Posebnosti jezika in simbolov v Vegovih delih
Special Features of Language and Symbols in Vega's Work
Dr. Marko Razpet*
Univerza v Ljubljani Pedagoška fakulteta Kardeljeva pl. 16 1000 Ljubljana
Povzetek
Prispevek primerja jezik Vegovega časa z današnjim jezikom, tako v pisavi kakor tudi v simbolih. Skuša najti razlike med pisanjem v drugi polovici 18. in pn i polovici 19. stoletja z današnjim.
Abstract
The paper compares the language of Vega 's time to the language of today, both in script and in the use of symbols. It presents an attempt to identify the differences between writing in the second half of the lSh and the first half of the IV1' century and the writing of today.
Posebnosti v pisavi besed
Ko vzamemo v roke Vegova dela. ki so izšla v času njegovega življenja ali kmalu po njegovi smrti, takoj opazimo nekatere posebnosti v nemščini, ki se je takrat uporabljala, in seveda gotico, s katero so takrat pisali in tiskali. V dveh stoletjih se vsak jezik in pravopis seveda nekoliko spremenita. Tako tudi v nemščini iz Vegovega obdobja vsakdo, ki se je nekaj let učil tega jezika, opazi precej zanimivosti v pisavi. Našteli bomo nekaj primerov. Na prvem mestu navajamo staro, na drugem sodobno obliko zapisa besed.
* marko.razpet (jflgucst.arnes.si
483
484
POSEBNOSTI JEZIKA IN SIMBOLOV V VEGOVIH DELIH
1.	Uporaba črke y namesto i: May - Mai. zwey - zwei, zweyte - zweite. bey - bei. Beyspiel - Bcispiel. frey - Irei. Freytag - Freitag, beylegen - beilegen, Bley -Blei. Dreyeck - Dreieek. seyn - sein. es sey - es sci.
2.	Uporaba črk th namesto črke t: Theil - Teil. Vortheil - Vorteil. Wenh - Wert, Iothreeht - lotrecht. Monath - Monat, eigenthiimlich - eigentiimlich.
3.	Uporaba črke c namesto z oziroma k: Cylinder - Zylinder, Cubik - Kubik. Punct
-	Punkt. Zeitpunct - Zeitpunkt. December - Dezember, Secunde - Sekunde, vertical - vertikal, specifisch - spe/ilisch. Abscisse - Abs/.isse.
4.	Neuporaba dolgega i. ki se zapiše kot ie: Dinstag - Dicnstag: nedosledna pa je pisava glagolov z ncdoločniško končnico -ieren in njihovih izpeljank: addiren -addieren. integriren - integrieren. Differenzirung - Differenzierung.
5.	Pisanje nemega h: nahmlich - namlich, einmahl - cinmal.
6.	Daljša oblika glagola v 3. osebi ednine v indikativu: beweget - bewegt. riicket
-	riickt. folget - folgt.
7.	Latinska pisava imen nekaterih mesecev: Januarius - Januar (Janner), Februa-rius - Februar. Junius - Juni. Julius - Juli. October - Oktober.
8.	Drugo: Uebung - Ubung, Hiilfsmittel - Hilfsmittel. balistisch - ballistisch. deli wegen - deswegen. gesammt - gesamt.
Martin Luter je pisal imperfekt pomožnega glagola werden (postati) v obliki ward, sodobna oblika pa je wurde. Morda je v knjigi [ 11 na strani 186 napaka, ko piše ... ward die alte unbestimmte Eintheilung ... Sicer uporablja današnjo obliko wurde.
Na strani 184 v isti knjigi srečamo besedo der PreBhafte. ki nam je povzročila nekaj več dela. Kolegi jezikoslovci in znanci iz Ljubljane in Miinchna so nam jo le razložili. Gre za posamostaljeno obliko pridevnika prelihaft in pomeni prizadeti, bolehni. izmaličeni, pohabljeni, v Bibliji celo gobavec. Besedo uporablja nekaj pisateljev, na primer Heinrich von Kleist (1777-1811) v noveli Michael Kohlhaus. Besedo razlagata brata Grimm. znana bolj po pravljicah, v svojem slovarju iz leta 1889. V sodobnih slovarjih je ni najti.
Sicer pa se deli [1,2] bereta in razumevata brez večjih težav. Tu pa tam je treba le pogledati v slovar. Nekateri stavki so res malo daljši, zato jih je treba morda večkrat pazljivo ponovno prebrati.
V [1| na strani 215 se Vega v svojem obširnem dodatku sklicuje na 3. izdajo De la Landove Astronomije. Kot primer računa natančen čas pomladanskega enakono-čja za leto 1800. V računu uporablja zapis 9Z 9° 54' 0,4" za neki kot. Podoben zapis srečamo tudi v nekaterih drugih Vegovih delih, ki obravnavajo astronomske probleme. Pomen oznake morda uganemo, če si ogledamo račun na naslednji strani v [1], kjer sta sešteta dva kota v zgornji obliki. Ker sešteje kota 9Z in llz ter dobi 8Z, sklepamo, da 12z pomeni polni kot 360°. Ko se v knjigo poglobimo, res na strani 74 najdemo med vrsticami: 3 Zeichen oder 90 Grad. Oznako "z" uporabljata avtorja tudi na straneh 56 in 57. toda brez razlage, kaj pomeni. Na naslednji strani
ZAKIJUČliK
4H5
preračuna kot 4Z 0° 20' 20" v ločne sekunde in dobi 433220", iz česar sledi, da je lz — 30°. Beseda Zeichen pomeni po nemško znak ali znamenje, po latinsko signum; 12 znamenj zodiaka pa je ravno 360 stopinj, kar predstavlja polni krog. In res najdemo pri Vegi tudi oznako l)s namesto 9Z.
Pogosto uporablja tudi podpičje, ki uvaja sklepni del daljšega stavka, na primer v |21:
Dadurch wird der gesuehte Winkel m meistens mit zureichender Genaui-gkeit geiunden; wovon man sich iiberzeugen kann, wenn man diesen so gefun-denen Werth m noch einmahl im zweyten Theile der letzten Gleichung fiir // substituirt.
Zaradi razumljivosti in preglednosti pogosto piše sestavljenke z vezajem. kar je dovoljeno tudi po najnovejšem nemškem pravopisu, na primer: Elementar-Teil-chen, Zeit-Element, Differenzial-Gleichung. Sonnen-Zirkel. Romer-Zinszahl-Zir-kel, Grad-Secunde.
Posebnosti v pisavi matematičnih simbolov
Število e. osnovo naravnih logaritmov, je Vega v [2] označeval s h. naravni logaritem pa z lognat. za kar danes uporabljamo oznako log. pogosto pa pišemo tudi ln. Za trigonometrične funkcije sinus, kosinus. tangens in krožno funkcijo arku-stangens uporablja oznake sin. cos. tang in Arc tang. Tu pa tam piše simbole za trigonometrične funkcije z veliko začetnico, na primer Tang. V posebnih okoliščinah piše celo Tang are namesto tang oziroma Tang. Črte pri korenih ne vleče čez ves radikand. ampak uporablja krajši simbol z radikandom v oklepaju, na primer ./(a2 + ft'2), kar danes pišemo v obliki V o2 + b2. Tako kot v sodobni matematični literaturi piše matematične spremenljivke kurzivno, na primer a. b. C. x, X. y. Druge diferenciale piše Vega v nerodni obliki, na primer ddy, kar bi danes zapisali kot if2ij.
V 11] uporabljata avtorja tudi astrološka znamenja in pri razlagi judovskega koledarja hebrejske črke. Zelo se trudita tudi s pojasnjevanjem latinskih, francoskih in slaroperzijskih izrazov za imena mesecev in dni.
Zaključek
Pisanje matematičnih besedil seje v 200 letih nekoliko spremenilo. Večinoma pa so izkušenejšemu matematiku še vedno zelo dobro razumljiva in nekaj staromodnih oznak ga ne moti. Poleg tega pa so Vegova dela napisana pregledno, sistematično in razuml jivo za takratne oticirske šole. Če si predstavljamo, da so jih takrat obiskovali mladeniči, stari okoli 20 let. lahko sklepamo, da se je dalo kar dobro samostojno študirati po Vegovih učbenikih.
Literatura
[ 11 G. Vega (izdajatelj), Anleiiim.«• zur Zeiikiiiulc. Weidmanii. Wien. Leipzig I SO I. [2| G. Vega. Vorlesungen iiber die Maihemuiik. Vierter Hand. Zweyte verhesserte Aullage. Wien 1819."
4X6