Spanija danes in nekdaj Stremljenje Špauije po obnovitvi imperija Po sedanjem obnašanju španije, ' odisi uradnem ali po pisanju španskih listov o<j zdi, da želi general Franco razširiti ozemlje današnje španske države. Iz tega vzroka stoji Španija prav za prav ob strani Italije in Nemčije ter se nadeja, da ji bosta državi osi Rim-Berlin pomagali dobiti Gibraltar, ki so ga Angleži osvojili pred 236 leti. A poleg Gibraltarja ima general Franco v računu še druge stvari. V severni Afriki bi se Španija rada okoristila na račun Francije. Ko je bila Francija v juniju poražena, so Španci s svojo vojsko vkorakali v severnoafriški Tanger, ki je bil dotlej nevtraliziran ter so odločale o njem Francija, Anglija, Italija in Španija. V zadnjem času pa se " svetovnem tisku pojavljajo vesti, da bi želela Španija tudi otočje Filipinov (na Daljnem vzhodu), ki jih je izgubila 1. 1898. v vojni z Ameriko. Podoba je, da ima Španija poželenje obnoviti svoje svetovno vladarstvo. Nekoč je že bila velesila in je stala ob strani Anglije kot velika kolonialna država. Takrat ~o španski kralji s ponosom poudarjali, "a v njihovem kraljestvu sonce nikoli ne zaide ... Izguba kolonij Španija je obvladala nekoč vso srednjo in južno Ameriko, izvzemši Brazilijo, ki je bila portugalska. Imela je tudi Filipine in nekaj otokov v Oceaniji. Toda nered v inatični državi, slaba uprava v kolonijah, korupeija in slabo opremljena vojska so končali slavo kolonialnega imperija. Španija je izgubila vse svoje kolonije. Ostalo ji je samo nekaj zemlje v Afriki, a še ta nima skoro nobenega pomena, ker je povečini puščava, v ostalem pa pragozd. Obseg ^rebivalstva Površina Španije znaša nekaj nad 500.000 četvornih km, torej nekaj več kakor dvakratna površina Jugoslavije. Toda prebivalstva ima Španija samo 23 milijonov. Država torej ni posebno gosto naseljena. Današnje Španske kolonije merijo 350.000 kv. km in imajo nekaj. manj kakor dva milijona prebivalcev. Španija se je sama izbrisala z zemljevida svetovnih morij Med leti 1806 do 1824 je Španija izgubila vso svojo posest v Južni Ameriki. L. 1898. je prišla v spor z Zedinjenimi državami in njeno brodovje je bilo navzlic hrabrosti mornarjev poraženo. Takrat se je izmuznil iz njenih rok tudl velik otok Kuba, pa otok Puerto Rico. V Aziji je izgubila Filiponsko otočje. Leto dni pozneje je prodala še svojo zadnjo posest v Oceaniji. Nemci so kupili otoka Palau in Mariane. S tem se je španija sama izbrisala z zemljevida na svetovnih morjih. Ostalo ji je samo nekaj sveta v Afriki, kjer ima danes košček Maroka, Kanarske otoke, zapadni del obmorske Sahare ter.Rio de Oro. V osrednji Afriki je njena last Gvineja ter otoka Fernando Poo in Annobon. To je vse, kar je španiji ostalo od nekdanje svetovne slave. Maroko in Kanarski otoki španski Maroko je obdan od Francoskega Maroka ter ima 28.000 kv. km površine z milijonom prebivalcev. Glavno mesto tega področja je Tetuan, ostala večja mesta so: Melila ___._ vojno pristanišče Ceuta z nekaj nad 10.000 prebivalci. Kanarsko otočje se smatra za povezano z matičnp državo in ne vidijo v njem kolonije. Zavzema 7300 kv. km. To so nekdanji »Srečni otoki«: Ferro, Palma, Tenerifa, Gran Canaria, Gomera, Fuerteventura in Lanzarote. K tem otokom spada še pet manjših otočičev, ki pa niso obljudeni. Poglavitni mesti na Kanarski otokih sta Las Palmas na Gran Canariu in Santa Cruz na Tenerifi. Kanarski otoki slove po kanarčkih, ki živijo tam v svobodi kakor na Madeiri. Španska posest v »srednji Afriki Rio de Oro je v zapadni Sahari ter meri 285.000 kv. km s 30.000 prebivalci. Je torej nekaj večje nego Jugoslavija, a velika pu- ščava, ki se zanjo nihče ne zmeni. Španska Gvineja ali Rio Muni leži v osrednji Afriki med frpncoskim Kongom in Kamerunom. Obala je močvirnata ter ima v zaledju pragozdove. Na tem ozemlju, ki meri nekaj nad 26.000 kv. km, živi 120.000 ljudi, med njimi komaj 500 belokožcev. Otok Fernando Poo leži na severni strani ravnika nasproti Kamerunu. Ima 22.000 prebivalcev. Podnebje je zelo nezdravo. Otok je važen zaradi pridobivanja kavčuka. Na obdelanem koncu otoka pridelujejo tudi kavo, riž, kakao, banane, sladkorni trs, palmo, ki daje olje in tobak. To je najbogatejša španska posest. Na tem otcku je tudi sedež španskega guvernerja, ki upravlja prej omenjeno Gvinejo in otok Annobon. Otok je dobil ime po Portugizu Fernandu Pooju, ki ga je odkril. Annobon je otok majhne vrednosti in majhnega pomena. Annobon znači srečno leto in priha.ia odtod, ker so ga odkrili na novega leta dan 1471. Sestanek generala Franca s francoskim mar&alom Petalnom