Vera in izobraženost. Dandanes ob času kulturne borbe, ali kulturnega boja se veliko piše o veri in verstvu, dasiravno marsikdo ne ve, kaj govori! niti nima toliko pojma od vere, da bi razumel, kar govori. Kaj ve slepi o barvah, kaj gluhi o godbi? Kaj razume meščan o poljedelstvu in živinoreji, kaj medicinar od pandekt (jur. postav)? Ali o veri hoče vsak pisač soditi; a večkrat se vidi iz pisanja teh junakov, da o veri razumejo kakor krokar o petji. Ali kaj hočemo soditi o mašah, ki se popoldne berejo?! Večkrat pisarijo taki junaki o veri, da bi jo smešili, ali da bi skrivali svoje sebično tvaiinarstvo in zadušili glas svoje vesti. Nek g. Roussel primerjaje protestantovsko in katoliško Ijndstvo sklepa poslednjič tako-le: Pred reformacijo se je povžilo v Londonu na glavo po 74 funtov mesa, a sedaj (1. 1874) ga pride na glavo 160 in pol funta, tedaj je protestantizera boljši od katoličanstva. Koliko bolj se more možu videti judovstvo, ko vidi bogatine n. p. Rotschilda i. dr. Psalmist pa pravi: Srečno je le tisto ljudstvo, ki Boga časti za svojega gospoda. (Dalje prih.)