Vojna na faeh poJrocjih Borba za varnosi Adantika Ogroženo Atiantsko morje Jfo zemljepisni legi je Anglija povsem odvisna od dovoza od zunaj. Svoboda pomorskih poti je za angleški r>tok življenjsko vprašanje. Vsak dan izgublja Velika Britanija zaradl poostrene nemške podmorniške vojne in zračnih napadov dele svoje trgovinske mornarice skupaj z dragocenim tovorom živeža in ameriškega vojnega materiala. Velike angleške izgube na Atlantskem morju, ki tako rekoč dnevno naraščajo, so začele hudo skrbeti Združene ameriške države, ki so obljubile ter pripravile vso vojno pomoč Angliji. Nič bi ne pomagali še tako izdatni na ladje naloženi tovori, ako bi tudi za bodoče bili napadeni ter potopljeni od nemških podmornic in bombnikov. V svrho zavarovanja ameriškega blaga pred torpedi podmornic in bombami iz zraka so izdelali ameriški strokovnjaki tri zavarovalne načrte za prevoze preko tolikanj od Nemcev ogroženega Atlantika. »Avtostrada« Amerika—Anglija Ameriški pomorski strokovnjaki predlagajo za zavarovanje prevozov ustanovitev tako zvane »avtostrade« Amerika—Anglija, ki bi šla severno od običajne pomorske črte v smeri Nova Fundlandija—Islandija (na severu)— Aberdeen. Na tej progi naj bi prevzeli posebni bombniki Zedinjenih držav nadzorstvo nad nemškimi podmornicami do polovice Atlantika, od tam dalje bi bilo prepuščeno nadziranje in zavarovanje oceanake proge angleškemu letalstvu. Vse prevozne ladje bi bile po tem načrtu nadzirane iz zraka od ameriškega izhodišča do cilja na angleškem otoku. Prevosri pod zaščito vojnih ladij Drugi načrt glede zaščite prekomorskih prevozov vsebuje predlog, naj bi plule ameriške in angleške prevozne ladje preko Atlantika pod zaščito vojnih ladij od Nove Fundlandije do južne obale Grenlandije, od tod pa dalje k otoku Islandija in na Škotsko. Na Grenlandiji in na Islandijl bi se morale organizirati velike postaje za gorivo in oporišča za ladje ter letala. Ta prekomorska proga bi bila le na spomlad ogrožena od plavajočih ledenih gor. Mnogo krajše proge Kanada—Grenlandija, Grenlandija—Islandija—Škot-ska bi se laže nadzirale kakor pa južnejša prekooceanska proga na visokem Atlantiku. Rooseveltov mkaz Tretji zavarovalni jačrt prekooceansklh prevozov vsebuje ukaz predsednika Roosevelta. Roosevelt namerava ukazati ameriški vojni mornarici, da spremlja prevozne ladje, ki prevažajo ameriški vojni material za Anglijo. Računajo, da bo stopil ta ukaz v veljavo v začetku maja. Ameriške vojne ladje naj bi zaščitile severnejšo progo preko Atlantika, in to na črti Nova Fundlandija—Grenlandija—Islandija—Anglija. Progo do Islandije bi varovale ameriske, od tam dalje pa angleške vojne ladje. lialij ani in Grki Italijanska napadalna sila Kakor znano, so zastavili Italijani v zadnjem času vse sile, nastopili z izbranimi četami, 8 tanki in letali, da bi razmajali ter prebill fronto v Albanlji od Jadranskega morja do Ohridskega jezera. Vižek je dosegla italijanska napadalna sila v odseku od Tepelenija do Klisure. Pri obrambi junaško, vztrajno in srdito po cele dneve vedno v novih kolonah napadajočih Italijanov sta pomagali Grkom dve stvari: 1. Dotok vojnega materiala V zimskem času je uspelo Grkom, da so se oskrbeli z vojnimi potrebščinami in zlasti s topništvam. Povrh pa so še skrbno sortirali uplenjeno orožje in so ga porazdelili 8 potrebnim strelivom na svoje čete. Dalje je grška številčno neznatna armada oskrbljena z dobro izšolanim topništvom ter s pionirskimi četami. Grški topničarji in pionirji imajo pri odbijanju napadov glavno nalogo in so v tem pogledu na višku izvežbanosti. 2. Prehitevanje in protinapadi Grškemu vrhovnemu poveljstvu je uspelo, da je izvedelo, kdaj nameravajo začeti Italijani s svojo veliko ofenzivo. Grški vrhovni poveljnik je radi tega Italijane prehitel in je začel na več mestih napade, v katerih je zasedel nekaj višin, s katerih se je dala obramba s topništvom in pionirji uspešneje izvajati. V najslabšem vremenu so preplezali Grki celo vrsto višinskih postojank ter premagali trdovratni odpor nasprotne pehote. Po treh dneh nenavadno srditih bojev s hrabrim sovražni- kom se je posrečilo grškim gorskim četam na srednjem odseku zavzeti pirav tiste postojanke, s katerih so nameravali Italijani otvoriti ofenzivo. Ves čas italijanskih silovitih napadov so sc posluževali Grki onega načina bojevanja, da so odbitl napad takoj izrabili v protinapad. s čimer so mogli severno in južnovzhodno od Tepelenija svoje položaje znatno izboljšati. Iz vzhodne Alrike Eritreja Po zelo srditih bojih, o katerih smo že poročall, so zavzele angleške čete v italijansk: koloniji Eritreja Keren, največjo in najmoč nejšo trdnjavo, katero so branili Italijanl 4fdni tako zelo hrabro, kakor še najbrž nikdc nikoli v zgodovini. Po angleških poročilih jc bilo 30 do 40 tisoč branilcev. Večina Italijanov se je po padcu Kerena umaknila in je n: poti proti Rdečemu morju. Zasledujejo jih an gleške čete z letali in tanki. Keren je zadnjfnaravno utrjena postojanka pred prestolnico Eritreje Asmaro, ki leži 140 km dalje ob že lezniški progi, ki pelje do pristanišča Masavi. ob Rdečem morju. Angleži pravijo, da je s padcem Kerena zapečatena usoda vse Eritreje. Abesinija Južnoafriške čete so vkorakale pri prodiranju v Abesinijo oc! juga iz italijanske Somalije v Harar, ki je drugo največje in trgovinsko najbolj važno mesto v Abesiniji in šte- je okrog 70.000 prebr ^lcev. Italijani se bodo pod vodstvom vojvode De Aosta postavili v bran nekje pred prestolnim mestom Addis Abeba, kamor je Južnoafrikancem odprta pot po zasedbi Hararja. Po najnovejših poročillh so izpraznili Italijani Diredavo in je s tem prekinjena železniška zveza med Džibutijem in Addis Abebo.