inim alnega števila opa­ žev, boljšo razporeditev delovne sile, standardizirane delovne postopke, koncentracijo dejavnosti na gradbi­ šču, funkcionalnoj ši v rs tn i red delovnih faz in na k ra ju boljšo organizacijo in nadzor del. P rip rava dela in p lan iran je sta p rišla do polnega izraza. Delo na opažih lahko oprav lja jo priučeni delu, s či­ m er je tud i v g radbeništvu odprta perspektiva za vzgo­ jo industrijskega p rofila delavca. N a naših litih blokih v Novi Gorici in K opru smo z opisanim tehnološkim postopkom uspeli povečati pro­ duktivnost in hk ra ti precej znižati stroške. Izdelavni časi se že približujejo gradbenim dosežkom bolj raz­ v itih dežel. Naš nadaljn ji razvoj se bo g ibal v sm eri stalnega izboljševanja tehnologije in organizacije, v sm eri uv a­ jan ja m atem atičnih postopkov p ri p lan iran ju in kon­ troli. P ri p ro jek tiran ju bom o vse bolj upoštevali našo ožjo tehnološko specializacijo. Doseči pa bo treba tudi boljše u sk la jevan je urban ističnega p lan iran ja z no­ vimi tehnološkim i dosežki podjetja . M ontažne industrijske hale. Že vsa leta svojega razvoja je podjetje poleg stanovanjske gradnje, gra- gradilo tud i za po trebe industrije . V zadnjih letih se je pokazala večja potreba po g rad n ji proizvodnih prostorov. Z ato je podjetje vložilo vse napore, da tudi na tem področju doseže najboljše in najcenejše izvedbe te r s tem doseže visoko konku­ renčnost tudi pri teh gradnjah . Po obsežnejših štud ijah strokovnjakov podjetja je prišlo v le tu 1970 do uresn ič itve prve faze razvojnega program a m ontažnih gradenj industrijsk ih objektov. S tekla je serijska proizvodnja standard iz iran ih kon­ strukcijsk ih betonskih m ontažn ih elem entov za indu­ s trijsk e objekte. G re za povsem novo tehnologijo dela, ki je b ila sicer povzeta po p rogram u italijanskega združenja »VARESE«, vendar pa p ri nas še izpopol­ n jena in prilagojena zah tevam in predpisom , ki so v veljav i pri nas. K onstrukcijsk i elem enti proizvodnje m ontažnih del dopuščajo izbiro- razpetin in višin te r jih je izredno lahko p rilaga ja ti različnim tlo risn im rešitvam projek­ tov za vse vrste industrijsk ih objektov. N jihova p red ­ nost je tudi v tem, da je moč z njim i dosegati izredno pospešeno gradnjo objektov. Po tem postopku je pod je tje zgradilo že večje šte­ vilo industrijsk ih ha l in skladišč, tako na ožjem ob­ m očju svojega delovanja, ko t tud i v ostalih k ra jih S lovenije. S tem si je pridobilo lep. ugled tudi na pod­ ročju industrijsk ih gradenj. M režno p lan iran je je le ena od sodobnih m etod, ki jih je podjetje v zadnjih le tih vpeljalo v svojo organizacijo poslovanja. Neza­ držen razvoj podjetja , večan je obsega dejavnosti in ra s t kakovosti del so te rja li tu d i izpopolnjevanje p la­ n iran ja v podjetju. L eta 1970 je podjetje začelo u v aja ti tehniko m rež­ nega p lan iran ja del. Danes s pom očjo te metode p la­ niram o vse naše objekte, k i so. v gradnji, prav tako pa tud i vse p rip rave za gradnjo . M režno p lan iran je je omogočilo tudi, da im ajo vodilni delavci sta len pregled nad napredovanjem del in dogajanjem na naših g radbiščih in s tem možnosti pravočasnega ukrepanja. E lektronska obdelava podatkov postaja nuja za vsako razv ito podjetje. To je spoznal tudi kolektiv SGP »GORICA«. M aja 1969 smo v pod je tju m ontirali m ali raču ­ naln ik PH ILIPS DATA 16 K. Za prehod na elek tronsko obdelavo podatkov so bile potrebne obsežne p redprip rave. Med najvažnejše sodijo vsekakor natančno obdelana študija »S tandar­ dizirani opisi del — visoke gradnje« te r p riredba teh ­ ničnih norm ativov in cenikov, ki jo je opravil naš od­ delek za kalkulacije. Program i s tehnično-kom ercialnega področja se­ gajo od predizm er in g radbene knjige do predračunov in obračunov proizvodnje. Čeprav s skrom nim i sredstvi smo ustanovili sistem, ki je tako izpopolnjen, da se naših izkušenj poslužu­ je jo tud i d ruga podjetja v Sloveniji. P rogram i z računovodskega področja pa obsegajo: glavno knjigo z b ru to bilanco, evidenco kupcev in do­ baviteljev, obračun osebnih dohodkov in izračun an u ­ ite t oziroma izdelavo am ortizacijskega načela za k re ­ dite. Nekaj program ov, za katere je naš računaln ik m anj prim eren, bomo izvajali po sistem u IBM 360 v MEBLO. Ne glede na dosežene rezultate, nam je jasno, da smo šele na začetku procesa posodobljenja organizacije poslovanja.« G ornje poglavje iz alm anaha zelo nazorno k a ra k te ­ riz ira najsodobnejše težn je SGP Gorica. G radbeni in­ ženirji in tehniki iskreno želimo vsem u kolektivu tudi v prihodnje še h itre jš i razvoj tehnologije in dosežkov, ki nam bodo vzor, k dosedanjim uspehom pa iskreno čestitamo! GIP »GRADIS« — OD VRHNIKE DO POSTOJNE Takole piše v m ajsk i številki »Gradisov vestnik« o poteku njihovih del na h itr i cesti. »Do roka bomo gotovi. Na viaduktu v Uncu so izkopani in zabetonirani vsi tem elji te r 130 m etrov be­ tonskih stebrov. Skupno je 14 ali 183 m stebrov. Vsi ste­ b ri so. votli in imajo, p rerez škatle, ki je konstanten po višini (2,20 X 1,80). Obod pa je debel 50 cm. Zgornji del stebrov zaključujejo konzole in sicer desno vozišče po 53 m3, leve konzole pa po 43 m3. V iadukt je grajen v vzponu, zaradi tega je desna konzola za 2 m m anjša kot leva. S tebre gradijo s pomočjo posebnega vlečnega opaža, konzole pa betonirajo- z Vibau črpalko. Celoten objekt je bil prevzet na ključ, k a r je za nas g rad itelje velik finančni udarec. Skupno so izko­ pali 3900 m3 m ateria lov v III. kat. te r 2800 m 3 v V. kat. Podloženega betona je 760 m 3, tem eljev 1400 m 3. V ostalem pa je vgrajeno 4650 m 3 betona, 483 ton arm a­ ture, 91 ton kablov za p renapen jan je te r 8500 m2 opažev stebrov in konzol. Nosilce bomo m ontirali po istem principu kot p ri g rad n ji m ostu v Veržeju. Z montažo nosilcev bodo začeli p rv e dni m eseca m aja. Vseh no­ silcev je 120. Nosilci so dolgi 25 m te r težki 26 ton.« NOVI MOST V BREŽICAH Dobrih 100 m od izliva K rke v Savo g rad i G radi­ sova najm lajša enota »Nizke gradnje« nov, skoraj 400 m etrov dolg most. »Most bo gotov do aprila prihodnjega leta,« pripo­ veduje vodja gradbišča. »Projekt je izdelal naš stro ­ kovnjak — p ro jek tan t V ukašin Ačkanski, dipl. gr. ing. Most bo dolg 360 m in širok 10,8. m. F und iran je se iz­ vaja po sistem u Benoto- s tem, da so štiri fiksne pod­ pore z diletacijam i, ostale pa kot nihalne podpore. Piloti so zabetonirani v globino do 12,5 m. Vseh skupaj je 49.« P rednapete nosilce bomo- m ontirali s posebno kon­ strukcijo, ki je že na poti iz Sirije. Posam ezni nosilci so dolgi 29,40 m, visoki 1,60 te r težki 50 ton. Z beto­ niranjem bomo začeli predvidom a ju tri, po p lanu pa m oram o biti gotovi do konca septem bra. Na gradbišču smo začeli s p rip rav lja ln im i deli 28. ok tobra lani, z deli na m ostu pa 16. novembra.« »Tudi ovir nam ne m anjka. Če imaš m ateria l, n i­ m aš ljudi, če pa im aš dovolj ljudi, ti pa zm anjka m ateriala. T renutno nam m anjka cevi in kablov,« je po jasnjeval tov. R ataj. P a tudi voda nam je že naga­ jala. T rik ra t se je dvignila od običajnih 171 cm k a r na 340 cm. T ak rat smo na v ra t in na nos bežali iz vode. To nas zadrži tudi po devet dni, toda k ljub tem u bomo rok dohiteli.« »Poleg mostu smo vgradili že 17.000 m2 nasipa. Gramoz dobimo iz Krškega, tj. iz bivše G radisove gramoznice. Tudi ljud i m oram p rav pohvaliti. Če je potrebno, nikoli ne vprašajo za uro. Zadnjič smo beton irali kar 4 dni in noči zaporedoma. N adpovprečno so se izkazali tudi pozimi. Vse dni je bil z nam i nadzorni inženir Ju ra j Vojka, pa tudi p ro jek tan t ing. A čkanski nas več­ k ra t obišče. Zelo se borim o za roke in kvalite to betona. P ri betoniranju stebrov smo dosegli m arko 500, kar je mnogo več, kot pa je predpisano.« PA ŠE V PTUJU IN OKOLICI Dne 15. decem bra so na M ercatorjevi trgovski hiši prvič zabrneli stroji. S tavba bo zrastla na izredno za­ htevnem kraju , saj je P tu j z okolico eden na jbogate j­ ših arheoloških terenov Slovenije. To se je pokazalo že p ri izkopih tem eljev. O bjekt bo s ta l na b ivših jark ih , ki so jih uporab ljali za boj proti Turkom . Da so dobili ustrezno trdnost tal, so m orali gradbeno jam o izkopati do globine 4,5 m te r nato ponovno nasipati in utrditi. Tako so z izkopom tem eljev začeli šele m arca letos. P tuj je en sam ku ltu rn i spomenik. Z ato je stavba tlorisno zelo razgibana te r se je, zvesta zgodovinskemu principu, približala novi arhitekturi. Fasada objekta bo iz alum inija, luksirana na bakren odtenek. O bjekt do III. faze m ora biti gotov do avgusta, rok p redaje investitorjem pa je ap ril 1972. V objekt bodo vgradili 2300 m 3 betona, 260 ton arm atu re , 25.000 kosov opeke te r nap rav il 8500 m 2 opaža. le tna proizvodnja — ton le tna prodaja — ton delovna sila — št. proizvodnost ton/delavca/leto potrošnja cem enta v Sloveniji ton/leto specifična po trošn ja v Sloveniji kg/prebiv./leto V I. trom esečju je znašala proizvodnja v Trbov­ ljah 53.385 ton ozirom a 1822 ton m anj k o t lani. V Zi­ danem mostu 7350 ton oziroma 2099 ton več kot lani. Skupaj 217 ton več kot lani in vsega skupaj 60.735 ton. O dprem ljeno je bilo 62.464 ton ali 2668 ton več kot lani. Cementa PC 450 je bilo v tem odprem ljenega 2329 ton, k a r je 1289 ton več k o t lani. V razsutem stan ju je bilo letos odprem ljeno 11,2 '°/o (7010 ton) lani pa le 10,5%. Plan odpreme cem enta 63.100 ton je bil realiziran z 98,9 %. Uvoz k linkerja iz A vstrije je začel namesto v jan u arju p rih a ja ti šele v drugi polovici feb ruarja . V LIBIJI ŠE DELAMO Delavci SGP »Slovenija ceste« pišejo: »Cesta, ki jo gradim o pro ti le tališču v dolžini 23 km, poteka po precej razgibanem terenu . Že sedaj daje lep videz, saj bo to ena izmed najm odernejših cest v Libiji. Zgornji u stro j bo iz 25 cm tam ponskega sloja te r 12 cm bitugram oza in 5 cm asfaltbetona. Š irina ene­ ga pasu je 7,5 m z 2,5 m širokimi bankinam i, ki imajo Na gradibišču P eru tn ine P tu j gradi gradisova po­ slovna enota M aribor v rsto novih objektov. Gradi hle­ ve, hladilnico, objekt predelave perutninskega in ži­ vinskega mesa, čistilne naprave in podobno. N ekateri objekti so že zrasli iz tal, na drugih bodo km alu pričeli z montažo nosilcev, na tre tjih pa se v r ­ šijo izkopi, sk ratka na gradbišču je živahno. Investicijska vrednost objektov znaša 3,5 m ilijarde S din, od tega odpade skoraj 2 m ilija rd i na gradbena dela. Seveda dela ne tečejo tako gladko, kot bi to želeli — ustavilo se je pri m aterialu . »TRBOVELJSKI CEMENTAR« O proizvodnji cementa so v 3 letošnji številki objavljeni zanimivi podatki o proizvodnji cementa, k a­ tere povzemamo: P rva razširitev trboveljske cem entarne s 300 ton­ sko pečjo je bila dokončana v le tu 1962, druga razši­ ritev s 1000 tonsko pečjo, pa bo dokončana proti koncu letošnjega leta. Podatki nam kažejo, da je proizvodnja pretežno stalno naraščala in sicer v letu 1963 nasproti letu 1958 za 52«/» in da bo po drugi razširitv i narasla proti letu 1963 za 330 %. Proizvodnja cem entarne v T rbovljah in Anhovem je bila vsa pretek la leta prem ajhna, da bi lahko za­ dovoljila potrebe v naši republiki. P om anjkanje ce­ m enta smo letno nadoknadili s cementom iz republike H rvatske, predvsem Istre in znatne količine tudi z uvo­ zom predvsem iz vzhodnih držav. Kaže, da bi bilo leta 1972 v Sloveniji dovolj ce­ m enta sam o z našo razširitvijoi, če ne računam o z večjo specifično potrošnjo, ki je že danes na zahodu precej višja. . Proizvodnja v cem entarni T rbovlje in potrošnja cementa v Sloveniji: 1958 1962 1965 1970 1971 1972 115.096 141.297 206.082 265.353 390.000 580.000 111.435 137.527 210.511 263.374 390.000 580.000 359 310 375 398 398 398 320 455 550 665 980 1.640 248.014 346.773 495.634 733.233 800.000 870.000 161 215 300 432 463 500 le penetrirano površino. L e-ta pa služi kot odstavni pas. Cesta je dvopasovna, vm es je zelenica širine 11 metrov. Do sedaj smo vgradili že 157.000 m 3 tam pona, m an j­ ka pa nam še ca. 20.000 m 3. Vso količino tam pona smo izdelali v naših kam nolom ih, ki so oddaljeni od trase ca. 60 km. Tudi druge frakc ije za asfalte pridobivamo sami. P revoze pa oprav ljajo domačini. Doslej smo položili b itugram oza v celotni širini ceste, tj. 2 X 7,5 m n a dolžini 19 km. Preostali del (4 km) pa bomo v kratkem končali. Računamo, da bo­ mo pričeli polagati asfa ltbeton debeline 5 cm že v naslednjih dneh. Sedaj ugotavljam o, da smo precej v zaostanku, to pa predvsem zaradi sp rem in jan ja pro­ jekta, drugi zadržek pa je bil zaradi odkupa zemljišč, k je r poteka sprem enjena trasa. Tako kot povsod so največji problem i tak ra t, ko je potrebno rušenje hiš. Nič bo lje se ne rešujejo ko­ m unalne zadeve, ko je potrebno prestav iti vodovod, elektriko ali telefon. To je posebno zapleteno vprašanje, ne glede na rok izdelave ceste. N orm alno bi bilo, da bo tam m alo padavin, k e r je A frika. P a ni res! To zimo sta bila ja n u a r in feb ru ar precej deževna. Najbolj nas je ov iral puščavski v e te r »gibli« k i letošnjo zimo piha zelo pogosto. Na trasi je več m an jših objektov, toda najvažnejši je m ost p rek Suhe reke, im enovan WADI AL M AJI- NIN, ki leži v sam em p redm estju Tripolija. Pričeli smo ga grad iti v lanskem decem bru. Zanim ivost je v tem, da je širši (36 m) kot daljši (34 m). Z višino 7 m ne dela posebnih težav. K onstrukcija mostu, katere p ro jek tan ti so Holandci, je po sistem u obalnih zidov. Zelo bogato je arm iran (115.000 kg bet. železa 0 8 do 20 mm). B etona smo vgradili 1100 m 3 in to kvalitetn ih m ark. Opaži so iz elem entov tip a MANESMANN, ki smo jih sestavljali na objektu. P ri tem nam je poma­ galo 15-tonsko avtom obilsko dvigalo. P ri g radnji nam je veliko pomagalo suho korito reke WADI AL MAJININ. Toda narava je lahko tudi nagajiva. Dvodnevno močno deževje, je povzročilo, da je suha reka nenadom a posta la deroča reka. P ri tem nam je naprav ila mnogo b la ta na gotove tem elje in že p rip rav ljeno arm aturo. Polnih 15 dni nas je veljalo čiščenje blata, p ran je a rm a tu re in odkopavanje opa­ žev. Sedaj smo v glavnem že gotovi. N apraviti moramo še tlak korita pod mostom te r n a vsako s tran v smeri toka reke po 36 m u trd itv e iz arm iranega betona. Vsa dela za m ost in u trd itv e p a bodo veljala ca. 100.000 lib. funtov. Računamo, da bomo do 1. m aja gotovi z mostom. O stane nam pa še do 1. ju n ija dovolj dela na bankinah, površinske ureditve bankin, pobočij nasipov in usekov, zelenice m ed prom etnim i pasovi in še razne druge drobnarije , ki jih je ob zak ljučku gradnje vedno p re­ več.« 8,6 MILIJONA OPEK je lan i izdelala opekarna SGP »Slovenija ceste« v Mengšu. Na m ilijon opečnih eno t je 7,6 zaposlenih, kar je m an j od povprečja opekarn Slovenije, ki znaša 7,7. KROŽNA ŽAGA ZA REZANJE BETONA Ta novi stroj SGP »Slovenija ceste« je bil na pu ljskem letališču najbolj zaseden. Krožna žaga za rezan je betona je am eriški izdelek firm e »Christensen«. Na uro prereže okrog 30 m betona do debeline 20 cm, vk ljučno z arm aturo . K rožni list, ki ima diam antno oblogo, stane približno 13.000 din. P red polaganjem asfa lta na staro betonsko površino so m orali delavci p rerezati celotno podlogo v dolžini okrog 13.000 m. NOVICE IZ GLASILA SGP »PRIMORJE« AJDOVŠČINA A JBA — P ri delu na jezu v A jbi pom agata našim delavcem tudi dva potap ljača gasilskega društva Tol­ m in. Potap ljača sta oprem ljena kot ljudje-žabe in opra­ v ita vse delo pod vodno gladino. Tako npr. odstran ju­ je ta m ateria l v tem eljih zagatn ih sten, p ritr ju je ta opaž­ ne elem ente in drugo. Včasih vzdrži potapljač pod vodo po tr i u re nepretrgom a. ANHOVO — Izredno h itro so v 20 dneh zgradili konvejer 5-m etrskega stroja, m azutno postajo v dveh m esecih in vzvodno zagatno steno v A jbi po planu v tre h tednih. E nota Anhovo je začela 10. ap rila z gradnjo spod­ n jega ustro ja za novo železniško postajališče. Rok za to delo je zelo kratek . O b jek t m ora biti gotov v m e­ secu avgustu. NOVA GORICA — Enota Nove Gorice je pričela z delom n a povezovalni cesti Šem peter—V rtojba novi obm ejni blok za tovorni prom et. Z izgradnjo tovor­ nega obm ejnega bloka se bo sedanji m ejni prehod v Rožni dolini zelo razbrem enil. AJDOVŠČINA — V Črnem vrhu gredo dela na novem hotelu proti koncu. Popolnoma m orajo b iti kon­ čana 1. junija. G radnja osem letke v Črnem v rh u tudi lepo n a­ preduje. Tu delam o v glavnem s kooperanti. Enota Ajdovščina daje vse sile na novo k le t in halo za Fructal. H ala bo zgrajena iz m ontažne kon­ strukcije. S tanovanjske stolpiče v Ajdovščini gradijo v glav­ nem specializirane ekipe gradbenih obratov. Tu smo nam reč uvedli tehnologijo tako imenovanega litega be­ tona. POSTOJNA — E nota izvaja dela na kom unalni ureditv i K rem ence III. V tem naselju so predvidene š tiri soseske po 80 stanovanj in 50 enodružinskih hiš. Vse lokacije za enodružinske hiše so oddane te r je zato celo pobočje K rem ence podobno bojišču pred odločil­ nim jurišem. Izkop gradbene jam e za sosesko II. je enota opravila v glavnem s težkimi stroji. Enota Postojna pospešeno dela na izgradnji vodo­ voda P lanina—Postojna. K ljučni objekti na vodovodu so zajetje, tra to posta ja in pretočna celica. Od izgradnje teh objektov je odvisno ali bo v letošnjem sušnem obdobju pritekel v Postojno dolgo pričakovani vodni curek za žejne Postojnčane. Dela na drugi fazi turističnega centra počasi gredo p ro ti koncu te r so vsi izgledi, da bo objekt do sezone končan. O bjekt je v fazi dokončevanja obrtn išk ih del te r nekatera gornja nadstrop ja že kažejo končno lice. V objektu II. faze bodo v prizem lju skladišča, pralnice in dostopi do dvigala, v I. nadstropju vstopni del z recepcijo, telef. centralo, brivsko-frizerskim salonom, garderobam i in reprezentančnim holom, po katerem se pride do restavracije , ki je bila zgrajena že v prvi fazi. V drugem nadstrop ju bo uprava hotela, igralnica s potrebnim i pomožnimi prostori. Gornje, š tiri etaže so hotelske sobe k i so zelo prostorne in sodobno urejene. Hotel bo B kategorije. S tanovanjsko pod je tje Postojna nam je oddalo dela za izgradnjo 65 stanovanj, 40 v v rstn ih blokih B-5, B-6, B-7 in B-8 te r 25 stanovanj v stolpiču S-3, S tanovanja so že skoraj v celoti prodana te r zato investitor p rip rav lja dokum entacijo za g radnjo stol­ piča B-4. ILIRSKA BISTRICA — Enota je popolnoma kon­ čala z deli na hali »Lesonit«, asfalterji pa so tudi asfa ltirali okolico. Tudi na trgovsko stanovanjski stavbi gredo dela h koncu. Enota je dokončala tudi zunanjo ureditev p ri sam ­ skem domu. Tako je že itak lep objekt dobil tud i lepo in urejeno okolico, ki jo bodo stanovalci p rav gotovo tud i lepo vzdrževali. Enota je dokončala objekt bencinski servis »Pe­ trol« v Trnovem. O bjekt je bil odprt že p red prvim majem. KOPER — Naši asfa lte rji so v Semedeli asfa ltirali novih 400 m ceste »A« v Semedeli, ki jo je zgradila naša enota. Cesta »A« je široka 7 m in bo glavna povezovalna a rte rija m ed Semedelo in Zusterno. Naši delavci so pričeli z izgradnjo m estne kana­ lizacije v starem delu K opra in na Bonifiki. Dela na izgradnji otroškega v rtca in osnovne šole v Semedeli so dobro napredovala. B o g d a n M e lih a r vesti iz ZEIT STATUS TEHNIKOV Na redni skupščini Zveze gradbenih inženirjev in tehnikov v Novi Gorici je bilo načeto ak tualno v p ra ­ šan je statusa gradbenih inženirjev (I. stopnja) in g rad ­ benih tehnikov, predvsem glede pooblastil za p ro jek ti­ ran je in izvajanje g radbenih objektov. K er se je podobna problem atika po jav ila tud i na drugih republiških zvezah, se je o tem problem u raz­ prav ljalo na XI. seji izvršnega odbora Zveze gradbenih inženirjev in tehnikov Jugoslavije v T itogradu 12. 12. 1970. Izvršni odbor je v ta nam en im enoval komisijo, v kateri je bil po en predstavnik republišk ih zvez. Kom isija se je sestala 24. 1. 1971 v p rosto rih Zveze gradbenih inženirjev in tehnikov H rvatske v Zagrebu. Soglasno je bilo ugotovljeno, da je po trebno urediti v okviru gradbene regulative tudi vp rašan je pravic, ki jih im ajo tehniki in inženirji (I. stopnja), k e r so se slednji pojavili kot nov profil strokovnjakov v naši družbi in ker v dosedanjih prav iln ik ih prav ice teh sploh niso bile obravnavane. Za lažje razum evanje te problem atike je po trebno navesti dosedanjo gradbeno zakonodajo, katera je obravnavala oz. obravnava to problem atiko. P red uveljavitv ijo Tem eljnega zakona o gradtvi investicijsk ih objektov je bila g rad n ja in ­ vesticijskih objektov regulirana z uredbo o gradnji (Ur. 1. SFR J 14/52 — prečiščeno besedilo 32/58). Na osnovi te u redbe so bili uveljav ljen i tud i p ra ­ vilniki, s katerim i je bila regulirana strokovna iz­ obrazba in praksa odgovornih vodij del gradbenih ob­ jektov. To so p rav iln ik o strokovni izobrazbi inženirjev in tehnikov kot odgovornih vodij del za posamezne v rste gradbenih objektov (Ur. 1. FLR J št. 15/55) in p ra ­ v iln ik o pooblaščenih p ro jek tan tih za gradbeno pro­ jek tiran je (Udadni lis t FLRJ, št. 17/55). K o so b ila uza­ konjena ta zakonska določila p ri nas, še ni b ilo višjih tehničnih šol in zarad i tega s prav iln ik i tud i niso bile regulirane pravice inženirjev I. stopnje v pogledu pro jek tiran ja oz. izvajan ja del. U zakonjena so bila le naslednja zvanja: inženir — II. stopnja visoke šole, fak u lte ta (da­ našnji naziv diplom irani inženir), tehnik —■ dokončana srednja tehn ična šola, višji tehnik — tehn ik z 10 leti p rakse in položenim strokovnim izpitom za višjega tehnika. G radbeni inženir je bil lahko postavljen za odgo­ vornega vodjo del n a vseh objektih visokogradnje in nizkogradnje. P ris to jn i republiški organ pa m u je izdal pooblastilo za op rav ljan je teh del pod pogojem, da ima kandidat najm anj 3 le ta strokovne p rakse in položen strokovni izpit. Višji gradbeni tehn ik je bil lahko odgovorni vodja del na vseh ob jek tih v okviru svoje ožje specialnosti (smeri). Komisija za revizijo projektov je v izjem nih prim erih na predlog gradbene inšpekciie tud i lahko odredila, da m ora biti na določenem objektu odgovorni vodja del inženir. G radbeni tehn ik s 5 leti strokovne p rakse in polo­ ženim strokovnim izpitom je bil lahko odgovorni vodja del na objektih, ko t so: ceste II., III. in IV. reda z objekti na njih, gradbene konstrukcije, ka te re niso več kot enk ra t statično nedoločene, vodovodi, kanalizacije, regulacije, m elioracije itd. Na podoben način je bilo regulirano tud i pro jek ti­ ranje. Razlika je bila le v tem, k er je b ilo za gradbene tehnike nekoliko zoženo področje v pogledu p ro jek ti­ ranja, dočim višji tehn ik i niso mogli izdelovati sta tič­ nih računov. V pogledu sodelovanja v ta k ra tn ih ko­ m isijah za kolavdacijo je veljalo vse ono, kot je navedeno za odgovorne vodje del (praviln ik o kolav- daciji in super kolavdaciji Ur. 1. FLR J 50/54). G radbeni nadzor so lahko vršili strokovnjaki, k a te ri so imeli pooblastila za p ro jek tiran je objektov. Za gradbene in ­ špektorje je bil vzet enak k rite rij o potrebni strokovni izobrazbi kot v predpisanem m inim um u za odgovorne vodje del (uredba o gradbeni inšpekciji — Ur. 1. FLRJ, št. 12/52). Z uveljav itv ijo uredbe o g radn ji so bila priznana vsa dobljena pooblastila, ka te ra so ta k ra t veljala (pri­ učeni tehn ik i in drugi). Leta 1930 je b il sp reje t Tem eljni zakon o graditvi investicijskih objektov (Ur. 1. FLR J, št. 65/60), na osno­ vi njega pa tudi prav iln ik o strokovni izobrazbi in praksi oseb, ki delajo investicijsko tehnično dokum en­ tacijo oseb, k i vodijo posam ezne v rs te del p ri izgradnji investicijskih objektov (Ur. 1. S F R J; št. 51/62). Po tem prav iln iku državni organi ne izdajajo več pooblastil za odgovorne pro jek tan te in odgovorne vodje del, ker to vprašan je regulirajo delovne organizacije s svojimi in ternim i predpisi. P rav iln ik p redp isu je samo, da m o­ rajo im eti osebe ustrezno visoko, višjo ali srednjo strokovno izobrazbo in položen strokovni izpit iz stroke oz. sm eri, v katero spada izdelava investicijsko teh ­ nične dokum entacije oz. dela n a izgradnji investi­ cijskega objekta, na katerem so te osebe odgovorni vodje del. Vsa prej dobljena pooblastila so veljala tudi v napre j, p ri tem pa se je pojavilo vprašanje razm ejitev pooblastil tehnikov, vendar po logičnem razsojanju, da lahko vsak oprav lja ona dela, za katera ima šolsko kvalifikacijo, ni prišlo do nekih bistvenih sprem em b v odnosu na p re jšn je stanje. Tu se tud i prvič po jav lja v gradbeništvu pojem višje strokovne izobrazbe, p ri čem er so v praviln iku zajeti tehn ik i in inženirji I. stopnje, dočim se višji tehniki sploh več ne om enjajo. K er program strokov­ nih izpitov ni bil m enjan, je ostalo nejasno, po k a te­ rem program u polagajo strokovni izpit inženirji I. stopnje. V p raksi je bilo sicer uvedeno, da so ti pola­ gali strokovni izpit po program u za v išje tehnike. K olavdacije in superkolavdacije so bile ukinjene in končni obračun del se odslej izvaja na način, kot se to dogovorita investitor in izvajalec del, tako da v tem pogledu tu ni bilo več zakonske om ejitve v pogledu prav ic gradbenih tehnikov. 1965. le ta z uveljav itv ijo Zakona o tehničnih uk re­ pih (Ur. 1. SFRJ, št. 12/65) je p renehala velja ti uredba o gradbeni inšpekciji in je bilo prepuščeno republikam , da gradbeno inšpekcijo regu lira jo s svojimi predpisi. 1966. e lta je bil uveljav ljen zakon o sprem em bah in dopolnitvah tem eljnega zakona o gradnji investi­ cijskih objektov (Ur. 1. SFRJ, št. 52/66). Z uveljavitvijo tega zakona pa je prišlo do večjih sprem em b v grad­ beni regu la tiv i in do om ejitve dotedanjih pravic grad­ benih tehnikov in višjih gradbenih tehnikov. Nov Tem eljni zakon o grad itv i investicijskih ob­ jektov (Ur. list SFRJ, št. 20/67) še v nadalje prepušča delovnim organizacijam , da v svojih praviln ik ih pred­ pišejo po trebno strokovno izobrazbo in prakso oseb kot odgovornih vodij del ali oseb v pro jek tiran ju republike, da s svojimi zakoni za specifične objekte določijo strokovno izobrazbo in prakso, ki jo m orajo im eti osebe kot odgovorni vodje del ali kot osebe, ki izdelujejo investicijsko tehnično dokum entacijo ozi­ rom a v ršijo nadzor p ri g radnji tak ih objektov. Važno določilo tega zakona je tud i v tem, da je v zakonu izpuščeno določilo o polaganju strokovnega izpita in je to prepuščeno republikam oz. delovnim organizacijam . Po uveljavitv i p re j navedenega zakona so repu­ blike sprejele svoje zakone o izgradnji investicijskih objektov, p ri čem er pa so nekoordinirano in na raz­ lične načine obravnavale posebno zahtevne in speci­ fične objekte, k a r v tehničnem pogledu p rav gotovo ni v redu, k a r dokazujejo naslednji prim eri: ko t posebno zahteven in specifičen objekt se je določila hala z razponi: večji od 12 km — v SR H rvatsk i večji od 15 m — v SR S rbiji večji od 20 m — v SR Č rni gori večji od 30 m —• v SR Sloveniji dočim se v SR M akedoniji in SR Bosni in Hercego­ vini tak šn i objekti sploh ne sm atra jo za posebno za­ h tevne in specifične. — V M akedoniji se sm atra kot posebno zahteven objekt, če je površina nad 1000 m 2, v H rvatski, če je ta površina večja kot 1500 m 2, v Sloveniji pa, če je ob jek t za več kot 500 obiskovalcev, dočim se v Črni gori sm atra kot posebno zahteven vsak objekt ne glede na njegovo velikost. V Srbiji in Bosni in Hercegovini se javn i objekti ne sm atrajo kot pokebno zahtevni. — V Bosni in Hercegovini, Črni gori in H rvatski se sm atra jo kot posebno zahtevhi objekti avto ceste in ceste I., II. in III. reda z objekti na njih, v Slove­ niji pa so to avto ceste in ceste I. in II. reda, v S rb iji in M akedoniji pa avtoceste in ceste I. reda. — Iz naslednje tabele pa je razvidno, kdo je lahko v posam eznih republikah odgovorni vodja del pri g ra­ d itv i posebno zahtevnih in specifičnih objektov: Soc. r e p u b l ik a Š o ls k a iz o b ra z b a L e ta p r a k s e S tro k o v n i iz p it dipl. inž. 2 ni predpisan M akedonija ali inž. 5 ni predpisan ali tehn. 8 ni predpisan BiH dipl. inž. 5 ni predpisan S rb ija dipl. inž. — ni predpisanali inž. 5 ni predpisan Č rna gora dipl. inž. 5 ni predpisanali inž. 8 ni predpisan Slovenija dipl. inž. 5 ni predpisan H rvatska dipl. inž. — strok, izpit Iz tabele je razvidno, da so razen v SR M akedoniji zelo om ejene pravice tehnikov v pogledu odgovornih vodij del p ri izgradnji investicijsk ih objektov, ki so p rej lahko vodili dela v okviru svoje specialnosti. V nekaterih republikah ko t npr. v SR H rvatski je ta om ejitev sicer nekoliko ublažena, ker se priznajo p rej p ridobljena pooblastila (do 1962. leta), tako da v išji tehniki, ki so dobili pooblastila, lahko še nadalje vodijo gradbena dela v okviru dobljenih pooblastil. P ra v tako pa so tudi om ejene pravice tehnikov v odnosu na veliko število objektov, kateri se sm atrajo ko t posebno zahtevni in specifični. N adaljnji problem je tud i v tem, ko gradbena podjetja iz ene republike izvaja jo dela v drugi republiki. V tem prim eru se m ora nam reč tu je gradbeno podjetje ravnati po p red­ pisih republike, v kateri izvaja gradnjo investicijskega objekta. Podoben problem se pojavlja tudi v pro jek ti­ ra n ju in izvajan ju gradbenega nadzora. Izjema je le SR H rvatska, k je r po določbah zakona gradbeni nadzor ni obvezen glede na to' pa tud i ne strokovna izobrazba nadzornega organa. V republiških predpisih o gradbeni inšpekciji je večina republik predpisala, da so lahko v bodoče g rad ­ beni inšpektorji sam o diplom irani inženirji, p ri čemer pa ni bilo rešeno vp rašan je tis tih tehnikov, ki so že dalj časa zaposleni v gradbenih inšpekcijah. Ta problem je najbo lj pereč v SR Slovenij, ker v republiškem za­ konu o tehničnih inšpekcijah ni posebne odredbe, s katero bi bilo omogočeno tehnikom , ki so že dalj časa g radbeni inšpektorji, da ostanejo tud i še v naprej na teh položajih. Izhajajoč iz tega bi vsi tehniki m o­ ra li zapustiti delovna m esta, čeprav so nekateri tik p red upokojitvijo. V zvezi z revizijo zakonodaje tudi še ni znano, kako bo v bodoče regu lirana gradnja investicijskih objektov, predvsem v pogledu razm ejitev po pooblasti­ lih m ed federacijo in republikam i. Na osnovi navedene problem atike je kom isija sk le­ nila, da se Zvezi g radbenih inženirjev in tehnikov Jugoslavije, v in teresu u red itve perečih vprašan j s ta ­ tusa gradbenikov v naši družbi in vprašanj gradbene regulative v interesu enotnega strokovnega šolstva pri nas P R E D L A G A : 1. Organom federacije je predlagati, da se v Te­ m eljnem zakonu o g radn ji investicijskih objektov iz­ vršijo sprem em be in dopolnitve glede strokovne iz­ obrazbe in prakse oseb, katere vodijo gradnjo investi­ cijskih objektov, p ro jek tira jo ali vršijo gradbeni nadzor, in to: — nam esto določenih k rite rijev za posebno za­ htevne in specifične objekte, po katerih republike po­ stav lja jo m inim alne pogoje glede strokovne izobrazbe in prakse navedenih oseb, je predpisati, da lahko ta opravila opravljajo osebe v okviru svoje šolske kvali­ fikacije pod pogojem, da im ajo položen strokovni iz­ p it; — v določila zakona je vnesti, da vsa dobljena pooblastila po p rejšn jih predpisih veljajo tudi v bodoče. 2. Izobraževanje kadrov za gradbeništvo je usk la­ d iti na vseh nivojih izobraževanja, istočasno pa tudi izvršiti potrebne razm ejitve v pogledu vodstva del in p ro jek tiran ja m ed posam eznim i profili gradbenih stro­ kovnjakov. 3. Glede na to, da tako zvezni kot republiški p red ­ pisi ne poznajo profila v išji tehnik, kot tudi, da v bo­ doče ni opravičljiv obstoj štirih kategorij inženirsko tehničnega kadra (dipl. inženir, inženir, v išji tehnik, tehnik) ne bi bilo po trebno za bodoče v obstoječih predpisih izvršiti sprem em be za ponovno uvedbo pro­ fila višji tehnik; p ri tem pa je potrebno regulira ti pravice dosedanjih v išjih tehnikov tako v pogledu iz­ va jan ja del, kot tud i glede izdelave investicijsko teh­ nične dokum entacije. Zato se predlaga, da se v bodoče ukine polaganje strokovnega izpita za višjega tehnika. V bodoče imajo tehniki možnost š tud ija na višjih tehničnih šolah za inženirje I. stopnje, vsem onim, kateri so si pridobili zvanje višjega tehn ika pa je v zakonih in drugih predpisih, kateri regu lira jo gradnjo investicijskih ob­ jektov priznati iste p rav ice kot inženirjem I. stopnje. 4. Zvezi g radbenih inženirjev in tehnikov Jugo­ slavije se predlaga, da im enuje posebno kom isijo z nalogo, da izdela defin itivn i prav iln ik in program za polaganje strokovnih izpitov, kateri bi veljal za celot­ no področje SFRJ, upoštevajoč že izdelane prav iln ike in program e SR Slovenije, BiH in Hrvatske. V to akcijo je potrebno vk ljučiti tudi zvezo arhitektov, kot tudi zveze drugih strok (elektro, strojništvo, tehno­ logi), ker zakon s ka terim se regulira g radn ja investi­ cijskih objektov, u re ja p ro jek tiran je in izvajan je ob­ jektov in s tem tu d i vseh strok udeleženih p ri pro­ jek tiran ju in izgradnji objekta. 5. V nekaterih republiških zakonih o gradbeni in ­ špekciji je določeno, da so lahko gradbeni inšpektorji le dipl. inženirji, p ri čem er pa ni rešeno vprašanje tis tih tehnikov, k a teri so bili na dan uveljav itve zako­ nov, ki u reja jo to m a te rijo na delovnih m estih gradbe­ n ih inšpektorjev in to z daljšim stažem (npr. v Slove­ niji). Predlaga se, da se tehnikom — gradbenim inšpek­ torjem tudi v bodoče omogoči oprav ljan je te dolžnosti pod pogojem, da im ajo delovni staž nad 20 le t ali da so bili zaposleni kot gradbeni inšpektorji nad 10 let. 6. K olikor navedeni predlogi po točkah 1 do 5 ne bi bili sprejem ljiv i a li pa bi za njihovo realizacijo bilo potrebno daljše razdobje, pa se predlaga, da se v republiške zakone vnese naslednje določilo: »V prim erih, k ad a r organizacija, ki gradi investi­ cijski objekt, ki se po odredbah zakona sm atra kot posebno zahteven oz. specifičen, ima za ta objekt izdelan elaborat p rip rav e in organizacije dela, lahko izvajajo ta dela tudi tehniki, kateri im ajo 10 le t stro ­ kovnega dela in položen strokovni izpit.« To določilo bi bilo le začasnega značaja, dokler ne stopijo v veljavo zakonska določila podana v ostalih predlogih te komisije. P ri tem se pripom inja, da bi takšno zakonsko določilo ublažilo tud i pereč in po­ znan problem v delovnih organizacijah zaradi pom anj­ kanja dipl. inženirjev. 7. Glede na to, da je točasno v teku revizija in kodifikacija zakonodaje, je tudi potrebno, da se Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov Jugoslavije in rep u ­ bliške zveze aktivno vključijo v to delo in to ne samo z dajanjem pripom b na predpise, ko so ti izdani in katere je težko sprem eniti, tem več z aktivnim sodelo­ vanjem in delom posam eznih skupščinskih komisij tako v federaciji kot tudi v republikah in to že v fazi p ri­ prave predpisov. O navedenih predlogih je že tud i razprav lja l iz­ vršn i odbor republiških zvez gradbenih inženirjev in tehnikov. Sklenjeno je bilo, da se pristo jn im zakonom dajnim organom takoj posreduje naše zahteve v in te­ resu zakonske ureditve opisane problem atike. S tem poročilom sem kot član komisije, v kateri sem zastopal naše članstvo iz Slovenije, imel nam en seznaniti našo gradbeno javnost s stališčem , ki smo ga v jugoslovanskem m erilu zavzeli do nakazanih v p ra­ šanj. B ranko Rosina, gradb. tehnik VLADIMIR ČADE2, dipl. gradb. inž. — ŠESTDESETLETNIH N ajvidnejši delavec zadnjega razdobja Zveze g radbenih inženirjev in tehn ikov SR Slovenije je praznoval svojo šestdesetletnico. Ju b ilan t se je rodil 11. ju n ija 1911 v L jub ljan i, k je r je po zak lju ­ čenih šolah leta 1936 položil diplomo na gradbeni fak u lte ti naše univerze. Po zaposlitvi p ri tedan ji banski upravi, p ri velik ih gradbenih pod­ je tjih v L jub ljan i in Beogradu, ga srečamo kot asisten ta p ri prof. dr. K asalu na ljubljanski univerzi. Po osvoboditvi je odšel družno z drugim i strokovn jak i na obnovo porušene in izgradnjo naše nove industrije in elektroobjektov. V tem razdobju ga srečamo po vsej Sloveniji, gotovo pa je največ pripomogel kot šef gradbišča pri g radnji term oelek trarne v Šoštanju . Po nekaj letih strokovne zaposlitve pri ljub ljansk i občini je bil 10 le t pomočnik sek re­ ta r ja za industrijo in kasneje gospodarstvo p ri Izvršnem svetu naše republike. Zadnja leta se je ponovno vrn il v operativo, k je r sodeluje ko t di­ rek to r združenega podjetja »Gast«, pri g radn ji p rom etnih kom unikacij. P estrost njegove odgovorne zaposlitve m u je kot zavednem u nap red ­ nem u strokovnjaku narekovala, da se tako v -okv iru m esta, republike in federacije vključi v krog tistih strokovnjakov, ki so v m erilu Jugoslavije sestav lja li in izdajali sodobne zakone in tehn ične p redpise za gradbeno in sorodno dejavnost. Njegovi strokovni p rispevki s področja gradbeništva, industrije g rad ­ benega m ateria la in inšpekcijskih služb so bili ob jav ljen i v naših repu­ b lišk ih in zveznih strokovnih glasilih. V »A lm anahu gradbeništva Jugoslavije« in ediciji »25 let g radbe­ n ištva Jugoslavije« je kot sodelavec obravnaval celotno problem atiko gradbene zakonodaje in tehničnih predpisov. Na desetine strokovnih člankov je izšlo v časopisih, raznih publika­ cijah, predvsem pa v G ospodarskem vestniku. Ze pred katastrofaln im potresom v S kopju je bil in iciator za izdajo posebnih predpisov za g radn jo objektov n a potresnih področjih. Kako p ra v so prišli ti p ionirski predpisi, vedo ceniti vsi gradbeni strokovnjaki. Inž. V ladim ir Čadež je skupaj s tov. Sergejem Bubnovom prinesel nov elan pri izdajanju edinega slovenskega gradbenega strokovnega gla­ sila »Gradbeni vestnik«. K ot staln i član uredniškega odbora našega glasila in zveznega gla­ sila »Naše gradjevinarstvo«, kot član sveta Zavoda za raziskavo^ m a­ te ria la in konstrukcij te r kot član Zvezne kom isije za gradbene predpise je ogromno prispeval k razvoju našega gradbeništva in industrije grad­ benega m ateriala. Slavljenec je vedno rad posredoval tem eljne in republiške zakone za gradn jo investicijskih objektov te r tehn ične predpise slovenskim stro­ kovnjakom na posebnih sem inarjih v okviru naše Zveze. K ot predsednik Zveze je skupaj z našim strokovnim društvom v M ariboru izvedel važno strokovno posvetovanje o gradnji avto ceste M aribor—Nova Gorica. Slavljenec je še danes v prvih v rstah naše Zveze in vidni pobornik za sodobni razvoj gradbeništva. Za svoje požrtvovalno delo je bil ponovno odlikovan, posebno še za delo pri obnovi ožje dom ovine in kasneje Skopja. Ko je p rejel te dni v Beogradu še častno članstvo kot naj višje odli­ kovan je Zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavije, m u ob vsem tem toplo čestitamo. C. S. obvestila ODREDBA O KONTROLNEM NADZORU KVALITETE UVOZNIH CEMENTOV P o tro šn ja cem enta v Jugoslav iji je v stalnem porastu , k i m u domača cem entna industrija k ljub svo­ jim prizadevanjem ne m ore slediti in je verjetno še nekaj časa ne bo m ogla v celoti pokriti. P rim anjk ljaj cem enta je torej potrebno p o k riti z uvozom, ki je vedno večji in se predvideva, da bo v letu 1971 znašal ca. 30°/# celotne količine jugoslovanske proizvodnje cem enta. Cem enti se uvažajo iz štev iln ih držav, k je r jih je sploh mogoče dobiti in sicer: iz Rom unije, M adžarske, Češkoslovaške, Grčije, Sovjetske zveze, Bolgarije, ZAR, L ibanona, A vstrije in Italije. Razum ljivo je, da iz to ­ liko različn ih držav p rih a ja jo cem enti z različnimi tu ­ jim i oznakam i in deklaracijam i. V gradbeni operativi je p rišlo p ri ocenjevanju kvalite te prispelih cementov p rav zarad i tega do neprav ilnega tolm ačenja in s tem tu d i do nepravilne uporabe. Z ato je bilo nujno po­ treb n o vse uvozne cem ente z ozirom na rezultate p redhodn ih preiskav nostrific ira ti, jih torej deklarirati po JU S predpisih in s tem tu d i izenačiti z domačimi cem enti. O dbor za cem ent SJL je strokovno nostrifikacijo v le tu 1969 uvoženih cem entov izvršil ob sodelovanju zastopnikov Zavoda za standardizacijo in zveznih se­ k reta ria tov . Na osnovi tega je zvezni sekretar za zuna­ n jo trgovino izdal 20. 5. 1971 v U radnem listu št. 22 odredbo, ki jo zaradi pom em bnosti v celoti citiramo iz U radnega lista slovenske izdaje: N a podlagi tre tjeg a odstavka 59. člena zakona o jugoslovanskih standard ih (»Uradni lis t FLRJ, št. 16/60 in 30/62) in 164. člena zakona o prom etu blaga in sto­ r ite v s tu jino (»Uradni list FLRJ«, št. 27/62 in »Urad­ n i lis t SFRJ«, št. 14/65, 28/66, 54/67 in 15/67) izdaja zvezni sek re tar za zunanjo trgovino po poprejšnjem m nen ju d irek to rja Jugoslovanskega zavoda za stan ­ dardizacijo O D R E D B O o odstopanju cd jugoslovanskih standardov za cement, ki se uvaža iz posameznih držav 1. Jugoslovanski standard JU S B. Cl,011 se ne bo u p o rab lja l za tale uvozni cem ent: 1) cem ent iz Rom unije z im ensko označbo BS 12/58, ki bo k lasificiran kot po rtlandsk i cem ent PC-250, s p ri­ stavkom , da je njegova specifična teža vsaj 2,95 g/cm3, in da je netopen m aksim alno 3°/«; 2) cem ent iz M adžarske z im ensko označbo PC-500 AS, k i bo k lasificiran kot portlandsk i cem ent z do­ datkom pucolana P C -p 250, s pristavkom , da se ne n a ­ v a ja ta odstotek in v rs ta pucolana in da je ß 7 vsaj 30/160 kp/cm 2; 3) cem ent iz Češkoslovaške z im ensko označbo POC-350 in POC-450, ki bo k lasificiran kot portland­ ski cem ent PC-250, s pristavkom , da je njegova spe­ cifična teža vsaj 2,95 g/cm 3 in da je netopen m aksim al­ no 3 «/o; 4) cement iz G rčije z imensko označbo BS 12/58, ki bo k lasificiran kot portlandsk i cem ent z dodatkom pucolana PC-p 250, s pristavkom , da se ne nava ja ta odstotek in v rsta pucolana in da je 67 vsaj 30/160 kp/cm 2; 5) cem ent iz ZSSR z im ensko označbo PC-400, ki bo klasificiran kot portlandsk i cem ent z dodatkom pucolana PC -p 250, s pristavkom , da se ne navaja ta odstotek in v rs ta pucolana, in da je ß l vsaj 30/160 kp/cm 2; 6) cement iz ZAR z im ensko označbo BS 12/68, ki bo klasificiran kot po rtlandsk i cem ent PC-250; 7) cement iz B olgarije z im ensko označbo M -500, ki bo k lasificiran kot portlandski cem ent z dodatkom pucolana PC-p-250, s pristavkom , da se ne navaja ta odstotek in v rsta pucolana in da je ß l vsaj 27/144 kp/cm 2. 2. Uvozniki m orajo dati cement iz 1. točke te od­ redbe preizkusiti v pooblaščenih inštitu tih oziroma zavodih, ki oprav ljajo obvezno tehnično nadzorstvo nad pridobivanjem dom ačega cementa in izdajajo o tem atest, in dobljeni a test poslati vsem republiškim gradbenim inšpekcijam . Preizkušanje cem enta po prvem odstavku se opra­ vi za vsakih 2000 ton posebej, za količino do 2000 ton pa le, če se ne uvaža več cementa. 3. Uvozniki m orajo p ri prodaji cem enta na dom a­ čem trgu vpisati zanj v fak tu ro tu jo označbo te r označ­ bo po jugoslovanskem standardu po klasifikaciji iz 1. točke te odredbe in vročiti domačim kupcem poleg fak tu re tudi atest o preizkusu cementa v pooblaščenih inštitu tih oziroma zavodih. 4. Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SFRJ«. P. 10010. Beograd, 29. ap rila 1971. Zvezni sek re tar za zunanjo trgovino: M uhamed Hadžič 1. r. K ot je razvidno iz teksta, m orajo biti po tej od­ redbi uvozni cem enti preiskani na vsakih 2000 ton in na fak tu ri označeni z originalno tu jo deklaracijo in nostrificirano oznako po gornji odredbi. Za italijanski, avstrijsk i in libanonski cem ent nostrifikacija ni bila izvršena, ker teh cem entov v času izdelave nostrifika­ cije še nism o uvažali, a testiran je cementa pa m ora biti p rav tako opravljeno, kot za druge uvozne cemente. Na osnovi rezultatov teh preiskav bodo tud i ti cementi nostrificirani. S tem želimo seznaniti uporabnike cem enta, da jim bo uvoznik lahko zagotovil kvaliteto za vsako dobav­ ljeno količino, kot jo zagotavljajo tudi dom ače tovarne cementa za svoje proizvode. mnenje in h r i t i h a JAVNE SANITARNE PROSTORE JE NUJNO UREDITI Strokovne službe in inšpekcijski organi pogosto ugotavljajo nepravilnosti p ri izgradnji, oprem i in h i­ gienskem vzdrževanju san itarij v tu rističn ih in go­ stinskih objektih te r na javnih m estih. S an ita rije in prostori so m nogokrat v takem stan ju , da nam delajo pravo sramoto. V takem stan ju so lahko izvor in posrednik ogrožanja zdrav ja ljudi. Sicer so se v zad­ n jih letih izboljšala stan ja sanitarij glede izgradnje, je pa še vedno pereče vprašanje higienskega vzdrže­ van ja sanitarij, tako kot je dostojno za ku ltu rnega človeka. U rejene san itarije m orajo biti dovolj prostorne, svetle, zračne in funkcionalne. Dati -se m-orajo brez­ hibno higiensko vzdrževati in razkuževati. Naj n a­ vedemo nekaj osnovnih smernic za higiensko ureditev sanitarij. Lokacija naj bo n a takem m estu, d a so dostopne in jih lahko najdemo. Ločene naj bodo po spolu in prim erno označene in osvetljene. N ajboljša je dnevna svetloba. P red san ita rijam i m ora b iti p redprostor. Ta služi kot »smradna« zapora in za um ivanje rok. Zato m ora le -ta imeti dovolj um ivalnikov in m ožnost su ­ šen ja rok. Roke sušim o s fenom ali s pap irn im i b r i­ sačami. Te odm etavam o v posebne posode, nato jih sežgemo. Posode za odpadke naj bodo iz odpornih m aterialov in z odpiranjem pokrova na noge. P red ­ prostor m ora biti dobro prezračevan in ogrevan. P re ­ zračevanje vseh san ita rij naj bo vzgonsko ali z odse- savanjem in zanesljivo delujoče. S an ita rije naj bodo oprem ljene s školjkam i na vodno izp iran je (WC) in zaščitene pred zm rznjenjem . Sedežne deske so n a j­ boljše iz plastike, takega prereza, da je čim m anjši dotik s kožo in da se n e m ore stopiti na desko. Spla­ kovanje naj bo na »nožni pogon«. Ob steni je pripo­ ročljiv držaj, za oprijem stare jših in otrok. P ri m o­ ških san itarijah priporočam o le navpične stenske školjke, nikakor p a ne »goske«. S topala p ri p isoarjih m orajo b iti dvignjena in lahno nagnjena naspro ti od­ točnem u žlebu. Za odtok je priporočljiv skupni žleb s skupnim odtokom z mrežico. V rata v san ita rije naj bodo malo spodrezana (1—-2 cm), dovolj visoka, p re­ delne stene pa v isoke 2 m. Višina prostorov 2,80 do 3,00 m. Stene m orajo b iti do 1,5 m visoko obdane s ke­ ram ičnim i ploščicami ali m aterialom , k i je odporen proti vlagi in se da čisto vzdrževati. P rehodi s steno naj bodo gladki, prehodi stena — tla p a zaobljeni. Tla naj bodo iz kvalitetno enakega m ateria la in na smejo drseti. V tleh predprostora in p ri pisoarjih so nu jn i ta ln i sifoni, tla p a m orajo b iti nagnjena k tem sifonom. Glede kapacitete računam o pa higienskih n a­ čelih p ri največ ji obrem enitvi za 50 ljud i: m oški 1 WC in pisoar, za ženske 1 WC. N orm alna obrem enitev pa je 1 pisoar in 1 školjka n a 20—25 m oških te r 1 školjka na 20—25 žensk. Enako obrem enitev (število) ljud i računam o na 1 um ivalnik. Po možnosti naj bodo prik ljučen i na m rz­ lo in toplo vodo. Za um ivanje rok je priporočljivo tekoče milo v posebnih dozatorjih. Na 1 um ivalnik r a ­ čunamo ca. 60 cm širine. P rib ližno 50—-60 cm visoko naj bo vodna pipa. P ri višin i od ta l in p ri višini oziroma obliki ogledal je raču n ati tudi na m anjše ose­ be. Razm ak med um ivalniki in sosednjo steno ca. 1,15 m etra, če sta 2 vrsti um ivalnikov, pa je m edsebojna oddaljenost 2,00 m. Velikost straniščnih kabin je n a j­ m anj 1,20 X 0,90 m, če se v ra ta odpirajo navzven, 1,40 X 0,90 m, če se odpirajo navznoter. P rostor med straniščnim i kabinam i in nasprotnim zidom predpro­ stora je 1,50 m širok, če se v ra ta kab in odpirajo navz­ ven, 1,20 m, če se odpirajo navznoter. P ri pisoarjih na nasprotni steni, se razm ak poveča za 70 cm. Če so WC kab ine v dveh vrstah, je prehod m ed njim i širok 2,0 m, če se odpirajo v ra ta WC na noter. Odstopanje od teh m er je dopustno za 20 cm. Navedene norme tem elje na osnovi higienskih zahtev, za posamezne obrate pa je potrebno upoštevati posebne predpise. P roblem san itarij n i enostaven. Reševati ga je prem išljeno in odgovorno. Z ozirom na različno hi­ giensko raven ljudi, ki se poslužujejo teh san ita rn ih naprav, je potrebno, da so te pod sta ln im higienskim nadzorstvom. P ri m anjših ob jektih pod ključem, k i ga čuva npr. v ra ta r, ali z avtom atsko ključavnico na vm etavanje denarja, p ri večjih n ap ra v ah pa pod nad­ zorstvom čuvaja (čuvaj-ke), s p lačevanjem koriščenja in z obvezno kontrolo, v kakršnem stan ju koristnik napravo zapušča ter z m ožnostjo sankcioniranja ne­ m arnosti. Tozadevno opozorilo pa m ora biti vidno obešeno. Sm atram o za p rim em o poudariti važnost navede­ nih problem ov oz. zahtev, k e r je s ta n je san ita rn ih naprav odraz naše higienske zavesti in je osnovni po­ kazatelj naše k u ltu re posebno z ozir-o-m na turizem, gostinstvo, javne lokale itd., k je r se sreča mnogo lju ­ di iz razn ih k ra jev in dežel. Ta vp rašan ja je treba takoj urediti, da ne bodo san ita rije kot nekaj m anj vrednega in zapostavljenega te r da ne bodo prenašale nesnage in bolezni. iz strohuvnih revij in časopisov MATERIJALI I KONSTRUKCIJE — Beograd, 1970. St. 5 Dr. Ing. N. N a e r l o v i ć - V e l j k o v i ć : P roširenje rešen ja M. Levy na po larnu teo riju sav ijan ja tan ­ k ih ploča. Str. 3—5, 1 sl. Mgr. ing. N. K n e ž e v i č - V u k s a n o v i č , as. univ.: P rim jena poliesterske smole za rekonstrukciju no­ sivosti oštećenih betonskih elem enata. Str. 6—13, 11 sl., 3 tab. Dr. Ing. J. H a h a m o v i č - ing. Š. D ž o n l a g i č - D r e c a : Značaj koeficijenta kapilarnog usisava­ n ja na postojanost m aterija la . S tr. 14—21, p si. Ing. E. M i k l a v i č i č : Neka iskustva o sulfatnoj ko­ roziji m orta s agregatom od vapnenca i kam ena. S tr. 22—26, 5 tab. Ing. E. M a l i , ing. A. S e v e r , ing. M. K n e ž e v i ć , J. D i m e č : S tatičko p rocen jivan je kvaliteta. Str. 27—38, 8 sl., 8 tab. B ibliografija. S tr. 39—43. Iz Jug. nacion. kom iteta za v isoke brane. Str. 43. GRADJEVINAR — Zagreb, 1971. Št. 3 Prof. dr. ing. E. N o n v e i l l e r : P rim jena elektroos- m oze u grad jevinarstvu. S tr. 53—64, 15 sl., 3 tab. Ing. N. Pi n t a r i ć : K on tinu irane m em brane u savre- m enom tem eljenju. Str. 65—72, 14 sl. Ing. N. R a š u 1 a : Cijevi od polietilena. Str. 72—78, 7 sl., 3 tab. K ra tk e vijesti. Str. 79—80. G rad jevna m ehanizacija. S tr. 81—82, 6 sl. Iz inozem nih časopisa. Str. 83—90. K ongresi i sastanci. S tr. 90—91. Sajm ovi i izložbe. S tr. 92. O bavijest o izdaji knjige o hidraulici. Str. 92. IZGRADNJA — Beograd, 1971. Št. 5 Izg radn ja bloka 28 u Novom Beogradu. Str. 1—3. Ing. arh . N. V l a k : P ro je k tiran je i g radnja stambenog bloka 28. Str. 4— 11, 3 sl. Ing. arh . M. G 1 a v i č k i : U rbanistička koncepcija blo­ k a 28. Str. 12—16, 3 sl. Ing. arh . I. A r n a u t o v i č : O bjekti u bloku 28 gra- d jen i po m ontažnom sistem u. Str. 17—29, 24 sl. Prof. ing. arh. U. M a r t i n o v i ć : K ule u centralnoj zoni Novog Beograda. S tr. 29—32, 2 si. Ing. B. K o p r i v i c a : S tam beni objekti izgradjeni po IM S-Žeželj sistem u u b loku 28. Str. 32—40, 20 si. Ing. B. L u k o v i ć : P ro izvodnja i g radjenje iz k rup - nopaneljn ih elem enata u b loku 28. Str. 41—46, 6 si. Ing. L. G e n d e l m a n , ZSSR. St. 47—54, 9 si. Ing. V. A b r a m o v , Z SSR : Proizvodno iskustvo u iz­ ra d i k rupn ih panela na poligonoj betonjerci p ri podizanju bloka 28. Str. 55— 64, 19 si. Ing. J . B u j a n o v , ZSSR: S an ita rne kabine fabričke izrade. Str. 65—66, 4 si. Ing. J. B u j a n o v , Z SS R : Sistem električnih insta­ lacija u krupnopaneljn im zgradam a. Str. 67—68, 3 si. Novosti. Str. 69—71. P reg led mesečne periodike i knjiga. Str. 72. STANDARDIZACIJA — Beograd, 1971. Št. 3 Zasedanje tehn. kom iteta ISO o veštačkom džubretu. Str. 47. JU S C.B3.551. Čelične tra k e vruće, valjane. S tr. 48—50. JU S C.B4.110. Čelični lim ovi, debeli. Str. 51—54. A notacija predloga s tan d ard a za javnu diskusiju. Str. 55—59. Ispravke u JU S C.B0.500. Str. 60. Izm ene standarda. S tr. 60. Ispravke u JUS K.D6.050 i u JUS K.D6 051. Str. 60. M edjunarodna standardizacija. P rim ljena dokum entacija. Str. 60—64. K alendar zasedanja organa ISO. Str. 65—66. Inform acije ISO o š te ti od zemljotresa. Str. 67—68. STANDARDIZACIJA — Beograd, 1971. Št. 4 Dosadašnji radovi M edjunarordne organizacije za s tan ­ dardizaciju u oblasti cevi i fitinga od p lastičnih m asa. Str. 71—74. Predloži revizija stan d ard a za javnu diskusiju. Str. 75. Anotacije predloga standarda za javnu diskusiju. Str. 76—77. Izmene u JUS M.BJ.510, 520, 530; JUS M.BJ. 515, 525, 530; JUS K.CJ.005. Str. 78. Ispravke u JUS M.C3.506. Str. 78. M edjunarodna standardizacija. P rim ljena dokum entacija. Str. 79—82. Inform acije ISO: U štede u SSSR zbog standarda. Ne­ sporazum i pri p isan ju datum a. Str. 83—84. DOKUMENTACIJA ZA GRAD JE VINARSTVO I ARHITEKTURU — Beograd, 1971. Št. 216 ILG — 450. P roizvodnja u grad jevinarstvu u januaru 1971. g. 4 str. ILG —- 451. — Lični dohoci u grad jev inarstvu i ostalim oblastim a p riv rede u decem bru 1970. g. 2 str. DGA — 1138. Izvodjenje grom obranskih instalacija. 22 str., 66 si. DGA — 1139. P rav ila za izbor i prim jenu sredstava za zab ijan je p ri g rad jen ju puteva. 18 str. DGA — 1140. P rav iln ik o tehničkim m eram a i uslovi- ma za to leranciju m era grubih gradjevinskih ra ­ dova. 10 str. DGA — 1141. Sadržaj časopisa »Dokum entacija za gra- d jevinarstvo i arh itek tu ru« u 1970. g. 1) P redm etni registar. 6 str. DGA -— 1142. Isto: 2) A utorski registar. 2 str. KIG —- 115. K lasifikovani indikatori za g rad jev inar- stvo. Ind ikatori od br. 220 do br. 337 (članci iz ča­ sopisa). 32 str. TKD — 177. Cene gradjevinskog m aterija la u januaru 1971. g. 20 str., tabele. TKD — 177. Cene grad jev insk ih radova u IV. trom e­ sečju 1970. g. 8 str. INFORMACIJE »-» Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A IN K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I Lato XII 5 Serija: NOVI MATERIALI MAJ 1971 Rebrasto betonsko je k lo , prob lem i va rivosti in te rm itn o varjen je tega jekla v gradbeništvu (Nadaljevanje) V nadaljn jem so n a kratko podana posam ezna s tru k tu rn a območja v toplotno vplivani coni, ki se med seboj nedvomno ostro ne ločijo in segajo p ri tem dolo­ čeni procesi iz enega v drugo območje. P ri pregledu teh pojdim o od toplotno nevplivane cone osnovnega m ateria la z ca. 0,20 % C, katerega s tru k tu ra je p rik a ­ zana na sl. 6. P ri tem je perlit tem nejši, ferdt pa p red­ stav lja belo osnovo. V območju, ki je bilo zagreto do tem pera tu re ca. 250° C, ne pride do sruk tu rn ih sprem em b, pač pa do nastanka no tran jih napetosti, kot posledica m edseboj­ nega oviranja posam eznih območij v toku raztezanja ali krčenja. P ri jek lih se tem tako im enovanim toplot­ nim napetostim prid ruž ijo še s truk tu rne napetosti, ki izvirajo od faznih prem en v sosednjih tem peratu rn ih območjih, ki so bliže zvaru. V tem peraturnem obm očju od približno 250° C do 300° C se vršijo procesi um etnega sta ran ja , t.j. izloča­ n je dušika, kisika in ogljika v obliki subm ikroskopsko izločenih faz železovega nitrida, oksida oz. karbida. V posam eznih etapah tega izločanja nastanejo v kristaln i m reži močne no tran je napetosti, ki se n a zunaj odra­ žajo v povečani trdo ti in poslabšani žilavosti ustrezne S lik a 6 S lik a 7 cone osnovnega m ateriala. Vsled krhkosti, ki je s temi procesi v zvezi, nazivam o to obm očje »območje k rhke­ ga loma« ali »območje lom a v m odrem «. V tem peratu rnem obm očju od približno 300° do 723° C postopom a izginjajo n o tran je napetosti, k i so nastopale v m ateria lu p red varjen jem . S m atra se, da žarenje okrog 600 do 650° C te napetosti popolnoma odpravi. V prim eru, da je bil osnovni m ateria l kot posle­ dica p redp rip rave za varjen je , ali po svojem izvoru hladno deform iran, lahko pride p ri tem peratu rah nad 500° C tud i do rekristalizacije, to je sprem em be defor­ m iranega zrna v nedeform irano, ki je prosto napetosti. V b ližin i evtektoidne prem ene (okrog 700° C) je dana še ena možnost s tru k tu rn e spremembe, t.j. koa­ gulacija perlitn ih lam el (sferoi dizači ja). L am elam i perlit p rikazan na sl. 7 p ri povečavi 600 X kot tem ne lise se p ri tej tem peratu ri in daljšem času sprem eni v zrnatega (sl. 8 povečava 600 X), k a r pomeni, da se je cem entit (Fe3C) iz perlita (perlit je fe r it in cementit) neorien tirano razporedil v fe ritn i masi. S truk tu rno gledano lahko p ride to rej v conah, ki so kot posledica v a rje n ja ogrete n a tem peratu re do 723° C do s truk tu rn ih sprem em b, ki jih lahko zaznamo z m ikroskopom (eventualna koagulacija perlita in re- kristalizacdja) in do stru k tu rn ih sprem em b, ki potekajo v submikiroskopskem m erilu (staranje), katere pa lahko odkrijem o' le s pomočjo elektronskega mikroskopa ozi­ rom a rentgenske s truk tu rne analize. Osnovni m aterial, k i je bil zagret na tem perature od 723° C pa do prem ene Ac3 (prem ena Acj poteka v d iag ram u železo-ogljik po črti GOS) je podvržen prekristalizac'iji. P rem ena Ac3 za jeklo, ki vsebuje 0,2 % C je približno 875° C, za ČBR 40 z vsebnostjo 0,50 % C pa le ca. 770° C. Področje osnovnega m ateriala, ki je bilo zagreto na tem peratu re od Ac3 do ta lišča jekla, je v bistvu popolnom a prekrlstalizirano, saj sta se ves ferit in per- lit, k i tvo rita osnovno struk turo , sprem enila v austenit a li gam a železo. Iz te p rek rista lizac ije dobimo« po ohla­ ja n ju zvara tem bolj grobo feritno perlitno zrno, čim višje je bil osnovni m ateria l zagret v območje gama. Zato je razumljivo«, da bo v tem peraturnem «območju od Ac3 do tališča velikost z rn a rastla v sm eri proti zvaru in bo neposredno ob n jem doseglo zrno m aksi­ m alno velikost in W idm anstättensko obliko, ki je zna­ čilna z«a visoko pregreto jeklo. P raktično bi lahko sm atrali, da začenja cona pregretja , t.j. m eja, k je r začenja austenitno zrno s tem peraturo močno rasti nek je p ri 1000° C, čeprav je ta m eja od jekla do jekla različna tako glede tem p era tu re kot glede na postop­ nost prehoda iz finega v grobo zrno. Toplo«tno vp livana cona «osnovnega m ateriala s«e zaključi na mestu, k i je tem peratu rno doseglo črto solidus. Na solidus črti se nam reč vsa ta lina zvara po­ polnom a strdi. Ce prenesem o vsa dosedanja 'izvajanja o varivosti in s tru k tu rn ih karak teristikah zvara in njegove okoihce na ČBR 40, bomo zasledili po v arjen ju iste že opisane po jave v zvaru, toplotno vp livani co«ni in osnovnem m ateria lu . P ri tem so nekateri pojavi z mehanskega stališča nezaželeni. Spom nim o se predvsem n a usm er­ jeno transkristalinsko struk tu ro zvara, na grobozrnato W idm anstättensko cono pregretega m ateria la ter z la­ sti na ostre struk tu rne prehode iz pregrete cone v zvar. Že v poglavju o varivosti smo omenili, da je ČBR 40 le pogojno varivo, saj je p ri vsebnosti ogljika od 0,36 do 0,56% in m angana od 0,55 do 1,0 %, ekvivalent ogljika previsok. P ri običajnem ročno obločnem ali neprogram iranem , uporovnem čelno obžigalnem v a rje ­ n ju nastopajo v zvaru ali toplotno vpliveni coni po o h la jan ju nam esto običajne feritno -perlitne struk ture k rhke s truk tu re (zaradi zakalitve), kot je tvorba m ar- tenzita ali vm esnih struk tu r, t.j. sorbita in trustita . D ejstvo je, da nasto«pa zaželena fenitno-perlitna s tru k ­ tu ra ko«t je to prikazano n a sl. ‘i v Fe-C diagram u le p ri počasnem o h la jan ju zvara, k je r ni možna zakalitev. M artenzit je dejansko prenasiičena trdna raztopina og ljika v alfa železu, ki se fo rm ira pri kaljen ju (hitrem o h la jan ju zvara) s tem peratu re austenitizacije, t.j. iz gam a področja. M artenzit im a v prim erjavi s feritom, mnogo višjo trdoto in m anjšo žilavost. Tako ima ferit B rinellovo trdoto ca. 60 kp /m m 2, m artenzit pa ca. 900 kp /m m 2, k a r ustreza HRc = 65. Vmesni s truk tu ri sorbit in tru s tit se bosta enako fo rm ira li p ri oh la jan ju zvara oz. toplotno vplivane cone na tistih m estih, ki so b ila zagreta v območju gama, to«da pri nižjih h itrostih ohlajanja, kot je h itrost p ri kateri nastopa m artenzit. T rdota tru stita je ca. 385 HB (40 Rc), trdo ta sorb ita pa ca. 300 HB (30 Rc). Iz tega ni težko zaključiti, da zvar, ki vsebuje m artenzit ali druge vm esne k rhke strukture, izdrži le m ajhne upogibne kote. Na našem Zavodu smo izm erili pri vzorcih ČBR 40 varjen ih ročno obločno, ali uporovno čelno obžigalno z neprogram iranim i stroji, upogibne kote le nekaj stopinj, nam esto predpisanega 90° prek trna , ki je enak 5 X debelini varjenca. Vzrok slabim m ehanskim vrednostim za ročno oblo«čno v arjen je tega jek la je predvsem v tem, da nastopa lokalno zelo vi­ soka tem peratura, ki se h itro odvaja. S tanje je p red ­ vsem kritično v zim skih mesecih, ko se v ari tudi zunaj. P ri tem načinu v arjen ja vsak naslednji varek sicer norm alizira predhodnega, vendar zadnji varek skoraj redno ali vsaj delno zakali in p redstav lja in i- cial za razpoko pri upogihnem preizkusu. Tudi p ri uporovnem , čelno obžigalnem varjen ju rebrastega betonskega jek la zvar zaradi m očnega od­ voda to'plote dostik ra t zakali, vendar se je ugotovilo, da pogosto nastopajo z m ehanskega stališča gledano, slabi zvari, k ljub tem u, da so ti nezakaljeni. Neka zadovoljiva razlaga za ta pojav se ne zasledi v lite ra ­ turi, verjetno pa so slabše m ehanske lastnosti tega nezakaljenega zvara posledica zelo grobega zrna in W idm anstättenske struk tu re. Da bi dosegli ugodnejšo struk turo zvara in njego«ve okolice (odprava zakaljen ih struktur, grobega zrna in W idm anstättenske struk ture) torej, da bi u stvarili ho­ mogene s truk tu rne preho«de iz osnovnega m ateria la v zvar, zvarjena mes«ta po varjen ju noirmaliziramo. Z norm alizacijskim žarjen jem mislimo zagrevanje jekla do tem peratur, ki so 30 do 50" C nad prem eno Ac3. Vzorec se pri tej tem pera tu ri drži le toliko časa, da se poipolno pregreje, n ak a r se ohladi na zraku. Po tem žarjen ju dobimo drobnozrnato in homogeno strukturo, ki jo nazivam o »normalno«. Nedvomno ni ekonom sko opravičljivo po varjen ju še posebej izvajati norm alizacijo ČBR palic, a li jih na nek način predgrevati p red varjenjem , da bi se že v naprej izločile zakaljene strukture. Drugod po svetu so izpeljali uspešno v arjen je visokoogljičnega reb raste- ga betonskega jek la z novimi postopki varjen ja , in sicer z alum oterm itnim varjenjem in z uporovnim čelno obžigalnim, toda s program iranim i stroji. Ti stro ji omogočajo predgrevanje varjenca, po končani fazi v a rjen ja pa se dovede še kratkostični tok, katerega jakost je ca. 5 X večja kot varilni tok. Z dodatnim kratkostičnim tokom se izvede norm alizacija zvara in toplotno vplivane cone. S tem i stroji že v rsto le t med drugim uspešno varijo železniške tirnice, ka terih jeklo vsebuje celo višji procent ogljika in m angana (ekvi­ valen t ogljika je torej še višji), kot je p ri rebrastih betonskih jeklih. Ob tem spoznanju se postavlja vprašanje, kako to, da naša gradbena podjetja, ki vedno več uporab ljajo ČBR 40, ne poznajo n iti uporovnega čelno obžigalnega varjen ja s p rogram iranim i stroji n iti te rm itnega po­ stopka, saj izključno ta dva dajeta sprejem ljive zvare. Ročno obločno v arjen je in uporovno čelno obžigalno v arjen je z neprogram iranim i stroji ne nudi kvalite tn ih zvarov, zaradi že p rej om enjenih slabosti. V Zvezni republik i Nemčiji je ročno obločno v arjen je reb rastih betonskih jekel izključeno. 4. TERMITNI POSTOPEK VARJENJA REBRASTEGA BETONSKEGA JEK LA V zadnjih nekaj le tih se je v A vstriji, obeh Nem- čljah in na Češkem močno razm ahnilo te rm itno v a r­ jen je v gradbeništvu in sicer v a rjen je rebrastega betonskega jekla in železobetonskih arm atu r. Sam po­ stopek je že dolgo poznan in ga je leta 1895 razvil dr. H. Goldschmidt. P o trebna toplota za v a rjen je se razvi­ je p ri reakciji m ed železovim oksidom in alum inijem po sledeči enačbi: Fe20 3 + 2 Al 2 Fe + A120 3 + 181,5 Kcal Če so mešanici alum in ija in železovega oksida do­ dani še p rim erni legirni elementi, ki v času reakcije preidejo v železo, je možno dobiti vse zlitine železa in ogljika od jekel do sive litine. R eakcija term itne zmesi po vžigu je zelo burna in h itra , te r tr a ja od 15 do 20 sekund, celoten proces v a rjen ja pa največ 5 m i­ nut. Čas varjen ja ni odvisen od dimenzij varjenca. Postopek p rip rave varjencev te r v arjen je z v liva­ njem vročega jek la v zaform ani prostor je tipično S lik a 9 S lik a 10 livarski te r se zato term itno v arje n je šteje med tako im enovane livarske načine varjen ja . Na sl. 9 je shem atsko prikazano varjen je reb ra ­ stega betonskega jekla in sicer v vodoravni in navpični legi. V ta nam en se uporab lja dvodelna predfabricira- na livna form a iz krem enčevega peska. Potem ko se sproži reakcija z vžigom te rm itn e mase, se pridobljeno jeklo nab ira na spodnjem delu reakcijskega prostora. To jeklo segreto na tem peratu ro ca. 2500° C po dolo­ čenem času pretali zaporno ploščico, p ri čem er del taline izteče v zbiralnik za talino, ostali del ta line pa natali oba konca varjenca te r jih končno homogeno livarsko spoji. P ri termirtnem načinu v arjen ja n i po­ trebno dodatno predgrevanje osnovnega m ateriala, ker ga predgreva ta lina v zbiralniku. To jeklo v zbiralniku za talino po strd itv i tudi p rep reču je h ite r odvod toplo­ te iz zvarnega m esta in s tem zakalitev. Po ohladitvi se peščena livna form a razb ije in jo ni možno upo­ rab lja ti za ponovno varjenje. F irm a ELEKTRO-THERM IT iz Essena in gradbe­ no podjetje Ed. Ziiblin iz S tu ttg a rta sta razv ili nov tip term itnega spoja z obojko (muffe), za katerega proiz­ vajalec garan tira trdnost, ki je ekvivalentna trdnosti osnovnega m ateriala. Ta način v a rje n ja je prikazan na sl. 10 v vodoravni in navpični legi. Postopek varjen ja je isti kot v p rim eru brez obojke. R azlika je le v tem, da se v tem prim eru s točno odm erjeno količino taline zalije le p razn ina med konci palic in med palico ter obojko. P ri tem se konci palic ne natalijo , kot je to p rim er p ri v a rjen ju brez obojke. O bojka je znotraj p ro filirana v kolikor je zvarjeno mesto obrem enjeno na nateg in tlak . V tem prim eru se takšen spoj lahko p rim erja z vijačnim spojem. P ri čistih tlačn ih sunkih služi znotraj gladka obojka le kot livna form a. T erm itno varjen je je v gradbeništvu odprlo novo pot, saj se lahko varijo snopi a rm a tu r istočasno, p ri objektih brez om ejitve za višino. S tem odpadejo kom­ plicirane električne in p linske naprave za varjenje. V arjenje opravlja betonirec, te sar ali zidar. Na ta način se dosežejo veliki delovni učinki, produktivnost pa se v prim erjav i z doslej uporab ljen im i načini v a r­ jen ja n ek a jk ra t poveča. Posebne prednosti tega načina so predvsem v mali porabi orodja, kratkem času v a r­ jenja, neodvisnost od tu jih virov energije kot tudi enostavna izvedba. P rip rav a varjencev ni potrebna, razdalje med varjenci pa so v zelo širokih m ejah, kar d a je še posebno prednost te rm itnem u varjen ju pred ostalim i doslej uporabljenim i načini. P roizvajalec nudi za določeno skupino prem erov reb rastega betonskega jek la točno določeno obliko liv­ ne form e in težo term itne porcije. Proizvajalec VEB BUNA, Am m endorf iz DDR podaja naslednje vredno­ sti za težo term itne porcije v odvisnosti od oblike form e, p rem era jek la in razdalje m ed varjenci: O b lik a fo r m e P r e m e r p a lic e v m m R a z d a l ja m e d v a r je n c i v m m T eža te rm itn e p o rc ije v k g H* 22 18—22 10—30 0,751 H 25 24—26 10—35 1,010 H 28 28 10—35 1,310 H 32 30—32 10—40 1,610 V** 18 16—20 10—30 0,701 V 22 18—22 10—30 0,851 V 25 24—26 15—35 1,210 V 28 28 12—35 1,310 V 32' 30—32' 20—40 1,510 * Za varjen je v vodoravni legi. ** Za varjen je v navpični legi. M ehanske lastnosti te rm itn ih zvarov so dobre. V vseh p rim erih je m eja plastičnosti zvarnega spoja v išja in sicer za 5—15 % od m eje plastičnosti osnovnega m ateriala. N atezna trdnost brez odstranitve zadebelit- ve, svitka, je p rav tako višja. Porušitve nastopijo ved­ no izven zvarnega m esta. P ri odstranitvi svitka je trd ­ nost nižja le p ri h ladno utrjenem betonskem jeklu , pri čem er je treba računati s koeficientom 0,85. K er se svitek praktično nikoli ne odstranjuje, se lahko v vseh prim erih računa s polno mejo plastičnosti in polno trdnostjo. K akšna je cena takšnega zvara z oboj ko in brez, nam ni poznana. Mienimo, da ta ni pretirana, ker si­ cer ta način v a rje n ja ne bi bil tako masovno vpeljan v nekaterih državah. Podrobnosti v zvezi s tem postopkom v arjen ja ((ekonomika in m ehanske lastnosti varjencev iz CBR 40) bo naš Zavod podal po izvedbi poskusnega varjen ja, ki je v teku. Istočasno bomo objavili tudi rezu lta te po­ izkusov uporovnega čelno obžigalnega v arje n ja jekla ČBR 40 s p rogram iran im i stroji. LITERATURA D. Seferian: M etallurgie dela soudure Siegfried Lenz: Die AT-Schweissung an deutschen und ausländischen B etonstählen; 5. Fach tagung AT Schweissung, Am m endorf, DDR, 1967 Boris Štefotič: T erm itno varjen je v gradbeništvu in repara tu rn i tehn ik i; V arilna tehnika št. 1, 1968. Dr. F ranc Š irca: M etalografske in m ehanske k a ­ rak teristike zvarov n a konstrukcijskih jek lih ; V arilna tehnika št. 4, 1964. L e o p o ld V e h o v a r , d ip l . in g . Prevozna betonarna TIP PM 250 Tehnični podatki: kapaciteta: 9 m3/h svežega betona deponija gramoza: 200 m 3 instalirana moč: 25 kW MERE: med prevozom: dolžina 6500 mm višina 3800 mm širina 2500 mm med obratovanjem: dolž. min. 6500 m m ; maks. 6730 mm višina min. 4530 m m ; maks. 4930 mm širina min. 2500 m m ; višina izpusta lin. 2100; maks. 2500 mm teža med prevozom: 8300 kp potovalna hitrost: 40 km/h Oprema: 1. Protitočni m ešalec s prisilnim m ešanjem 250 1 2. Delilna zvezda za 4 frakcije 3. Ročni skreper 4. Tehtnica za gram oz 5. Polnilna posoda s poševno progo 6. Tehtnica za cem ent 7. Pnevm atska insta lacija 8. K om andna m iza 9. Vodni števec s priključkom IV4" 10. Š tirje kosi m ehaničnih dvigalk Vsa om enjena oprem a je m ontirana na šasiji z odstav­ ljivim prednjim in zadnjim kolesnim stavkom . Ostala oprema, tj. silos za cem ent 30 ton, polž, podstavek tehtnice in podaljšana m ontažna stena zvezde, se p re ­ važajo posebej. Dimenzije betonarne v prevoznem stan ju so v dopustnih m ejah cestnoprom etnih p red­ pisov. Betonarno m ontirajo 4 delavci v enem dnevu. Dvigamo jo s 4 m ehaničnim i dvigalkam i. Cem entni silos je sa- m opostavljiv. Za delovanje betonarne sta potrebna dva delavca. N jeno delovanje je polavtomatsko. De­ lavec ob kom andi mizi regulira doziranje gramoza, m edtem ko drugi up rav lja ročni skreper. Vse ostale operacije so popolnoma avtom atizirane. M inimalni p ri­ tisk vode je 3 atm ; voda m ora b iti brez prim esi — iz vodovodnega om režja a li filtrirana. Asfaltna baza GRADIS AB 2-15 U porabljam o jo za proizvodnjo asfalta p ri grad­ n ji in popravilu m anjših in srednjih cest. Suh m ateria l doziram o težinsko, kompletno bazo pa up rav lja en delavec prek kom andne plošče. T e h n i č n i p o d a t k i : dolžina 26 500' m m širina 11 500 mm višina 7 005 m m teža ca. 19 500 kg prik ljučna moč Insta liran ih elektrom otorjev ca. 40 kW Za gradbeno operativo izdelujem o v K ovinskih obratih L jub ljana in M aribor stro je in oprem o: Iglasta dvigala — Ročne skreperje — M ehanične dozatorje 18 m 3/h in 30 m3/h — P ralne valje 12 m 3/h in 20 m 3/h — D ehidratorje 7 m 3/h in 12 m 3/h — P rek ladalne posode za beton 4 m 3 — Stabilne in prevozne betonarne — Protitočne m ešalnike PM 250 in PM' 500 — M ešalnike m alte MM 150 — A sfaltne baze AB 2-15 — Cestne pihače — Razporne sto jke te r drugo strojno opremo po naročilu. O pravljam o generalni rem ont lahke in težke gradbene m ehanizacije, W acker-Servis, te r stavbno ključavničarska dela. KOVINSKI OBRATI LJUBLJANA IN MARIBOR Lite vodovodne in kanalizacijske cevi Proizvajajo se po postopku centrifugalnega litja , s čim er je zagotovljena kom paktnost osnov­ nega m ateria la in d ruge prednosti, ki izhajajo iz takega načina litja. Vodovodne cevi se proizvajajo z dvem a vrstam a spojev: 1. spoj z m ufo (KOLČAK), tesnjenje z žele­ zom od 0 50 do 0 700 mm, 2. spoj z navojem (UNION), tesnjenje z gu­ m astim prstanom in m atico od 0 50 do 0 500 mm. M atica in gum asti tesn iln i p rstan se dobav­ lja ta skupno s cevmi in sta njihov sestavni del. Kanalizacijske cevi se izdelujejo v dim enzi­ jah od 0 50 do 0 200 mm. Fazonski kom adi za vodovodne cevi se prav tako proizvajajo z dvem a vrstam a spojev: 1. spoj z m ufo (KOLČAK), 2. spoj s prirobnico (PRIROBNICA). Cevi in fazonski kom adi se toplo prem azu- je jo z no tran je in zunanje stran i z zaščitnim premazom, ki je obstojen proti vplivu korozije in ne vsebuje n ikakih snovi, ki bi bile škodljive za zdravje. Proizvajalec: RUDARSKO METALURŠKI ZENICA - Zenica KOMBINAT Telefon 21244, lokal 224 - Telex 42121 • Predstavništvo: Beograd, Topličin venoc 3/1 izolirka ljubljana proizvodi za toplotne in zvočne izolacije F E N O T E R M mineralna volna M ineralna volna je visokovreden izolacijski m aterial. Z aradi anorganskega porekla, zelo dobrih fizikaln ih in kem ičnih lastnosti je še vedno eden najbo ljših in n a j­ bolj ekonomičnih m aterialov za toplotne in akustične izolacije hkrati. Tehnični podatki Koeficient toplotne prevodnosti: n = 0,040 do 0,075 kcal/m h °C za teže od 80—200 kp/m 2 Volumenska teža v neobrem enjenem stan ju : y = 47 kp/m 3 Volumenska teža v obrem enjenem stan ju (100 kp/m 2) = 76 kp/m 3 Debelina v lakna: 6,2 p T em peraturna zdržljivost do 720 °C F ak to r absorpcije zraka as = 0,8 do 1,0 (pri debelini 50 mm in frekvencah nad 200 H z) Uporaba mineralne volne v industriji Za toplotno in zračno izolacijo: cevovodov (za cen­ tra ln e kurjave , toplovode itd.), aparatov za gospo­ dinjstvo, industrijsk ih nap rav in strojev (parnih kotlov, rezervoarjev, cistern itd.) Uporaba mineralne volne v visokogradnji Za toplotne in zračne izolacije: zidov, sten, podov in stropov te r ravnih in poševnih streh Uporaba mineralne volne v hladilni tehniki Za izolacijo gospodinjskih aparatov , hladilnic, avto hladilnikov, vagonov hladilnikov, ladij in številnih posod te r nap rav in napeljav Za vse podatke o dobavi in asortim anu se obrnite na tovarno izolacijskega m ateria la IZOLIRKA — LJUBLJANA Tel.: 313 557, 316 852, 320 096 1. Prenosna VHF-FM sprejemno oddajna postaja Minifon UKP-5 Služi za vzpostavljanje brezžičnih telefonskih zvez na razdaljah do 5 km v norm alnih pogojih, na zelo ugod­ nem terenu pa dosežemo mnogo večji domet. Postaja je žepne izvedbe, m ajhn ih dimenzij z ugrajenim Ni-Ca akum ulatorjem in k ris ta lno kontroliranim i frekvenca­ mi. Zaščitena je od p rah u in vlage. O ddajna moč: lOOmW Število kanalov: 3 Dimenzije: 197 X 80 X 30m m 2. Prenosna VHF-FM sprejemno oddajna postaja UKP-6 Rabim o jo za vzpostavljanje brezžičnih zvez na raz­ daljah do 8 km v norm alnih pogojih, na ugodnem te ­ ren u pa dosežemo mnogo večji domet. P osta ja ima vgrajen Ni-Ca akum ulator, je popolnoma tranzisto ri- zirana s kristalno kontroliranim i frekvencam i. Zaščitena je proti vodi in prahu. O ddajna moč: 1 W Število kanalov: 4 Dimenzije: 220 X 142 X 42 mm 3. Fiksna in mobilna VHF-FM sprejemno oddajna postaja UKM-7 Služi za dupleksne in sim pleksne radiotelefonske zveze z možnostjo dela p rek rele jne postaje. Dom et postaje je v norm alnih pogojih do 30 km, pod ugodnim i pogoji pa lahko vzpostavim o zveze na čez 100 km dolgih re la ­ cijah. Postaja je tranzisto riz irana z m ožnostjo n ap a ja­ n ja iz m estnega električnega om režja ali pa iz akum u­ latorja. O ddajna moč: 10 W Število kanalov: 8 Dimenzije: 250 X 75 X 300 4. Mobilna VHF-FM sprejemno oddajna postaja UKM-8 Služi za vzpostavljanje sim pleksnih in sem idupleksnih radiotelefonskih zvez in sicer kot m obilna ali pa kot fiksna postaja. D om et postaje je 30 km, v ugodnih po­ gojih je čez 100 km. O ddajna moč: 10 W Število kanalov: 10 Dimenzije: 204 X 65 X 172 mm 5. VHF-SSB sprejemno oddajna postaja RT-20 T P rim erna je za radiotelefonske zveze na razdaljah do 40 km v ugodnih pogojih pa celo čez 100 km. U porablja­ mo jo kot fiksno ali mobilno postaja z univerzalno možnostjo napajan ja. O ddajna moč: 20 W PEP Število kanalov: 2 Dimenzije: 240 X 80 X 230 mm ISKRA COMMERCE projektira in dobavlja radijske zveze vseh vrst za najrazličnejše potrebe. Vse informacije dobite: ISKRA C O M M E R C E L J UB L J A NA , Kotnikova 6 Z Q X J □LK 1C 7 let F i l i j a l e : Beograd, Zagreb, Sarajevo, Skopje, Novi Sad, Priština, Titograd, Split, Rijeka POSLOVNO ZDRUŽENJE ZA INDUSTRIJSKO GRADNJO Ljubljana, Trg VII. kongresa ZKJ št. 1 Telefon: 317 539, 316 937 — Telex: 31410 yu Imos engineering stanovanjskih sosesk in industrijskih objektov stanovanja, stanovanjske hiše, veleblagovnice, poslovne in druge objekte montažne hiše, weekend hiše, okna, vrata, montažne fasade, stenske in stropne panoje, VELOX, parket, strešne konstrukcije instalacijska dela, vodovod, elektriko, centralno kurjavo, klimatske naprave, požarno-varnostne naprave in druge signalizacije vse vrste plastičnih podov, zidnih in fasadnih oblog in podobno S svojo dejavnostjo nastopa IMOS tudi v inozemstvu. Dobra organizacija, visoka strokovnost, solidnost ter konkurenčne cene, zagotavljajo uspeh investitorjem in kupcem. Podrobne informacije: Poslovno združenje IMOS, Ljubljana, Trg VII. kongresa ZKJ št. 1 I M O S organizira: gradi: izdeluje: izvaja: polaga in izvaja: Hotelsko naselje Girandella — Rabac B U D A P E ST NI KEX izvaža za industrijo gradbeništva Stroje za tehnologijo betona Betonske m ešalce V ibratorje Stroje za rezanje in upogibanje betonskega železa P orta lna dvigala K om pletne tovarne za beton N aprave za ekspandiran i perlit H itra gradbena dvigala, črpalke za malto, upogibanje cevi, h itre proizvajalce pare. Stroje za gradnjo cest Mešalce za asfa lt (stabilne in pomične) N aprave za delo z bitum enom 6-tonski valj za plastifikacijo kavčuka, na nafto 4,5-tonski valj za p lastifikacijo kavčuka na razna goriva 25-tonski silos za h idratizirano apno in cement stro je za preiskavo trdnosti betona, stroje za R J 1 1 # P y M ADŽARSKO ZUNANJE-TRGOVINSKO P O D JE T JE ZA PROIZ- M IIVC A VODE TEŽKE IN D U STRIJE, B U D A P E S T V., Jozsef nädor te r 5-6 Tel.: 183 880, telex.: 601, telegram i: N ikexport, Budapest, poštni predal 128 Budapest 5 E lektrični ročni v ib rac ijsk i v rta ln i stroj VVS-08/II p redstav lja un iverzalen in priročen v rta ln i stroj, s ka terim lahko v rta te v les, jek lo in druge kovine te r kam en, beton, m arm or, klinker, g ran it in podobne gradbene m ateriale, ki jih z običajnimi v rta ln im i stro ji ne bi mogli obdelovati. S troj je dvojno izoliran, k a r omogoča največjo varnost proti dotiku z deli stroja, ki so pod napetostjo. Moč s tro ja je 300 W in im a 1000 v rtlja jev v m inuti v praznem teku. Poleg običajnega v r ta n ja im a še tr i v ib racijske stopnje, ki jih izbiram o glede na trdoto m ateriala in debelino svedra. Sposobnost v r ta n ja v jeklo je 10 mm, v beton 12 m m in v opeko 18 mm. Teža stro ja je 3,5 kg. Izdelu je ga ISKRA E lektrom ehanika, K ran j. VVS-08/II je stroj, k i je predvsem nam enjen za dom ača in obrtn iška dela, k jer se lahko izkoristijo vse n jegove kvalitete. S tro je lahko dobite v vseh naših industrijsk ih p rodaja lnah in drugih specializi­ ran ih trgovinah, razen tega pa tud i originalne svedre z w idia konico dimenzij od 0 3 mm do 0 25 mm različnih dolžin. ISKRA izdeluje tud i elek tričn i ročni v ib rac ijsk i v rta ln i stroj VVS-10/II, k i služi v iste nam ene kot VVS-08/II, le da je močnejši, večji te r nam enjen za groba dela na gradbiščih, v delavnicah ipd. Im a p rav tako dvojno izolacijo; nazivna moč je 400 W, število v rtlja jev v praznem teku je 800 vrt./m in . Sposobnost v r ta n ja v jeklo je 13 mm, v beton 25 m m in v opeko 70 mm. Teža s tro ja je 6,4 kg. ZP - ISK R A a m let ISKRA Iskra Commerce, Ljubljana COPILIT POTRJUJE VSE, KAR Ml OBLJUBLJAMO Pred skoraj dvema desetletjema smo mednarodnemu gradbeni­ štvu poklonili COPILIT — material, ki je izdelan na temelju po­ stopkov, razvitih v Nemški demokratični republiki. Od tedaj je profilno steklo v veliki meri vplivalo na nove rešitve v arhitekturi. V teku dveh desetletij se nam je posrečilo nepre­ stano izboljševati tehnične parametre COPILITA. In čeprav smo danes ponosni na doseženo, naši strokovnjaki ne mirujejo. Projektirajte COPILIT, profitno steklo velike prozornosti in upo- gibne trdnosti, velike trdnosti na pritisk in obremenitev, z dobro zvočno izolacijo, s toplotno prepustnostjo od 2,0 do 2,5 kcal/m2/h°. Uporabljajte ga pri zasteklitvi gradenj, ki bodo pri dvojnih plo­ ščah COPILITA doživele prehod stoletja. Zato ponavljamo: COPILIT potrjuje vse, kar mi obljubljamo. Zastopnik: Merkantile, Zagreb, POB 23 G L A S - K E R A M I K VOLKSEIGENER AUSSENHANDELSBETRIEB DER DEUTSCHEN DEMOKRATISCHEN REPUBLIK DDR 108 BERLIN, KRONENSTRASSE 19-19a NEMŠKA DEMOKRATIČNA REPUBLIKA SALONIT ANHOVO AZBESTCEMENTNI IZDELKI industrija cementa in azbestcementa a V t O k I a V j r a n e tlačne Cevi Za VOdOVOde Anhovo Jugoslavija j n namakalne sisteme Sedež podjetja 65210 Anhovo Telefon: (065) 78 030 Telegram: salonit anhovo Telex: 34329 yu anhovo Prodajni sektor 65001 Nova Gorica, Kidričeva 20 Telefon: (065) 22 012 Telegram: salonit nova gorica Telex: 34320 yu anhovo Predstavništva: a v t o k l a v i r a n e cevi za cestno in kabelsko kanalizacijo, drenaže ter zaščitne cevi za toplovodne napeljave a v t o k l a v i r a n e cevi in cevni filtri B i s t r a I za vodovode, industrijo in rudarstvo a v t o k l a v i r a n e cevi za hišno kanalizacijo, ventilacijske sisteme in jaške za smeti valovite in ravne plošče, naravno sive in barvane, za strehe, fasade in montažne elemente Beograd, Sarajevo, Skopje, Titograd, Zagreb CEMENTI portland cement PC 550, portland cement z dodatkom žlindre PC 25z 450 in specialni cement S a I o d u r