Slovenec List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote — 20. številka Joliet. Illinois. 22. aprila iölO Lëtnik XIX. TRUST ZA JEKLO IN NJEGOVI DELAVCI MRAZ IN SETVE. V Iowi imajo sarljerejci in poljedelci izgube na milijone. MILWAUKEE, WIS„ POD NOVO VLADO. ROOSEVELT V EVROPI. Po Dunaju obiskal Budimpešto, potem odpotoval v Pariz. DRAGINJA ŽIVEŽA BAJE POJEMA. POZOR, SLOVENCI! Napotilo za izpolnitev popisnih listin ob ljudskem štetju. Zvišanje plač in uvedba podpornega in odškodninskega načrta na poskušnjo. ŠTRAJK V P1TTSBURGU, PA. 1,000 inozemcev ustavilo delo v tovarni in že tekla kri. New York, 17. apr. — Naznanilu splošnega zvišanja plač za zaposlence “United States Steel”-korporacije in njenih podružnic, ki ima na leto znašati kacih $9,000,000, je sedaj sledilo drugo naznanilo, da je korporacija sprejela načrt, po katerem se- imajo zaposlenci ranjeni med delom odškodovati in se ima slično skrbeti za svojce v službi usmrčenih. Ta načrt za-dobi dne 1. maja veljavo za eno leto, in če se obnese, ga hoče družba stalno uvesti s takimi izpremembami, kot jih izkušnje enega leta izkažejo za primerne. Stroški za uvedbo tega podpornega načrta bodo znašali ha leto več milijonov dolarjev in zaposlencem ne bo treba nič prispevati k stroškom. Zaposlenci, ki so vsled kake nezgode začasno nesposobni za delo, dobe 35 odstotkov svoje plače, če so neoženjeni, in 50 odstotkov, če so oženjeni, razun po pet odstotkov za vsacega otroka pod 16. letom starosti v družini in dva odstotka za vsako leto, katero so bili dlje nego pet let v službi družbini. V slučajih stalnih poškodeb še izplača vsa odškodnina naenkrat in se ravna po dosedanji letni plači in po Stopnji nezmožnosti za delo vsled poškodbe. Če so bili zaposlenci usmrčeni, dobi dotična družina svoto, ki je jednaka plači usmrčenčevi za poldrugo leto poleg 10 odstotkov več za vsacega otroka pod 16. letom starosti v družini in nadaljnjih treh odstotkov za vsako službeno leto, nevštevši prvih pet. Povdarja se, da so podružnice “United States Steel”-korporacije že več let plačevale odškodnine na ponesrečene zaposlence ali njihove preostale, tudi če dotična družba postavno ni bila vezana. Doslej se je uporabljalo na leto v to svrho okoli $1,000,000, a po novem načrtu se podporno delo znatno razširi. Po sprejetju take podpore p£ ni razveljavljena postavna odgovornost dotične družbe, kar bodi izrecno pov-darjeno. Nadalje 'se naznanja, da vkratkem stopi v veljavo.načrt za penzijoniranje ponesrečenih stalno za delo nesposobnih in zaradi visoke starosti za delo nesposobnih zaposlencev. Štrajk v Pittsburgu. Pittsburg, Pa., 19. apr. — Cestno-železniški promet v Stowe Townshipu skoro popolnoma počiva. Množine inozemcev hodijo po ulicah, policijski oddelki patrolirajo štrajkovni okraj' in v tovarnah “Pressed Stpel C3r"-kompa-nije v Schoenvillu je samo kacih 800 mož na delu, to je posledica štrajka, ki ga je prejšnjega dne vprizorilo 1,000 inozemcev. Sedaj je 4,500 moških brez dela. Število štrajkarjev se od ure do ure množi. Davi so bili ameriški delavci na svoji poti v tovarno vozov ustavljeni in v nekaterih slučajih nasilno zadržani od kraja njihove navadne delavnosti. Nekaterim se je. posrečilo prodreti skozi množino štrajkarjev, ki so obkrožali ogrado, in dospeti v tovarno pod zaščito straž*, ki so stale med vrati. Vsak cestnoželeznični voz so štrajkarji ustavili in mu ukazali, naj vožnjo pri O’Danavans mostu konča m se vrne v mesto. Mogoče je, da se še danes pokličejo državni konstabler-ji zaradi splošnega nereda in pričakovanih izgredov. Voditelji zveze “Industrial Workers of the World’’ so sklicali za popoludne zborovanje članov. Štrajk se je začel v ponedeljek, ko je nenadoma ustavilo 'delo 1,000 moških, povečini inozemcev, zaposlenih v nekem departmentu “Pressed Steel Car -kompanije v Schoenvillu. Vzrok Je bila odslovitev četverih delavcev zadnji četrtek. Pittsburg, Pa., 20. apr. — Prvi spopad med policijo in štrajkarji “Pressed Steel^ Car’-tovarne v Schoenvillu se je primeril nocoj, in sicer slučajno na voglu znanem kot “Bloody Angle”, kjer je bilo med lanskim štrajkom julija meseca ustreljenih pol tucata delavcev. , Nocoj so bili obstreljeni štirje delavci, in en inozemec (foreigner), čegar ime je doslej neznano, je v bolnišnici s poškodbami zadobljenimi, ko je poskušal uteči pred policijo in ga je vlak zadel. Policaj J. McDaniel je bil obstreljen I. kok 'n Jos. Virnot v koleno. John •Koeski je bil obstreljen v roko in nečega druzega ranjenca so odnesli štrajkarji neznanokam. Izgred je pričelo 100 ali več štraj- Pittsburg, Pa., 19. apr. Zapadno Pennsylvanijo in del West Virginije pokriva sneg. Toplina omahuje med 41 ip 32 nad ničlo. V West Virginiji so baje trpeli sadovnjaki vsled toče. Chicago, 111., 19. apr. — Prva poročila o velikanskih izgubah za sadjerej-ce in poljedelce sploh vsled snega, sodre in mraza zadnjih dni so bila pretirana. Res je, da so bila sadna drevesa v mnogih krajinah poškodovana, vendar farmarji ne bodo imeli prevelike izgube, izvzemši one v Iowi. V državi Iowi pa utegne škoda znašati od $5,000,000 do $10.000,000. Čeprav se je poročalo iz mnogih južnih in zapadnih krajev o nizkih temperaturah, vendar oblaki niso donesli snega in sodre, nego s6 se olajšali večinoma v dežju. Tako posebno po dolinah ob reki Mississippi. Des Moines, la., 18. apr. — Sneg naletuje po Iowi danes,. Toplota kaže nad ničlo. Na sadnem drevju in poljščini napravljeno škodo v državi cenijo na 5 do 10 milijonov dolarjev. Lansing, Mich., 18. apr. — Mrzlo vreme zadnjih dni je precej prizaneslo setvam in sadnemu drevju. Springfield, 111., 18. apr. — Do nocoj ni velika škoda na polju in vrtovih v državi vsled mrzlega vremena. karjev, zbranih na voglu “Bloody Angle”, ki se niso hoteli raziti, ko jim je velel McDaniel." Množica je obkrožila policaja in nekdo je ustrelil vanj. Potem so jeli streljati drugi policaji in nato še štrajkarji, in bitka se je vlekla četrt ure. McDaniel, ležeč na tleh, je sproži! svoj. revolver v množico in štrajkarji so jeli padati, nekateri zadeti in drugi ulegajoč se po trebuhu v zaščito pred kroglami. Virnota so štrajkarji pozabili in pustili ležečega na cesti. Bil je prijet in odpeljan v bolnišnico. Štrajk v Philadelphiji. Philadelphia, Pa., 16. apr. — Štrajk vslužbencev pri mestni cestni železnici je takorekoč končan; štrajkarji bodo samo še glasovali o družbinih pogojih, ki so nakratko sledeči: Vsi vslužbenci, ki so sedaj na štrajku, se spet namestijo tako hitro kakor mogoče. Tisti pa, ki ne 1 morejo takoj spet dobiti svojih mest, imajo dobivati dnevno plačo po $2, dokler spet ne dobe službe. O slučajih 174 vslužbencev, katerih odslovitev je neposredno povzročila štrajk, ima odločiti posebno razsodišče. Plače po 23c na uro se prično meseca julija in se potem vsako leto zvišajo za l/2c na uro, dokler se ne doseže najvišja plača 2Sc na uro. Družba ima pravico, zasliša-vati pritožbe vsacega vslužbenca ali vsake združbe vslužbencev, in vsak njenih vslužbencev ima pravico, pri-druž ti se po svoji volji katerikoli organizaciji ali pa tudi nobeni ne. Družba in njeni vslužbenci ne podpišejo nobene pogodbe, a pogoji, obseženi v družbinih predlogih, se imajo nabiti v raznih kolarnicah (remizah). Vesela vest. New York, 15. apr. — Vkratkem se uradno razglasi, da bodo podružnice ‘'United States Steel”-korporacije dovolile zvišanje plač, ki zadobi veljavo dne 1. maja. Zvišanje plač se bo raztezalo na večino izmed 225,000 zaposlencev in bo svoto plač, ki jo družba plačuje, povišalo na leto za kacih $9,-000,000. . - Izpsikale predsednika. Washington, D. C., 15. apr. — Predsednik Taft, prvi predsednik Združe-ženih Držav, ki se je prikazal v konvenciji prvoboriteljic za žensko vo-livno pravico, je imel pogum, vpričo “armade sufragetk” priznati, da ni brezpogojno- v prid podelitvi volivne pravice, ženskam. Komaj je te besede izgovoril, ko ga je kacih dvesto bolj ali manj lepih ustic imenitno izpsikalo. “Mokraši” spet zmagodobitni. Chicago, 111., 20. apr. — Nad dvajset mest je včeraj spet glasovalo o pro-hibicijskem vprašanju in “mokraši” so ponovili svojo zmago z dne 5. aprila Samo trije mali kraji so se “osušili”, dočim je sedem doslej “suhih” mestec potegnilo z “mokraši”, med njimi Na-perville. Pomeriljiva izvolitev. Rochester, N. Y., 19. apr. — Demokrat James S. Havens je bil v 32. new-yorškem kongresnem okraju izvoljen kot član poslanske zbornice. Dobil je kacih 6,000 glasov večine nad svojim republikanskim nasprotnikom. Izza 20 let je bil zdaj prvikrat izvoljen demokrat, V svoji platformi je zahteval znižanje tarife in to mu je pomagalo do izvolitve. Mestna uprava je sedaj v rokah tamošnjih socialnih demokratov. PROGRAM NOVEGA ŽUPANA. Lepe obljube, posebno za delavce, a sodili bomo po dejanjih. Milwaukee, Wis., 19. apr. — Novi župan Seidel je bil vmeščen v svoj tirad, in tem povodom je imel govor, čegar glavna vsebina je približno sledeča: Po primernem opominu na mestne svetovalce, naj se izkažejo vredne vanje stavljenega zaupanja, je prešel novi župan v svojem govoru na posamezne točke svojega programa. Pravica samovlade naj bi se predvsem zagotovila za Mihvaukeečane. Potem naj bi se uvedle take odredbe, ki' bi pospeševale blagostanje delavcev, kateri tvorijo najdragocenejši del mestnega prebivalstva; zdravje delavstva-naj bi. se ščitijo; pobijala naj bi se vsa prizadevanja, omejiti malo pravic, ki so delavcem še preostale; in njihovi živ-ljenski pogoji naj bi se zboljšali, kjerkoli se ponudi priložnost. Prvi korak v tem oziru naj bi bil po mislih županovih, da se razmere v tovarnah in delavnicah nadzirajo glede zdravstvenih odnošajev. Tu treba roko v roki delati z državnimi tovarniškimi nadzorniki, da se doseže sprejetje tozadevnih zdravstvenih odredeb. Pogodbe, ki jih ima mesto oddajati, naj v vsakem slučaju dobi tisti, ki predloži najnižjo ponudbo. Pri oddaji pogodeb odstrani mesta naj se odmerjajo določbe glede dolgosti delavnega časa, da ne bodo delavci preveč zdelavani in da jim bo preostajal čas za odpočinek. Tudi treba napraviti predpise za zadostno razsvetljavo in prezračevanje. Otroško delo naj bi se prepovedalo in žensko d^elo zaščitilo. Da se delavcu nalagajo poniževalni pogoji, treba zabraniti. Prepoved proti nošenju orožja se mora strogo proizvajati in konec napraviti navadi, .dovažati v Milwaukee oborožene plačance, kar je zahtevalo mnogo človeških žrtev. Ko je potem začel novi župan govoriti o finančnem gospodarstvu, je priporočal takojšnjo napravo posebnega urada za mestne preiskave, ki bi mu moral stati na strani strokovnjak. Ta urad bi moral najprej izdelati pregled čez vse razmere mesta in v mestu, in iz tega pregleda bi se morda potem dali izvajati predlogi v zboljšavo. Tudi bi se moral oskrbeti način za boljši pregled izdatkov vsacega mestnega departmenta, da bi lahko vsakdo takoj odkril .morebiten primanjkljaj. Mestne finance se takisto vkratkem postavijo na zdrav temelj in dal bi se uvesti način jednakomernega obdače-vanja. Poskrbeti treba, da se javna dela bolje izvršujejo nego doslej. Ce-stnoželezniški vozovi naj se temeljito očistijo in uvedejo pri njih razne naprave v zaščito človeškega življenja. Za salune pod poštenim vodstvom se je novi župan krepko potegnil. Posebno jih želi zaščititi proti ovaduštvu, ki si izmišlja vsakojake zvijače, da lovi krčmarje. Potem je razpravljal še razne posamne točke mestne uprave. Naposled je govornik izrazil svoje u-panje, da bo mesto napredovalo v smeri, da postane veliko mesto, obljudeno s svobodnimi, neodvisnimi meščani. Na Balkanu. Dunaj, 17. apr. — Ruskemu načrtu o ustanovitvi balkanske zveze se stavijo velikanske težave, a vse kaže, da se le osnuje na gospodarskem polju združenje balkanskih držav. Z vso odločnostjo se trdi, da se sklepa v najkrajšem času carinska zveza med Bolgarijo in Srbijo, ki sta jo svoj čas preprečili Avstrija in Turčija. Dunajski finančni krogi obžalujejo, da se je takrat zveza preprečila in naglašajo, da bi bila postopala Avstrija pametnejše, ako bi bila sama sklenila carinsko zvezo s Srbijo, Bolgarijo, Rumunijo in s Črnogoro, ker bi si tako bila pridobila naklonjenost prizadetih držav. Komik kot kandidat. Pariz, 18. apr. — Med kandidate za prihodnje volitve v državni zbor na Francoskem nastopa tudi obče znani in pri občinstvu zelo priljubljeni komik Dranem. Ko je nastopil prvič na nekem shodu, so začeli poslušalci prepevati najlepše njegove pesmi, katere so jim ugajale. Kakor hitro je začel govoriti, so se mu smejali, ker so mislili, da je na odru in da nastopa v svojih komičnih vlogah. Presenečenje je komik po mnenju občinstva tako krasno posnemal, da se je vse smejalo. G. Theodore Roosevelt, bivši in bržkone prihodnji predsednik Združenih Držav, je na svojem povratku iz Afrike in Italije dospel zadnji petek zjutraj na Dunaj, kjer je ostal dva dni. Njegova avdijenca pri cesarju Francu je trajala petintrideset minut. Potem je v kapucinski cerkvi položil na. grobnici nesrečne cesarice in njenega še nesrečnejšega sina Rudolfa dva krasna venca. Potem so sledili razni drugi obiski ¡"sprejemi. V soboto zvečer je bila v cesarskem gradu v čast in slovo ameriškemu gostu slavnostna po jedina, katere so se poleg vseh članov cesarske rodbine udeležili mnogi generali in drugi visoki dostojanstveniki. V nedeljo dopoludne se je g. Roosevelt odpeljal na Ogrsko ozir. v Budimpešto, kjer so ga hrupno proslavljali in odkoder.je v noči od torka na sredo odpotoval na F’rancoska ozir. v Pariz. Med njegovim bivanjem na Dunaju je g. Roosevelta obiskal tudi avstrijskemu dvoru prideljeni papeški nuncij, Mgr. Granito di Belmonte Pignatelli, ki ga je' predstavil ameriški poslanik Kerens. Roosevelt in rimski metodisti. Iz Rima ddspelo poročilo pravi: G. Roosevelt je zapustil Rim dne 6. aprila zvečer. Njegovo tridnevno bivanje v večnem mestu je vzbudilo čudno mešanico navdušenja in ogorčenja ter ostane dolgo v spominu. In vse to SO' zakrivili metodisti. Pri: sprejemu v ameriškem poslaništvu pred svojim odhodom je g. Roosevelt govoril tudi s pastorjem ameriške protestantovske cerkve v Rimu in je baje rekel: “Bržko se povrnem v Ameriko, bom storil vse v svoji moči, da se ti metodisti odstranijo iz Rima. V nečast so vsaki veri. Motijo se, če mislijo, da nabero denarja v Ameriki. Niti centa ne dobe.” Ogromno priseljevanje. Nev York, 17. apr. — V tem tednu se snide v newyorski luki brodovje prekomorskih potniških parnikov, kot ga nima pokazati nobena druga luka na svetu. Nič manj nego 25 parni-kqv, ki spadajo med največje in najlepše v Ameriko vozeče oceanske gorostase, ima dopluti semkaj tekom tedna, in skoro vsak teh parnikov je v mčdkrovju zaseden do zadnjega kotička s priseljenci. Število došlecev je še večje, nego tekom zadnjega tedna, kajti 25 oceanskih velikanov donese 35,000 priseljencev v medkrovju, katerim se pridruži še na stotine novo-došlecev v 2. kajuti. Prihodnje tedne se pričakuje neprestan naval priseljencev. Meseca marca je dospelo v newyor-ško luko 108,286 priseljencev. Od teh je prišlo iz Avstrije 19,488 oseb in sicer 14,892 moških in 4,596 žensk; iz Ogrske je prišlo 17,712 oseb. Štrajk proti pivopitju. Monakovo, 17. apr. — Na Bavarskem se zelo razširja stranka proti pi-vopitju. V Mettenu so sklenili kamnoseki, da'štiri tedne ne bodo pili piva in ne bodo sploh šli v gostilne, dokler se cena vrčku piva ne zniža na 22 feni-gov. V Steinkirchnu in v Michaels-buchu je proglašena stavka na dva meseca. Vsak stavkolomec bo moral plačati 3 marke. Štrajk so proglasili tudi v Neuhausnu, Alburgu, Stephans-poschingu in po mnogih drugih krajih. Petrolejski monopol. Dunaj, 17. apr. — John D. Rockefeller po svoji Standard Oil Company vodi že v zvezi s svojo avstrijsko družbo Vacuum Company hud boj proti tistim imejiteljem avstrijskih petrolejskih vrelcev, ki niso v Rockefellerjevem trustu. Hoče uničiti avstrijsko petrolejno industrijo, ki uvaža precej blaga v Nemčijo. Avstrijska vlada je zdaj napovedala seveda le poluradno boj Rockefellerju. Lani že je konce-sionirala petrolejska skladišča. Zdaj namerava koncesionirati tudi petrolejsko rafinado in prodajo, petroleja po tehtnicah. Končno pa izjavlja vlada tudi, da namerava uvesti petrolejski monopol. Skopuhova smrt. Petrograd, 17. apr. — Grozen dogodek je povzročil smrt staremu skopuhu, po imenu Grigorijev. Odprl je železno skrinjo, v kateri je imel spravljen denar, da bi ga opazoval in štel. Zamišljen v svoj zaklad je gotovo globoko sklonil glavo v skrinjo, tako da je zadel ob železni pokrov, ki se je zaprl in zaradi velike teže odsekal skopuhu glavo s svojim ostrim robom. Truplo starca so našli pred železno skrinjo, a glavo v njej. Iz Chicage in New Yorka dohajajo vesela poročila in upajmo, da so resnična. LE KLAVNIČARJI TRDOSRČNI. Sirovo maslo, jajca, krompir in žito cenejše, a ne meso. Chicago, 111., 21. apr. — Draginja pojema. Da je to res, se je včeraj določilo v Chicagi po primerjavi cen potrebščinam za življenje, kupljenim na debelo in prodanim na drobno. Da so sirovo maslo, jajca, krompir, moka, živina in žito sedaj dobiti ceneje nego pred nekaj meseci, je dokazano matematično. Da bo gospodinja imela polno korist od zmanjšanih cen. na debelo, je manj gotovo; to pa vsledtega, ker se prodaja na drobno ne bo tako hitro uravnala po kupčiji na debelo. V enem slučaju pa ni prodajalec na drobno, ampak kupčevalec rta debelo, ki dela masten skupiček iz znižanih cen. Klavničarji plačujejo manj za živino in zahtevajo več za svoje meso, nego so to delali pozimi, ko so bile cene najvišje. Zato je najbolje za gospodinje, da kupujejo mesto mesa mnogo krompirja in ga zahtevajo od svojega grocerja. po znižani ceni. Na milijone bušljev krompirja imajo še v svojih rokah farmarji, ki iščejo kupcev. Te dni so ga v Chicagi prodajali po 17c bušelj na debelo, dočim je stal lani osorej bušelj na debelo Sl. 10 in ga je bilo tako malo, da se je uvažal iz Irske. Vse vrste zelenjadi bodo kmalu po nizki ceni na trgu, in draginji se bliža konec. New York, 20. apr. — Cene krompirju so se tako zelo znižale, da mno-goterniki že vidijo v tem splošno nazadovanje živežnih cen. Farmarji, ki so dobili lani po en dolar za bušelj in so zadnjo krompirjevo letino pridržali v nadi, doseči zopet slično ceno, so.se temeljito prevarali ter prodajajo sedaj svoj krompir tako poceni kakor 20c bušelj. Odličen poljedelski list piše, da si razne komisije, imenovane v preiskavo draginje, lahko poiščejo drugo opravilo, če bo sedanje znižavanje živežnih cen še nekaj časa trajalo. Vse vrste žita so zadnje dni močno padle v ceni, govedina se vsaj podražila ni, dočim je svinjina nekoliko cenejša. Tudi sirovemu maslu se je cena znižala, istotako več drugim živilom. Po mislih nečega časopisa je pričakovati, če bo letos dobra letina, da bodo živežne cene v prihodnjih 12 ali 18 mesecih mnogo nižje, nego zadnja leta. Pravda Wolter. New York, 18. apr. — Tu se je začela obravnava proti 18 letnemu Albertu Wolter, ki je obtožen, da je u-moril 15 letno Ruth Wheeler. Mladi Nemec je iz navade ropal mladim dekletom denar. Imel je navado, izvabiti dekle v svoje stanovanje, jo posiliti in jej na to vse vzeti. Wheelerjeva se mu je najbrže "prehudo branila, vsled česar jo je umoril in obesil v dimnik. Wolterja so na dvorišču jetnišmce pokazali dekletom, katere je z oglasi izvabil k sebi in vse so ga takoj prepoznale. Wolter ima gotovo še več zločinov na vesti. Izgredi na Kitajskem. Peking. 20. apr. —• Izgredi vsled lakote podivjanih domačinov v okraju Čangša so zadušeni. Političnih zaplet-ljajev vsled požiganja lastnine inozemskih misijonarjev bržkone ne bo. Tukajšnje ameriško poslaništvo misli, da so vsi Američani, ki so se nahajali v upornem okraju, srečno utekli v Han-kau. Japonski konzulat je bil požgan, dočim se britanskemu, ležečemu izven mesta, m nič zgodilo. Napravljena skupna škoda še ni precenjena, a je gotovo velika; toda ameriška lastnina ni utrpela škode. Guverner pokrajine Hunan in njegov sin sta bila usmrčena. Veselo znamenje. Pred nekaj dnevi smo poslali obvestila na one cenj. naročnike, kojim je potekla naročnina. Prav veseli nas, ker so se mnogi oglasili s predplačilom ter se nam zahvalili za potrpljenje z obljubo, da ostanejo zvesti prijatelji našega lista. Vsem onim, ki so storili svojo dolžnost se najiskrenejše zahvaljujemo za prijaznost. Upamo, da jim bodo sledili še ostali, za kar se tudi njim že vnaprej zahvaljujemo. Take prijaznosti skoro nismo pričakovali, kar znači, da so čitatelji našega slovenskega in katoliškega lista res — gentlemen — v pravem pomenu besede. Uprav. “A. S.” Trinajsto uradno štetje prebivalstva Združenih Držav se je začelo dne 15. aprila, kakor smo zadnjič poročali. Enumeratorji ali uradni popisovalci hodijo po hišah ter stavijo na gospodarje ali gospodinje razna vprašanja, tičoča se ljudskega štetja. Obenem porazdeljujejo popisne pole (blank ali schedule), katero dobi vsaka družina. To popisno polo, ki vsebuje 32 vprašanj, ima družinski glavar izpolniti ter jo potem izročiti dotičnemu enumera-torju ali enumeratorki. Osebe, ki ne znajo govoriti angleški ali ki ne razumejo popisne pole, naj si poiščejo pomoči pri drugih, da jo pravilno izpolnijo. V ponajveč slučajih pa jo izpolnjuje enumerator sam, in treba mu je samo na stavljena vprašanja pravilno odgovarjati, pa je prav. Za Slovence predvsem važen oddelek popisne pole je oni, kjer se ima zabeležiti naša narodnost in naš materni jezik; kajti samo potem, če bomo ta oddelek pravilno izpolnili, bomo popisani v statistiki ali knjigi ljudskega štetja kot Slovenci. Ta za nas Slovence in vse Slovane velevažni oddelek popisrie pole je naslovljen “Nativity” in obsega tri vprašanja, po številkah 12, 13 in 14. V tem oddelku se ima navesti rojstno deželo in narodnost osebe, rojene v inozemstvu; a samo rojstno državo osebe, rojene v Združenih Državah. In sicer takole: 12. vprašanje: “Place of birth of this Person”. Odgovor: Aust. — Slovenian, če je dotična oseba rojena v stari domovini, bodisi na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem, Goriškem, Primorskem ali kjerkoli, kajti narodnosti smo vsi edinole slovenske. Za tukaj rojeno osebo se pa navede samo dotična država, n. pr. Illinois, a njena narodnost se pokaže v naslednjem predelu za starše, ki so slovenski. 13. vprašanje: “Place of birth of Father of this Person”. Odgovor: Aust.. — Slovenian. Ta odgovor velja za vse slučaje, kajti štetih oseb slovenski očetje so rojeni v naši stari domovini, .torej so Slovenci. 14. vprašanje: “Place of birth of Mother of this Person”. Odgovor: Aust. — Slovenian. Istotako za vse slučaje, kajti štetih oseb slovenske matere so rojene v naši stari domovini, torej so Slovenke. Sedaj pa, rojaki in rojakinje, brž na delo, kjer še ni prepozno! Pojdite in poučite sosede, če jim je stvar še nejasna. Kdor reši največ rojakov narodne smrti, njemu največja čast. Zatorej na delo!- Halleyev komet viden, Pariz, Francija, 19. apr. — Halleyev komet ali zvezdo repatico so že videli iz pariške zvezdarnice. Opazovalci pravijo, da je videti prav velik rep, navpičen proti zemlji, vsled česar je opazovanje zvezde ovirano. Willemstadt, Curacao, 19. apr. — Halleyev komet je bil viden prostemu očesu tukaj davi o petih. St. Johns, N. F., 19. apr. — Halleyev komet je bil viden prostemu očesu davi. Videli so ga v jugovzhodnem obzoru (horizontu). Njegova svetloba je sijajna, migljajoča in rogaste oblike. V strahu pred kometom. Rim, 19. apr. — Krajevna oblastva v mnogih pokrajinah, posebno na jugu in po otokih, so obvestila vlado, da je ljudstvo v silnem strahu zaradi Hal-leyevega kometa. Vlada je naročila oblastvom, naj ukrenejo vse potrebno, da se ljudstvo pouči. Strah tudi Kranjcev? Dunaj, 16. apr. — Naučni minister grof Stuergkh je pravkar izdal odredbo, katera kaže, kako je v gotovih ljttd skih slojih še ukoreninjeno praznoverje. Minister je spoznal za potrebno, naročiti oblastvom v Dalmaciji, na Kranjskem in Primorskem, da tamošnje kmetsko prebivalstvo pouče o uso-depolnih zmotah. Kmete je prevzel strah, da pomenja prikaz Halleyeve zvezde repatice bližnji konec sveta. Navstala je med njimi prava panika. Svoje v trdem delu nabrano premoženje zapravljajo in se že popolnoma poslavljajo od življenja na tem svetu. Učitelji v šolah, kakor tudi duhovniki na prižnicah imajo sedaj po ministrovi odredbi poučiti ljudstvo, da se iznebi nepotrebne bojazni in se preprečijo nadaljnje neumnosti. Kotel eksplodiral. Budimpešta, 19. apr. — V žveplen-karni v Szegedinu se je razletel neki kotel, vsled česar je bilo enajstero o-seb usmrčenih, 10 deklic in 1 moški. Nevarno ranjenih je 18 drugih. Joliet, 111., 20. apr. — Zadnji petek se je pričelo uradno štetje prebivalstva Združenih Držav. Jolietski enu-meratorji ali popisovalci, katerih je .30 in ki so lahko spoznati po znaku z napisom "United States Census, 1910’, poročajo, da so ljudje dobro poučeni glede štetja in da razumno odgovarjajo na vsa mnoga vprašanja, tako da se popisovanje vrši hitro in točno. Posebno še hvalijo “foreignerje”, to je, priseljence, ki še ne bivajo dolgo tu in ne znajo mnogo angleški, pa so vendar vsi lepo odgovarjali. In upati smemo, da so vsi dali pravi odgovor tudi na vprašanje o svoji narodnosti in materinščini, tako da bodo vsi Slovenci šteti v popisu kot Slovenci, Hrvati kot Hrvati itd. ter da zloglasna beseda “Austrian” izgine iz statistike in potem tudi iz angleškega časopisja, koder se je ta spaka doslej šopirila v sramoto nam vsem. Ljudsko štetje se bo nadaljevalo še ves ta mesec, tako da pride vsakdo na vrsto. — Zaposlencem v jeklarni Illinois Steel-kompanije se bode plača povišala z dnem I. maja za 6 odst., kakor se zanesljivo poroča. Skoro štiritisoč delavcev bo takisto osrečenih v tem me stu. Splošna draginja živil je baje po vzročila to povišanje plač. -— G. Anton Kirinčič, dobroznani salunar na N. Chicago cesti, je nevar no zbolel. Vrlemu bratu Hrvatu želimo, da srečno prestane nevarnost in kmalu ozdravi. — Josip'Tušek, znani hrvatski podjetnik, ki se mu je nedavno omračil duh, je umrl v petek IS. t. m. v bolnišnici v Kankakee, 111. Njegovo truplo je bilo prepeljano v Joliet in v pone deljek pokopano na tukajšnjem hrvat-skem pokopališču. Tušek je prišel ob pamet nad izgubo svoje lastnine. Bil je svoje dni zelo podjeten in uspešen v svojih spekulacijah, tako da si je napravil precejšno premoženje. Pa ko-nečno se je zaspekuliral in je izgubil vse. To ga je tako grizlo in peklo, da se mu je naposled duh omračil. Dne S. aprila so ga morali spraviti v tukaj šnjo bolnišnico sv. Jožefa, kjer je že čez nekaj ur zbesnel in utekel, pa so ga kmalu prijeli in potem oddali v bližnjo blaznico v Kankakee, kjer so ga strogo čuvali do smrti. Nesrečni Tušek je dosegel starost 47 let. Oženjen je bil štirinajst let ter zapušča poleg obolele žene četvero otrok v veliki siromaščini. Naj počiva v miru! — G. Frank Simonich, naš dobroznani rojak, ki je bil zadnji čas vsluž-ben pri neki veliki tvrdki v Chicagi, se je povrnil v našo sredo in je od ponedeljka spet zaposlen v tukajšnji slo venski veletrgovini The Eagle, katere vodja je g. Math Simonich. Splošno- • priljubljenemu in narodnozavednemu rojaku kličemo: Dobrodošel! — G. Fr. Rus, ki si je zlomil nogo v jeklarni dne 14. marca in je bil v bolnišnici, se je toliko pozdravil, da je prišel pred nekaj dnevi na svoj dom. Upamo, da bo spet kmalu zdrav. — G. M. Gerdešič na Ruby St. je nevarno bolan. Te dni sta ga obiskala njegova sina Mat. in Frank iz Bradley, 111. ter sta posetila tudi našo tiskarno. — Rojak g. J. Bradač je bil te dni veselo presenečen, ker ga je prišla obiskat njegova sestra in svak, g. Jos. Žabjek in soproga iz Livingstona, 111. Brat in sestra se nista videla že 22 let. — Snežilo je zadnjo nedeljo med dežjem in uprav zimski mraz je pritiskal, tako da se je že bilo bati za rast linstvo, da ne pozebe. Ampak nevarnost smg srečno prestali, — Aldermanske volitve so za nami. Joliet je ostal v rokah demokratov. Mestno. svetovalštvo šteje sedaj deset demokratov in štiri republikance. Glede vprašanja o izdanju bondov v znesku $50,000 za gradnjo nove mestne svetovalnice so se volivci izrekli z večino 585 glasov proti. V II. wardi je bil izvoljen aldermanom zopet g. Harney. — Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Mahnič John, Opalič Dmitar, Popek Anton, Runovc Alojz, Zamida Marija. Aspen, Colo., 15. apr. — Spoštovani gospod urednik! Iz našega kraja se berejo le redkokedaj dopisi in radi tega upam, da mi g. urednik uvrstite sledeče vrstice v cenjeni list A. S., da tudi jaz sporočim rojakom širom Amerike, kako naši rojaki tukaj napredujejo. Kar se .tiče delavskih razmer, gre še ddsti dobro tu v našem rtjdokopu. Delamo vsaki dan, ampak vendar ne svetujem rojakom šem hoditi dela iskat, ker se delo bolj težko dobi. Pa še nekaj moram opomniti, da sem bral v vašem zadnjem listu dopis od nekega tukajšnjih naših rojakov, ampak tisti dopis ni vreden mnogo in dotični dopisnik je menda še zelen, zato naj pre'j prouči tukajšnje razmere, in šele potem piše o njih. K sklepu mojega dopisa pozdravljam vse rojake širom Amerike. Tebi, list, pa želim obilo uspeha. Jos. Starinčič. Brockway, Minn., 15. apr. — Velecenjeno uredništvo! Zopet Vam pišem par vrstic in Vam sporočam, kako zelo krasno spomlad imamo letos tukaj, da je skoraj res ne pomnimo take. Nase-jano je že večinoma vse, že zelenijo njive. Tudi slive že cveto in kmalu se bodo razcvetela jabolka. Tako, prav krasno vreme imamo. Danes gre dež. ki se nam prav zelo prileže. Pozdrav rojakom po širni Ameriki. Listu pa obilo uspeha. John Poglajen. Cleveland, O., 17. apr. — Dragi list “A. S."! Prejel sem obvestilo, da mi je pred delj časom potekla naročnina. Najiskrenejša Vam hvala, da mi ga niste vstavili! Pošljem Vam $2.00, da bo plačan za nazaj in nadalje, ker sem že več let zvest naročnik tega edinega slovenskega katoliškega lista v Arne riki, za to želim, da me bode obiskoval dokler bom mogel citati. Star naročnik. Ely, Minn., 10. apr. — Cenjeni ured nik Am. Sl.! Prosim blagovolite natisniti moj skromen dopis v cenjeni list Am. Sl. Že dolgo ni bilo slišati kaj novic iz naše naselbine. Zimo smo imeli zelo lepo, da tako mile zime še stari naseljenci ne pomnijo tukaj. Le tina tukaj pri nas že precej dobro ka že, seveda ne mislim tu na drugo pra vo polje, ampak tukaj imamo železno polje, katero nam daje precej dober zaslužek, in kdor ljubi ječmenovko, si je lahko privošči par kozarcev. Za prohibicijo se nam tukaj še nič ne sa nja, no, pa menda tudi je še ne bode kmalu. Kajti ravno sedaj smo usta novili novo društvo “Prijatelj, Dobro Zdravje”. To društvo ima sedež Milwaukee pod pokroviteljstvom Pab sta. Za sedaj Vam drugih novic ni mam poročati, vkratkem Vam zopet kaj poročim. Z rodoljubnim pozdra vom George Peternel Little Falls, N. Y., 15. apr. — Dru štvu sv. Pavla štev. 118 K. S. K. J. je imelo v soboto dne 2. aprila veselico v prid novej društvenej zastavi, katera se je Vrlo dobro obnesla, za kar gre zahvala članom in članicam tukajšnjih društev. Čistega dobička je $73.00 Razposlali so se tudi v ta namen na razna društva K. S. K. J. tiketi, s katerimi se bode dne 26. junija žrebala zlata 20 dol. vredna in na 20 let jam čena ura. To smo pa naredili iz tega vzroka, ker je še naše društvo po šte vilu članov malo, a društveno blagaj no bi radi pustili za bolne člane. Ne katera društva so nam tikete odkupila, za kar jim bodi na tem mestu izrečena v imenu društva srčna zahvala. Tudi hvala istim, ki so nam jih nazaj po slala; istim bodemo vedeli v slučaju, ako bi nas kedaj potrebovali, kar nakratko odgovoriti. Zastavo bodemo naročili od slovanske tvrdke Emil Bachman v Chicagi ter bode meseca junija enkrat blagoslovljena in razvita kolikor mogoče na najslovesnejši način. Rodoljubne pozdrave vsem članom in članicam K. S. K. J. pošilja Mihael Kramar, tajnik. oresVčen pozdrav! Tebi, priljubljeni list A. S., pa obilno naročnikov in pred plačnikov. J. Resnik, I. tajnik. Reading, Pa., 18. apr. — Rojakom naznanjam tužno vest, da je v tukajšnjem mestu v Gospodu zaspal g. Miko Muc, doma iz Krivoglavic št. 28. pri Metliki na Dolenjskem. Bolehal je delj časa in ni bil prav zdrav. Bil je v po« telji le en teden dni, ter ga je mučila vročinska bolezen. Prav teden dni po tem ko je obolel, bi bil pristopil v društvo, a prehitela ga je bolezen in smrt. Pokojnik je bil okoli 22 let star in jako mirnega značaja. V starem kra ju zapušča starše, pet bratov in sestro, a tu v Steeltonu, Pa. pa enega brata. Ker pokojnik ni bil zdrav, za to ni imel denarja, in ker ni bil v nobenem društvu so radodarni rojaki darovali, da se je izvršil dostojni pogreb, kojega je oskrboval g. John Požek za kar mu gre hvala. To je zopet v poduk onimi ki niso pri društvih. Sveti mu večna luč! I. P. St. John’s University, Collegeville, lu zgubi, ker od zapada prihaja topli meljski. Tudi te so nam skazale lju_ Minn. — Pred par dnevi nas je zapu- veter. | bežen do bližnjega in do Matere božje, stil sošolec Pavel Omann, doma iz Nadalje naznanjam, da v naši fari Nadalje prosim rojake po širni Ame-Brockway, Minn. Po kratkem obisku ; zmeraj od novega leta svet tako po- 4*kk da ako b* bd kater! ynet za to na-pri starših in drugih sorodnikih podal mir!f, posebno otroci, kakor da bi bila kapelico, naJ °^!)rdA' kakšen dar na kužna bolezen, in tudi po sosednih ™ne ah "f Nikolaja Gerduna, ker hrvaških j kakor je sklenjeno, bo se vsako leto služila ena sv. maša za vse darovate- se je na Chisholm, kjer je sedaj vpo-slen v nekem Real Estate uradu in odkoder nam tudi poroča, da je čisto zadovoljen s svojo službo, kakor tudi z ondotnimi Slovenci. Gospod Omann je amerikanski Slovenec in je zmožen govoriti, pisati in brati tri jezike, namreč slovenski, angleški m nemški. To in pa njegovo prijazno in pošteno vedenje mu bode konečno gotovo pridobilo naklonjenost chisholmskih Slovencev kakor tudi ljudi drugih narodnosti. Tukaj je bil gospod Omann v najboljših razmerah pri svojih sou-čencih kakor pri profesorjih. Želimo mu obilo sreče v njegovem novem življenju. Tukaj, nas je tudi malo sneg zapadel, toda razven Father Johnovim jabolkom ni napravil škode. Šolarček. Nadalje naznanjam rojakom po širni. ,je te kapeiice) kateri so kaj darovali ' Ameriki, da smo spet začeli z delom i gradbe nove kapelice Kraljice sv. Rož- . Zdaj preden sklene™ ta svoj dopis, nega Venca. Kar se tiče mizarskega ; fe P^porocim ta list A. Slovenec vsem dela, je skoraj vse gotovo. Vsa štiri katoliškim delavcem v Ameriki, ker okna in vrata so iz hrastovega lesa fi- 1° 4e, ed^‘ katoliški list v Združ. dr. no izrezana, tako da je vse jako lično | žavah. V njem se vidi in bere ntno- delo. Po pravici moram reči, da naša ! f° Plačljivega in drugega branja, vas Gerduni šteje komaj 6 posestni- J“8®“ ?a vfdno clta,> dokler sem Rock Springs, Wyo„ 14. apr. - Go- Tower> Mmn” 13 apr' ~ učmek povspesil in postajo Ciril-Metodove družbe. Naj tako hitro, da je dne 6. aprila izdihnil starejše in najmočnejše je društvo sv.; svo^° dušo; Brzojav je dospel semkaj Alojzija J. S. K. J„ ki šteje 200 članov.! v Tower knjegovej soprogi katera potem mu sledi dr. Trdnjava S. N. P. se je preselila semkaj iz Utah še ok- Jednote, ki ima nad 100 članov, in po- ‘obra meseca- Soproga je odgovorila tem postaja Sv. Barbare v Forest City, da se truplo pošlje semkaj. Sinoči je ki tudi prav lepo napreduje, ker je ta bilo.prepeljano truplo semkaj in je bi-organizacija prav priljubljena med tu- lo da"es Popoludne pokopano v tem kajšnjimi rojaki zaradi podpore, ki jo mestu. V Towru zapušča žalujočo so- nudi svojim bolnim članom; in potem proš° ln cftvero nedoraslih otrok. Po-sledi društvo sv. Jožefa K. S. K. J., ! kojm r°jak je bil tud, pr, nas v Ely ki šteje okolo 50 članov. To dnlštvo znan ter je delal v kovačnic, na Savoy je staro dve leti, ali nima toliko članov, pred 7' 1f11 Žalu-’°=1 druz!m. m ,osuta' kot bi bilo želeti, pa upam, da sedaj se lm sorodnikom izrekamo nase globo-število članov kmalu pomnoži, ker ko sožalje Pokojnemu Antonu naj smo meseca marca povišali bolniško s'etl 'ecna uc-podporo od 75 centov na $1.00 na dan. Tem potom opozarjam tukajšnje člane, da malo bolj pogostoma obiskujejo zborovanja. Posebno pa prosim odbor- ! nike, da naj pridejo da izvršujejo svoj , s,m’ da ml dovolite malo prostora v posel kot od -njih pravila zahtevajo, j nam priljubljenem listu, da priobčim Torej sobratje, na delo, da bode naše enopar vrstic od nas iz Preloke. Precej društvo uspelo do svojega cilja, da bo- časa je minilo, kar ni nobenega dopi- Preloka, Belakrajina, 4. apr. — Slavno mi uredništvo A. Slovenca! Pro- Newburg, O., 12. apr. — Dovolite mi, g. urednik, nekoliko prostora v splošno nam priljubljenem listu A. S. Kakor po drugih slovenskih naselbinah, tako smo tudi mi Slovenci živeči v predmestju Ne\vburg praznovali Vstajenje Zveličarjevo na jako sijajen način. Vsa tukajšnja društva so se zbrala ob pol 10. uri v Mike Plutovi dvorani, in so korporativno odkorakala v cerkev sv. Lovrenca k sv. maši, Vso pohvalo je tudi zaslužilo slovensko godbeno društvo “Orel”, katero je pod vodstvom visokočislanega g. dijaka Ivana Zormana. Najbolj so pa nas razveselili, ko so med sveto mašo igrali v cerkvi. Marsikatero oko je bilo rosno, ko so zaigrali prelepo velikonočno pesem “Zveličar naš je vstal iz groba”. Le tako naprej, ne\vburški mladeniči in možje, to je vam v čast! Dne 10. aprila sta nas obiskala dva gg. glavna uradnika K. S. K. Jednote, namreč g. Josip Zalar, glavni tajnik K. S. K. J. in g. George Stonich, prvi nad zornik. In sta'se tudi vdeležila redne mesečne seje dr. sv. Lovrenca št. 63 K. S. K. Jednote, kjer se je bjlo vrinilo neko razprtje med člane. Toda gospoda glavna uradnika sta bila hitro uvidela pravico, kakor tudi pravi način sporazumljenja in sloge med brati, razun enega, zato je bila razsodba lp.h-ka. Bodi jima tem potom izrečena vsa čast! Obenem bodi presrčna zahvala gospodu Josipu Zalarju, glavnemu tajniku K. S. K. Jednote za prekrasni govor, ki je vsacemu navzočemu članu segel v srce. Vso čast m zahvalo tudi gospodu George Stonichu za tako prijazni in vsestransko jedrnati govor. Resnične so njegove besede: V slogi je moč! Dokler bodemo složni, se ne bojimo nikakoršnega sovražnika. Vam pa, rojaki Slovenci, živeči v predmestju Newburg in okolici, kakor tudi širom Amerike: agitirajte in prigovarjajte rojake k obilnerpu pristopu k naši slavni K. S. K. Jednoti, da se bodemo lahko še v poznih letih s ponosom ozirali nazaj v preteklost. Tajcrat bodemo lahko rekli: Kateri narod se more meriti z parni Slovenci v Združenih Državah? Pošiljam vsem7bratom K. S. K. J. kakor tudi vsem rojakom Slovencem de v ponos nam članom kot tudi drugim tukaj bivajočim Slovencem in K. S. K. Jednoti. Toraj rojaki, pristopajte k društvom, ker ako si bolan, ti je v veliko pomoč; ako pa si zdrav, pa tudi lahko pogrešiš one cente? ki jih plačaš v blagajno. Sedaj pa še opozarjam člane, ako še kateri ni opravil svoje velikonočne dolžnosti, da to .stori in se izkaže s spovednim listom pri tajniku Johnu Koshir, ker to veste, da se moramo po pravilih ravnati, ker to zahteva zdaj odbor K. S. K. J. in ako ne bodo uradniki društva zahtevali tega, potem oni škodo trpe, namreč so oni izključeni, kar pa seveda nobeden ne bi bil rad. Zato pozor! — Tudi novo društvo Delavec lepo napreduje. Zdaj pa moram še omeniti, da se je gospod Anton Schiffrer tukaj bivajočim Slovencem zelo priljubil. Zdaj namerava postaviti novo cerkev tukaj, je seveda zelo potrebna, ker je sedanja vsako nedeljo napolnjena do kotička in je veliko premajhna za število katoličanov, ki.tukaj bivajo. Ta cerkev se že zida zadnjih 6 let, pa seveda samo v govorici; ali zdaj sta se pa gospod Schiffrer in župnik Keller prav po mojstrsko oprijela dela in prav neumorno delata, da bi se ta up spremenil v resnico. Želimo jima uspeh in božjega blagoslova! Zdaj pa končam in pozdravljam vse v Ameriki bivajoče Slovence in Slovenke, posebno pa člane K. S. K. Jednote in }. S. K. Jednote in člane društva sv. Barbare, Forest City. Matevž Ferlič, preds. dr. sv. Jožefa št. 122 K. S. K. J. sa od nas oziroma iz cele Belekrajine. Najprej omenim, da smo imeli celi postni čas lepo vreme in tudi na Veliko noč je bilo jako lepo spomladansko vreme, tako da so nekatere rane slive skoraj cvetele. Ali četrtek po' Veliki noči, to je 31. marca je pričela ojstra burja pihati in s snegom zame-tavati kakor o Božiču in trajalo je do danes. Ali mislim, da se ta sneg kma- kov, ali vsi složno delamo, kar le za-moremo, naj bo na čast Kraljici sv. Rožnega Venca, posebno pa g. Nikolaj Gerdun, kateri je dobro znan v Pittsburgu in tudi pri uredništvu A. S., ker je marsikateri dopis sestavil; on jako skrbi za vso stvar in točno vodi račune vodstva kapelice, da vsaka stvar gre naravnost. Nadalje dam vedeti, da smo šli pobirat milodarove po sosednji Hrvaški in precej smo nabrali, ker so jako radodarni; a posebno so nam skazaii ljubezen do nas in posebno do Kraljice sv. Rožnega venca v fari Adle-šiči. Vsaka hiša, če je še tako ubož-na, nam je lep dar dala. posebno njih č. g. župnik .Ivan Šašelj nas je lepo priporočil to nedeljo poprej, ko smo prišli p.obirat milodarove, svojim faranom i tudi sam nam je dal jako lep dar na čast Kraljici sv. Rožnega Venca in nas še posebej lepo sprejel in pogostil, za kar smo mu hvaležni in Bog mu naj poplača in Kraljica sv. Rožnega Venca, kateri v čast je kapelica sezidana. Še po drugih farah smo pobirali milodarove, kakor na primer po domači fari in Vinički in Podze- tu bil in še zdaj me redovito pohaja tukaj v stari domovini. Ker se je ta moj dopis preveč razpustil, zdaj pa sklenem to pisanje. Pri sklepu pa pozdravljam rojake širom velike ljudovlade, pa posebno svojega . brata Jožeta Pavlakoviča in njegovo ženo in pa svaka Mihaela Simčiča in njegovo ženo, to je mojo sestro, kateri so v Denveru, Colorado. Vam pa, gospod urednik, obilo naročnikov in predplačnikov/ Jurij Pavlakovič. JOHN LORKOVICH, 1324 E. Ohio St. N. S. Pittsburg, Pa. Prvi Hrvatski Slovenski Pogrebni ški Zavod se priporoča občinstvu v Pittsburgu in okolici, tudi v slučaju krstov in porok. K LEPEC J ATM NOTAR 'izdeluje vse v notarsko delo spadajoče listine. 1006 N. Chicago St., Joliet 111, Compagnie ^ G-enerale ^ Transalantique FRANCOSKA PROGA, iratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko. LA PROVENCE 30,000 H. P. LA SAVOIE 22,000 H. P. LA LORRAINE 22,000 H. P. LA TOURAINE 15,000 H. P. CHICAGO (New) 9500 H. P. Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro brano in »zna mesna jedila. Parniki odplujejo vsak četrtek. Pier 57 North River foot 15th St., New York City. Glavni zastop na 19 State St., N. Y. Maurice Kczminski, glavni zastop dk za zapad, 71 Dearborn St., Chicago Frank Medosh, agent; 9478 Ewing Av e.» So. Chicago, 111. A. C. Jankoviči, igent; 2127 Archer Ave., Chicago, 111. Paul Starič, agent, 110 South 17t* St., St. Louis, Mo., L. Stern & Son, agents, Joliet. Illinois. Springfield, 111., 18. apr. — Spoštovani mi g. urednik A. S.! Vas prosim, da bi mi natisnili par vrstic v Vaš razširjeni list, ker hočem poročati, da smo tudi Slovenci v Sprinfieldu in o-kolici opravili svojo velikonočno spoved dne 14. aprila 1910 Prišel nas je letos obiskat č. g. J. Kranjec iz South Chicage. Popred je bil zmerom med nami č. g. F. S. Šušteršič iz Jolieta ali letos č. gospoda bolezen nadleguje ter nam je moral odkloniti. Pa Bog mu daj kmalu se k zdravju povrniti! G. J. Kranjcu gre posebna zahvala, da nam je tako ustregel in tako zadovoljnost med nami zapustil. Bil je med nami vsega skupaj dve noči in eden dan, ter nam je res veselje naredil, da ga ne bodemo pozabili in tudi on naj nam drugič ne odkloni nas obiskati. Dal nam je tudi nagovor pri sv. maši, da je bilo kar veselje ga poslušati, ker v slovenskem jeziku besedo božjo komaj slišimo enkrat na leto. K mizi Gospodovi jih je vseh skupaj pristopilo 114, kar je lepo število videti toliko na enkrat. Tudi o našem zemljišču se je dobro izrekel, da imamo lep prostor izbran in nam je želel srečni napredek. Zahvaljujemo se vsem, kateri so kaj pripomogli za stroške in druge stvari k tej stvari, posebno pa g. Johnu Peršinatu in njegovi ženi za lepo postrežbo duhovniku in drugim, kakor tudi Jerneju Mlakarju za obisk med rojaki, kateri je duhovnika okoli spremljal. Toraj pozdravljeni, g. J. Kranjec ter želim, da bi bili še večkrat med nami! Pozdravljeni tudi vsi Slovenci v Springfieldu in okolici ter ostanem Vam udani Poročevalec. Severova Zdravila so dobroznana povsod zaradi svoje izdatnosti. April in Majnik sta najboljša meseca za čiščenje krvi. Vsled bivanja v zaduhli hiši in iz drugih vzrokov postane kri pozimi nečista. Posledice so utrujenost, nervoz- • nost, slabe obisti, izguba teka, spomladanski tvori, opahki ali resnejša obolenja. KriCistilec obnavlja življensko tekočino, ozdravlja te neprelike ter vrača celemu telesu popolno zdravje. Zavoljo svojega zdravja ga začnite uživati danes. Cena $1.00. Naše knjižice “ Krvne bolezni in njihovo zdravljenje Pošljemo zastonj na prošnjo Vaš lekarpik Vam rad postreže. Ampak povedati mu morate, da želite “Severovih zdravil in glejte, da dobite, po čemur vprašate. Ne vezmite druzih. Zdrava navada Kakor tat ponoči Za slab želodec, opešano prebavo, onemogli ustroj in neredna jetra uživajte Severov želodčni grenčec Edina prava, zaupanja vredna tonika in bodrilo teka. Zdrava navada je po-mitek tega grenčeca pred jedjo. Cena $1.00. tako prihajajo razne bolezni obisti, jeter in mehurja. Bolj ali manj mučne so, ampak vedno želo resne v posledicah. Severovo zdravilo za obisti in jetra. je namenjeno in priporočano za oslabele in neredne obisti, nerednosti jetrne in za mnoge bolezni mehurja in vodoodvoda. Cena 50c in $1.00. ZANESLJIVI ZDRAVNIŠKI SVET ZASTONJ W. F. Severa Cc. CEDAR RAPIDS IOWA KRANJSKO. — V Ameriko z ljubljanskega Južnega kolodvora se je odpeljalo dne 30. marca 32 Slovencev, 18 Hrvatov m 100 Makedoncev; 31. marca 9 Slovencev, 14 Hrvatov n IS Makedoncev. — “Čim bolj gre spomlad v deželo, tem silnejše ljudstvo zapušča domačo grudo in sili preko morja iskat srečo v Ameriko," piše “Domoljub". — Velikansk požar je izbruhnil v noči od 3. na 4. aprila v Medvpdah pri Ljubljani. Gorela je papirna tovarna. Poročila z dne 4. apr. pravijo, $la je ves del tovarne onstran savskega mosta proti Pirničam, 5 objektov, zgorel. Vsa masa papirja (krog 20 vagonov), vsi stroji in vse, kar je v tem delu tovarne, je postalo žrtev plamena. Por riesrečile so se 4 osebe. Ogenj je iz-bruhnil baje v traktu, kjer je dvigalo. Požar se je omejil samo na tovarno. Škoda se ceni na milijon kron. — Z dne S. apr. pa poročajo p tem požaru: Družba Leykam ima v Medvodah tri papirnice: na Goričanah, Medvodah in na Vrju, Mcdvoško in vrjansko loči Sava, ki napravlja baš tu krasen slap in eno najlepših točk ljubljanske okolice. Zgorela je papirnica na Vrju in sicer popolnoma. Zgorelo je krog 25 vagonov papirja. Škode je dva in pol do 3 milijone kron. Krog 200 delavcev in delavk je brez dela. Vrjanska pa-pirnca je zgorela enkrat že tudi pred 30 leti. — Ljubljanski “Slovenec” z • dne 5. apr. poroča med drugim: Ko se je podrla streha goreče tvornice, je bilo ranjenih več oseb. Delavcu Frančišku Košenina je izpahnjena leva rama. Zelo poškodovan je tudi delovodja Jurij Lechinger, o katerem se je govorilo, da ima zlomljenih pet reber. Eno rebro ima zlomljeno delavec Andrej Vrtačnik iz Pirnič. Medvoški župan Šušteršič je tudi poškodovan. Poleg navedencev je pa še poškodovanih več oseb. Požar je ostal omejen na vrjansko tvornico. Včeraj se je celi dan kadilo iz pogorele tvornice. Ljubljanska parna brizgalna in ljubljanski og-njegasci so zapustili pogorišče popoldne in se vrnili v Ljubljano. Na licu požara sta ostali pirniška in sorška požarna bramba. Kako je nastal požar? O tem se govori različno. Eni sodijo, da se je vnel tečaj (Lager), drugi sodijo, da ga je mogoče povzročil električni stik, so pa tudi, ki sodijo, da je nastal požar tako, da se je vnel prah sam po sebi, kar se je že tudi zgodilo in je mogoče. — Tako se bogatijo. Švicarski nemški bogataš Guyer bode napravil na Vipavskem tovarno za konserve sadja in zelenjave. Seveda bode to pospešilo razvoj sadjarstva in zelenjadar-stva, ali ne bi bil mogel kaj enakega začeti domačin? — Trgovsko-obrtna banka v Ljubljani je imela v 1. 1909 čez 42 milijonov prometa. « — Mlekarski zadrugi v Št. Rupertu je deželni odbor dovolil 10,000 K podpore za stavbo in za opremo mlekarne. — Slovensko gledališče v Ljubljani. V nedavni seji je dež. odbor kranjski prepustil slov. gledališče tudi za prihodnjo sezijo “Dramatjčnemu društvu” pod pogojem, da je gledališče dvakrat v tednu “Ljudskemu odru” na razpolago. — 2000. predstavo je doživelo slovensko “dramatično društvo” v Ljubljani na velikonočno nedeljo. To je gotovo znamenit dogodek na trnjevi poti slovenske dramatske umetnosti. — V Kranju pogrešajo primernih prostorov za stanovanja in prireditve narodnih društev. Sedaj se je ustanovila zadruga, ki ima namen kupiti ali sezidati primeren “Narodni dom”. — Ljubljanska “Glasbena Matica” namerava prirediti dne 5. maja vsled prošnje damskega odbora za Stross-mayerjev spomenik v Zagrebu tamkaj koncert, katerega čisti dobiček je namenjen zakladu za Strossmayerjev spomenik. — Matica Slovenska. Cenjena rodbina pok. dr. K Bleivveisa viteza Tr-steniškega je izročila Slovenski Matici dragocene spomine na dr. Janeza Bleiweisa, med njimi srebrn venec, ki so mu ga ob 701etnici poklonile narodne dame, diplome raznih mest, čitalnic itd., o častnem članstvu, mnogo trobojnic, zastav in mnogo knjig, končno tudi steklepo shrambo za knjige, ki mu jo je ob 701 etnici poklonila njegova rodbina. Vse te spomine je Matica spravila kot del bodočega Narodnega Muzeja. — Zemljevid slovenskega ozemlja bo stal “Matico Slovensko” okroglih 20,000 K- Polegtega bo izdala velik tehniški slovar, nadalje krajepisno gra divo in “Umetniško Kolo”; — Kranjski c. kr. deželni šolski svet je dne 31. marca storil konec prodiranju zloglasnega “Schulvereina” v črnomaljskem okraju, koder sta se osnovali dve šulvereinski šoli na popolnoma nezakonit način. Nemški šoli v Rodinah in Verčicah se morata zapreti, ker sta ustanovljeni protizakonitim potom! Tako je sklenil dež. šolski svet, ravnajoč se po zakonih, katere morajo na Kranjskem vedno še spoštovati tudi Nemci! Tako je prav in pravično. — Odlikovanje Slovenca. Cesar je podelil g. Mihu Kralju, c. in kr. av-stro-ogrskemu konzulatnemu svetovalcu v Atenah, viteški križ Fran Josipovega reda. G. M. Kralj je doma iz Solkana. — Imenovanje. Sekcijskim šefom in generalnim ravnateljem zemljiškodav-čnega katastra je imenovan g. dr. Vladimir Globočnik pl. Sofodolski, dozdaj min. svetnik v fin. ministrstvu. —- Zlata poroka. Na Gočah sta slovesno obhajala svojo zlatjO poroko Jožef Ferjančič in njegova'soproga Marija, starši ondotnega gospoda župana. Sveti obredje izvršil njunin sin Frančišek, namestni ravnatelj ljubljanskega duhovskega semenišča. — Pintarjevo posestvo v Kandiji je kupil župan g. Zurc za 30,000 K. — Smrtna kosa. V Kranjski Gori je umrl dne 29. marca c. kr. notar g. Janko Hudovernik, brat ljubljanskega notarja g. Aleksandra Hudovernik. Pokojnika je pred mnogimi leti z;adel mrtvud in odtlej je revež mnogo pretrpel in z njim njegova gospa soproga. —Umrl je oče ljubljanskega župnika pri sv. Jakobu,č. gpsp. Janko Barleta, posestnik Mihael Barle v Sredinji vasi pri Šenčurju. •— Umrla je v Lukovici 27. marca gospa Ana Smerkolj, rojena Petelinkar, soproga posestnika in trgovca. — Umrl je vpokojeni nadstraž-nik ljubljanske policije g. Lovro Breznik, ki je bil splošno priljubljen. — Umrl je v Ljubljani 26 let stari trgovski pomočnik g. Pavel Prek. —• Umrla je v Ljubljani gdčna. Ana Zalar, pomočnica, v trgovini. — Umrla je v Št. Vidu nad Ljubljano gospa Gizela Kregar rojena Grošelj, stara 30 let. — V Ljubljani je umrl posestnik in mesar Fr. Kunstelj. — Zvon ga je ubil. Na Šmarni gori je na velikonočni pondeljek ubil v zvoniku zvon 31 let starega posestnika Gregorja Kopitarja iz Srednjih Ga-melj. Ponesrečenec je v zvoniku tako nerodno ustavljal zvon, da ga je zvon vrgel v zid in mu zmečkal glavo. Komaj so mu podelili sv. poslednje olje, nato je na mestu izdihnil. Ponesrečenec zapušča troje nepreskrbljenih o-trok. — Vojaška begunca obsojena. Znana tatova in vojaška begunca brata Premrov sta bila začetkom aprila pri ljubljanskem garnizijskem sodišču obsojena, in sicer Julij Premrov na 10 let in Karol Premrov na devet let ječe. — Umor na Begunjščici. Poročali smo lansko jesen o umoru kmetskega fanta Rožiča na Begunjščici. Našlo se je novembra njegovo truplo, pa brez glave, pozneje enkrat pa klobuk — prevrtan od krogle. Splošna je bila sodba, da je fanta ustrelil lovec barona Borna, Pavel Eisenpass — iz narodne mržnje. Nemški listi so takrat tajili in zavijali, češ, da je fant bil ustreljen na lovu od svojih tovarišev, a preiskava je dognala, da je morilec pokojnika vendarle imenovani Eisenpass. Zakaj je ustreljenemu glavo odrezal in jo neznano kam spravil, bo vsakemu jasno. Drž. pravdništvo je dvignilo proti Ei-senpassu “obtožbo” zaradi — pregre-ška zoper varnost žvljenja. Obtožnica pa je bila tako kurijozna, da je bolj obramba nego obtožnica. Tako trdi v tej ob'tožnifi strokovnjak v osebi ljubljanskega državnega pravdnika med drugim, da je glava tekom oktobra in novembra od trupla odgnila in se potočila v globel, odkoder so jo odnesle ptice roparice. Sodna razprava se je končala dne 2. aprila, kakor je bilo pričakovati na podlagi obtožnice, ki je bila bolj zagovor: Eisenpass je bil obsojen zaradi nepazljivosti pri streljanju na 14 dni zapora. — Z novim listom je osrečil Ljubljano neki Schumi, ki mora biti zelo obžalovanja vreden človek. List, ki je pisan nemški, se imenuje “Jehova” in njegov izdajatelj piše — v imenu boga! Namreč: Dobesedno v imenu boga. Večji del lista je pisan v tonu, kakor da govori ali pa diktira bog. sam. V prvem članku n. pr. pravi: “Sedaj stopam (Bog!) z novo nalogo pred vas: Od 10. oktobra 1909 sem kaj pridno delal s Schumijem (Bog s Schumi-jem!) in dal sestaviti in spisati krasne knjige itd...” No, te vrste obsegajo samo hudo blaznost. Ampak na koncu lista stoje še nekoliko drugačne besede—seveda zopet v imenu boga, odnosno Jezusa: “Podpirajte Schumija z denarjem za izdajo od mene narekovanih knjig, kakor bi bil jaz Jezus sam, plačilo za to V%m pride od mene, kajti po Schumiju delujem jaz...” Tu je že poleg blaznosti napad na žepe. Psihiater bi bil tu krvavo potreben. — Izvanredna rokodelska slavnost. Dne 30. marca je obhajal čevljarski pomočnik Jgnac Francel, rodom Ljubljančan, svoj 72. rojstni dan. 60 let že izvršuje svoje" rokodelstvo kot učenec in pomočnik, a zadnjih 30 let je nepretrgoma v službi pri enem in istem pod-, jetju, namreč pri mojstru Hinterlech-nerju in njegovem nasledniku g. A. Trtniku. G. Francel je kljub svoji neumorni delavnosti še vedno čvrst in zdrav,, izvrsten, izobražen rokodelec, ki svoje delo še vedno izvršuje in to brez očal. — Obleganje Port Arturja. V spomin na rusko-japonsko vojno za Port Artur je dobila neka’gostilna v Kolodvorski ulici v Ljubljani ime po omenjeni trdnjavi. Navadno je v teh “šan-cah” razen neznatnih sporov vedno mirno. Na velikonočno soboto pa sta prišla v Port Artur d,v a znana razgrajača, in sicer 24 letni pleskar Rajko Kobald in 21 letni ključavničarski pomočnik Alojzij Štrukelj, ki sta se takoj začela prepirati z gosti. Poveljnik trdnjave pa se ni dolgo časa obotavljal. Pograbil je razgrajača za vrat in ju s pčmočjo svojih zvestih kljub hudemu odporu vrgel na cesto ter zaklenil vrata. Sedaj se je pa začelo obleganje. Mesto, z orožjem je sovražnik junaško začel obleganje s pestmi in\v kratkem času je bila narejena v trdnjavi odprtina. Z rokami sta namreč odbila na vratih desko. V tej stiski pa sta prišla oblegancem na pomoč dva stražnika, ki sta bila tudi rešitelja Port Arturja. Sovražnik je strahopetno pokazal pete. Najprej so ujeli ključavničarskega pomočnika, potem pa so dobili v neki drugi gostilni pleskarja. Pleskar se je obupno branil ter je suval in tolkel o-koli sebe, tako, da je moralo pomagati straži avstrijsko topnioarstvo in sicer na šentpeterski cesti v podobi dveh topničarjev. Zmagovalce je pričakovala na frančiškanskem mostu deputacija peterih policijskih stražnikov. Pleskarja so morali prenesti v policijski zapor, a naslednji dan so ga oddali deželnemu sodišču. ŠTAJARSKO — Trbovlje, 6. aprila. Tu je danes zjutraj izbruhnila rudarska stavka, ker je družba odklonila zahteve rudarjev po zvišanju plač. — Draginja v Mariboru. Neki mariborski list poroča, da se je zahtevalo ob velikonočnih praznikih v Mariboru 48, reci in piši, oseminštirideset vinarjev za liter mleka! — Skrivnostna tatvina. Na velikonočni pondeljek med 12. in 1. uro po dnevu je nekdo ukradel v stanovanju zasebnice Marije Werth v Vrtni ulici v Mariboru železno kaseto s 30,000 kronami v knjigah in 190 kronami'v denarju. Osumili in zaprli so huzarja J. Drenovskega, ki je za slugo pri vojaškem nadzdravniku dr. Karlu Višy. Čez nekaj dni je pa dobil dr. Visy brez imno dopisnico in poročilo, da je zaprti Drenovsky nedolžen, ker je neznani pisec vse pokradel. Nadalje je še sporočil v madjarskem jeziku, da je kaseta skrita v drvarnici v kleti. Tat je tudi zagrozil, da naj Drenovskega takoj izpustijo, ker sicer mu zna nekoč po noči še slabo iti. Šli so iskat in so res našli vse med drvi, le onih 190 kron gotovega denarja je manjkalo. Uvedena preiskava bode že spravila jasnost v zadevo. — Umor v prepiru. V Jagričevi gostilni blizu Podsrede se je sešlo na Velikonočni pondeljek več kmetov. Pri tem sta se sprla posestnika Preskar iz Pišec in Janez Kovačič, med katerima je bilo že staro rodbinsko sovraštvo. V jezi in razburjenosti je zgrabil Preskar za bajonet svojega sina, ki je bil ravno na dopustu, in je Kovačiča tako zabodel, da je umrl. — Iz ljubosumnosti je ustrelil svojo ženo dne 29. marca branjevec Kunej v Zagrebu. Kunej je bil rodom iz Štajerske. — Smrt narodnjaka. Od Sotle se poroča: Na Veliki petek je umrl v Dobovcu pri Rogatcu gospod Jurij Plev-čak, veleposestnik in trgovec z brusi. Rajnki je bil jako naroden mož ter je zaradi svoje narodnosti pretrpel marsikatero bridko v svojem življenju. Slatinskim in rogaškim nemškutarjem je bil radi tega jako v želodcu, toda Plevčakov Jirga se jim ni nikdar vdal, četudi bi mu bila nemškutarija gmotno jako veliko koristila. Bil je res jeklen naroden značaj. — Smrtna kosa. Umrl je dne 5. aprila pri Sv. Juriju na Ščavnici Janez Korošec, oče državnega in deželnega poslanca dr. Antona Korošca. — V Štorah je umrl gostilničar F. Lokošek. —V Gaberju pri Celju je umrla trgovčeva žena Elizabeta Walzer. — V Zrečah je umrl veletržec Hinko Dobnik, star 38 let. — V Mariboru je umrl trgovec Fr. Frangeš. Pokojnik je bil doma na Polskavi in rojen Slovenec, v Mariboru pa seveda hud nemškutar. •— Samomori. Ustrelil se je v Rečici, občina Sv. Krištof pri Laškem trgu, znani živinski prekupec in mešetar .Žoltar, po domače Govec. Vzrok je neznan. — V Gradcu se je ustrelil pešec bramb. polka št. 3 Franc Kukovec iz strahu pred kaznijo. V jesen bi bil doslužil vojake. — Iz Podbrežja pri Mariboru: V noči dne 29. marca si je prerezal vrat z britvijo 40 letni žfelez-nipki delavec Franc- Mlinarič vsled pijanosti. Mlinarič je namreč čez praznike vse denarje zapil, kar je zaslužil, in se je hotel s silo spraviti iz sveta. Ko je prišel k zavesti, je sam šel v bolnišnico. — Šmohor. Pred kratkim je odšlo nekaj deklet od Tare ob Zgornji (nemški) Zilji v Ameriko. Ker od njih ni nobenega pisma iz daljine, se sumi, da so prišle Židom v roke, ki trgujejo z dekleti. Beljak. Hudodelca Čebala in Sei-delna, ki sta bila tu zajeta, prvi pri vlomu, drugi pa na begu iz Ljubljane, je orožništvo odvedlo k deželni sodniji v Celovec. —• Občina Poreče na Koroškem je od šentpavelskih benediktincev kupila tamošnje veleposestvo z gradom za 425.000 K. S tem je padel Nemcem "težek kamen" od srca, ker so se bali da bi prišla stvar v slovenske roke. — K požaru v Črni se še poroča: Požar v Črni na veliki četrtek je napravil mnogo škode. Cenijo jo na 400.000 kron, zavarovalnina pa znaša komaj 20f3 tisoč kron. Pogorelo je 25 poslopij š pohištvom in krmo vred, in deloma je zgorela tudi živina. Vnel se je tudi bližnji gozd. Samo hitri pomoči požarnih bramb iz Črne, Možice in Prevalj se je zahvaliti, da ni postala cela Črna žrtev silnega požara. Izbruhnil je ogenj v Geršakovi gostilni in močan veter ga je v par minutah razširil po soseščini. PRIMORSKO. —- K železniški nesreči pri Miljah, kjer je burja vlak prevrnila dne 31. marca, kakor je poročal A. S. v svoji 18, št.,, se še piše: Uradno je dognano, da so bili vsled železniške nesreč^ pri Miljah na progi Trst-Poreč ubiti sledeči trije potniki: Ivan ‘Pinka, 401etni vinski trgovec iz Buj; Jožef Simšič, 32 let star, doma iz Goriškega, sodnik v Kopru; SigfHed Psenner, 31 let Star, uradnik “Raguzeje" v Trstu. Zapušča dva otroka. Ranjeni so bili: Stražnik Anton Zornada iz Trsta, Ivan Graber iz Trsta, Antonija Pinka iz Buj, Reza Toskan iz Dekanov, Hrvatin Ana in Antonija, avskultant Valentič iz Kopra, Evfemija Grohar iz Reke, Maria Zahari^ iz Milj, Onorut Gorlatto^iz Milj, Ivan Miloš iz Milj, Franc Budin, učitelj iz Trsta, Karol Bolaffio, vinski trgovec iz Ljubljane. Poškodovan je precej težko na desni roki. Med ranjenci se nahaja tudi lahko ranjeni Rudolf Bunc, 22 let star, dijak, iz Ljubljane. — Za ubitim dr. Simšičem, sodnikom, Slovencem iz Imenjega na Goriškem, se v Kopru splošno žaluje, ker ga tudi Lahi hvalijo zaradi njegove uljudnosti in juridične spretnosti. Mož bi bil moral z avskultantom Valentičem že preje oditi v Dolino na običajna mesečna zaslišanja, pa je hotel Veliko noč doma praznovati, in je odšel v Dolino nesrečni dan, odkoder se je povrnil in našel smrt v vlaku. Ko so v Kopru zvedeli za njegovo tragično smrt, je vse jokalo za priljubljenim možem. Med ranjenci je tudi Fran Rakovšek, solicitator dr. Černeta v Kopru. — Proti slovenskemu učiteljišču v Gorici. Dne 28. marca so zborovali furlanski visokošolci v Gorici. Glavni predmet teh italijanskih rogoviležev je bil zabavljanje čez Slovence, seveda najbrže zato, ker so ti poslednji tako I prokleto neumni, da rede s svojimi žulji goriške Italijane. Stavili so na vlado ‘'ostro" resolucijo, v kateri zahtevajo takojšnjo odstranitev slovenskega učiteljišča iz Gorice, ker taisto kvari “italijanski značaj” mesta. Seveda nadebudni italijančki niso zamudili obenem zahtevati vse, namreč italijansko vseučilišče v Trstu in italijanski gimnazij v Gorici. Seveda, sebi vse, drugim nič! — Otvoritev telefonsjte proge Go1 rica-Kormin-Videm. Dne 1. aprila je bila predana jačnemu prometu telefonska proga Gorica-Kormin-Videm. — Akcijska družba “Quarhero”, lastnica vodovodov v Voloski in Lovrani. je sklenila odstopiti svoje akcije v vrednosti dva in pol milijona kron občini Voloska, ki je ponudbo sprejela, ker sta dve banki obljubili izvršiti financiranje. — V Opatiji so prešla velika pose-1 stva v roke občine, ki je v hrvatsko-slovenskih rokah. Privandrance to silno jezi., — Slovenci v Opatiji si osnujejo “izobraževalno in podporno društvo”. HRVATSKO. .J *— Konec veleizdajske pravde. Iz Zagreba z dne 2. apr.: Stol sedmerice je v polnem obsegu razveljavil razsodbo, katero je izreklo sodišče v pravdi proti Srbom, obtoženim veleizdaje. Izpuščena bosta takoj seveda tudi Adam in Valerijan Pribičevič, in vsem srbskim “veleizdajalcem” je podana najsijajnejša satisfakcija. — Za župana v Zagrebu je bil dne 5. aprila izvoljen koalieijonaš Janko Holjac. — Strossmayerjev naslednik. “Obzor” poroča, da je nova hrvatska vlada že poslala na Dunaj predlog, naj se imenuje za djakovskega škofa pomožnega škofa dr. Ivrapca. Dr. Krapac je madžaron in je naravno, da se je vsa lirvatska javnost odločno izrekla proti tej nameri. — Kanonik dr. .Ante Bauer, poslanec hrvaškega sabora in velik rodoljub, ki so ga Hrvatje želeli za naslednika -Strassmayerju, bo baje imenovan za pomožnega škofa v Zagrebu. — Za gradnjo hotelov v Dalmaciji se je sestavil sindikat angleških kapitalistov, ki’ bo pokril vso potrebščino 6 milijonov kron. — Strašen zločin. Kmet Simič iz Tuzle v Bosni se je hotel z neko vdovico izseliti v Ameriko. Na potu jima je bil samo njen dveletni sin. Simič ga je privezal v vodi za čoln in se tako ž njim prepeljal čez Savo. Ko je prišel na drugo stran in videl, da še o-trok živi, ga je zadavil in vrgel v Savo. Obsojen je na smrt. Pri Nas Delajo klerki mnogo narodnostij med njii-mi g. Frank Završnik, ki je Slovenec in postreži svojim rojakom dobro, ako vprašajo zanj. BARRETT HARDWARE CO. p North Ottawa Street JOLIET; ILLINOIS « 3 *3 « % 3 « S3 « A* « 3 w 3 S3 3 3 3 3 s 3 3 S3 3 S3 S3 S3 SB 3 S3 S3 AKO poš denarje v staro domovino, obrni se na zanesljivo tvrdko, ktera ti hitro in pošteno postreže & Frank Sakser Co. AKO 82 Cortlandt St., potuješ v staro domovino, kupi NEW YORK. parohrodni listek pn AKO Frank Sakser Co. 82 Cortlandt St., NEW YORK. želiš svojega sorodnika, ženo ali kakega drugega iz starega kraja vzeti v to deželo, kupi parobrodni in železniški listek «« prj Frank Sakser Co. 82 Cortlandt St., NEW YORK. želiš svoje trdo prislužene novce sigurno in obrestonosno naložiti v kako hranilnico z dobrimi obrestmi, od dne vloge do dne dviga, obrni se na Frank Sakser Co. 82 Cortlandt St., NEW YORK. X\. (J Pa pokušaš ljudi, ki drugače svetujejo in naletiš slabo, pa ni krivda Frank Sakser Co. AKO 55 ;>• V V V V V tj V J Ji M ■ M ■ ■ MB« J M ■ I ■ ■■■■■■■■■■■! ■ i uju mamiiinj Ljub lanska krediti tia bani ta v L -jubljani STRITARJEVE ULICE 2 sprejema vloge na knjižice in na tekoči 1 qI račun ter je obrestuje po čistih ”2®_SsS /O Kupuje in prodaja vse vrste vrednostih papirjev po dnevnem kurzu, Delniška glavnica K 3,000.000. Rezervni sklad K 400,000. PODRUŽNICE: SPLJET, CELOVEC, TRST, -SARAJEVO. Â-Mêrikansig Slovenec Ustanovljen 1. i891. Prvi, največji in edini slovensl -katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote. IzdUa ga vsaki petek SLOVENSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA. Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Naročnina za Združene države $1.00 na leto; za Evropo $2.00. Plačuje se vnaprej. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Telefoni: Tiskarne: Chicago in N. \V. 509. Uredništva: Chicago 1541. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. The first, largest and the only Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union. Published Fridays by the ILOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Building Joliet, Illinois. Advertising rates sent on application. dina slovenska unijska tiskarna. CERKVENI KOLEDAR. 24. ápr. Nedelja Jurij; Bona 25. a Pondeljek Marko ev.; Armin 26. a Torek Klet; Marcelin 27. “ Sreda Peregrin; Anasta. 28. a Četrtek Pavel od kr.; Vit. 29. a Petek Pet. muč. Antonij. 30. u Sobota Katarina Sienska. VEST. Ijen človek je dal potniku brez strehe prenočišče, in v zahvalo za to mu ta ukrade obleko in denar ter izgine brez sledu. Fej ga bodi, nesramneža in podleža! Ali nima ta človek nobene vesti? In druge slike v vrtincu življenja hite mimo našega duševnega očesa. Glej, mladenič se igra s častjo in krepostjo nedolžnega dekleta, in nesreča prdrvi nad žrtev lahkomiselnosti. Onile zasleduje svojega sovražnika v slepem sovraštvu in ne počiva, dokler ga ne uniči. Iri v tihi noči se vtihotapi morilec v hišo in izvrši s hladno roko strašno dejanje zaradi bliščečega zlata. V sodilnici kliče priča Boga v potrditev resnice, pa se zlaže in prise-, že krivo,1 nesramnež! In drug izda svojega najboljšega prijatelja iz potuhe: Ti Judežev brat! ali imaš vest? Ali imajo razbojniki, sleparji, tatovi, kri-voprisežniki, morilci vest? Pa se ne gane in ne oglasi? Da, vest imajo, ampak zaspAla je, šiloma zadušena. Toda usmrtiti se ne da; spet se vzbudi in grizoči črv razjeda srce in rije v notranjosti — pri tem prej, pri drugem poznej. In kaj ne pripušča hudodelcu in hudobnežu nikacega miru podnevi in ponoči? Slaba vest. Kaj ga dostikrat prisili, da se sam _obtoži in prizna krivdo, ki ga tako grozno tlači? Vest. Kaj je vedlo zločinca že do obupa, do samomora? Vest, ki ga je mučila. Duhovnik je prišel na potovanju v roke razbojnikom, ki so ga preiskali, in ker niso našli ničesar pri njem, so mu ukazali, če hoče rešiti življenje, naj ima na mestu kako pridigo. Dobri mož se ni pustil dolgo siliti. Primerjal je roparje s Kristusom, in že so upali, da poreče katero v njihovo hvalo. “Gospod je mnogo trpel na zemlji,” je rekel; “tudi vi živite v skrbeh brez veselja. On je potoval od kraja do kraja; tudi vi ste ubežni in nimate nikjer stalnega bivališča. On je imel samo eno suknjo; ampak vi jih menda tudi nimate več vkljub vašim tatvinam. On je živel štirideset dni v puščavi; vi morate bivati tam vse svoje žive dni. Njega je hudič izkušal; tudi vas izkuša, samo z razločkom, da vi izkušnjavi podlegate. On je bil vedno v nevarnosti, da ga zasačijo njegovi sovražniki; tudi vas vedno zasledujejo biriči, da vas izroče roki pravice. Njega so s palico mazali; tudi med vami ni pač nobenega, ki že ne bi bil deležen te časti, ali je še bo. On je bil po nedolžnem obsojen in križan; vi pa boste po pravici obsojeni in obešeni. On je šel po svoji smrti v pekel, kjer je potolažil prednike in odkoder se je potem vrnil; tudi vi pojdete v pekel, ampak da ostanete tam in trpite večne kazni.” Tedaj so skočili nad duhovnika in mu pretili s smrtjo. Pa jim je odgovoril: “Jaz se smrti ne bojim; a vi?” Zdajci se je v roparjih vzbudila vest, in odrekli so se razbojništvu in so se poboljšali. Prav čudna stvar je, ki nam sedi v notranjosti, nevidna očesu, a čutna srcu, vest. Uže Adam in Eva v paradižu sta jo imela, in še v zadnjem človeku na spdnji dan bo bdela. Ko so naši prastarši jedli od prepovedanega sadu v raju, tedaj se je vzbudila njihova vest, zavest zlega dejanja, in skrili so se. Judež je začutil grizočega črva vesti po svojem nesrečnem dejanju, in obesil se je. Vest je, ki nikdar ne molči, ki grešnika venomer muči s svojimi očitki. Nemirno dete se časih zaziblje v spanje — vest nikdar; vedno kriči in se ne da pomiriti. Kolo, ki škriplje, se dobro namaže, pa molči. Vest pa ne počiva; vedno škriplje in škrta ter ne pripušča grešniku nikacega miru. O-gledalo, ki izdaja vse- tajne zločine, molči, če se je skali — vest nikdar. Neprestano očita najtajnejša hudodelstva in plaši hudodelca iz spanja. Nihče se ne rodi brez očitajoče vesti. Sicer dostikrat pravimo: “Nima vesti!” Ampak to ni pravilno izraženo. Pač vest lahko omamimo, oslabimo, da je nekaj časa videti ležeča v, dremoti ali za bližnjega otrpla in zamrla; ampak to je kriv videz, vzbudi se spet in giblje potem kakor poživljena s pomnoženo močjo. Noben zločinec, noben krvoželjen trinog, noben hudobnež se ni ločil iz življenja brez posledic vesti, in vest je dostikrat vedla h kesanju, k poboljšanju. Ko so prišli Jožefovi bratje v Egi-, pet, da nakupijo žita, jih je Jožef takoj spet spoznal, oni ga pa niso spoznali. Brez maščevanja v srcu jih je vendar hotel nekoliko kazhiti radi njihove nekdanje trdosrčnosti. Dal jih je prijeti in vreči v ječo pod pretvezo, da So vohuni in hujskači ljudstva. Tedaj se je vzbudila njihova vest. “Pravično kazen trpimo,” so rekli, “za to, kar smo zakrivili.” Tako se vzbudi vest vedno, prejalislej. Faraona so obiskale razne nadloge. Ena najhujših je bila množina žab, .ki so pokrivale celo deželo. Iz vseh kotov je odmeval njihov mrkli krik: Pazi, pazi! To nadlogo ima vsak hudobnež v svoji notranjosti. Obtežena vest nikdar ne počiva: “Pazi”; povsod mu predočuje njegove hudobije in mu ne da nobenega miru. Če je nevihta na nebu, kliče vest: “Pazi”, “pazi”, da te božje strele ne zadenejo. Če gre mimo visokega zidu: “Pazi, da se kos opeke ne odtrže in te ne ubije.” “Ti nimaš vesti,” je rekel stari Mojzes k svojemu sinu Davidu, ko se je spustil v slabe kupčije in je goljufal, kjer je le mogel. “Nima vesti,” pravimo dostikrat o lihvarju ali oderuhu, ki svoje žrtve izsesava liki pijavka. Da, dostikrat bi morali obupati nad vestjo drugih, če vidimo, kako brezčutni in trdosrčni so časih ljudje! Glej, usmi- NAJSRAMOTNEJŠI ROP. Pomislite, da se cerkev proda za 20c, ki je njena gradnja stala dvestotisoč dolarjev! Ako bi čitali o taki kupčiji v kaki povesti, bi brez dvoma obdolžili pisatelja, da preveč “vleče” svoje lahkoverne čitatelje. Vendar, kar se zdi tako neverjetno, se je resnično primerilo na Francoskem nedavno s pomočjo enega izmed likvidatorjev ali, kakor bi rekli v tej deželi, “receiver-jev” ali, po slovensko, ugotoviteljev cerkvene lastnine, ukradene zakonitim potom katoliški cerkvi. Dotična cerkev, ki je bila last redovnikov redemp-toristov, je krasila Boulevard de Me-nilmontant, Pariz. Njeno natančno lego navajamo, ker so okolnosti v zvezi z njeno prodajo po njenem zaple-njenju tako izvanredne, da se nam vidi umestno, omeniti kraj te nasilne kraje. Duez, tako se imenuje likvidator ali “receiver”, ki je privrgel nečemu svojemu prijatelju redemptoriško cerkev, je sedaj pod ključem in obtožbo, da je spravil v svoj žep velik del plena, ki si ga je nameravala francoska vlada prisvojiti, ko je pričela svojo vojno proti verskim redom. Pri imenovanju tega tata likvidatorjem ali ugotoviteljem za dragoceno lastnino, francoska vlada ni smatrala za potrebno, da bi se preiskale in preizkusile njegove sposobnosti. za delo, katero mu je bilo določeno. Bil je poprej vslužbenec v neki pariški prodajalnici. Pozneje je postal pomočnik pri nekem uradnem likvidatorju. Ko je zadnji odstopil, je postal Duez njegov naslednik, čeprav je imel malo strokovnega znanja in o finančnih zapletkih prav nič. S pomočjo političnih prijateljev je bil imenovan' za “receiverja” redemptoristov, maristov, redovnikov sv. Srca in več drugih verskih redov. Čim več lastnine je imeh razpečati, tem obširnejši je bil njegov delokrog za poneverjanje. Uondohski “Daily Chronicle” v.svojem opisu načina, kako je Duez izkoriščal svojo priložnost za polnitev svojega žepa, pravi: “Med mnogimi dokazili, katera je policija nabrala, je bilo poročilo nečega arhitekta (stavbarja) o vrednosti redemptoriškega samostana in kapele na Boulevardu de Menil-montant. Kapela sama je stala funtov 40,000 ($200,000), in vrednost svinčene strehe je bila okoli funtov 2,500 ($12,500). Ampak zvedenec je izjavil, da je poslopje brez vsake vrednosti in je bilo vknjiženo v vrednosti nominalne ali imenske svote enega franka (20c). Poslopje je bilo pozneje dano v najem za funtov 400 ($2,000). V zvezi s prodajo učilišča redovnikov maristov je Monsieur Duez baje pro-fitiral funtov 6,000 (30,000). Tu ima- mo vzorce načinov, po katerih si je človek, ki je bil pred nekaj leti slabo plačan klerk, nagromadil v nekaj mesecih premoženje, ki ga je vsposobilo, kupiti si krasnih domov in spekulirati na borzi, kjer je baje izgubil dvestotisoč dolarjev svojega plena. Tako očitna so postajale tatvine, da so jih posvetne oblasti morale vzeti na znanje. Ampak Duezov vpliv je bil tolikošen, da ni bil tiran pred zakonito sodišče, nego mu je bilo dovoljeno odstopiti iz namišljenega vzroka, da mu njegovo zdravje ne dopušča vršiti dolžnosti likvidatorja. Njegov odstop je bil sprejet. To je bilo pred dobrim letom. Medtem so prišla na dan dej stva, kakor ono o prodaji redempto-riške cerkve v Parizu. Občinstvo so ta odkritja tako razburila, da so prega njalci cerkve, ki so poskušali ščititi tatinskega likvidatorja, umaknili svojo zaščito in bil je prijet in dejan v zapor dne 8. marca 1910. ZLO IGRANJA. Nimamo dovolj ostrih besed, s katerimi bi svarili, posebno mladeniče, proti pregrehi igranja. Ni ga zla zvitej-šega in ki bi se prikradlo v dušo bolj ¿leopaženo in jo zgrabilo pogubneje s smrtnim krempljem. To zlo takorekoč združuje značilna svojstva dveh pregreh, ki sta si druga drugi naravnost nasprotni. Naval teh dveh pregreh v dušo jo mora odtrgati od njenih sider. Izkušnja nam kaže vsak dan pogubo ki jo ta grehota povzroča. Čast orna-dežana, življenja izkažena, družine u-gonobljene, črnogled obup dopolnjuje strašno sliko. Zloraba ali razvada je, ki šteje, a kako hitro se zloraba ukore nini! Malo virov nepoštenosti se da primerjati z igrohlepjem. Ni je glo bine, da je ne bi poiskal nesrečni igra Iec, gnan zaporedoma od upa in ob upa, samo da zadosti blazni strasti, ki razjeda njegovo dušo. V slednji občini je krdelo mladeni čev, ki mnogo svojih zaslužkov zastavijo ali zavadljajo; v večjih mestih so ta krdela mnogokrat pomnožena. Sta novitna nagnenost k igranju zatira ve selje do poštenega dela ter vzbuja upe in nade, ki se nikdar ne uresničijo, Igranje izpodkopava značaj in ruši red življenja. Mnogi teh mladeničev fr-frajo do in od salunov in brivnic cel dan liki razvaline, ki se drobe v kose ob brežini. Pohajkovati in lenobo pa sti se nauče; v slabe druščine zahajajo. Tjevendan žive brez vsacega smo tra ali častihlepja. Samo igranje ni vsega tega napravilo, ampak svoj del je doprineslo, da utegne iz lenega mla deniča postati malomaren mož in od visen starec. troje. Njihova raznolikost je najbrže posledica različne snovi, na katero u-pliva “udarjajoča” moč solnčnih žarkov, čemur pripisujejo razvoj repa. Prva vrsta sestoji baje iz vodika in fo goni solnce z močjo, ki je 14- do 40-krat večja kakor njegova težina. Kaka e čudežna sila, ki jo kaže solnce na tak način? — To bo pač naj večja u-ganka, ki jo zadavajo repatičini repi človeški bistroumnosti in tu se moramo zadovoljiti s samimi namigavanji. Ta podmena temelji na dejstvu, da izhaja od solnčne svetlobe vendar nek pritisk, pa bila ta naravna sila še tako breztelesna oblika. Ker pa so snovi, ki tvorijo repatico in izlasti njen rep, tako neznansko fine, da moremo videti skoz nje tudi najmanj svetle zvezde z neizpremenjenim sijajem, se misli, da pritiskajo vsi od solnca izhajajoči žarki na jedro repatice s silo, ki zadostuje, da repatica prisiljeno izpuhteva od sebe svojo fino snov v nepojmljive dalje. To so ravno repi repatic in s to podmeno je razjasnjeno, čemu izhaja *rep repatice skoro v vseh slučajih na nasprotno stran od solnca. Vodik je poleg helija najlažja prasnov in a-stronomi mislijo, da ga solnčni žarki s svojo silo pritiskajo, da uteka vsako sekundo 6 do 8 kilometrov. Kako se pa to vrši, je predmet različnih nazorov. Nekateri trdijo, da je premikanje stalno določeno, drugi se temu protivijo, tretji pa pravijo, da je jednolično. (Konec prih.) O ZVEZDAH REPATICAH. Zvezd repatic so se ljudje od nekdaj bali. Mislili so, da «oznanjujejo kugo, lakoto in druge nezgode. Precejšen del te prazne vere se je še do dandanes ohranil. Tudi letos, ko pričakujemo Halleyevo repatico, se je slišalo med ljudstvom pripovedovati o takih strahovih. Repatico, ki se je pred pol tretjim mesecem prikazala, so že obdolžili, da je kriva hudih povodenj na Francoskem. Da se pa nekateri praznoverni ljudje že sedaj boje prihodnje velike repatice, je še bolj umljivo, če se pomisli, da se bo repatica s skrajnim koncem svojega zelo dolgega repa dotaknila našega sveta in da pravijo celo nekateri na pol učeni možje, da se ne bo to zgodilo brez vsake nevarnosti. Vendar je ta strah popolnoma neutemeljen. Rep te velike repatice, ki se nas bo dotaknil ,baje dne 18. maja, je zelo redek, da pojde naša zemlja brez vsake težave skozi njega. Tudi če bi imela repatica res kaj strupenega na sebi, se ne bo moglo to na naši zemlji nič poznati. Eno pa se lahko zgodi, da namreč doživimo v noči med 18. in 19. majem ogromno utrinkov na nebu. Leta 1872, ko se je neka druga repatica dotaknila naše zemlje, se je videlo v Rimu v petih urah več kot 13,000 zvezdnih utrinkov. Vsako minuto se je torej približno 42krat za bliskalo na temnem nebu. * * * Če bi repatice pri sicer jednakih last nostih ne imele repa, ki jim ga v isti ni le redko kedaj nedostaje, bi jim go tovo posvečali veliko manj paznosti in morda bi se razven učenjakov sploh nikdo za nje ne brigal. Ali tudi takrat bi še bile one popolnoma edine med zvezdami, ker prihajajo od nekod iz vsemirja k solncu, ga obkrožavajo in potem izginejo zopet nekam v: nedo gledno daljo, — da se ne vidimo ni koli več. Tako se ne godi z nobenim drugim telesom v svetovju in le peri jodične repatice, ki jih včasih pritegnejo s svojo pritežno silo premičnice k solnčnemu sistemu, da obkrožavajo na svojem pravilno preračunjenem potu solnce', moremo v tem oziru postaviti na eno stopnjo s premičnicami. H kateri skupini koli pa repatica pripada in kam jo gre koli prištevati, zanima nje za njo je vedno odvisno od razvoja njenega repa. Kakor pa repatica pri neuki množici še sedaj izziva ničevo skrb in ustvarja praznoverne misli, ta ko mika ona učenjaka in njegovo zna tiželjnost. Ako strokovnjaki tarnajo, da naša veda o bistvu repatičinega re pa ni uprav nič napredovala, ni to nič drugega nego izraz nevolje in nestrpnosti, s katero čaka astronomija reši tev tega zagonfetnega pojava. Pravi se, da nam vsako novo razkritje o re paticah navrže še par novih vprašanj in danes moremo govoriti še le o pred metih, nikakor pa ne o teoriji bistva repatičinega repa. Splošno se delijo repatičini repi na s tem niso bili zadovoljni ter so zahtevali takojšnjo odpustitev. Menda se bo ravnateljstvo udalo tej zahtevi. Lepe razmere! Zeppelin na Dunaju. Poroča se, da namerava grof Zeppelin pripluti letos v mesecu juliju s svojim najnovejšim velikim vodljivim zrakoplovom na Dunaj. Kakor znano, je lansko leto avstr, cesar ob priliki Hoferjeve stoletnice na Tirolskem potoval k Bodenskemu jezeru, kjer ga sprejel grof Zeppelin, ki mu je razkazal svoje zrakoplovne lope in priprave v Friedrichshafnu. Ob tej priliki je cesar povabil Zeppelina na Dunaj. Zeppelin bo plul čez Bavarsko, Solnograško proti Išlu, kjer bo takrat bival avstr, cesar, od tu pa ob Donavi k Dunaju, kjer se bo izkrcal. Na mirovni kongres v Stockholmu pride tudi slavni ruski pisatelj grof Lev Tolstoj. Kongres bo meseca avgusta. Brezposelni pevec Heinrich Hild v Freilburgu na Nemškem je vrgel po zakonskem prepiru svojega triletnega sinčka z okna tretjega nadstropja na cesto. Otrok se je na ulici razletel. Londonski “Daily Chronicle” poroča iz Youngstowna, Ohio, sledečo grozno novico: Pri senatski komisiji se je prijavil neki zamorec in naznanil, da je čul glas, ki mu je naznanil, da neka Stella Jefferson, ki je že nekaj dni pokopana! še živi. Začetkoma ttnl niso verovali, a končno so uvedli preiskavo in odkopali grob. Komisija je konstatirala, da se je Jeffersonova po groznih mukah šele pred kratkim časom zadušila v grobu. Ustanovni konzorcij za veliko opero v Berolinu je nameraval nakupiti gotova zemljišča za stavbo še pred novim zemljiškim davkom. Med tem pa so se pogajanja tako zavlekla, da ,se je moglo izvršiti prepisovanje zemljišč šele zadnji dan pred upeljavo davka. Ko so prišli ta dan na sodišče, da bi stvar naznanili, so prišli ravno po! ure prepozno, ko je sodnik že odšel, tako se bodo morali sedaj plačati davki. p&_ lovico zamujene ure pomeni izgub» 125,000 mark. Vir neprijetnosti je vsaka zapeka, ki tudi slabo vpHVa na prebavo, kakor kaže nečisti jezik zoprni dih, izguba teka, napihovanje' žolčnica, omotičnost in glavobol, ¿j se prežene ta neprilika, je uživati Se. verove Jetrne kroglice. Te zagotav. ljajo lahko izpraznjevanje drobja, pod. pirajo prebavo in boljšajo zdravje sploh. Dobite jih pri svojem lekarni, ku. Cena 25c. W. F. Severa Co. Cedar Rapids, Iowa. 1-3 DR RI CliTERS PÁINEXPEELEK Človek, ki trpi bolečine, je ravno tako brez- pomoqi, kakor razbita ladija na peščinah, . Če bolehaš na revmatičnih bolečinah, nevralgiji, prehlajenju itd, poskusi vdrgnenje z PAIN EXPELLERJEM priznano dobro domače sredstvo. Do. bi se v vseh lekarnah po 25 in 50c. F. AD. RICHTER & CO„ 215 Pearl St., New York, Pazite na varstveno znamko z sidrom. 'mmmm Po Belgradu so razširjene govorice, da kralj Peter odstopi na korist princu 1 Aleksandru. Princ izvršuje sedaj kraljevsko oblast v Srbiji in je podpisal že več važnih dekretov. Poljski igralci na Dunaju. Prvi teden meseca maja bo v dunajskem “burg-theatru” gostoval ensemble lvovskega mestnega gledališča z izključno poljskimi umotvori. Londonskim listom poročajo iz Bei-ruta, da glasom uradnih obvestil ni napravila kuga in kolera tolikega pomora v Džeddi in Medini, kakor se je javilo, pač pa je na črnih osepnicah umrlo v Mekki 6,000 oseb. Ko bo turški sultan potoval iz Carigrada v Varno, ga bo prišel pozdravit ruski car Nikolaj na odprtem morju. Ta vest je vzbudila v Carigradu splošno odobravanje in zadovoljnost. Železnica Cape Town-Cairo. V kratkem se prične graditi velikanska železniška proga, ki bo vezala južno s severno Afriko: proga Cape Town-Cai-ro. Do konca letošnjega leta bo vsa nameravana proga že zmerjena. Dolga bo železnica 9,000 km. Materinska ljubezen ptice. V Schoe-nebergu pri Magdeburgu je pričela goreti hiša, na kateri je imela štorklja svoje gnezdo. V gnezdu so bili trije negodni mladiči. Ko se je ogenj začel oprijemati strehe, je starka obupno letala 6kolo gnezda, ko pa je bil plamen že čisto blizo, je sedla na gnezdo in mladiče pokrila s svojimi peruti. Zgorela je z mladimi vred. Ozdravljenje raka. V seji dne 31. marca na mednarodnem kongresu za terapijo fiziologičnih bolezni je pojas-neval znani kirurg dr. Doyen novo metodo, za ozdravljenje raka. Po tej metodi, ki znači popolni preobrat v tem oziru, se iztrebi to zahrbtno bolezen s toploto. Doyen je dognal, da zamrejo rakove stanice pri toploti 50 do 55 stop. Radi tega razgreje od raka razjedeni del telesa potom elektrike na 56 stop. vročine in rakove stanice zamrejo. Ruska država in narodno gospodar stvo. L. 1903 je Rusija izdala za narodno gospodarstvo, to je poljedelstvo samo 1,200,000 rubljev, a preteklo leto je izdala 54,000,000 rubljev. Toraj 50-krat več. Zakaj neki verujemo neprijateljem Rusije, ki vedno pišejo, kako propada Rusija? Medtem ko se tako povišujejo izdatki za produktivne stva ri, pa so izdatki za vojsko za leto 1910 manjši za 2,000,000 rubljev kot v letu 1909. Meteor izredne kakovosti je padel na Solnograškem pri Zeli am See. Ko so se začele brezbrojne zvezde na nebu svetlikati in ko je že mesec bil precej svetel, je padel v smeri proti Zeli am See, računjeno od kraja Saalfeden, velik meteor, ki je puščal za seboj mo-drovioleten sled. V trenutku, ko bi bil kdo mislil, da bode meteor padel na zemljo, se je razdelil v štiri ognjene kroglje, ki so potem izginile. Malo časa na to sta se pa pokazala v isti smeri zopet dva meteora, ki sta padala kakor prejšnji. To se je vršilo dne 31. marca malo pred polnočjo. Otrok ni več! V mestu Poilly, departement Yonne na Francoskem, so začeli stavkati učenci in učenke občinske šole ter so zahtevali, naj se odpu sti nekega nepriljubljenega učitelja in učiteljico. Ravnateljstvo, ki menda nima nobene avtoritete, je obljubilo, da se premesti obe učni moči. Solarji pa First National Bank Joliet, Illinois Naš oddelek za pošiljanje denarja v staro domovino se je zadnji čas popolnoma uredil. Oni, ki žele poslati denar v staro domovino se lahko obrnejo do nas, ker smo v zvezi z nekaterimi največjimi bankami v Evropi. Toraj lahko poslujemo v tem oddelku pri pošiljanju denarja, hitreje in ceneje kot kdo drugi. Hranilni predali se oddajo vnajem po $3.00 na leto in več. Zavarujte svoje hiše in pohištva pri zanesljivih družbah, koje mi zastopamo. V naši knjižnici najdete tudi dobrih slovenski h knjig na razpolago. Pridite nas obiskati. ¿AXWAV^WWVYVXW^XWY^WWWA^WWWVWWWWWWWWWWYSWWWYWSWWW'i Bliža se sezona balov in domačih veselic. Skrbeti je treba, da bo zdrava pijača vedno pri roki. In to je gotov (SLOVENSKI POP £ ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka I Joliet Slovenk Bottling Co. 913 N. Scott Street, Joliet, 111. Chicago tel. 2272, N.YV.480. Cbnedeljth N. W.344. Kranjski pop je najizvrstn ejša pijača proti žeji, bolj okusna in hladilna nego katerakoli druga. Pokusite ga rojaki in rojakinje in prepričani boste, da trdimo zg olj i.snico. Nadalje izdeluj, ista družba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega priporoči x. Rojaki podpirajte domače podjetje in držite se gesla: SVOJI K SVOJIM ! ?V\\\\V\\\\\NNNNNV\V\\\\\\\\\V\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\V\\\\VA\\\\V\\\\\\\\\\v Joliet. ill. HITO PIVO V STEKLENICAH Bottling Dept. Cor. Scott and Clay Streets. Both Phonea M K. S v IV. JEDNOTA Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898. GLAVNI ODBOR. Predsednik:........Anton Nemanich, cor. N. Chicago & Ohio Sts., Joliet, 111. I. podpredsednik:...........Marko Ostronich, 92 Villa St., Allegheny, Pa. II. podpredsednik:.......Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo Glavni tajnik:...................Josip Zalar, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111. Pomožni tajnik:............Josip Rems, 319 E. 90th St., New York City. Blagajnik:.........John Grahek, cor. Broadway & Gran te Sts., Joliet, 111. Duhovni vodja:... Rev. John Kranjec, 9536 Ewing Ave., South Chicago, 111. Pooblaščenec: .......................Josip Dunda, 211 Buhl Ave., Joliet, 111. Vrhovni zdravnik:.....Dr. Martin J. Ivec, 711 N. Chicago St., Joliet, 111. PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR: Blaž J. Chulik, Gage Block, Lyons, la. Joseph Kompare, 8908 Greenbay Ave., So. Chicago, lil. Leo. Kukar, Box 426, Gilbert, Minn. URADNO GL£ ILO JE AMERIKANSKI SLOVENEC. PRISTOPILI ČLANI. K društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 16058 Franc Maček, roj 1882, spr 3. aprila 1Q10 Dr. st. 242 elanov. K društvu Vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., 16059 Franc Sodec, roj 1891/ spr. 11. • aprila 1910. Dr. st. 116 elanov. K društvu sv Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., 16060 Janez Vidic, roj 18/5, spr. 17. aprila 1910. Dr- št 86 članov' K društvu sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 16061 Janez Keržič, roj 1892, 16062 Anton Bečai, roj 1888, 16063 Josip Cerovšek, roj 1886, «¡pr. 10. aprila 1910. Dr. št. 242 članov. K društvu sv. Jan. Krst. 14, Butte, Mont., 16064 Andrej Verbick, roj f8S8, spr. 1. aprila 1910. Dr- št- l5a clanov' K društvu sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 16065 Josip Anton Arch, roj 1891, 16066 Anton Šibernik, roi 1892, spr. 17. aprila 1910. Dr. st. 110 elanov, K društvu sv Janeza Krst. 20, Ironwood, Mich., 16067 Matija Ritmanic, roj 1874, spr. 8; aprila 1910. Dr. št. 45 članov. K društvu sv Vida, 25, Cleveland, Ohio, 16068 Jakob Cimperman, roj 1880, 16069 Anton Žulič, roj 1882, 16070 Janez Bijek, roj 1877, 16071 Karol Ske-be, roj 1878, spr. 3. aprila 1910. Dr. št. 306 članov. K društvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 16072 Milan Batusič. roj 1890, 16073 Jurij Šimec, roj 1881, 16074 Simon Šetina, roj 1867, 16075 Josip Legan, roj 1865, spr. 3. aprila 1910. Dr. št. 218 članov. K društvu Jezus Dobri Pastir 32, Enumclaw, Wash., 16076 Josip Smkovev, roj 1882, spr. 3. aprila 1910. Dr. št. 54 elanov. K društvu Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 16077 Peter Balkovec, roj 1891, 16078 Jure Starešinič, roj 1892, 16079 Janez Kroteč, roj 1891, 16080 Luka Čavlovič, roj 1888, 16081 Miko Ribič, roj 1887, 16082 Miko Pavlinac, roj * 1890, 16083 Ivan Budiščak, roj 1879, 16084 Ivan Volarič, roj 1880, 16085 Franc Cvetaš, roj 1882, 16086 Franc Starešinič, roj 1873, spr. 18. aprila 1910 Dr. št. 158 članov. K društvu sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 16087 Franc Mohar, roj 1892, 16088 Peter Prebil, roj 1887, 16089 Janez Križmanič, roj 1874, spr. 6. aprila 1910. »• Dr.št. 121 članov. K društvu Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 16090 Frank Novak, roj 1886, 16091 Janez Runko, roj 1880, 16092 Nikolaj Braje, roj 1884, 16093 Janez Poropat, roj 1869, spr. 3. aprila’ 1910. Dr. št. 181 članov. K društvu sv. Frančiška Ser. 46, New York, N. Y., 16094 Franc Mikulitz, roj 1885, 16095 Peter Brankowitz, roj 1882, spr. 3. aprila 1910. Dr. št. 44 čl. K društvu Jezus Dobri Pastir 49, Pittsburg, Pa., 16096 Janko Mrzljak, roj 1875, spr. 17. aprila 1910. Dr. št. 46 članpv. K društvu Marije Sedem Žal. 50, Allegheny, Pa., 16097 Makar Stefanič, roj 1892, 16098 Matija Medved, roj 1891, 16099 Andrej Vidakovič, roj 1888, 16100 Josip Peršič, roj 1889, 16101 Franc Kučan, roj 1883, 16102 Andrej Vidovič, roj 1877, 16103 Alojzij Mali, roj 1875, 16104 Jakob Kukujan, roj 1870, 16105 Josip Vidovič, roj 1867, spr. 10. aprila 1910. Dr. št. 171 članov. K društvu sv. Petra in Pavla 51, Iron Mountain, Mich., 16106 Josip Draginič, roj 1874, spr. 8. aprila 1910. _ Dr. št. 35 članov. K društvu sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 16107 Franc Kiefel, roj 1878, spr. 12. aprila 1910. Dr. št. 131 članov. K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 16108 Franc Perušek, roj 1892,-spr. 11. aprila 1910, 16109 Janez Kranc, roj 1889, spr. 15. apr. 1910, 16110 Josip Vraničar, roj 1887, spr. 13. aprila 1910. Dr. št. 245 članov. K društvu sv. Petra in Pavla 62, Bradley, 111., 16111 Franc Sterbenc, roj 1890, spr. 8. aprila 1910. Dr. št. 23 članov. K društvu sv. Jurija 64, Etna, Pa., 16112 Miho Micir, roj 1878, spr. 13. apr. 1910. Dr.št. 67 članov. K društvu sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., 16113 Janez Švigel, roj 1879, spr. 8. aprila 1910. Dr. št. 98 članov. K društvu sv. Frančiška 66, Cleveland, Ohio, 16114 Ivan J. Kinkopf, roj 1893, spr. 13. aprila 1910. Dr. št. 37 članov. K društvu sv. Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo., 16115 Josip Murmič, roj 1877, 16116 Mihael Bene, roj 1876, 16117 Simon Lučič, roj 1871, spr. 17. aprila 1910. Dr. št. 72 članov. K društvu sv. Ant. Pad. 71, Crab Tree, Pa., 16118 Tomaž Derling, roj 1885, spr. 13. aprila 1910, 16119 Franc Becjan, roj 1871, spr. 8. aprila 1910. • Dr. št. 36 članov. K društvu Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 16120 Ivan Sirca, roj 1886, 16121 Matija Rižnar, roj 1881, 16122 Luka Žagar, roj 1880, 16123 Jožef Lavrih, roj 1879, spr. 10. aprila 1910. Dr. št. 134 članov. K društvu sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111., 16124 Jakob Kuglitsch, roj 1887. spr. 10. aprila 1910. Dr. št. 78 članov. K društvu sv. Alojzija 88, Mohawk, Mich., 16125 Alojzij Kordiš, roj 1891, spr. 3. aprila 1910. Dr. št. 56 članov. K društvu Marije Zdravje Bolnikov 94, Cumberland, Wyo., 16126 Ivan Jartz, roj 1882, spr. 18. aprila 1910. Dr. št. 42 članov. K društvu sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 16127 Mihael Rebernik, roj 1879. spr. 10. aprila 1910. Dr. št. 59 članov. K društvu sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, 111., 16128 Josip Zalar, roj 1890, spr. 3. aprila 1910. Dr. št. 36 članov. K društvu sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah, 16129 Anton Guštin, roj 1887. 16130 Nikolaj Plut, roj 1884, 16131 Franc Mlinarič, roj 1878, 12. aprila 1910. Dr. št. 38 članov. K društvu sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 16132 Ivan Kastelic, roj' 1892, spr. 11. aprila 1910. Dr. št. 47 članov. K društvu sv. Pavla 118, Little Falls, N. Y., 16133 Matevž Pišlar, roj 1889, 16134 Franc Čuk, roj 1889, 16135 Franc Rupnik, roj 1883, 16136 Franc Stržinar, roj 1878, 16137 Franc Mele, roj 1879, spr. 18. aprila 1910. Dr. št. 36 članov. K/društvu sv. Jožefa 122, Rocksprings, Wyo., 16138 Ivan Jereb, roj 1889, ,16139 Franc Frlic, roj 1881, 16140 Anton Jugovič, roj 1868, spr. 10. aprila 1910. /Dr. št. 47 članov. K društvu sv. Roka 132, Frontenac, Kans,, 16141 Ivan Kaluša, roj 1887, spr. 8. aprila 1910.* Dr. št. 33 članov. PRESTOPILI ČLANI. Od društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., k društvu sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., 13683 Ivan Bolite, 3. aprila 1910. I. dr. št. 356 članov. II. dr. št. 103 članov. Od društva sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., k društva sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 15588 Ivan Lovšin, 3. aprila 1910. I. dr. št. 118 članov. II. dr. št. 304 člane. Od društva sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., k društvu Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 4922 Anton Gorišek, 12. aprila 1910. I. dr. št. 130 članov. II. dr. št. 180 članov. Od društva sv. Janeza Krstnika 60, Wenona, 111., k društvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 9900 Mihael Žugel, 3. aprila 1910. I. dr. št. 47 članov. II. dr. št. 214 članov. Od društva Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., k društvu sv. Roka 113, Denver, Colo., 12255 Josip Mehlin, 13. aprila 1910. I. dr. št. 83 članov. II. dr. št. 53 članov. Od društva sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., k društvu sv. Martina 126, E. Mineral, Kans., 9846 Ivan Vebar, 16. aprila 1910. I. dr. št. 59 članov. II. dr. št. 103 člane. Od društva sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., k društvu Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 9158 Martin Boro'vansky, 10. aprila 1910. I- dr. št. 46 članov. II. dr. št. 130 članov. Od društva sv. Pavla 130, DeKalb, 111., k društvu sv. Štefana 1, Chicago, 111., 13872 Ivan Pečnik, 3. aprila 1910. L dr. št. 16 članov. II. dr. št. 154 članov. Od društva sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., k ¡Jruštvu sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 7989 Jožef Šiškar, 18. aprila 1910. I. dr. št. 77 članov. II. dr. št. 305 članov. Z DOVOLJENJEM GL. PREDSEDNIKA JEDNOTE ZOPET SPREJET. K društvu sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis.', 10916 Mihael Fon, 13. aprila 1910, zopet j spretjet. Dr. št. 97 članc/v. SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI. K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 485 Marka Bajuk, 3. aprila 1910. Dr. št. 242 članov. K društvu sv. Frančiška 66, Cleveland, Ohio, 5242 Florijan Čampa, 3. aprila 1910.’ Dr. št. 36 članov. K društvu sv. Ant. Pad. 71, Crab Tree, Pa., 11742 Andrej Andolšek, 3. aprila 1910. Dr. št. 35 članov. SUSPENDOVANI ČLANI. Od društva sv. Štefana 1, Chicago, 111., 12297 Josip Bogolin, 10860 Alojzij Bernik, 7. aprila 1910, 13918 Janez Jurečič, 11. apr. 1910. Dr. št. 151 čl. Od društva sv. Družine 5, La Salle, 111., 508 Josip Brgles, 13. aprila 1910. Dr. 'št. 118 članov. Od društva sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 3018 Jakob Beber, 10270 Josip Gore, 67C0 Janez Skodlar, 8987 Anton Gerzentič, 4. apr. 1910. Dr. št. 239 čl. Od društva sv. Barbare 23, Bridgeport, Ohio, 13140 Franc Rutar, 11. apr. 1910. Dr. št. 47 članov. Od društva sv. Vida 25, Cleveland. O., 10323 Alojzij Turk, 9042 Friderik Plesničar, 1415 Martin Stupca, 18. aprila 1910. • Dr. št. 302 člana. Od društva Vit. sv. Florijana'44, So. Chicago, 111., 5498 Vid. Linčič, 15. aprila 1910, 9770 Stefan Dasovič, 6. aprila 1910. Dr. št. 178 članov. Od društva sv. Srca Jezusovega 54. Chisholm, Minn., 8891 Jožef Funtek. 4. aprila 1910.. Dr. št. 102 člana. Od društva sv. Antona Pad. 71, Crab Tree, Pa., 6615 Franc Bende, 5. aprila 1910. Dr. št. 34 članov. Od društva Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., 11817 Anton Sever. 13. aprila 1910. Dr. št. 82 članov. Od društva sv. Alojzija 88, Mohawk, Mich., 9216 Janez Abzec, 5. aprila 1910. Dr. št. 56 članov. Od društva sv. Petra in Pavla €9, Etna, Pa., 9465 Jura Pavlakovič, 8615 Janez Erdeljac, 8617 Franc Lujič, 9075 Mate Štekovič, 4. aprila 1910. Dr. št. 68 članov. Od društva sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 13337 Peter Colarič, 11. aprila 1910. Dr. št. 80 članov. Od društva sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 9849 Gregor Kos, 12. aprila 1910. Dr. št. 58 članov. Od društva sv. Martina 126, East Mineral, Kans., 13511 Valentin Hmelič, 13. aprila 1910. Dr. št. 29 članov. Od društva sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111.,. 3071 Franc Enčimer, 20. febr. 1910. Dr. št. 214 članov. Od društva sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, 4605 Janez Lokar, 10. marca 1909. Dr. št. 135 članov. ODSTOPILI ČLANI. Od društva sv. Janeza Krstnika 14, Butte, Mont., 13200 Ivan Šušter, 9. aprila 1910. Dr. št. 154 članov. Od društva Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 3725 Franc Oblak, 6. aprila 1910. - Dr.št. 177 članov. Od društva sv. Martina 75, La Salle, 111., 11332 Mihael Turšič, 5. aprila 1910. Dr. št. 56 članov. Od društva sv. Roka 113, Denver, Colo., 11355 Mihael Turk, 11356 Josip Petrič, 13. apr. 1910. Dr. št. 51 članov. Od društva sv. Martina 126, East Mineral, Kans., 133Q8 Gottlieb Schluga, 13. aprila 1910. Dr. št. 27 članov. IZLOČENI ČLANI. Od društva sv. Družine 5, La Salle, 111., 13245 Anton Terzinar, 19. aprila 1910. Dr. št. 117 članov. Od društva sv. Janeza Krstnika 13, Bivvabik, Minn, 15096 Franc Marolt, 9. aprila 1910. Dr. št. 56 članov. Od društva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 9634 Josip Jaklič, 19367 Janez Čampa, 4. dec. 1909, 11018 Franc Nosan, 5971 Jožef Kerne, 10. aprila 1910. Dr. št. 188 članov. Od društva Jezus Dobri Pastir 49, Pittsburg, Pa., 15566 Nikolaj Baljkovac, 17. aprila 1910. Dr. št. 45 članov. Od društva sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, 12244 Anton Primc, 12482 Martin Kiren, 11. aprila 1910. Dr. št. 136 članov. Od društva sv. Alojzija 88, Mohawk, Mich., 15120 Štefan Markovič, 5. aprila .1910. Dr. št. 55 članov. Od društva sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 10977 Ignacij Debevc, 12. aprila 1910. ’ Dr. št. 58 članov. ZVIŠAL POSMRTNINO. Pri društvu sv. Jurija 64, Etna, Pa., 8327 Ivan Flajnik, 13. aprila 1910, zvišal zavarovalnino s $500.00 na $1000.00, 2. razred. PRISTOPILE ČLANICE. K društvu sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 4486 Ana Bolden, roj 1881, spr. 6. aprila 1910. Dr. št. 63’ članic. K društvu Jezus Dobri Pastir 32, Enumclaw, Wash., 4487 Marija Šinkovec, roj 1887, spr. 3. apr. 1910. Dr. št. 23 članic. K društvu Matere Božje 33, Pittsburg. Pa., 4488 Tonica Bratetič, roj 1885, 4489 Katarina Filipčič, roj 1884, spr. 18. apr. 1910. Dr. št. 18 članic. K društvu sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., 4490 Frančiška Piki, roj 1877. spr. 9. apr. 1910. Dr. št. 14 članic. K društvu Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 4491 Antonija Runko, roj 1890, spr. 18. aprila 1910. Dr. št. 45 članic. K društvu Jezus Dobri Pastir 49, Pittsburg, Pa., 4492 Marija Weselich, roj 1883, spr. 17. apr. 1910. Dr. št. 10 članic. K društvu sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., 4493 Katarina Rose, roj 1882, spr. 3. apr. 1910. , Dr. št. 21 članic. K društvu sv. Lovrenca 63, Cleveland, O., 4494 Vincencija Pevc, roj 1890, spr. 10. apr. 1910. Dr. št. 33 članic. K društvu sv. l?rca Jezusovega 70, St. Louis, Mo., 4495 Helena Bevc, roj 1876, spr. 17. apr. 1910. Dr. št. 15 članic. K društvu sv. Antona Pad. 71, Crab Tree, Pa., 4496 Marija Becjan, roj 1872, spr. 8. aprila 1910. Dr. št 10. članic. K društvu Marije Čistega Spočetja 80, So. Chicago, 111., 4497 Ivana Franko, roj 1888, spr. 17. apr. 1910. Dr. št. 88 članic. K društvu sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., 4498 Ana Lamšek, roj 1878, 4499 Antonija Speizer/ roj 1878, spr. 10. aprila 1910. Dr. št. 19 članic. K društvu sv. Srca Marije 86, Rocksprings, Wyo., 4500 Marija Stalik, roj 1884, spr. 10. aprila 1910. Dr. št. 28 članic. K' društvu sv. Barbare 92, Pittsburg, Pa., 4501 Marija Barič, roj 1888, 4502 Katarina Žugelčič, roj 1885, 4503 Magdalena Salupek, roj 1882, 4504 Ana Lukač, roj 1871, spr. 12. apr. 1910, Dr. št. 36 članic. K društvu Novi Dom 102, Newark, N.1 J., 4505 Frančiška Milošič, roj 1883, spr. 8. apr. 1910. Dr. št. 9 članic. K društvu sv. Genovefe 108, Joliet, 111., 4506 Rozi Ramuta, roj 1883, spr. 4. aprila 1910. Dr. št. 39 članic. K društvu sv. Martina 126, E. Mineral, Kans., 4507 Ana Jakše, roj 1891, spr. 3. aprila 1910. Dr. št g ČIanic K društvu Marije Pomagaj 139, So, Omaha, Nebr., 4508 Antonija Weiss, roj 1890, spr. 8. apr. 1910. Dr. št. 14 člaiiic. K društvu Marije sv. Rožnega Venca 131, Aurora, Minn., 4509 Franca Miklič, roj 1886, spr. 8. apr. 1910. Dr št 9 članic PRESTOPILE ČLANICE. Od društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., k društvu sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., 3983 Ana Bolite, 3. aprila 1910. I. dr. št. 113 članic! II. dr. št. 20 članic. Od društva sv. Pavla 130, De Kalb, 111., k društvu sv. Štefana 1, Chicago, 111., 4062 Kristina Pečnik, 3. aprila 1910. I. dr. št. 3 članice'. II. dr. št. 23 članic. Od društva Marije Pomagaj 121, Little Falls, N. Y., k društvu sv. Pavla 118, Little Falls, N. Y., 4117 Ana Kramar, 10. aprila 1910. I. dr. št. 47 članic. II. dr. št. 1 članico. Od društva sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa., k društvu sv. Barbare 128, Etna, Pa., 3365 Ana Erdeljac, 9. aprila 1910. I. dr. št. 5 članic! _ ,, II. dr. št. 16 članic. C d društva Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., k društvu Marije Čist. Spočetja 80, So. Chicago, 111., 1759 Marija Stua, 3851 Marija Livk, 1385 Marija Sebuhar, 17. aprila 1910. I. dr. št. 44 članic. II. dr. št. 87 članic. SUSPENDOVANE ČLANICE ZOPET SPREJETE. K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 1820 Katarina Bajuk, 3. T. ap5' ... Dr. št. 36 članov. K društvu sv. Frančiška 66, Cleveland, Ohio, 2081 Ana Čampa, 3. apr. 1910. Dr. št. 11 članic. SUSPENDOVANE ČLANICE. Od društva sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 2482 Marija Skodlar, 11. aprila n , Dr. št. 107 članic. Od društva sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 1541 Neža Stupca, 18. aprila 1910. Dr. št. 101 članico. Od društva Marije Pomagaj 121, Little Falls, N. Y., 3693 Marija Bajc, 4118 Jo-sipina Govek, 11. aprila 1910. Dr. št. 45 članic. Od društva sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, 2730 Magdalena Lokar, 10. maja 1909. Dr. št. 32 članic. ODSTOPILA ČLANICA. Od društva sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa., 3276 Barbara Erdeljac, 4. aprila 1910. Dr. št. 4 članice. ZVIŠALE POSMRTNINO. Pri društvu sv. Barbare 128, Etna, Pa., 3365 Ana Erdeljac, .13. aprila 1910, zvišala posmrtnino s $500.00 na $1000.00, 3 razred. Pri društvu Marije Čistega Spoč. 80, So. Chicago, IH., 1385 Marija Sebuhar (5. razred), 3851 Marija Livk (5. razred), 1759 Marija Stua (4. razred), 17. aprila 1910, zvišale posmrtnino s $500 na $1000. JOSIP ZALAR, glavni tajnik K. S. K. J. PRIPOROČAMO VAM DOKTOR IVEC (Water Doctor) kot najboljšega in najizkušenejga zdravnika. On pozna bolezen na vaši vodi (scalini)! To-raj, kadar pridete k njemu prinesite jedno majhno flaško vaše vode, katero bode on pregledal kemično in mikroskopično za natančno diagno-so Vaše bolezni, v njegovem kemičnem laboratoriju. Njegovi bolniki, katerih je že mnogo ozdravil, ga imenujejo kot '‘water doktor”. On je specialist za moške, ženske in otroške bolezni m operacije, ter hitro, ,iri zanesljivo o-zdravi vsako bolezen mož in žena, ako je to sploh mogoče. Bolezni na pljučih, prsih, kašelj, glavobol, teško dihanje, prehlajenje, katar, nervoznost, kilo ali bruh, srbečino (srap), appendicitis, kamenje v žolču in mehurju (gallstones), pijanost, lišaje, oglušenje, bule, hraste in rane, zastrupljeno kri, mrzlico, vročinsko bolezen, bolezen na očeh, želodcu, črevih, ledvicah, jetrih, mehurju, grlu, nosu, glavi, bolezni srca, bolezni na laseh, kožne bolezni, pri-šče, krof, trakulje, madron in vse druge bolezni. Zdravniški svet zastonj in strogo zaupno. Opišite vašo bolezen v svojem materinem jeziku ah pridite k njemu, in on Vam bo dal najboljša zdravila. Adresirajte pisma tako- DR. MARTIN J. IVEC, 900 N. CHICAGO STREET JOLIET, ILLINOIS. 2ST .A-ZUSTA-lSr JJ±3s/L<0>! DA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZLATNINO POCENI JE SEDAJ PRI B. BERKOWITZ 910 N. Chicago Street. JOLIET, ILL. POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter izdelujemo vas, v to stroka, spadajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo. Velika velikonočna razprodaja zlatnine. Pri na dobite primerna darila ponizki ceni. Kje je najbolj varno naložen ¿denar? Hranilnih ulog je 37 milijonov kron. Rezervne«»» -«»IriiHji je: Nad milijon kron. Mestna hranilnica ljubljansk je največji in najmočnejši denarni zavod te vratc po vsem Slovenskem. Sprejema uloge in jih obrestuje po 4% odstatka. Rentni davek plačuje iranilmca sama. V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vsak ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega ie mesto Ljubljana a vsem «vojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava iržava s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo letnih otrok in varovancev Je v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne pos jilnica, pupilarno varen denarni zavod. Rojaki v Ameriki 1 Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar. Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovi ulici. Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak FRANK SAKSER 82 COURTLAND STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE.. N. E. CLEVELAND. O. Jamčenje. Vsaka stva kaže, da bo v tem letu mnogo napredka v vsakem oziru. Denarja bo dovolj in mnogi si bodo kupili dpmovanja. Ko kupite loto ali hišo je prepotrebno, da imate pisma popolnoma iamčena, Mnogjo zemljškili pisem je uepopolnih. Ako zahtevate JAMČENJE ko kupite posest se vam vne bo bati naprilik. Kdor prddaje se mu bolj mudi kot vam, ker on ima navadno več posestev naprodaj. Vedno glejte, da dobite pisma JAKČEVA, tako da ste prepričanu, da ne boste posestva zgubili. Joliet Title and Guarantee Co. 110-112 N. Ottawa St. Chas. F. Goodspeed, vodja. JOLIET. Bilo je začetkom prvega francoskega cesarstva. Mnoge kraje dežele zadele so hude elementarne, nezgode, tako, da so ^e žalostni nasledki slabe letine čutili' povsodi. Po dolgi in hudi zimi prišla je težko pričakovana pomlad. V mali vasi blizu mesta Laon sta sedeli v pritličji jednonadstropne hiše mati in hči. Ona je predla, le ta šivala pri mizi. Pohištvo v sobi je bilo kaj ubožno; razven navadnih, najpotrebnejših reči nisi zapazil drugega kinča kakor staro, zaprašeno podobo Matere božje na steni. Tožno je vrtila mati kolo in se pogovarjala s Franico o slabih časih in svoji siroščini. Pred dvema letoma ji je umrl mož, vrl mizar, ki je imel zmirom dosti dela in zaslužka. Lani je.bila vsled suše slaba letina in še to, kar je zrastlo, je pobila toča 'skoraj docela. Nasledek temu je bik draginja, pomanjkanje dela in zaslužka; še bogatini so se popraševali, kaj bo) kaj še-le ubožci. — Slabo kaže, slabo! potoži znova mati, kar čudim se, da sva prebili zimo. O kako mi je bilo hudo, Franica, ko sem večkrat videla, da se treseš od mraza in glada. Kar srce mi je pokalo včasih, zdihnila sem sama pri sebi velikokrat: Moj ubogi otrok! __ Draga mati!, odvrne Franica, ne mislite vendar vedno le na-me. Jaz sem mlada in lahko mnogo pretrpim, toda vi, vi, v teh letih! Niste li prestali vi desetkrat več, nego jaz? Oh, ko sem vas dostikrat videla, kako prezebate pri kolovratu in od slabosti komaj sučete kolo — bila bi se najrajše vselej na glas zajokala! — Ne toživa dalje, Franica! Najhujše je z božjo pomočjo prestano, zima je pri kraji in nebeški Oče naju tudi v bodoče ne zapusti; Marija naju gotovo tudi ne pozabi. — Le jedna reč mi dela strah in pa skrb najemšči-na, katero je treba gospodarju plačati. — Najemščina naj vas nikar tako ne skrbi!, tolaži mater dobra hči. Saj sva dozdaj vedno točno plačevali in go spod Moisés gotovo ve, da je letos povsodi hudo za denar. Zdaj na spomlad odprlo se bode delo, v dveh mesecih bom zaslužila tistih 38 frankov, katere ste dolžni. Toda mati, ura j‘e že tri in meni se mudi v gozd, da me ne prehiti noč. Nabrala bi rada veliko suhe prsti da naju drevi ne bo zeblo. Meni se zdi, da je mraz hujši nego pa lakota! Franica se je urno odpravila z doma, mati pa je zrla skozi okno zanjo in go vorila pol glasno: __ Dobri otrok sodi po sebi dobro vse ljudi. Hudobnega sveta še ne pozna. Da bi ga ne spoznalo nikdar! Meni, da bode gospod Moisés potrpel Bog daj, a jaz dvomim zelo. Najbolje bode pač, da grem jutri zarana sama v mesto. Prosila ga bom potrpljenja in mu potožila svojo nadlogo; ako me pride na dom terjat — gorje! Komaj se je bilo pomračilo in je Marijana zavrtila svoj kolovrat, kar se naenkrat odpro na stežaj vrata in gospod Moisés stopi v izbo kakor da bi vzrastel iz tal. — Dober večer, gospa.Marijana! za čne hitro in bliskajočih se oči. Ste pač zdravi in veseli, kaj ne? Me jako vese li. Imel sem opravek v vasi, zato sem se oglasil tudi k vam, da vam prihra nim pot v mesto. Včeraj vam je bilo plačati najemščino, kakor veste; vem, da imate denar že pripravljen, zato ga kar zdaj spotoma vzamem; 38 frankov nesti, to ni teško. Za denar je letos trda in drago je vse, da Bog pomagaj, je treba, da človek prej ko more, pobere svoje pičle dohodke, da se preživi. Solznih oči ga je poslušala Marijana. Ko je skončah izpregovori vsa obupna: — Gospod Moisés, za-me so časi še stokrat hujši, nego za vas. Verujte mi, da to zimo nisve imeli s Franico po več dni kaj ugrizniti in zeblo je na-ji, da Bog pomagaj. Potrpite za denar, vas lepo prosim, vsaj dva meseca. Zdaj na pomlad bo dosti dela in zaslužka, pridno bova delali in pazili na vsak centim, da bo čim preje dolg poravnan. Vsako leto sem točno plačevala, a letos sem zaostala/ pa Bog ve, da ne po lastni krivdi. Lani mi je umrl mož, slaba letina, dolga zima — — Dosti je, jo ustavi Moisés. Najtežje poslušam/ ako mi kdo vedno le toži 'in zdihuje. S stokanjem mi ni ničesar pomagano. Denarji potrebujem in svoj denar zahtevam, ne pa praznega obetanja. Pomagati vam jaz ne moreni, plačajte mi in mir besedij! — Dobri gospod, kdo bi rajši ,pla-' čal, nego jaz, a kje naj vzamem. Tudi centima ga nimam v tem hipu. O to je siroščina, da Bog pomagaj! — Tako!, zakriči Moisés, pač slabo poznate .gospoda Moisesa, ako menite ■da ga bodete premotili s takim govorjenjem. Ne, gospa Marijana, tako neT spameten nisem. Še danes imate izprazniti stanovanje! Znate? Še danes. Imam že drugo družino odlocenó za to sobo,, in sicer tako, ki bode redno plačevala. Ste razumeli? — Sveti božji križ! zajoka Marijana Gospod, kako in kam naj se spraviva tako hitro; pod milim nebom vendar ne moreva prebiti nocoj! — To je vaša skrb. Iščite drugodi norca, ki vas bo imel zastonj pod stre- ho. Ven, pravim, in nič drugega, nocoj! —- Ne bodite vendar tako neusmiljeni; saj .ste človek. Vsaj nekaj dni počakajte,'da najdem kje človeka, ki se me usmili ter vzame pod streho mene in Franico, pa najino postelj, saj drugega tako nimava nič. — Tako! Torej menite, da vzamete postelj seboj in kar imate? Ha, ha! Ta je lepa! S čim naj si pa plačam jaz najemščino? Gospa Marijana, nikakor ne bode tako, ampak moja zadnja beseda je ta: Ako mi jutri ob devetih dopoludne denarja ne položite na mojo mizo, pridem jaz, kakor gotovo se pišem Moisés, ob desetih z ljudmi od sodišča k vam in bomo na dražbi prodali vso to vašo beračijo in po vrhu plačali bodete še sodnijske stroške. Ste razumeli? Z Bogom! Moisés ja ostavil hišo ter jezno tlesk nil z durmi. Uboga žena ni vedela kaj početi. Ljudje ,ne poznajo usmiljenja, začne zdihovati na-glas, celo iz te raztrgane in vlažne izbe nas bodo pregnali. Zapuščena sem od ljudi, a oče nebeški me ne bode zapustil. In ti, Marija, usmiljena mati, ki si sama s svojim detetom na ptuje bežala, vzemi me v svoje varstvo m me resi iz te skrajne sile! Ko je prišla zvečer Franica domov, premagovala se je mati na vso moč, da ni povedala hčeri, kaj se je med tem časom zgodilo, dasi ji je bilo srce prenapolnjeno skrbi in žalosti. Drugo jutro zdela se je Franici mati tako slabotna in bleda, da jo je strahoma vprašala: — Mati, kaj vam je, da ste tako bledi in upadeni? Slabo ste spah, kaj ne? — Prav nič nisem spala, draga moja Franica, izpregovori mati Marijana. Veš-li zakaj ne? Sinoči ti nisem povedala, a danes ti moram. Grozna misel, da počivam na svoji postelji zadnjo noč, in da ne vem, kjer bova drevi prenočili, ni mi dala zatisniti očesa! Začudena pogleda Franica mater pri teh besedah in pravi: — Kako to, mati? Jaz vas ne ume- kdaj last njene rodbine. Koliko večerov je premolila pred njo in vedno je vstala potolažena. S solznimi očmi je prosila Moisesa, naj ji pusti vsaj to podobo. A Moisés se ni dal nič omehčati. Sluga je že zavpil: — Podoba! — Kdo kaj da? 7 Nihče se ni odzval. V tem hipu pa stopi v hišo elegantno oblečen gospod. Takoj mu pade v oči podoba Matete Božje, pogleda jo natančno in takoj sklene da jo kupi, naj stane, kar hoče. Bil je ta gospod vladni komihar Finier, ki se je v prostem času tudi bavil s slikanjem podob. Navzoči ga seveda niso poznali. Ko sluga ponovi svoj klic, se oglasi gospod komisar: — Jaz dam tisoč frankov! V si so ga začudeno pogledali, najbolj pa Moisés. Seveda ni nihče več ponudil za podobo in tako je prešla podoba v- njegovo last. Ko je bilo treba našteti denar, vpraša Finier, čegava je podoba in zakaj se vrši dražba. Dobra Marijanina prijateljica mu v kratkih besedah razloži žalostno stanje uboge Marijane m pa trdosrčnost Moisésa, kateri jo hoče postaviti v največji revščini na cesto. Finier se približa pisarju in ga vpraša, koliko še manjka, da bo plačan dolg pri Moisesu. Ko mu ta pove, položi na mizo imenovano svoto, ostanek pa izroči vdovi Marijani. V tem hipu pa se zadere Moisés ves NASLOVNIK t* govcev, obrtnikov, gostilničarjev ir odvetnikov, ki se priporočajo rojakom t I v ma na pr Of Joliet. Illinois. JOLIET, ILLINOIS. jem: bled od jeze: —- Čuj torej! Ko si bila včeraj v gozdu, je prišel nenadoma gospod Moi ses in mi zapretil, da ako mu jutri do devetih ne položim na mizo vsega denarja, morava pri tej priči ostaviti stanovanje in prodale se nama bodo na dražbi vse najine reči. Sama veš, da je to nemogoče, in ura je odbila ravnokar devet. O, za Boga, kaj me čaka! — Mati, nikar ne verjemite, da bi bil Moisés tako neusmiljen. Govoril vam je tako le, da vas samo ustraši. Pa tudi Marija ne bo pustila, da bi prišli njeni otroci v tako stisko. Komaj je Franica dobro izpregovo rila, kar se začuje pred hišo ropotanje in kričanje občinskega sluge: — Razprodaja! Kdor hoče po ceni d »biti kaj pohištva! Vkupe ljudje! Razprodaja! — Joj, ali slišiš, Franica, so že tukaj! Postelja in vse bo šlo. O. Marija pomagaj! Kmalo potem stopi v sobo Moisés s sodnijskim pisarjem in slugo, tudi ne kaj kmetov je vstopilo, drugi so pa ostali v veži. — Imate li denar pripravljen?, vpra ša mrzlo Moisés. — Saj veste, odgovori Marija s tresočim glasom, da mi zdaj ni mogoče plačati. Oh, potrpite in ne spravite me na beraško palico! — Milujem vas, — a pomagati ne morem. — Svoj denar moram imeti.— Prosim, gospod pisar, začnite! Ta sede, vzame v roko svojo pero, pa godrnja polglasno: — Vražja stvar, razprodajati to beračijo! Med tem prigovarjala je dobra Marijanina prijateljica na tiho zbranemu občinstvu, naj se vendar usmili sirote in naj pripuste, da bo ona sama za Marijano dražila. Navzoči so vsi pomignili z očmi v znamenje, da so zadovoljni. — Najprvo postelj, začne pisar in sluga zavpije: — Postelj! — Kdo kaj da? — Dva franka!, oglasi se ženska pri oknu, Marijanina prijateljica. Sluga: Se vam meša, kali? Dva franka za povse trdno postelj! Trideset frankov je vredna kot jeden centim. Torej dva franka, kdo da več? Govorite vendar, ljudje božji! Ne da nihče več? — Nihče, se oglasi neka*ženska, ker je vnebovpijoč greh, zatirati vdove in sirote, mi nočemo deležni biti vašega greha! Sluga: Torej dva franka! Po taki ceni še pa nobeden človek ni dobil postelje. Dva franka! Kdo da več? — Prvič! — Drugič! — Tretjič! Tu jo imate za dva franka! Na vrsto je prišlo še drugo pohištvo in vse je kupila Marijanina prijateljica za nizko ceno, da bi potem ■uboga Marijana, ki se je vsem smilila, edino- trdosrčnemu Moisesu ne, lahko nazaj kupila svoje pohištvo. Ostala je le še zelo st^ra podoba Matere,Božje. Na prvi pogled ni bila dosti vredna, a vsak dober poznavalec slik bi moral priznati, da je ta podoba velike vrednosti, ako se jo le natančno pogleda. Marijani je bila ta podoba ljubša nego vse na svetli. Bila je že od ne- Kaj imate neki vi tukaj opraviti, vražji! Vzemite svojo podobo in spravite se, denar je moj. Denar sem, pravim, sicer — in prime Finiera za vrat. — Proč!, zavpije Finier m ga pahne od sebe. Nečuvena predrznost! Pokličite župana, da spravi surovino pod ključ! Zaprite ga, čujte! Začudeno pogleda pri teh besedah ptujca sodnijski pisar in pravi: Prijeti in zapreti? — Gospod, odkod imate pravico ukazati kaj takega? Mesto odgovora vzame komisar popisan papir iz žepa in ga pomoli pisarju. Pisar prebere, pa vrne pisanje Ž globokim poklonom, ter reče gospodu Moisesu: — Gospod Moisés, danes ste pa naleteli. Ta bo slaba za vas, cesarskega komisarja ste vi sedaj napadli! Pri teh besedah se ustraši Moisés, kakor da je treščilo vanj, in začne jec-Ijaje: — Kaj — kako — pravite? Premi-lostni gospod komisar, jaz nisem mislil zares. Moja navada je, da se rad pošalim. Vsakdo ve, da sem najboljši človek na svetu in mi ni mogoče, koga razžaliti. Kaj ne, gospod pisar? (Ta je pomajal z rameni.) Denar je Marijanin, seveda. Pojdite sem, moja draga Marijana, pa spravite denar, zaradi male najemščine in sodnijskih stroškov se bova že poravnala. Ni res vredno, da bi govoril! Mirno odgovori na to komisar Moisesu: — Vaša navada, pravite, je šaliti se, a meni je navada resnico govoriti. Kakor sem dejal, tako se bo zgodilo, jaz ostanem pri besedi, da vas denejo pod ključ in sojeni bodete v Parizu! — Kaj — kako — v Parizu! — Za celi svet! — O, vaša milost, le tega nikar! Pomirite se vendar. Povejte le, kaj naj storim, pripravljen sem vse! Nate mojo palico, in me pretepite kakor snop — le v Pariz ne, oh, v Pariz ne! — Dobro, se oglasi Finier, pravite, da ste pripravljeni storiti, kar hočem Mamica, ali bi bili v! zadovoljni, da je ta hiša vaša? — O, predobri gospod!, vsklikne Marijana. — To je bilo zame preveč, potem bi bila preveč srečna! — Dobro! — Gospod Moisés vam jo proda. — Kaj ne, gospod Moisés? — Ako jo moram, seveda!, odgovo ri le-ta bolj na tihoma. — Hiša je pač stara in se skoraj že podira, nadaljuje komisar, dosti ni vredna, jaz ne dam zanjo niti sto fran kov. — Vi pa mu odštejete sto fran kov in hiša je vaša! — Sto frankov!, zavpije Moisés, kaj pa mislite? To ni nikakor mogoče! Mene veljiT štiri sto frankov in že so mi dajali zanjo pet stp frankov.^ — Toda pomislite, da ste vi naj boljši človek na svetu, ga zavrne resno komisar, in zato prepustite hišico Marijani za sto frankov. — Mari ne? —• Možje, pokličite župana! — Ne, ne, možje, nikari! Pa naj jo ima. Zadovoljen sem, smpak silno goljufan. Komisar ukaže nato pisarju, naj se v njegovi navzočnosti koj spiše kupno pismo in posthvno podpiše od obeh strank. — Potem reče Marijani: — Kaj ne, mamica, sedaj ste zadovoljna? — Blagi gospodi, odvrne Marijana in ga prime za roko, kako naj se vam dostojno zahvalim. — Mati Božja vas je sem privedla, ko je sila do vrha prikipela, in nihče drugi. Presrečna sem sedaj! — Samo, oh — moja ljubljena podoba! — Ne bojte se, jo potolaži gospod komisar, tudi brez podobe ne bodete. V kratkem vam naredim drugo, ravno tako Mater Božjo in vam jo pošljem zastonj! Marijana objame Franico in obema so lesketale solze v očeh, ko sta po odhodu gospodov pokleknili in zahvalili Marijo. ADLER J. C. & CO., 112 Exchange St., priporoča rojakom svojo mts nico. 3RAY-EVA LEKARNA SE PRI poroča slovenskemu občinstvu * Jolietu. Velika zaloga. Nizke ce ne. 104 Jefferson St., blizu mosta CHULIK BLA2 J., 711 N. Chicagf st., blizo slov. cerkve. Prodajaln* moških in ženskih ob’ek DENAR NA POSOJILO. POSO jujemo denar na zemljišča pod u godnimi pogoji. Munroe Bros. EAGLE THE, 406-410 N. Chicag* St. Prodajalna pohištva in moških oblek. FINK MATH, 500 Francis St. Sta* benik (contractor). GRAHEK IN FERKO, 207 Indian* St. Mesnica. 1 P. KING, LESNI TRGOVEC. Des Plaines in Clinton Sts. Ob* telefona 8. Joliet, 111. LOPARTZ GEORGE, 402 Ohio St Grocerijska prodajalna. PETRIČ IN LEGAN, 209 Indian* St. Gostilna. STONICH GEORGE, 813 N. Chtc» go St. Trgovca z grocerijo, pr» mogotn in pošiljanj'e denarja. CHICAGO, ILL. MARTIN NEMANIČ, SALON, 22nd St. and Lincoln, Chicago, 111. Kapital m preostanek $300,000.00. rejema raznovrstne denarne u]0|( ter pošilja denar na vse dele sveti. J A HENRY, predsednik H TALCOTT. podpredsednik, HENRY WEBER, blagajnik] Dobro črno in belo novo vino, muš kotel po 30c gah, reesling po 35c gal Vino od leta 1908 črfto in muškotel pc 40c gal., reesling 45c gal. Staro bele vino po 50c gal. Sladki mošt 24 ste klenic za $5.00. Drožnik po $2.50 gal Vino pošiljam po 28 in 50 gal. Posodt dam zastonj. “Hill Girt Vineyard” Ana Vogrin izkušena babica 3C2 Ruby St., N. W. 1727, Joliet, 111, Katarina Mašat IZKUŠENA BOX 77. Stefan Jakše. prop. Crockett. Cal i 309 Granite St. BABICA Joliet, lih, E. PORTER Brewing Co. EAGLE BREWEKV izdelovalci Pozor Rojaki! Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neod-v. -,u v par letih. Pridite k nam, da se pomenimo I>I. B. Schuster Young Building. MATH. K. NEMANICH, 1005 N. Chicago Street, Joliet, lil dobroznan SLOVENSKI POGREBNIK V slučaju ženskega spola oskrbuje tudi moja žena v pomoč. Chic. Telefon št. 741. N. W. Tel. 26? J. J. KUKAR, WAUKEGAN, ILL Cor. Lake & Utica Sts. Phone 182. ZASTOPNIK vseh parobrodnih družb. Pošiljam denar v staro domovino po najnlzjem dnevnem kurzu. Priporočam se rojakom. Zastopnik za Besley Br’g. Co. Razvažam pivo na dom. Postrežba točna. HIP HP HP HP HP HP HP HP HP HP HP HP % Naravna želja vsakega človeškega bitja je podaljšati življenje kolikor mogoče. Naravoznanci vseh vekov so na vso moč skušali iznajti krepčilo življenja. Ker ne smemo misliti, da bomo vedno živeli, a življenje pa lahko podaljšamo— je resnica. Vsi zdravniki priznajo, da je temelj življenja v prebavnih organih vsakega živega bitja. To je v onih prostorih telesa v katerih se hrana pretvarja. Kakor hitro je kateri teh prebavnih organov v neredu, trpi celo telo. Ako ta bolni organ hitro ozdravimo, ohranimo si zdravje in moč. — Le eno zdravilo je, ki odstrani vse nadloge prebavnih organov, in to je dobroznano JOSEPH TEIN EE'S REGISTERED Trinerjevo Zdravilno grenko vino. % * To ni tajno zdravilo, ker je narejeno iz finega rudečega vina in importiranih grenkih želišč. Ne vsebuje škodljivih tvarin, za to je absolutno varno za vsak, še tako nežen želodec. Še zdravim ga je priporočati, eno čašico ali dve o priliki, da se prebavni organi ohranijo v dobrem stanju. * * * To ie čudežno zdravilo oistri okus, kredča živce, cisti kri, cedi obrazno Barvo, pomnoži jjozum, odstrani neprebavnost, • donese mirno spanje, daljša življenje. * Rabi je lahko cela družina, od najstarejega do otroka v zibelki. To »e na more trditi o katerem drugem zdravilu. Čistočo tega zdravila jamči po vladi Zdrui. držav — Ser. No. 346. Tisoči zahvalnih pisem od ljudi potrjuje zdravilno vrednoti -ega leka.. .Zdravniški nasvet pošljemo brezplačno. Pišite nam v maternem jeziku. * <£( 1333-9 S. Ashland Ave. CHICAGO, ILL. * N* pozabite pozkuaiti Trinerjeve Hrvaške Importirane Slivovke in Slovenskega Brinjevca, vee domačega izdelka. «g» MR 4|» «P «f»*» ■ . .V ■ ■■ ' i AMERIKANSKI SLOVENEC, 22. APRILA 1910. John Stefanie na voglu Scott in Ohio cest, Joliet, 155 Slovenska gostilna Kjer se toči vedno sveže pivo, is vrstna vina in žganja ter prodajo pri jetno dišeče smodke. Northwestern Phone 348. JOLIET Tom Stefancicfi N. W. Phone 577. 1000 N. Chicago St., Joliet, Ills. Gostilna Kadar se želite okrepčati, dojdite k meni, da vam postrežem s finimi pijačami. Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les. Če boi kupoval od nas, ti bomo ▼*« lej postregli z najnižjimi tržnimi k» aami... M; imamo v «logi vsakovrat neg» lesa.. Za stavbo hiš in poslopij mehki (? in trdi les, late, cederne stebre, de*k< in šinglne vsake vrste. Nas prostor je na Desplains* «lii blizu novega kanala. Predno kupiš LUMBER, oglasi s> pri nas in oglej si našo zalogo! Mi bomo zadovoljili in ti prihrinili den» W. J. LYONS, Naš Office in Lumber Yard ua vogli DES PLAINES IN CLINTON STS Pojdite ali pišite po pravo zdravilo v pravi prostor in to je The A. W. FlBier Dri Go. LEKARNARJI. Cor. Bluff and Exchange Street* JOLIET. ILL. Mi izpolnimo naročila vseh zdravnike* na pravi način. Ant. Kirinčič Cor. Columbii in Chicago St* Točim izvrstno pivo, katero izd* luje slavnoznana Joliet Citizens Br* wery. Rojakom sc toplo priporočiti Največje in obenem slovansko podjetje v Jolietu za barvanje in čistenje moških in ženskih oblek. Uposlujemo le izkušene delavce. JOLIET STEAM DYE HOUSE (Straka & Co.) 642-644 Cass St., - Joliet, Illinois. Oba telefona 488. Pridite k meni na obisk ko se mudite v Lockportu. Sveže pivo in druge pijače so vedno na razpolago. Anton Dowiak, 9th Street Lockport, 111. KAM PA GREŠ, JOŽE? Drugam ne kot k Mat. Štefaniču čez treko. Tam dobim dobro pivo, žganje, smodke in izvrstno domače vino, ki je rudeče in belo, in bo teklo veselo. Pridite tudi drugi vsi, in prepričajte se sami. — Na svidenje pri MAT. STEFANICH-U, 400 Ohio Street Joliet,, Ills. «7 na dan in več stalnega do- bička jamčimo agentom z importiranimi avstrijskimi podobami. Nobene opozicije ali nevarnosti. Vprašaj za podrobnosti: A. S. SILBERMAN, 352 Pleasant Ave., St. Paul, Minn. CENJENI ROJAKI PO MINNESOTI. AKO želite kupiti lote v mestu Du-luth-Superior, blizu novih tovarn, ali AKO želite kupiti lepo farmo v sadje-rejskem pasu države Michigan, ali AKO imate kaj posestva zavarovati proti ognju, obrnite se vedno na podpisane. MI SMO ZASTOPNIKI zanesljivih družb za ves rudarski okraj države Minnesote in Vam jamčimo popolnoma pošteno postrežbo. GEO. L. BROZICH AGENCY, Ely, Minnesota. ----b--- Podružnica: Eveleth, Minn. JOHN B. SMREKAR, Manager. ZAPOMNITE SI! Zmožnost Angleščine Vam primerno delo dobi. Kako se pa priučite Angleščine brez učitelja? Po navodilu: Slovensko Angleške Slovnice, Slovensko Aftgleške-ga Tolmača in Angleško Slovenskega Slovarja. Knjiga je tako urejena, da sc lahko vsakdo brez velike muje toliko potrebne angleščine privadi. Knjiga v platno vezana stane samo $1.00 in je dobiti pri V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St. New York, N. Y Pišite po cenik knjig! Bolte & Lavrič slovenski hotel 208 Jackson St. Joliet, 111. N. W. telefon 306 Rojakom naznanjava, da imava na razpolago čedne prostore za prenočišča in hrano. Cene primerne. — Kadar se mudite v Jolietu ste vabljeni, . da se oglasite pri nas. IDolorodosli ! SWAY.VV.V.V.V.V.’AW.VA I k Sl Sobe 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS. Í NOTAR Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi. Zavaruje tud» življenje proti nezgodam in boleznim. Izdeluje vsakovrstna v notarsko auoko spadajoča pisanja. Govori nemško in angleško. ^ POZOR, ROJAKI! urejeno Moderno gostilno National Buffet v katerej bodem točil najboljše por terjevo pivo, izvrstno žganje, domač, vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog. ANTON T. TERDICH, 203 Ruby St. N. W. Phone 825. Joliet, II) POZOR, ROJAKINJE! AH veste kje je dobiti najboljše me *0 po naj nižji ceni? Gotovo! V mesnici J. & A. Pasdertz se dobijo najboljše sveže in prekajene klobase in najokusnejše meso Vse po najnižji ceni. Pridite toraj i» poskusite naše meso. Nizke cene in dopra postrežba j* naše geslo. 'Ne pozabite toraj obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets. Chic. Rhone 4531. N. W. Phone n 13 TR0ST&KRETZ —• izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SM0DK Posebnost so naše “The U. S.” 10c. in “Meerschaum” 5c. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na 108 Jefferson Street. Joliet, 111 pl o J.A. iecoim: priporočam svojo Gostilno, RS; kjer se toči vedno sveže jfivo, žgaasji ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke. Ant. SkiofT N. W. Phone 609. 1x37 N. Hickory St., Joliet '9M*MMMM**MMMMM*MMMMm**MMmM*mMMWrM*mwMMWMWMM0*********"**"**"""******************r “Živela sta nekoč mož in žena,” tako pričenjajo otroci svoje pravljice; ker pa ni, da bi vam odraslim pisal" otroške pravljice, zato začnem svojo povest nekoliko drugače, — tako-le: Živela sta nekoč žena in mož. Ženi je bilo ime Katra in možu Matevž. Ona je bila velika in tenka, on pa rejen in okrogel. Ona je imela zelen nos, on pa rdečega. Ona je imela denar, no... on ni imel denarja. Ona je njuhala ¿obak in on je kadil; ona je pila kavo, on pa žganje;... ona je nosila 'hlače’, on pa 'kikljo'. — Tako... zdaj že nekoliko veste, kakšna približno sta bila “on in ona'.”. Pričnimo torej s povestjo!” Živela sta ta dva v širokoznani gorski vasi, na Brezovem vrhu. Otrok nista imela — no, z otroci je vedno križ — in zato sta se razumela še precej dobro. Kaj bi se ne? Ona je bila pohlevna, on pa še bolj. Prav sladek je bil njiju zakonski jarem, iri vse leto nista mogla niti enega viharnega dneva začrtati v pratiko. Njihova najljubša prošnja v očenašu nikakor ni bila: ‘‘Reši nas hudega,” ampak: “Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom!” O Katri moramo še povedati, da je bila ona pravzaprav pravi in edini gospodar v hiši. O Matevžu pa moramo prav-tako pristaviti, da ga je moral imeti vsaj vsako nedeljo in praznik Gospodov nekoliko pod kapo—saj razumete! Vendar take in enake okolnosti Katri in Matevžu niso prav posebno kalile zakonske sreče. Katra je dala vsako nedeljo in praznik zjutraj svoji slabiK polovici pet grošev. In Matevž si je štel v naglavni greh, ako bi zvečer še kaj zažven-ketalo v žepu. Tam pri Trtici si je za mizo poiskal nedeljsko bivališče in je pazil na vso moč, da mu ne postavi krčmar krive mere predenj. Zvečer, čisto natančno ob osmi uri, se je tudi Katra prikazala v krčmi, pila skodelico kave — tako so v tistih časih imenovali neko rjavo žlobudro— in je potem še svojega ljubljenega zakonskega moža odkupila krčmarju za kakih borih pet ali šest grošev. Kosmata kapa, ali ni to čisto poceni, posebno ko ima novi denar tako malo vrednosti? In potem sta roko v roki jadrala oba zakonska na svoj dom. Svoji boljši polovici v veselje je zapel Matevž tisto malo lepo pesem: Zahvaljen bod’ ljubi moj zet ki prišel si pikasto vzet’: je pikasta lisasta, šepasta, vegasta, skrinjo pa polno ’ma suh’ga zlata... Ona pa mu tudi ni hotela ostati na dolgu in je zapela: Sem lani omožila se, letos me že greva; dobila moža hudega, še hujši kot kopriva... Ta prizor se je ponavljal leto in dan, vsako nedeljo in praznik. Zjutraj oko-lu šeste ure sta odšla in zvečer ob devetih sta se vrnila s primerno slovesnostjo, kakor po poroki. Matevž je bil tega tako navajen^ da si niti upal ni domu, predno ga ni prišla iskat njegova Katra. Tako sta živela obadva poleti in pozimi, ob hudem in lepem vremenu. In nikdar skoraj ni kanila kapljica grenkobe v kupo zakonske sreče. Zdelo se je, in vsakdo bi sodil tako, da bo mir in sloga sprem ljala obadva do groba. Toda — vse na svetu se presuče... Katri se je namreč zazdelo, da ima denar vsak dan manj veljave. I, saj veste, vse se draži na svetu, samo denar se noče. In zato je neko nedeljo zjutraj povedala svojemu možu v o-braz: “Ti, Matevž, enkrat mora biti temu konec, sicer znajo priti pasji dnevi nad naju.” Jojme, to je pogrelo Matevža. Pa jo je vendarle začel prositi: “Lepo prosim, ti stara... samo tri groše, tri bore groše... Saj pravzaprav mi je treba le enega, druga dva bom shranil”.. . Katra-se mu je nasmejala, no, pa se je konečno vseeno udala ponižni prošnji. Vzela je mošnjo iz omare in mu je odštela naprošene groše. Medtem pa je zvito namigavala z očmi, češ: “Ti stari, saj te bo minulo...”------- — Zvečer, ob osmih je sedel zadovoljen, da se je sam sebi smejal Matevž za mizo pri Trtici; na črni tabli za njer govim hrbtom se je prav lepo bliščalo sedem belih črt, kar je pomenilo sedem grošev. Naročil je tudi že skodelico kave za ljubljeno ženko. Ali— nje ni bilo. In to je vznemirilo Matevža. Kazalec na uri se je že pomaknil do poldevetih — nje ni bilo. Kazalec je meril na devet — nje ni bilo. — Ves razburjen je postal Matevž. Niti misliti si ni mogel, da njegova Katra tako pozabi svojo dolžnost. Saj mu je vendar obljubila pred oltarjem, da ga bo spoštovala in. ljubila, da bo stanovitno ostala pri njem..., na, zdaj pajiaenkrat pokaže toliko nezyestobo! Še tri, štiri groše je narisal krčmar na črno tablo. Matevžu so se svetile oči bolj in bolj. In glej spaka, naenkrat se mu je zazdelo, da so gumbi na njegovi suknji sami svetli tolarji, same srebrne kronice. Segel je v žep po nož... rsk... rsk... in porezal je vse tolarje in kronice raz suknjo; za- lučal jih po mizi in vpil s pijanim glasom: . “He-ej, Trtica, tukaj imaš denar! Še en frakeljček, čuješ?” Pa krčmar nikakor ni bil pri volji, da bi shranil čudni denar. Prav prijazno1 se je sklonil k možičku in mu prigovarjal: “Matevž, domov pojdi! Morebiti se je pripetila Katri kaka nesreča, ali ka-li.” Matevžu se je posvetilo v glavi in obrnil jo je proti domu. Šlo je bolj težko; semintja. Skoraj bi bil potreboval zemljevida, da najde svoj dom. Obstal je pred vrati. Potrkal je in poropotal, pa se ni nič zganilo. In zakričal je: “He-ej, Katra, odpri!... Katra, ljuba moja Katra, saj se ti ni pripetila nobena nesreča, kaj ne da ne? — Odpri! Odpri! Jaz, tvoj Matevž, sem tukaj.” In pogledala je žena skozi okno: “Kaj pa se je zgodilo tako pozno ponoči?” “I, jaz sem tukaj, tvoj Matevž... hvala Bogu, da ni bilo nobene nesreče ...Bal sem se že, da si morebiti na onem svetu... odpri, Katra moja, odpri!” “Kdo pa je tukaj?” “Oh, oh, kaj me ne poznaš? Tvoj Matevž... tvoj ‘stari’... i, jaz sem!” “Le počakaj, jaz ti bom dala Matevža, ti baraba... Matevž, moj ‘stari’, je vselej ob devetih že doma... precej pokličem žandarje.” “Ka-aj? Matevž je že doma?... Kaj ne poznam samega sebe?.. . Če je tvoj Matevž že doma, kdo sem pa potem jaz? Jej, jej...” “To boš že sam vedel! Če ne, pa pojdi vprašat fajmoštra, da bodo pogledali v krstne bukve. Veš, baraba preklicana si... le zapiši si za uho!” S temi besedami je zaloputnila Katra okno, da so zazvenele šipe. — Matevžu se je zdelo, kakor bi ga kdo stresel iz hlač. Vinski duhovi so mu pričarali najbolj divje podobe pred oči, konečno pa so ga položili pred hišo na klop... preteti vinski duhovi! In v par minutah je slišala Katra v izbi, kakor bi medved smrčal pred hišo. Ako je Matevž enkrat zaspal, posebno ob nedeljah, potem ga ni zbudil kmalu kak ropot. Za noge bi ga lahko vlekel na Hrvaško, pa bi se še ne vzdramil. Katra je zdaj odprla hišne duri, naprtila si je smrčajočega moža na pleča in ga je prenesla v posteljo. Ko se Matevž drugega dne zbudi, ozre se s preplašenimi očmi po izbi. Da, da, njegova izba je to. — Toda vse se mu zdi tako tuje, kakor bi bil v resnici prifrčal ponoči v kako špansko ali rusko vas. Nič se mu ne posveti v glavi, kaj se je pravzaprav dogodilo sinoči. Čudne reči! In sklenil je, da počaka razsvetljenja od svoje ljubljene Katre. Toda ona mu je ostala prijazna in ljubeznji-va kakor vsak ponedeljek. O sinočnjem dogodku mu ni črhnila niti besedice. Matevž je tudi molčal kakor grob, ker se je sramoval svoje krivde. Sosedje so ga gledali postrani, s pritajenim nasmehom; in to ga je grizlo in peklo. Uganke pa si ni mogel razrešiti na noben način; le toliko mu je bilo jasno, da so ga vinski duhovi vodili za nos... preteti vinski duhovi!— Da je Katra držala jezik za zobpii, to ga je posebno bolelo. — Prav nič ni vedel, kaj vse je počel v oni zagonetni noči. In od tedaj se ni upal več k Trtici; tudi svoje Katre' ni več prosil za groše — prvo nedeljo ne, drugo ne, tretjo tudi ne. Vinskih duhov se je bal in to ga je odvrnilo od pijančevanja'. Katra pa si je mela roke, češ: “Dobro sem te ozdravila tisto noč... he-he, stari!” Zahvala. Spodajpodpisani se najiskreneje zahvaljujem slavnemu društvu Vit. sv. Jurija št. 3 K. S. K. J., ki me je pod-piralp ves čas moje dolge bolezni, skozi osem mesecev. Zahvaljujem se tudi uradnikom društva za prijaznost in točnost pri izplačilu; posebno se pa zahvaljujem bolniškemu odboru in vsem onim sobratom, ki so me v bolezni obiskovali in tolažili. Priporočam torej naše slavno društvo vsacemu rojaku, ki še ni pri društvu, ker res po bratovsko skrbi za svoje onemogle sobrate. Anton Jelenič, 520 N. Broadway, Joliet, 111. Prva pomoč. V slučaju nezgode ali naglega Obolenja je prva pomoč dostikrat od največje varnosti. Kdor ostane hladen, se brž domisli česa, kar olajša bolečino ali težavo bolnikovo. Vsaka mati ve, ali bi morala vedeti, kaj storiti v takih slučajih, predno pride doktor. Eno izmed zdravil, ki je predvsem vpoštevati v slučaju nagle bolezni, je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, ker pospešuje obtok krvi ter tako izpod-buja vse organe k delu. To je izvrstno zdravilo v bolezni želodca in drob-ja ter naravna tonika. Bledi in betežni ljudje najdejo v tem zdravilu najboljšo pomoč. Uživaj ga sedaj, če želiš očistiti svojo kri naravnim potom. V lekarnah. Jos. Triner, 1333-1339 So. Ashland Ave., Chicago, 111. • •«'VvVV V** V •v- J MALI .GLASI. !«♦©♦©£ Za male oglase se plačuje: Kdor išče dela, po..........$ 10 Kdor išče delavcev, po...... 1.00 Kdor išče znanca itd., po......25 Zahvale raznih vrst, po......1.00 Ženitna naznanila, po..........50 Za priobčenje računov in naznanil, od vrste po.............15 JOHN GRAHEK GOSTILNIČAR. Oglasi v “A, S.” prinašajo vedno najboljše uspehe. Točim vedno sveže pivo, fino k&li- ornijsko vino, dobro žganje in tržit» najboljše smodke. prodaiatn tudi trdi in mehki premo# TELEFON 7612. ara N. Broadway......JOLIET. XL* Chi. Phone 2932 N. W. Phone 5 Slovensko Samostojno Podp. Društvo VITEZI SV. JURIJA, Waukegan, 111. ima svoje redne seje vsako 4. nedeljo v mesecu v šolski dvorani. V slučaju bolezni plačuje $1.00 na dan podpore. V slučaju smrti plačuje $75 za pogrebne stroške. V društvo se sprejemajo vsi fantje in možje od 18. do 45. let. Uradniki: M. Slana, predsednik; M. Marinšek, podpredsednik; M. Ivanetič, tajnik; A. Bravničar, zapisnikar; F. Opeka, blagajnik; M. Marinšek, J. Kuntar, J. Merlak, nadzorniki. Vsa pisma naj se pošiljajo/ na tajnika: Math Ivanetich, 612 Cumings ave. Suspendan je Jakob Štalcar. S spoštovanjem, M. Ivanetich, tajnik. RAD BI ZVEDEL KJE JE MOJ bratranec Marko Guštin iz Dvašič št. 30. Pred par leti mi je prijatelj naznanil, da se nahaja v Montani. Nikolaj Guštin, 329 N. 5th St., Kansas City, Kans. NAPRODAJ LEPA HIŠA IN EN' aker rodovitne zemlje. Lepa drevesa, voda in druge potrebščine, hlev itd. Več se poizve na 1817 N. Clement St., Joliet. 19t4 DELAVCEV RABIMO ZA DELO V “brick yardu”, $2.00 na dan, 10. ur. Stalno delo. Chicago Retort & Fire Brick Co., Ottawa, 111. 2t IŠČE SE NIKOLA ROSANDIČ. ZA njega bi rad zvedel njegov bratranec Nikola Rosandič, 10843 Hoxie Ave., S©. Deering, 111. 4t20 IŠČEM SVOJA DVA BRATA Franka in Jožefa Gradišar. Pred e-nim letom nahajala sta se v Indianapolis, Ind. Prosim cenjene rojake, če je kateremu znano za njih naslov, naj blagovoli mi ga naznanit ali pa naj se mi sama javita. Za njih naslov bi rada zvedela njih sestra: Marija Zgonc, Ely, Minn., Box 423. HIŠO PRODAM ZATO KER GREM na farmo. Hiša je dobro izdelana, ima štiri sobe in drugo nadstropje in fino zidano klet. V kuhinji je napeljana voda. Proda se s pohištvom vred. Ako katerega veseli kupiti naj poizve natančneje pojasnila pri Jos. Putzelj, P. O. Aurora, Minn. DELO DOBI NA 16 LET STARO dekle, ki se razume na vodstvo knjig Plača po dogovoru za talno delo. Več se poizve pri Amer. Slovencu. DELAVCEV POTREBUJEMO, KI znajo delati na žagi, pleharni, livarni, in ki znajo mizarsko delo. Dobra plača za izkušene može in pomočnike. Reo Motor Car Company, Lansing, Mich. 13t6. NA PRODAJ JE NOVA HIŠA LE-po izdelana: ima 4- sobe in zgorno nadstropje in fino izdelano klet. Pro da se radi odhoda na farmo. Cena se izve pri lastniku Jos. Putzel, P. O. Aurora, Minn. MLAD PEVOVODJA TER ORGA-nist, je zmožen tudi voditi godbo na pihala in godbo na lok, išče primerne službe v Ameriki v kakem večjem mestu. Ponudbe na upravni-štvo “Amerikanski Slovenec”. IŠČEM MOJEGA BRATA JOHAN Sluga, doma iz’Sahon pri Ilirski Bistrici. Bival je poprej v Jolietu, a sedaj pa mislim, da je nekje v Penn-sylvaniji ali pa v Ohio. Kateri rojak ve za njega, prosim, da mi naznani njegov naslov ali pa on sam. Jožef Sluga, 205 Bridge St., Joliet. Stan. Phone Chi, 3541 M. PH1LB1N 5i5Cass St Joliet, lil- ...Premog... Kadar potrebujete premog, se obraste do mene. CemiCnajnižja. R. Pilcher, predsednik. Fred Bennitt, podpredsednik. George Erb, kasir. F. W. Woodruff, ass’t kasir. II Kapital $100,000.00. j® Barber Building Joliet, IH. TA BANKA vam plača enako-visoke obresti kakor banke v stari domovini. 3% O OBRESTI OD VLOG. Edina hranilna banka v Jolietu. E.WiinderüchGranite Go. 804-806-808 N. Hickory St., Joliet, 111. Velika zaloga spoiuukov. s* k Gf> I—i QC t* >>H O Sd o bd « GC ►ti o tti *4 hH Naše prodružnice so: v Chicaga Bethania and Resurrection Cemetar? blizu Summit, Cook Co., in Napervill« 111. Chi. tel. 1872. N. W. Phone 49? Chi. Phone 891. N. W. Phone 891. GARNSEY, WOOD & LENNON, Advokatje—Pravdniki Kimate kaj s sodnijo opraviti, oglasite se, pri nas. Pravica—je naše geslo. Joliet Nat’l Bank Bldg., Joliet, 111. NOVICE IZ ARIZONE. — ČITAJTE IN POMISLITE! A. G. Isaacson, znani rudniški kepten iz Eveletha, Minn., podpredsednik Lake Superior & Nevada Dev.-kompanije ter ravnatelj švedske in finske podporne jednote “Finland of America ’, ki ima 20 lc!ne skušnje v rudarstvu, se je prekratkem povrnil z mesta Douglas, Arizona, kjer je pregledoval zemljišče GRAND ARIZONA COPPER-lvOM-PANIJE. Rekel je, da lastuje ta kompanija j-akp bogato ozemlje, ki bo sigurno enkrat ogromen bakren rudnik. Nadalje je rekel, da priporoča ljudem, ki žele narediti velik dobiček, da kupijo delnice te družbe za vsoto, ki jo premorejo. Keptna Isaacsona sedanje bivališče je na Gilbert, Minn., kjer lastuje veliko hišo, in kdor želi ivedeti kaj v tej zadevi, naj mu piše in priloži 2 centa znamko za odgovor. Njegova konečna izjava v tej zadevi bode kmalu pripravljena, ki se bo razposlala našim delničarjem in vsem onim, ki bodo za njo prosiji. GRAND ARIZONA COPPER-KOMPANIJA lastuje veliko zemljišče blizu mesta Douglas, Arizona, katero je jako bogato na bakreni, zlati in isrebrni rudi. Prirejevanje rudnika se nadaljuje z vso hitrostjo s pomočjo dveh parnih strojev in vedno večjem številom delavcev. Delavci delajo le za hrano in delnice, dasi je dovolj dela v Arizoni po drugih rudnikih, kjer bi lahko zaslužili po $3.50 gotovega denarja na dan, a delavci nočejo denarja, hočejo čim več delnic ko morejo dobiti od GRAND ARIZONA COPPER-KOMPANIJE, ker vedo, da pri jemanju delnic te družbe zaslužijo 50 do 100 dolarjev na dan. Družba bo kmalu začela pošiljati rudo, ki je bogata na bakru, zlatu in srebru, sosednim topilnicam v mestu Douglas, potem se bode cena delnic zdatno povišala. Sedaj prodaje družba delnice le po 60 centov vsako, za gotov denar al na 5 mesečnih obrokov. Menj kot 50 delnic se ne proda osebi. Ko bode imela družba dosti denarja in ko bodo vse delnice razprodane bodejo iste uvrštene na javni trg, kjer boste lahko prodali iste raznim bankam in kupcem za velik dobiček. Ne opustite te prilike temveč pišite preč na O. E. Petterson & Co., 213-14 First National Bank Blđg., Duluth, Minn. tBRIKANSKI SLOVENEC, 22. APRILA 1910. gx3r Največ j a in najstarejša hranilnica na Kranjskem KNAFLOVE ULICE ŠT 9. USTANOVLJENA LETA 1820. sprejema vloge ,n jih obrestuje po 4-12 odstotke ter plačuje rentni davek sa.n Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1908. nad 52 milijonov kron. Rezervni skladi zvtšajo 9,470,043 kron. Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega sklep mgOO.OOO kron, m sicer znašajo med drugimi zakladi: rr.mam-~.vi.., ^ Zemljeknjižno zavarovane r'!' terjatve ............K 36,207.340 «vet0-®r vs® vo-o0,s ,r v 0 NAVODILO 3 1 K 5 ZDRAVJU POJASNILO. Ker sem slučajno slišal od mnogil prijateljev, da se nekateri menijo, posebno nekateri Hrvatje, da sem jaz dobil hišo, ki je jo prej imel g. Još. Tušek na 203 Ruby St., skoro zastonj Da se nekaterim, ki morda res tako mislijo, stvar pojasni, sem se namenil priobčiti to pojasnilo v list. Rojaki, kakor znano,. sem jaz tu v Jolietu že nad 24 let. Že 16 let imam svojo trgovino. Kdor mi dokaže, da sem koga ogoljufal med časom svojega bivanja v Jolietu, mu dam veliko nagrado. Predno govorite o človeku, se vedno dobro prepričajte,-ker besede so že marsikomu naredile mnogo preglavice. Ako hočete o meni več pojasnila, vprašajte one gg. rojake in trgovce posestev, ki me tu poznajo dolgo vrsto let, in videli boste, da ste se zmotili, ako ste me napačno obsojali. Da se pa ta stvar spravi v pravi red ravno: si ji pač še tujec. Pa le bodi prepričan, da kakor hitro se z njo poročiš, bo s teboj ravnala kakor z do- j mačini. Vzemi tako dekle, ki ima prijeten glas in ki ti gleda v obraz, kadar s teboj govori. Ako obiščeš tako žensko, katera te pusti čakati pol ure, predno se napravi, da te sprejme, ne poroči je. Če pa pride takoj, kakoršna je, v domači obleki,'je to znamenje, da je praktično dekle; vzemi jo posebno tedaj, ko se ne oprošča na dolgo in široko, ker te je sprejela v domači o-bleki. 5 Poroči .dekle, katero svojemu očetu zvija svalčice, katero pazi in skrbi za red v očetovi sobi, katera seda svojemu očetu na kolena, ga boža in se zanima za vse njegove razmere. Mlado dekle, ki ljubi svojega očeta, ki mu skrbno pregleda obleko, predno gre iz hiše, ki mu veže kravato in opazi, da mu niso rokavi jopiča daljši od rokavov površnika, tako dekle, ki svojega očeta skrbno pregleda, predno se ta odpravi z doma in ga poljubi in še Pozor! Ker pride letos praznik sv. Jurija na nedeljo ga bomo pri meni praznovali že v soboto, za to naznanjam, da bodemo imeli v mojej gostilni in dvorani cel dan fino domačo godbo in okusen lunč — jarca in koštruna — ves dan. Pijače bode v izobilju. Vsi dobrodošli! Jurij Mikan, 200 Ruby St., Joliet, 111. POTREBUJEM DEKLE ZA Hišno delo. Plača $4.00 na teden. Govoriti mora angleško in nemško. J. W. Block, 519 Exchange St., Joliet. in da bodo rojaki vedeli o čem se gre po]jubi jn dravi> tako dekle in kako je stvar prišla do tega, hočem bQ najbo]jša soproga... Srečen je tak to tukaj pojasniti. Pokojni g. J. Tušek in jaz sva bila vedno dobra prijatelja. Že dolgo vrsto let sem mu pomagal. Ko je rabil denar se je obrnil do mene, m dal sem mu koliko sem mogel. Pravil mi je, da je bil blagajnik hrvatskega društva. oče, ki ima tako hčer in srečen bo mož, ki dobi tako ženo. Društvena vest. Joliet, III., 20. apr. — Članom društva Vit. sv. Jurija št. 3 K. S. K. J. a ker je letos izvoljen drugi, da mora ^ naznanjam, da so novi znaki prišli in ves denar društvu dati nazaj na pri- j;b je dobiti pri društvenem tajniku, hodnji seji. Rekel ie, da mora na vsak g Panianu. S pozdravom način posoditi vsaj dva tisoč do- " john pasdertz, predsednik. larjev, da bode oddal društveno bla- -------------- gajno, ker mu groze, da ga bodo iz- Naznanjam ključih in obesili, ako ne prinese de- rojakom v Jolietu> da sem vpos,e„ v narja. Rekel je, da je ves denar po- uradu Illinois ,Steel Ca v jolietu, kot rabil za novo hišo na Scott St., a sedaj tolmač Vsakdo> ki ima kaj opraviti ga mora povrniti. Poskušal je prodati hišo v katerej se nahaja moj sa-lun. Prosil me je, da jo kupim jaz, a sem mu odgovoril, da ne rabim hiše, ker jih imam že sedaj preveč. Pripeljal je iz Milwaukee agenta Schlitz Brewing kompanije, da bi kupila hišo od njega. G. Tušek je cenil hišo na štiritisoč petsto, a agent je rekel, da je predraga in nista se mogla pogoditi. Drugi dan je g. Tušek prišel k meni in me je prosil, da naj jaz kupim hišo od njega. Posoditi ni mogel več nobenega denarja, ker je rekel, da je vse izgubil v tožbah, za to je hotel le prodati hišo. Rekel je, da se naj dolg tudi na me prepiše tako da bo vse prav in čisto iz njegovih rok. “Mortgage” je na posestvu za tri tisoč petsto dolarjev. Jaz sem mu odštel dva tisoč dolarjev gotovine, ker je ta denar rabil za društvo. Prevzel sem nase tud' kar je bil dolžan na Citizens National Bank, noto za stopetdeset dolarjev, g. Fr. Rogel pa noto za dvesto dolarjev, a meni je bil dolžan dvesto petdeset dolarjev, ker sem mu posodil za rabo pri hiši na Scott St. Dolžan mi je petsto dolarjev na noto. Toraj, to posestvo mene več stane kot je vredno. Jaz nisem mislil, da bo moje, ker sem mislil, da bo dobil denar in mi ga povrnil, a ker sem hotel biti siguren za svoje, za to sem ga kupil. To naj bo v pojasnilo. Oni pa, ki govore, da sem hišo dobil zastonj in po krivem, naj pridejo k meni in mi povrnejo moj denar kar hiša mene stane pa se je rad odkrižam. Toraj ni .prav, da se govori okoli, da sem jaz hišo dobil zastonj in da sem koga ogoljufal. Eden, ki je to rekel, je že zatožen in če bo treba jih bo še več na vrsti. Jaz imam za se dosti denarja, ne rabim nikogar goljufati. Jaz lahko pošteno živim kot sem doslej. Ni me sram pred nikomur, ki me pozna. Rojakom pozdrav! Anton T. Terdich, 233 Ruby St., Joliet, 111. Kako bodi dekle, ki jo hočeš poročiti? Na to vprašanje odgovarja pokojni francoski humorist Mas O’Rell v svojih zapiskih. On piše: Poroči dekle, ki je manjše postave nego ti. Ne poroči dekleta, ki se ne ume prisrčno smejati. Značaj osebe spoznaš po načinu, kako se smeje. Ne poroči dekleta, ki se smeje prisiljeno. Poroči dekle, ki u-meje šalo, ki zna ceniti humor in jemlje vse dogodljaje od dobre strani. Ne jemlji dekleta, ki vse graja in se posmehuje svojim prijateljicam, kakor h'tro jim je obrnila hrbet. Vzemi žensko, ki ima dobro besedo v obrambo ljudij, katere se v njeni prisotnosti o-pravlja. Ako vodiš svojo zaročenko v gledališče in si nisi že v naprej preskrbel sedežev, poroči jo, če so sedeži' ob vajinem prihodu vsi razprodani, a tvoja zaročenka veselo iri neprisiljeno meni: “To nič ne de, potem pa pojdiva na galerijo; glavna stvar je, da se zabavava!” Tako dekle je “dobra duša”; izhajal boš dobro z žensko, ki se zadovoljuje sedeti s svojim možem prav zadej, ko se je v življenju pripetilo, da so vsi prvi prostori zasedeni. Vzemi žensko, ki je zdrava in ima dober tek. Ne vzemi pa take, ki pri vsaki jedi neveselo izbira. Skušaj spoznati, kako se vede zjutraj, ko se je vzbudila, ako se jo je zbudilo mahoma iz najboljšega sna. Ako se je vzbudila s smehom, tedaj jo vzemi. Ne vzemi je pa, če se ji stemni čelo in pravi: “No, kaj pa to pomeni?” Iz tega lahko razvidiš, da takšna ženska ni prijazna, in ni vesela. Ta poizkušnja je nezmotljiva. Ne vzemi take ženske, ki meče račune li-ferantov malomarno v koš in jih ne plačuje. Ne vzemi take ženske, ki ima manire takozvane “boljše družbe”. Mlado dekle, ki shranjuje svoje smehljaje za tujce in je slabe volje z domačini, ni za možitev. Dokler boš zaročen s tako damo, se ti bode gotovo prav pazljivo vedla, kar je docela na- v uradu naj vpraša po meni, da pove svojo željo v domačem jeziku. George Plut. IŠČEM SVOJEGA SVAKA JAKO-ba Stalcar, doma iz Nakla pri Črnomlju. Zdaj se nahaja nekje v Waukegan, 111. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za omenjenega, naj mi ga javi, ali pa naj mi se sam o-glasi. Peter Goršhe, Belaire, O., R. D. I. Box 28. NAPRODAJ LEPA HIŠA V ROCK-dalu in dve loti. Na lotah raste lepo drevje. Cena nizka, ker se hočem preseliti. Jos. Konte, Belle-view Ave., Rockdale, 111. FIR.E INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zoper ! ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER North Chicago Street v novi hiši Joliet National Banke. S. HONET KROJAČn^v^^, Šivam, popravljam in gladim obleke Sl8 N. Chicago At., Jolitt. STENSKI PAPIR za prihodnjih 10 dnij po zelo znižuni ceni.' Velika zaloga vsakovrstnih barv, olje* in firnežev. Izvršujejo se vsa bar varska dela ter obešanje stenske** papirja po nizkih cenah. i Chicago telef. 2794 teief. K. TV. 27 Kadar imate s sodiščem opraviti o-brnite se na slovanskega odvetnika JOHN J. WELLNITZ, Cutting Bldg., 2 floor, Joliet, 111. Z njim se lahko domenite v sloven skem jeziku, ker je Slo* ¿n. Pozor! Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem otvoril prvo slovensko kovačnico v Jolietu, kjer bom podkoval konje in kobile, i. t. d.; tudi bom izdeloval razno domače orodje, kakor: motike, lopate in drugo vrtno orodje. Kdor torej rabi kaj orodja naj se pri meni oglasi ali mi pa piše. Delo jamčim. Fr. Reposh, kovač, 111 State Street, Joliet, UlJ 300 N. Bluff St., FRED C. GRASSLE pekarija slaščic Kolači za svatbe (wedding cake) naš* posebnost. Telefon. Joliet, lila Zastonj! v New Y o r k u, N. Y. Thompson, New York City, N. Y. M jji Zastonj ! Kakor spomladi narava vzbuja vse rastlinstvo, j!/ J trtje, drevje itd; istotako je potreba vzbuditi človeško kri, -¡j •i hi da se lažje pretaka in deluje v človeškem telesu. Temu ustreči .j .jj v b" vsem slovenskim rojakom dam zdravila zastonj. Ne odlašajte V t 'Ji lil __„o is iH Zastonj! Prvo slovensko zdraviščs Dr. J. E. 342 W, 2 7th Street, 4,?°, w»»"® 'ATA"“ cev-o - T*®'3 e\ je to 1 Vtv ° Y,0\c^ vse .e- di • tv' 200 Ruby St., Joliet, 111. PRIZMBJA TISOČ IN TISOČIH ozdravljenih in hvaležnih bolnikov kateri vam dajejo dokaze zaslug svetovnoznanega in slavnega ravnatelja od THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE kateri se žrtvuje, inje ozdravil ze nebrojno število slovenskih bolnikov.Vsaki bolnik,kateri seje zaupno obrnil, na slavnega ravnatelja tega zavoda je bil zadovoljen, zadobil popolno zdravje in srečo, katere se veliko družin, očetje, matere in otroci vecele. Nima bolezni na svetu, katere bi zdravnikom tega zavoda ne bile poznate in katerih zdravniki tega zavoda ne bi mogli v kratkem čnsu ozdraviti, najsibode mozka; zenska ali otročja zastarela ali kronična bolezen. Slavni zdravniki tega zavoda zamorejo povoljne uspehe svojega delovanja, z tisočerimi zahvalnimi pismi dokozdti v katerih se ozdra\ ljeui bolniki z najprisrčnejimi besedamizahvaljujejo za jim podeljeno pomoč in zdravje. DRUGI ZDRAVNIKI KATERI OGLAŠUJEJO IN GOVORE VELIKO O SEBI NE MOREJO DOKAZATI NITI JED*NEGA POVOLJNEGA DOKAZA SVOJEGA DELOVANJA. Nobeden naj si ne krati življenja, zadovoljnosti in posvetne srečo in trpi v bolezni, temveč naj se takoj obrne na znameniti in svetuznani zdravniški zavod ker našel bode naj* večjo srečo in pridobil zopetno popolno zdravje. Pridite osebno ali pa pišite na The Collins N.Y. Medical Institute 140 W. 34th Street, New York City. Dr. S. E. Hyndman, vrhovni ravnatelj. Uradne ure so: Vsaki dan od 9 ure dopoldan do 1 popoldan in od 2 do 5 nre popoldan. Ob nedeljah in praznikih on 9 ure dopoldan do 1 popoldan. Vsaki torek jn petek od 7 do 8 nre zvečer. Elini Slovensko - lmll\ Pooblaščeni Agent odvsih Parobrodskih Druži), za So. Chicago in okolico je Frank Medosh 9483-85 Ewing Ave., So. Chicago, m le en blok od naše cerkve. Anton Nemanich & Son, Emil Eachmat 1719 South Center Avenue. CHICAGO, ILL. Slovanski tvorničar društvenih od znakov (badges). regalij, kap band* in zastav. Velika zaloga vseh po trebščin za društva. Obrnite se name kadar potrebuje*, kaj za društvo. Pišite slovensko. K* talog na zahtevanje zastonj. Priporoča se Slo/encem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu li po noči se točno ustreza. PRIVATNA AMBULANĆA. Stanovanje 1000 N. Chicago St. N. W. Phone 344. JOLIET CITIZENS BREWING CO. N. COLLINS ST., JOLIET, ILL.— Tli Joliet MM Bmt Ne voglu Chicago in Clinton ul». RAZPOŠILJA DENAR NA VSS KRAJE SVETA. F A. MASON, predsednik. G. M. CAMPBELL, podpredsedn» ROBT. T. KELLY, blagajnik. TPiite Elk. Brand” toiusro Izelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. 1002 N. CHICAGO STREET 205-7 Oliiu St. JOLIET, IH, Prvi slovenski pogrebniški ZAVOD IS KONJUŠNICA Chicago Phone 2273. N. W. 412.