NAPOVEDUJEMO
KDAJ?	KAJ?	KDO?
10. - 11. marec	Seminar za taborna vodstva	Taborniški vestnik 2/2000
www.zts.org
25. - 26. marec	NOT (okolica Ljubljane)	Taborniški vestnik 1/2000 Taborniški vestnik 2/2000 v tem Taborniškem vestniku not.rutka.net
31. marec - 2. april	Sodniški seminar	Taborniški vestnik 2/2000 www.zts.org
l.april	Bračičevi dnevi (Slovenske konjice) v tem Taborniškem vestniku	
		www.rutka.net
		041/400 044 (Deni)
15. april	Soška olimpiada (Nova Gorica)	v tem Taborniškem vestniku mejasi@goap.si 065/135 9517 (Vičo)
22. april	Dan tabornikov - dan Zemlje	www.zts.org
23. - 28. aprila	Inštruktorski tečaj II. stopnje (GS Bohinj)	
6. maj	Bičikleta žur (Izola)	066/645-282 (Tomi)
5. - 7. maja	STPM (Velenje)	peter.vrckovnik@ guest.arnes.si
12. - 14. maj	Kreart 2000 (Prem)	krearta.rutka.net
Soočenje?
V želji, da bi se v Taboru pisalo tudi o bolj življenjskih temah, o katerih se ponavadi razpravlja le v tišjih kotičkih ob tabornem ognju in na internetu, je v tej številki objavljeno prvo soočenje. Govori o dveh tekmovanjih na isti dan. Morda bo v Taboru še več takšnih soočenj, v katerih bodo 'odgovorni' argumentirali svoj pogled na perečo zadevo.
Popotovanje treh 'norcev' in Daše v Kanado je vsekakor reportaža leta. Na kar šestini strani revije se prepletajo štiri zgodbe, polne doživetij slovenskih tabornikov na Snow Jamu.
UVODN
Medo se je potrudil in sestavil najpopularnejši test opreme. Tokrat je obdelal nahrbtnike, ki so najnujnejši pripomoček vsakega tabornika.
Z nasveti o zdravilnih in hranljivih rastlinah nas bo spet osrečeval Kosobrin, ki bo za bralce Tabora predstavljal nove rastline. Se pravi tiste, ki jih ni opisal v svojem priročniku. Zraven opisov je pripravil tudi recepte, ki so še kako dobrodošli, ko nam na bivakiranju zmanjka idej.
V naslednji številki pa - zimovanja in aktualno mnenje o tečajih ZTS.
Bodite pripravljeni!	Matija Tonejc
2 revija Tabor
VSEBINA
Napovednik	2
Uvodnik	2
AKTUALNO
Snow Jam	4
ZOT	12
Bela sled	14
Soočenje	16
Zvezni dogodki	18
IZ PRVE ROKE
Mnenje	20
Etnostep	22
Joti in Jota	27
Techuana	27
STROKOVNO
Nepitna voda	28
Internet	30
Orientacija	31
Astronomija	32 Test opreme - nahrbtniki 34
Narava	38
Kosobrin	39
Mednarodne strani	40
RAZVEDRILO
Popotovanja	42
Trenutki	44
Igre in pesmi	45
Z znanjem	46
Volk	46
Križanka	47
Snow Jam, stran 4
Za to, da boste tudi vi vedeli, kaj se je dogajalo v Kanadi, so poskrbeli trije slovenski "genijalci", ki naj bi opravljali delo prostovoljcev na Snov Jamu.
ZOT, stran 12
Ravnina. Povsod polja, gozdovi in obilica cest ter daljnovodov. Odličen teren za najlažjo orientacijo na svetu.
Bela sled, stran 14
Taborniki spet v akciji. Vsaj tako je bilo kljub oblačnemu zimskemu dopoldnevu videti na gričkih in v dolinicah na obrobju Ljubljane.
Glavni urednik: Igor Bizjak	Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije.	Rokopisov in fotografij ne	vračamo.
Odgovorni urednik: Matija Tonejc	TABOR sofinancirata Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za	Upoštevamo samo pisne o	dpovedi do 31. januarja za tekoče
Urednici prilog Medo in Gozodvnik: Polona Robida,	šolstvo in šport Republike Slovenije.	leto.	
[pela Novak	NASLOV UREDNIŠTVA:	Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS	
Predsednik izdajateljskega sveta: Marjan Mošta	Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 001/300-	št. 89/98) sodi časopis mf	¡d proizvode, za katere se
Uredništvo: Jaka Bevk-Seki (ilustracije), Igor Bizjak,	08-20, fax 001/13-01-477, E-mail: zts@puest.arnes.si;	obračunava davek na dodi	¡no vrednost po stopnji 8%.
Rafael Kalan, Primož Kolman, Tine Koloini, Branka Lešnjak,	WWW: http://www.zts.org.	Grafična priprava: Tridesii	in d.o.o., Ljubljana
Marta Lešnjak, Frane Merela, Barbara Papež, Franci Pavšer	Cena posameznega izvoda je 399 SIT, letna naročnina je 3800	Tisk: Tiskarna Skušek d.o.	o., Ljubljana
ml., Tadej Pugelj-Pugy, Marko Svetličič-Medo (fotografija) in	SIT, za tujino pa 100 DEM.	Poštnina plačana pri pošti	1102 Ljubljana
Barbara Železnik-Bizjak.	Tekoči račun: 50101-078-47184.	Naslovnica: Tine	
marec 2000 @
QQQQQQQg_
Jam des neiges - Snow Jam
Za to, da boste tudi vi vedeli, kaj se je dogajalo v Kanadi, so poskrbeli trije slovenski "genijalci", ki naj bi opravljali delo prostovoljcev na Snov Jamu: Gušter, Ušatko in Tešky
Štirje ljudje - tri različne zgodbe
Slovensko Zvezo tabornikov smo na snežnem zletu zastopali štirje predstavniki, od tega ena udeleženka in trije prostovoljci. Že pred začetkom tabora smo zaceli plesti zgodbo o Kanadi, pravzaprav kar tri različne.
Tešky: od +15 do -47 ali kako velika je v resnici ta Kanada
V	Kanado sem prišel popolnoma brez načrta, vse kar sem imel odločeno, je bil tabor, ki pa se je začel šele 14 dni po prihodu. Sprva sem se 'usedlal' v Torontu in takoj spoznal precej ljudi - niti misliti si ne bi mogel, kako odprti so lahko Kanadčani. To mi je popravilo slabo razpoloženje, v katerega sem zapadel, ker v Torontu sploh ni bilo snega in nobenega mraza. Bal sem se, da bo tako tudi čez nekaj dni, ko se bom s svojo desko podal na sneg in poskušal narediti kako zarezo v deviško belino. Pozabil sem verjetno na to, da bomo to počeli 1600 km severneje.
V	Torontu sem se sestal še s tremi snowboarderji, ki se s turnim deskanjem ukvarjajo profesionalno. V kombiju smo se podali proti St. Anni, kjer smo se srečali še z našim vodičem in ta nas je zapeljal v gozd, kjer smo se nastanili v gozdarski koči (pa ne Falkenau). Tu sem prvič začutil, kaj je pravi mraz, ko so mi sredi noči v ABS-ki začele šklepetati kosti. Bili smo kar visoko, temperature pa so se baje spustile vse do -47. Ogenj v peči seveda ni zdržal dlje kot do tretje zjutraj, potem pa... Zjutraj smo na mraz pozabili, ko nas je kombi odpeljal na smučišče, kjer smo preizkusili opremo in kjer sem moral pokazati, kaj sploh znam. Z mano so bili kar zadovoljni, saj sem
Toronto downtown
848 reviia Tabor
AKTUALNO
would like to make a collect call.....
ledeni Indijanec
se naslednje jutro lahko vkrcal v helikopter, ki nas je odpeljal na vrh. Snega je bilo za vse dovolj, pa vseeno smo vsi hoteli biti prvi (moški vedno hočemo biti prvi).
Po dveh dneh dvometrskega pršiča sem izmučen spet padel v posteljo v hostlu v Torontu, potem pa se je začelo štopar-sko doživetje. Kot zanimivost naj omenim samo, da v Kanadi štopaš kar sredi avtoceste, ker tako najlaže dobiš štop, seveda pa je to dovoljeno...
Quebec - želja vsakega tabornika in skavta. Tabornega prostora ni bilo težko odkriti, saj je bil prav sredi mesta v največjem parku (Plaines d'Abraham). Pomislil sem na to, kako bi bilo postaviti tak zlet v ljubljanskem Tivoliju ali morda kar v parku Zvezda. Poslali so me spat v YWCA, kjer sem v sobi opazil slovensko zastavo. No, pa smo slovenski prostovoljci Quebec videli kar skupaj.
Po Jamu smo se spet razšli in seveda sem spet uporabil najcenejše prevozno sredstvo in tako sem držal prst v zrak. V enem samem dnevu sem naredil 800 km in v Torontu spet srečal Avstralce, ki sem jih poznal izpred Jama. Skupaj smo preživeli preostanek mojega časa, podnevi vsepovsod, ponoči na impro showih (ja, v Kanado nisem šel samo zaradi tabor-ništva).
Miha in Gašper: od Toronta do Montreala s silvestrovanjem v Quebec cityju
Po prijetnem poletu naju je v Torontu pričakal Uršin stric William in naju limuzinsko odpeljal k sebi domov. Tu sva ostala nadaljnjih sedem dni. V tem tednu sva si ogledala Toronto "underground". To je skoraj 36 km podzemnih rovov in povezav, kjer je skrita večina menz, trgovin, butikov, salonov in postaj podzemne železnice. Videla sem CN tower, ki je s svojo višino več kot pol kilometra (555,33 m) najvišji samo-nosilni objekt, ki ga je kdaj zgradil človek, in nekaj nakupovalnih velecentrov kot so Sears, Eaton in Bay. Seveda nisva spustila živalskega vrta, dvorane slavnih, Hollywood planet-a in ostalih zanimivosti. Ker nama je postalo v Torontu dolgčas, sva se z avtobusom odpravila še do Niagare, kjer sva si ogledala in začutila niagarske slapove. Tla se namreč tresejo zaradi vode, ki pada čez podkvast prelom.
Po tednu dni sva se iz Toronta z avtoštopom odpravila proti prizorišču SnowJama in lahko rečeva samo, da je Kanada nadvse primerna za tak način potovanja. Ceste so urejene, ravne, kot bi jih potegnil z ravnilom, in vsak, ki te pobere, gre vsaj še 100 km naprej. Ljudje so odprti in zelo prijazni. Sploh, če vzamemo za primer Anthony-a, ki naju je premočena in
marec 2000 ~nH
QQQQQQNO
premražena po vožnji vzel kar k sebi domov, sam pa skupaj s celo družino odšel na večerno zabavo in naju pustil sama s polnim hladilnikom hrane in nasmeškom na obrazu. Štiridnevni štop naju je vodil tudi skozi rojstni kraj Jacquesa Wille-neuva - Bertiville kjer sva prenočila na bregu reke St. Lowren-ce. Zjutraj sta naju - sicer ne vem zakaj - zelo začudeno gledala sosed in njegov pes. Od tod pa je bil le še majhen skok do mesta Quebec. Le-tu sva se znašla tri dni pred pričetkom prvega mednarodnega zimskega tabora. Dan pozneje naju je v YWCA - hotelu mladih žensk katoličank - našel Težak. Tam smo v luksuznih razmerah (proti spanju v šotoru pri -25 stopinj celzija ali manj) prenočevali za 650 sit na noč, kar je bilo najceneje daleč naokoli. Dan pred pričetkom Jama smo se prijavili in se nastanili v enega od sedemdesetih šotorov, ki so bili postavljeni v nacionalnem parku Plains d'Abraham na južnem robu mesta Quebec.
Po koncu jamboreeja sva se skupaj s skavtoma iz Španije, Pedrom in Miguelom, z najetim avtomobilom res nabasanim s prtljago za tri dni odpeljala na 900 km dolgo krožno turo po provinci Quebec. Ogledali smo si nekaj zanimivih slapov, poskusili smo se v hoji s krpljami in okusili še malo kanadskega mraza ter videli mesto Chicoutimi. Po vrnitvi v mesto Quebec sva ostala še dan ali dva in se nato odpravila na avtoštop proti mestu Rock Forest na obisk h Catherine, prijateljici z Jam-a. Ne boste verjeli, da so kar precej čukasto gledali pri njej doma, ko sva se (sicer po predhodni najavi po e-pošti) pojavila na vhodnih vratih. Pri njej sva ostala le eno noč. Ker sva imela še kar nekaj prostih dni, naju je palec vodil še malo na podeželje. Tako sva dva dni bivakirala ob jezeru Magog, ki meji z ZDA. Eno noč pa sva prespala tudi v samostanu St. Benuid du lac pri neverjetno 'faca' menihih. Vsak je dobil svojo skromno sobico in ključ, ki je odpiral vsa vrata v samostanu. Zvečer sva bila povabljena na večerjo, ki je bila res okusna. Dobro naspa-na in posušena sva se okoli poldneva odpravila proti Montrea-lu. Temperatura je ta dan padla 30 pod ničlo, pa še prav neprijetno je pihalo (tako kot večino dni). Potem nama lahko verjamete, da je bilo salamensko mraz (Miha je imel kar malo bel nos). Vendar sva kljub hladni vojni s kanadskim mrazom prispela v Montreal. Tu sva ostala še pet dni, ogledala sva si kar se je pač splačalo (Biodome, Cousteaujevo biosfero, avtomobilski salon, ...) Počasi a nezadržno se je bližala najina vrnitev domov. Toda kljub temu sva si uspela privoščiti še prav posebno poslastico - tapiokin puding! Ki naju je spremljal vse od Jama.
Prizorišče Snow Jama
6 revija Tabor
AKTUALNO
25. 12. 1999 - 5. 1. 2000 Plaines d'Abraham
Seveda smo se trije Slovenci v tabor naselili takoj, ko so nam to dovolili, torej na dan samega Božiča, čeprav se je vse skupaj začelo šele dva dni kasneje. Kot prostovoljci smo skušali biti koristni, vendar smo kmalu omagali zaradi slabe hrane in hudega mraza. V veliko veselje organizatorjev se je narava odločila, da dan pred Snow Jamom vendarle pobeli Quebec, saj bi drugače šlo bolj za Green Jam.
Prvi udeleženci so na taborni prostor prišli dan pred začetkom in tu smo prvič opazili pomanjkljivosti v organizaciji. Kam koga nastaniti, ali samo za en dan ali kar takoj v njegov pravi šotor. Nekaterih prostovoljcev niti ni bilo na seznamu zadolžitev, tako tudi mi trije nismo naslednjih deset dni imeli kakšnega posebnega dela, kar pa seveda ne pomeni, da smo se dolgočasili.
Pri tem bi mogoče lahko samo še razložili, kako so na tem zletu obravnavali prostovoljce. Ni šlo zgolj za tabornike in skavte, temveč za ljudi vseh sort, vseh znanj in prepričanj, od katerih nam je morala biti skupna ljubezen do dela z mladimi. Na zletu se je bilo sicer treba držati skavtskih načel in pravil, vendar se nam ni zdelo, da bi to dovolj poudarjali.
Aktivnosti je bilo na tem taboru kar nekaj, vse pa so bile seveda povezane z življenjem v Kanadi, predvsem v provinci Quebec. Tako so udeleženci lahko videli, kako so nekoč živeli kanadski Indijanci, saj so jim le-ti postavili pravi mali tabor s pravimi indijanskimi šotori iz katerih se je kadilo, s pravimi Indijanci, ki so govorili zgodbe iz preteklosti, s pravo indijansko hrano, ki se jo je dalo poskusit, s pravim indijanskim orodjem, katerega uporabo so nam prikazali, in podobnim. Udeleženci so se naučili postaviti iglu in nekakšno snežno luknjo, v katerih pa potem ni nihče prespal, ker organizator tega ni dovolil. Naučili so se tudi zakuriti ogenj v snegu (brez bencina!) in si pripravili obrok.
Športne aktivnosti so vključevale snežni rafting, smučanje, deskanje na snegu, drsanje, odbojko, nogomet, štafetne igre (vse na snegu).
Niso pa seveda pozabili na kulturne znamenitosti in tako smo si ogledali mesto z vsemi njegovimi znamenitostmi, šli smo v mestni muzej, lahko pa smo se prepeljali na drugo stran reke z znamenitim trajektom. Reka je bila verjetno širša od celotnega morja, ki ga premoremo Slovenci, in rad bi videl junaka, ki bi čez njo zalučal kamen.
Miha in Daša na otvoritveni slovesnosti
marec 2000 ~nH
QQQQQQNO
Kaj so nam povedali udeleženci:
Andréanne Francoeur iz Quebeca, star 13 let
Pri skavtih sem pet let, za to me je navdušila starejša sestra. Na Jam sem prišla, ker si želim doživeti čimveč lepega in mislim, da je to dobra priložnost. To je moj prvi svetovni jamboree in res uživam, ko spoznavam ljudi s celega sveta. Imam že kup novih prijateljev in izvedela sem že toliko novega o državah, za katere sploh nisem vedela, da obstajajo (ne bomo povedali, da ni vedela za Slovenijo). Vsem slovenskim tabornikom želim, da bi se tudi oni kdaj udeležili česa podobnega, kajti to je tisto pravo.
Eva iz Tahitija, stara 15 let
Pred sedmimi leti me je mama prepričala, da postanem skavtinja. Za Jam je zvedela vodnica in takoj smo bili za. Všeč so mi aktivnosti, ki jih izvajamo tukaj, vendar mislim, da te niso najpomembnejše. Veliko več mi pomeni spoznavanje novih ljudi in začetek novih prijateljstev. Edina pripomba, ki jo imam na organizacijo, je tuširanje po urniku. Tuši bi tudi morali biti bliže in vedno na razpolago.
Augustine Serophin iz Nigerije, 24 let, skavt 10 let
Pri nas so skavti del šolske dejavnosti, torej ena od izbirnih možnosti. Tako se kar precej mladih odloči za skavtstvo. Vendar je težko priti na tak dogodek, ker ljudje večinoma nimajo dovolj denarja. Jaz imam pač to srečo, da imamo doma malo več in sem si lahko privoščil. Tukaj mi je zelo všeč, čeprav me ves čas zebe. Prvič v življenju vidim sneg in to je enkratno. Najbolj všeč mi je bilo ribarjenje pod ledom in večerni plesi. Tu se res lahko razživiš v veliki družbi ljudi, ki dobro v srcu mislijo. Vesel sem, da sem spoznal Slovence in veselo presenečen, ker govorijo tudi angleško.
Tobias Lange, Nemčija, star 18 let
Skavt sem od sedmega leta in priznam, da so me v to prisilili, saj mi na začetku ni bilo všeč. Po dveh taborih sem mi-
6 revija Tabor
AKTUALNO
T V.
ft
slil drugače in danes sem ponosen na to, da sem, kar sem. Snow Jam je po moje zelo slabo organiziran in to me moti. Tukaj sem še s petimi Nemci iz svoje enote in prepotovali smo lep del Kanade, kar bo dalo celotni avanturi pozitiven prizvok. Vse razen tabora mi je namreč v Kanadi bilo zelo všeč. Tukaj so namreč res premalo naredili za nas in hkrati nam pustijo premalo svobode pri udeleževanju aktivnosti. Pred tem sem bil že na mnogih mednarodnih taborjenjih, predvsem na nemških Intercampih, namenjenih tujcem, ki živijo v Nemčiji.
Catharine Gaudet (kanadska prostovoljka)
Pri skavtih mi je že 10 let všeč družba, saj imam pri skavtih veliko prijateljev. Želela sem si, da bi pomagala pri programskih aktivnostih. Hrana je sicer bolj slaba, drugače pa je v redu. Tu pomagam pri deljenju obrokov. Slovenci ste malo nori. Se vidimo na nebu. (Ko bo punca zrasla, bo astronavti-nja!)
Michael Collins (prostovoljec iz ZDA)
Za Jam mi je povedal prijatelj, bil sem v Čilu in meni je bilo takoj jasno, da bom prišel tudi sem, pa še blizu je. Jam je zelo razburljiv in stalno se kaj dogaja, skavti se zabavamo in nikoli ni dolgčas, še posebno če delaš kot reševalec, tako kot jaz tukaj. Največ problemov imamo z dehidracijo, ki pa ostale probleme samo še povečuje in pospešuje. Ljudje bi tudi pozimi morali veliko piti, vsaj dva do tri litre tekočine dnevno. Sledijo pa še povišana telesna temperatura, vneta grla, kašlja-nje, imeli smo en primer pljučnice in eno zlomljeno nogo. Zvini so redki, ker ljudje hodijo previdno.
glavni urednik zletnega časopisa »Frisson«, Albert Remillard
Zato, ker hoče res pristne informacije, njegov novinarski tim sestavlja petnajst prostovoljcev iz različno govorečih koncev sveta. Nobeden od njih ni novinar po poklicu, Albert je arhivar. Izšle so 4 številke, za urejevanje in zbiranje prispevkov ter tisk potrebujejo dva dneva. Časopis se tiska 157 km sever-neje, ker je tam edina tiskarna, ki deluje tudi med prazniki. Zanimivo je, da kljub internetu s tiskarno komunicira tako, da se vsakič, ko je časopis pripravljen za tisk, pelje tja. Časopis je žal črno bel, ker denarja za barvni tisk ni. V časopisu so članki napisani v francoščini, angleščini in španščini. Tako
marec 2000 ~nH
QQQQQQNO
ime časopisa se je domislil, ker ga je zunaj, ko je zbiral prispevke, neprestano zeblo v roke.
Znane izjave manj znanih skavtov in drugih:
Nizar (Tunizija): "Where have You been? I was looking for you for all day!" To je Nizar rekel vsaki lepši skavtinji in potem naprej ...
Pierre (Kanada): "Not that I 'm like father. I am the father of all scouts here on the Jam!" Pierre je skrbel za prehrano in nemoteno delo v jedilnici na Jamu.
Rouzenberg (ZDA): "Look at them slovenian gypsies! They are all over the world!" Stvar le ni tako huda, Rouzenberg je namreč zamejski Slovenec in mi smo bili prvi skavti, ki jih je srečal na Jamu.
Aleandro (Mehika): "You Slovenian motherf......!" Revež je na Jamu zbolel takoj za Težakom! Za bolezen je seveda krivil Slovence!
Gašper (Slovenija): "Za take mone, ku smo mi, je tku al tku zmjrm udprtu!" Na ogledu sedmih slapov pri Quebecu!
Kako je videla Kanado edina slovenska udeleženka Snow Jama, Daša Benedik
Ker sem bila edina slovenska udeleženka, sem bila v vodu kanadskih tabornikov iz Quebeca, ki so me takoj sprejeli za svojo. Vzdušje je bilo odlično in vsi smo z veseljem pričakovali prvi večer, ki smo ga preživeli na hokejski tekmi med ekipama Quebeca in Montreala. Po zanesljivi zmagi domačih nas je čakalo prvo srečanje s kanadskim mrazom, saj smo morali čakati na avtobuse, ki jih je bilo premalo za vse udeležence. Dodaten šok je bil še silno neprijeten veter, ki nas je prepihal do kosti.
Sledila je dolga in šokantna noč, saj so se termometri v naših šotorih spustili kar 22 stopinj pod ničlo... Kako zjutraj skočiti iz spalne vreče in se obleči pri tem mrazu? Z malce iznajdljivosti in drgetanja nam je uspelo.
Po nekaj dneh nam mraz ni več delal težav, tako da smo se brez težav slačili in oblačili, pa tudi v šotorih je bila temperatura zmeraj okoli 5°C.
Aktivnosti je bilo ogromno: od raznih športnih aktivnosti pa vse do ogleda različnih muzejev. Sama sem se preizkusila v hoji s krpljami, si ogledala kako pridelujejo javorov sirup, se
Slap v dolini sedmih slapov v ledenem oklepu
revija Tabor
AKTUALNO
Niagara
Silvestrovanje
Silvestrski ogenj
udeležila zimskih olimpijskih iger, spoznala način življenja kanadskih Indijancev in izvedela veliko o zgodovini mesta Quebec. Vsi udeleženci smo naredili tudi nekaj dobrega za skupnost: medtem ko smo v Čilu sodelovali pri t. i. "day of serving", smo v Quebecu zbirali hrano za revnejše prebivalce. Razdelili so nas po avtobusih in nam dali zemljevid območja, ki smo ga morali obdelati. Za pomoč smo dobili tudi listek napisan v francoščini, na katerem je pisalo, da smo udeleženci Jam des neiges-a in da zbiramo hrano za projekt ESPOIR 2000 ter da se jim za njihovo pomoč že vnaprej zahvaljujemo. Tamkajšnji ljudje so se izkazali za zelo radodarne in akcija je dobro uspela.
Higiena v zimskih razmerah je organizatorjem zagotovo predstavljala poseben izziv. Na Snow Jam-u ni bilo tušev, zato pa so bili organizirani avtobusi, ki so nas pripeljali do kopališč, kjer smo se najprej nakopali v bazenih, nato pa še umili pod toplim tušem. Stranišča so bila kemijska, imeli smo umivalnice s toplo vodo.
Otvoritev, praznovanje novega leta in sklepna prireditev so bili nekaj posebnega. Meni je bila najbolj všeč predstava na sklepni prireditvi, ki je imela nadvse zanimivo sceno in zgodbo, ki se je dotikala taborniškega življenja.
Čeprav smo bili le štirje predstavniki naše države, smo se potrudili, da so ostali slišali za Slovenijo in da so izvedeli, kje se nahaja. Mnogi od njih so bili tako navdušeni, da jo želijo v bližnji prihodnosti obiskati. Za novo leto sem presenetila ostale tri slovenske kolege in jim zaželela "srečno novo leto" kar vpričo vseh udeležencev Snow Jam-a.
Snow Jam zame predstavlja enega najlepših dogodkov v mojem še ne tako dolgem življenju. Vse to pa dolgujem tabornikom iz mesteca Pintedre, ki so zame en mesec skrbeli, in ki so mi znova dokazali, da so taborniki ena najlepših stvari na našem planetu.
Fotografije: Dasa, Gušter in Tesky
marec 2000 ~nH
ipo azimutu še nikoli ni bila l
ientacijski izziv
Matija
Ravnina. Povsod polja, gozdovi in obilica cest ter daljnovodov. Odličen teren za najlažjo orientacijo na svetu. Vendar ni bilo čisto tako. Kljub izredno nerazgibanemu terenu so vse ekipe vzljubile kidričevske gozdove in prekoračile časovnico.
Bilo je kot na zgodnji spomladanski dan. Sneg je sicer pokrival večino okoliških njiv in streh, vendar je bilo sonce tako močno, do so bile rokavice in kapa skoraj odveč. Seveda samo na prostem. V temnih kidričevskih gozdovih, kamor še pozimi sonce bolj redko posveti, je bilo prav hladno. In ker je Kidričevo z okolico ena sama ravnina - če izvzamemo gramozno jamo - so bile kontrolne točke posejane po gozdičkih in gozdovih.
Prijazna šola
Taborniki XI. SNOUB so naleteli na daleč najprijaznejšo šolo, mi je zaupal Windy. V osnovni šoli Kidričevo so imeli na voljo nekaj učilnic z računalniško opremo vred, telovadnico, kuhinjo in učilnico z video projektorjem, kjer so v petek zvečer imeli pravi kino. S skoraj tako veliko sliko kot v kinu. Začetno veselje ob popolni svobodi v šoli je hitro pripeljalo do ugotovitve, da so se "razširili kot epidemija". Windy je tako modro ugotovil, da več ko imaš prostora na voljo, bolj se razširiš, kar pa ni nujno dobro.
TOTI test - tipičen odziv tabornika na vprašanje, nariši podzemni rezervoar za plin
Mi
Posvet enotno oblečenih RGT-jevcev
revlla Tabor
AKTUALNO
Kjer padajo drevesa
Svojo resnejšo pot sem začel pri tretji kontrolni točki. Pravzaprav pred gozdičkom, v katerem naj bi se skrivala. Prav počasi sem se vlekel čez njivo, na kateri se mi je na pet korakov vsaj desetkrat udrlo pod nogami. Kar naenkrat se nedaleč vstran na robu gozda podre drevo. Kar samo od sebe, se mi zdi. Ko se le nekoliko približam, zagledam veselega domačina, ki v tistem dobro znanem modrem delavskem kombinezonu s svojo motorno žago stoji ob svoji novi trofeji. Pogovor začnem z okornim: "Meni se je pa zdelo, da je tako huda zima, da drevje kar samo pada," a več kot "aja?" ne spravim iz njega. Njegov pogled je zazrt v moj vrat. Predvsem v pisano stvar, ki je zavita okrog njega. Sumljivo še pogleda mojo fotografsko torbo in iz žepa viseč kompas. "Že spet," si mislim in začnem z razlago: "Taborniki imamo tekmovanje, veste." "A taborniki," odvrne in se ponosno zazre v drevo. "V osnovni šoli smo. Že od včeraj," še nadaljujem, potem pa opazim, da ga že nekoliko srbijo prsti. Ko se posloviva ne mine trenutek, ko z veseljem seže po motorni žagi. In brrrrruruuuu-uummmmm še vedno odmeva po gozdu ko sem že tik pred tretjo kontrolno točko.
Gozdna idila
V daljavi zagledam dve postavi, ki tečeta čez ravnino. Kmalu ob gozdu opazim še dve in ne mine minuta, ko so že pri meni. Skupaj se odpravimo do mrtve točke. Kaj vse lahko napišemo o preprosti krmilnici za srne. Dolenjcem so besede kar deževale na papir, namenjen opisu kontrolne točke. Preprosta krmilnica je tako postala najbolj sanjski objekt v gozdu.
Tudi naslednjič
Prijaznost organizatorjev, prijazne kontrolne točke in Volov program s sistemom črtnih kod za identifikacijo ekip ob prihodu, so zaščitni znak ZOT-a. Na koncu pa je tako ali tako važno le to, da ugotoviš, da si preživel čudovit večer in doooooolg sprehod po naravi. Naslednje leto torej. Saj veste - zadnji vikend v januarju.
Tek pod daljnovodi
■ ■ ■ ■ ■
"■■■--i
v j 1 , x ; Ve se, da so tekmovanja ;
predvsem družabna srečanja,
na katerih se zgodi marsikaj
zanimivega. Nočni mir so
; nekateri najbolj zagreti ;
udeleženci ZOT-a skalili z
igranjem košarke. Ob treh
zjutraj! Emil, sicer zagovornik
ideje zdrav duh v zdravem
telesu, je takšnemu načinu
rekreacije ostro nasprotoval
in tako ostalim omogočil
■	i .	v	°	■
nekaj več spanja.
■	y 9
-J
T 1
Najsodobnejši pripomočki privrisovanju KI
Jutro se je ravno prav prebudilo, ko so še zadnje ekipe risale skico terena
Emil se izkaže
marec 2000 ~nH
OOOOOONO
Bela sled
Tokrat bela in mrzla
Pugy
Taborniki spet v akciji. Vsaj tako je bilo kljub oblačnemu zimskemu dopoldnevu videti na gričkih in v dolinicah na obrobju Ljubljane -tokrat na severozahodnem delu v Draveljski gmajni. Bilo je hladno, belo in vredno obiska, so menile ekipe, ki jih je organizator že na progi razvajal z vročim čajem, na cilju pa pogostil še s picami in dunajskimi zrezki.
večina ekip potrudila in osvojila vse kontrolne točke.
Ali so naloge privlačne za udeležence?
Naloge na Beli sledi so zelo podobne tistim na drugih orientacijskih tekmovanjih, in takšnih so udeleženci verjetno navajeni. O tem, da bi z nalogami privabili udeležence, nismo razmišljali, imamo pa večerni dogodek, ki na zanimiv način popestri prvi večer tekmova-
nja. Verjetno bi večjo udeležbo lahko zagotovili tudi z novimi, atraktivnimi nalogami, vprašanje pa je, koliko bi te bile še taborniške.
Skica pod kotom - argument za neudeležbo?
Problem pri ekipah je obstajal, ker jim ni bilo jasno, kaj to je. Ker gre samo za izsek celotnega kroga skice terena, za risanje ne potrebuješ novega znanja, dejstvo, ki govori skici pod kotom v prid
Miha Miklavčič - Pipi - soorganizator Bele sledi Kako na udeležbo vpliva dejstvo, da morajo biti ekipe mešane?
Pri veji PP je to najbrž pozitivno, pri GG-jih pa se čuti rahlo negodovanje. Izkušnjo smo prenesli iz Čičevega memo-riala in tam so se mešane ekipe pokazale kot pozitivna izkušnja. Kako ocenjuješ zahtevnost proge?
Zahtevnost proge je prilagojena letnemu času. Ker je teren težje prehoden, je orientacija lažja, saj ob neuspehu ekipam morala hitro upade. Letos se je
i pa niso
reviia Tabor
AKTUALNO
Na progi sem srečal tudi ekipo grč iz Logatca:"Dan smo izkoristili za zabavo in rekreacijo, hkrati pa organizirali prevoz in tako poskrbeli, da so se tekmovanja lahko udeležili tudi GG-ji." Ob tem sem razmišljal, da bi verjetno veljalo ekipam grč, ki poskrbijo za prevoz in na tak način zagotovijo večje število mlajših ekip, omogočiti tekmovanje brez plačila štartnine.
pa je, da je pozimi bolj hladno in da takšni daljši časovni postanki za razgreto telo niso zdravi - pa še v prste te lahko začne pošteno zebsti.
Barbara Mazovec - Zmajev rod:
"Ker število ekip na klasičnih tekmovanjih iz leta v leto upada, smo bili na letošnji Beli sledi prijetno presenečeni, ko se je na startu pojavilo 14 ekip. Vse so bile dobro pripravljene in večina jih je bila tudi zelo motiviranih. Zato je bil boj za pokale hud in oster (še enkrat pohvala vsem ekipam). Z izjemo manjših nesoglasij glede večernega dogodka je dialog med tekmovalci in organizatorji potekal zadovoljivo, vse morebitne pritožbe pa smo reševali sproti. Na naslednji Beli sledi (in tudi na ostalih tekmovanjih) pa si želimo čim več takih ekip, kot so bile letošnje."
"Hej, men se zdi, da ti je zmrznla igla v kompasu."
marec 2000 ~nH
OOOOOONO
^eSoocenje
e kaj seje zgodilo?
Dve tekmovanji na isti dan
Že v prejšnji številki Tabora ste lahko prebrali nekaj o prekrivanju dveh zimskih orientacijskih tekmovanj. O razlogih in posledicah, ki sta jih kot vodji tekmovanja čutila, smo povprašali Matjaža Vinderja, vodjo ZOT-a, in Aleša Fischingerja - Fišo-ta, vodjo Bele sledi.
"Pritožiti se ne moremo."
Vodja ZOT-a Matjaž Vinder o vsej zadevi meni, da predvsem ni korektno, da so Zmajevci organizirali Belo sled na isti dan. Zimsko orientacijsko tekmovanje namreč že vsa leta poteka zadnji vikend v januarju. Tako so ga tudi letos SNOUB-ovci, kot se za tradicijo spodobi, organizirali v tem terminu. Matjaž sicer ve, da se pritožiti ne morejo, saj ni nobenega pravila, ki bi prepovedovalo dve tekmovanji na isti dan, zdi pa se mu, da bi se lahko z organizatorji Bele slede dogovorili glede termina. Prepričan je, da bi prišli do sporazumnega dogovo-
Matjaž termina ZOT-a na pobudo organizatorjev drugega tekmovanj a ne bi takoj prestavil. Vztraj al bi pri že običajnem terminu, v končni fazi pa bi le popustil do določene mere in se dogovoril tako, da bi bili obe strani zadovoljni. Za naslednje leto načrtuje boljšo taktiko. Zaradi pomanjkanja časa je ZOT v taborniški koledar uvrstil malo pozno, kot sam pravi, zato je morda prišlo do nesporazumov. Vsekakor bo naslednje leto ZOT spet zadnji vikend v januarju, najavljen pa bo že mnogo prej. In zakaj ta termin ne bi postal tudi uradni termin ZOT-a? Tako kot se ve za NOT in ROT.
Matjaž je bil v svojem komentiranju prekrivanja dveh zimskih tekmovanj bolj razočaran kot jezen. Kako ne bi bil, saj je zato na tekmovanje prišlo le dvanajst ekip.
AKTUALNO
Aleš Fischinger -Fišo
Kako kot organizator Bele sledi gledaš na dejstvo, da sta istočasno na različnih koncih Slovenije potekali dve taborniški orientacijski tekmovanji?
V preteklih letih smo kot udeleženci ZOT-a lahko sami ugotovili, da je udeležba ekip iz Ljubljanske regije, tako skromna, da organizacija v istem terminu ne bo vplivala na število ekip na naši akciji (temu v prid je govorilo tudi dejstvo o "neudeležbi" ekip iz Štajerske na Beli sledi).
Za spremembo termina pa smo se odločili, ker so v preteklih letih v terminu akcije (sredina febrauarja) potekali različni informativni dnevi na fakultetah in srednjih šolah, pu-stovanja, valentinovo in pričetek šolskih počitnic.
Ali misliš, da je to vplivalo na udeležbo?
Dve različni akciji že iz zgoraj navedenih razlogov nista vplivali na število ekip. Presenetila me je skromna udeležba rodov iz ljubljanskega območja, saj je bila akcija glede na bližino namnjena prav njim. Imam občutek, da je tudi splošna tendenca obiska tekmovanj slaba (z izjemo NOT-a in ROT-a). To dejstvo se mi zdi zaskrbljujoče, ker tekmovanja pomenijo priložnost da taborniki v praksi pridobivamo novo znanje, poleg tega pa tekmovanja pomenijo sprostitev, zabavo in druženje. Po drugi strani pa je manjši interes lahko povezan s finančnimi zmožnostmi rodov ali previsokimi štartninami. V eksploziji različnih tekmovanj, ki jih organizirajo rodovi se število ekip nekako porazgubi in organizatorji z udeležbo niso zadovoljni.
Zakaj pa potem Bela sled?
Bela sled je nastala zaradi potrebe po tovrstnem zimskem tekmovanju (pred tem ZOT-a v Mariboru ni bilo tri leta zapovrstjo). V ideji smo hoteli samo obnoviti idejo o tovrstnem druženju pozimi in nismo imeli namena akcije organizirati tudi naslednje leto. Zaradi dobraga odziva (več kot 30 ekip) in pobud po ponovitvi akcijo organiziramo vsako leto.
Občutek imam, da je v rodovih pozimi čas počitka?
Upam da rodovi ne razmišljajo tako, saj je taborniš-tvo aktivnost, ki poteka preko celega leta. In zimska tekmovanja so le še ena možnost več, da izkusimo pravo taborništvo.
Mnenje tabornikov o
ZOT in Bela sled
Istočasno bosta potekali dve orientacijski tekmovanji - ZOT v Mariboru in Bela sled v Ljubljani. Za katero bi se odločil ti?
ZOT, ker je boljše tekmovanje: 57,14%
Belo sled, ker je boljše tekmovanje: 19,48%
Belo sled, ker je bližje: 18,18% ■
ZOT, ker je bližje: 5,19% Skupaj glasov: 77
I Z_PRVE_ROKE
V začetku februarja se je sestal izobraževalni svet komisije za vzgojo in izobraževanje odraslih. Člani so najprej potrdili seznam povabljenih članov, ki bodo sodelovali na inštruktor-skem tečaju 2. stopnje konec aprila v Bohinju. Kriteriji, ki so narekovali seznam, so predvsem lastna motivacija in zavzetost za delo na tem področju, sodelovanje v KVIO in v komisiji za program ter opravljanje nekaterih funkcij na ravni območja. Tečaj za pomočnike vodij tečajev ni nadaljevanje tečaja 1. stopnje, je pa slednji zaradi vsebine in poznavanja načina dela na tečaju pogoj za sodelovanje na 2. stopnji.
Ker se inštruktorski tečaji prilagajajo potrebam mladih vodij v organizaciji so permanentne naloge izobraževalnega sveta tudi priprava in popravki gradiv in metodoloških napotkov za izvajanje posameznih tem tečajev, ter aktualnost izbirnih vsebin, ki vsako leto obogatijo "železni repertoar" tem. Tako bo letos poleti poleg vedno aktualne teme Droge - osveš-čanje in ravnanje, na programu tudi tema Spolna zloraba otrok in tema Prostovoljstvo - medsebojna pomoč in nesebičnost.
Izobraževalni svet je sprejel tudi pobudo za spremembo načina in termina svečanega podeljevanja inštruktorskih oz-
nak. To ne bo več avgusta v Bohinju, ampak v času tedna vse-življenjskega učenja v drugi polovici oktobra. Ob tem dogodku bi poleg podelitve organizirali tudi posvet ali okroglo mizo, druženje pa bi izkoristili tudi kot družabno srečanje vseh do sedaj imenovanih inštruktorjev v ZTS.
MOOT v Mehiki
Več kot 5.000 udeležencev z vsega sveta je že potrdilo svoj prihod na 11. svetovni skavtski MOOT v Mehiko, organizatorji pa pričakujejo še enkrat več udeležencev. Do začetka jih loči le še dobre 4 mesece, povečano aktivnost pa je čutiti tudi v slovenski odpravi, ki bo štela 46 članov. Organizacijski odbor se trenutno ukvarja s celostno podobo in predstavitvijo odprave, v aprilu pa bo pripravil tudi dvodnevno srečanje za vse člane odprave. Odprava je mešana, saj v njej sodelujejo tako člani ZTS kot ZSKSS.
Mini Tabor
Tabor je zopet dobil svojega mlajšega brata Mini Tabor. Tokrat kar dva-angleškega in slovenskega. Vsebina je pestra in grafično bogata, predstavlja pa mozaik programa in aktivnosti naše organizacije. "Mini" je tako odličen pripomoček za lično predstavitev našega dela tako doma kot v tujini.
revlla Tabor
1 Z_PRVE_ROKE
Prijave se že zbirajo
Organiziran Evrokorak imate na meniju tudi v Sloveniji. Po lanskem, ki je bil uspešno izveden v Posočju, se letos kuha ETNOSTEP 2000, ki se bo odvijal na Kozjanskem. Prve informacije ste lahko prebrali že v februarskem Taboru, več pa ste lahko prebrali v Pošti v rodove (POROD) in so na voljo na spletni strani estep.rut-ka.net ter seveda v pisarni ZTS.
Ce želite izvedeti še kaj več o tem in drugih projektih, pošljite e-pošto Blondiju tomaz.strajnar@guest.arnes.si, Viču vico@ goap.si ali Andreju andrej@rut-ka.net. V okviru vašega kluba PP vam pri vas program Evropa Zate lahko tudi po-drobnje predstavimo. Osnovne informacije pa dobite na spletni strani evropa-
Steps
zate.rutka.net.
Taborniki zmagujejo v lokostrelstvu
Društvo tabornikov Rodu zelene Rogle Zreče in Osnovna šola Zreče sta organizirali državno dvoransko lokostrelsko prvenstvo za osnovne in srednje šole. Taborniki so se na tekmovanju dobro odrezali, saj so sodelovali tudi v zmagovalnih ekipah osnovnih šol iz Ilirske Bistrice, Kamnika in Litije
50
tOI.'JCll iOTJlFIL Oh LUiiUPi UEL1LIRDPI
Mladi si
želijo novih znanj
Odziv na razpis za jezikovne tečaje Sveta Evrope je bil zadovoljiv. V roku se je na razpis za različne jezikovne tečaje prijavilo 8 članov ZTS. Po zbranih prijavah je ZTS za vsakega člana, izhajajoč iz potreb organizacije, pripravila motivacijsko pismo organizacije, Mladinski svet Slovenije pa je prijave poslal v Strassbourg. Usoda prijav je sedaj v rokah Direktorata za mlade in šport pri Svetu Evrope. Ta naj bi, v želji zagotoviti čim večjo stopnjo multikulturnega učenja, predvidoma v vsak tečaj uvrstil samo enega predstavnika iz vsake države. Držimo pesti za naše prijave.
marec 2000 ~nH
I Z_PRVE_ROKE
Vsa tri pisma, tudi urednikovo, lahko najdete na Rutki.
www.rutka.net
Dragi Črtomir!
Pozorno sem prebral tvoj zapis o Luči miru. V njem pa sem našel eno trditev, ki me zelo vznemirja in te prosim za pojasnilo. Zapisal si: "Če je v Sloveniji normalno ne biti veren, je v Avstriji običajno biti vsaj 'pasivni' vernik." Zanima me, od kod sklep, da je v Sloveniji 'normalno ne biti veren'. Logična antiteza tvoje teze se glasi: 'V Sloveniji je nenormalno biti veren'. Protestiram proti taki oznaki vernih! Ali to pomeni, da tisti, ki smo verni, nismo normalni? Si s tem želel razglasiti za nenormalne tudi vse verne člane ZTS? Morda se ti ne spomniš, toda v Sloveniji so nas verne nekoč že poskušali razglasiti za nenormalne in za ne-razmišljujoče. Meni se zdi, da to diši po verski diskriminaciji? Kaj praviš?
S teboj bi se želel tudi pogovarjati o trditvi, da "v avstrijski kulturi je verska komponenta bolj izražena in bolj običajna". Meni se zdi, da tudi slovenska kultura zelo močno vključuje versko, bolj natančno, krščansko komponento. Po mojem je problem le v tem, da si to bojimo priznati. Še več, na vsakem koraku želimo to negirati.
Rad bi slišal tudi tvoj komentar k nedoslednosti, ki sem jo opazil. Praviš, da se lahko dokončno prepričamo o nereligioznem značaju akcije Luč miru iz teksta, ki pravi, komu je akcija namenjena. Oprosti, toda iz citiranega teksta se dokončno (ob dobesednem branju) lahko prepričamo le o tem, da je Akcija luč miru namenjena vsem ljudem. Kakšnega značaja je, socialnega, religioznega ali morda obojega, o tem pa tekst, ki ga navajaš, nič ne govori. Seveda pa je možno vsak tekst tudi interpretirati (brati med vrsticami). Zato imaš pravico do svoje lastne interpretacije navedenega teksta. Toda od kje ti pravica, da tvojo interpretacijo razglašaš za dokončno?
Predpostavljam, da članka nisi napisal z namenom, utemeljevati nepovezanost Luči miru z vero, pač pa z namenom objektivno poročati o dogajanju v zvezi s to akcijo. Naj k temu pripomore tudi razjasnitev gornjih vprašanj in pripomb. Upam, da jih boš sprejel z razumevanjem.
Lepo te pozdravljam!
Slavko v Rimu, 20. januarja 2000
20 revna Tabor
1 Z_PRVE_ROKE
Pomembni dnevi
Zdravo Slavko,
vesel sem, da imam urednika, ki si je vzel čas in ti namesto mene že argumentirano razložil, kje si se pri svojem ugovarjanju uštel. S tem mi je omogočil, da ti lahko nazorno predstavim, kaj me pri tvoji kritiki najbolj skrbi.
Slavko, ne poznam te, ne poznam tvoje družbene sredine, ne poznam tvoje subkulture. Kljub temu domnevam, da bi se (ti) počutil zelo slabo, če bi te (jaz) iztrgal iz tvoje sredine in te prestavil v okolje, katerega norme in vrednote bi se močno razlikovale od tistih, ki si jih navajen. Tvoja ravnanja bi imela drugačen učinek od hotenega, ljudje okoli tebe bi te presojali drugače, zelo verjetno negativno in tako bi izpadel kot nevz-gojen ali celo zločinec. Brez težav bi končal pretepen ali v zaporu. To bi se ti pripetilo samo zato, ker si bil iztrgan iz konteksta in tako brez lastne krivde učinkoval drugače kot bi učinkoval znotraj svoje sredine.
In tako, kot ne želim, da bi se ti primerilo nekaj takšnega, ne želim, da počneš to z mojimi besedami. Nočem, da svoja izkrivljanja in raztegovanja mojih trditev preko vseh razumnih meja predstavljaš kot rezultat logične razlage. Nočem, da svojo s čustvi nabito tezo v javnosti okličeš za univerzalno resnico in jo neargumentirano uporabiš kot edini protiargu-ment moji argumentirani trditvi. Nočem, da jemlješ besede iz konteksta, jih neargumentirano predstaviš v slabi luči in nato pozoveš na javni linč.
Kritiziraj konstruktivno in argumentirano. In nikoli ne počni z drugimi, kar ne želiš da bi drugi počeli s tabo.
Z naravo k boljšemu človeku!
Črtomir
22. marec - SVETOVNI DAN VODA
človek si predstavlja, da je vode zanj v izobilju. Pa ni tako.
V Sloveniji je večina vodotokov prekomerno onesnaženih, onesnaževanje pa se širi tudi v povirja rek. Zaradi človeškega faktorja se slabša tudi kakovost podtalnice. Znaten del industrije še vedno izpušča odpadne vode v vodotoke brez čiščenja. Kaj v tem globalnem problemu lahko storimo taborniki, da bomo v prihodnosti na taborjenjih in bivakiranjih brezskrbno uživali pitno vodo?
ŠOTOR ZA ZLET
Če vaš vod potrebuje velik šotor za zlete, je to sporočilo kot nalašč za vas. Kitajsko podjetje namreč podarja omejeno število velikih šotorov. Če želite dobiti šotor, pošljite sporočilo na spodnji elektronski naslov. V sporočilu, ki ga napišite v angleščini, opišite vse vodove dosežke v preteklem letu, in utemeljitev, zakaj naj bi ravno vi dobili šotor. Prejeta sporočila bo pregledal upravni odbor, ki bo 1. junija razglasil zmagovalce.
Začnite pisati!
JACQUELINE MILLER <bobcat@bestchina.com.hk>
<
r» D»
•7
6
o
<
m
A D
marec 2000 ~nH
I Z_PRVE_ROKE
ozjansko 2000
V prejšnji številki smo vas opozorili, da bo moral vsak (posameznik ali klub) malo "vohljati" okoli svojega kraja in s seboj prinesti nekaj ustnega izročila, glasbe in receptov za kulinarične dobrote.
* * * a*
EUROPE
Da boste vedeli, kaj pričakujemo od vas, kako z raziskovanjem začeti in v kolikšnem obsegu ga zastaviti, vam bomo na kratko prikazali, kako bo vaše delo vključeno v program tabo-
ra.
Ustno izročilo
Kulinarika
Glasba
Tudi glasbeno delavnico bomo imeli. Izdelovali bomo glasbila, katerih načrte boste prinesli s seboj. Njihovo uporabnost bo mogoče prikazati že pri postrežbi pripravljenih spe-cialitet domače kuhinje in ob tabornih ognjih.
Domača obrt
Kar dobite značilnega za obrti, ki so bile oz. so značilne za vašo pokrajino, prinesite s seboj. Tudi ostali bi se radi preizkusili v najrazličnejših ročnih spretnostih, ki jih te obrti in določeni izdelki zahtevajo.
Nikar pa ne mislite, da program zajema le to, kar ste zasledili v zgornjih vrsticah. Te vrstice so le napotek k tistemu delu programa, ki ga boste pripravili tudi vi.
Za zainteresirane so v pisarni ZTS pripravljena še podrobnejša navodila in podatki o programu na taboru, prijavljeni pa boste še vroče novice o pripravah na tabor prejemali tudi po pošti domov.
POZOR! Pazite, da zaradi paranoičnega zbiranja receptov in ustnega izročila ne pozabite na "ajmar" dobre volje, ki ga navadno nosite s seboj ter škropite po taboru in njegovi okolici.
Komisija za program
Na taboru bo potekala delavnica na to temo, kjer boste zaigrali bajke in povesti ter predstavili njihove glavne junake. Pogovarjali se bomo o nauku zgodbe in morebitni uporabi v taborništvu.
En popoldan bo namenjen pripravi dobrot značilnih za posamezna območja, tako da se bomo proti večeru lahko sprehajali med štajersko, koroško, dolenjsko in primorsko kuhinjo ter preizkušali recepte starih mam.
2 revi'a Tabor
KDO GRE Z NAMI...
.. .na taborjenje?
Smo taborniki Rodu Franca Lešnika iz Miklavža (smo Štajerke/ci), ki želimo na taborjenje.. .a ne sami. Naša gozdna jasa v Bohinju je prevelika samo za nas, zato vabimo rodove, ki bi se z okoli 30-40 taborniki želeli priključiti "lešnikom" konec julija.
Če ste dovolj radovedni nas pokličite: Urško na 062 695051 ali Hazo na 062 691377. Želimo vas spoznati!
RFL
NOT 2000 - se nekaj informacij
Kot že veste, bo letošnje Nočno orientacijsko tekmovanje potekalo v noči s 25. na 26. marec in sicer v okolici Vidma pri Dobrepolju. Zbor ekip bo kot vsako leto ob 17. uri, prosimo pa vas, da se v OŠ Dobrepolje prijavite do 16:30, ker bo takoj po zboru sestanek z vodji ekip in žrebanje štartnih številk.
Ker smo v prejšnjem razpisu člane nekaterih kategorij malo pomladili, napako popravljamo in še enkrat objavljamo kategorije v katerih se lahko prijavite: POPOTNICE - od 15 do 18 let (let. roj. 82 - 85) POPOTNIKI- od 15 do 20 let (let. roj. 80 - 85) GRČICE- 19 let in starejše (let. roj. 81 in starejše) GRČE- 21 let in starejši (let. roj. 79 in starejši) KORENINE- 30 let in več (let. roj. 70 in starejši), ekipe so lahko mešane
En član v ekipi je lahko za eno leto starejši od predpisane starosti.
Prijave pošljite do petka, 17. 3. 2000 na naslov: Helena Fakin, Rožna dolina c.III/8, Ljubljana. Vse dodatne informacije lahko dobite na e-pošti: mfakin@ibm.net ali na naši strani not.rutka.net.
Prijava ekipe je veljavna le, če je poleg prijave še fotokopija položnice s plačano štartnino in zagotovilo načelnika oziroma starešine rodu, da se bodo njihove ekipe vedle v skladu s taborniškimi zakoni. Štartnina znaša 9000 SIT. Nakažite jo na naslov: Društvo tabornikov rod Močvirski tulipani, Tržaška 74, Ljubljana. Številka žiro računa: 50101-678-52373 (do 17. 3. 2000). Štartnine na štartu ne sprejemamo. Vsak rod lahko v
_TABORNIŠKI VESTNIK
UREJA: IVO STAJDOHAR LETO XLVII
Is
4 W k ^
posamezno kategorijo prijavi le po eno ekipo, razen rodu, ki je lani v kategoriji zmagal. Maksimalno število ekip v kategoriji je 30, zato pohitite s prijavami. Vabljeni!
P.S.: Ker v nedeljo iz Vidma do Ljubljane ne pelje noben avtobus, bomo tudi letos najeli avtobus, ki vas bo po razglasitvi rezultatov odpeljal do glavne avtobusne postaje v Ljubljani. Prosimo da tisti, ki boste prevoz potrebovali, to poveste ob prijavi na šoli.
SOŠKA OLIMPIADA
Svetovna olimpiada se neizbežno približuje, Sidney 2000 je vedno bližje. Tam bo toplo, grozno toplo. Vendar sta Nova Gorica kot tudi Soška olimpiada precej bližji kot Sidney. Bližja sta tako časovno kot tudi kilometrsko. Tudi pri nas bo toplo, saj je aprila pri nas na Goriškem že prava pomlad. Letošnja, že tretja po vrsti, se bo dogajala v soboto 15. aprila na tradicionalnem travniku pred najbolj poznanim casinojem v Sloveniji - PERLO. Tako je. Tako velik dogodek kot je olimpiada, se mora odvijati pred znanim objektom blizu mestnega središča. V času Soške olimpiade se bo v Novi Gorici odvijalo tudi Mesto mladih, eno od največjih slovenskih mladinskih prireditev. Dobrodošli bodo tudi vsi spremljevalci ekip, ki so se uvrstile na Soško olimpiado, kateri nam bodo pomagali na KT-jih. Sledijo podatki, ki so obvezni za vse udeležence Soške olimpiade. Kategorije: GG-ji in GG-jice tekmujejo v svoji kategoriji, PP-ji, PP-jice, Grčaki, Grčice pa tekmujejo vsi skupaj v drugi kategoriji.
Prihod ekip je v soboto do 900 na tabor pred Perlo, ekipe iz oddaljenih krajev lahko po predhodnem dogovoru pridejo že v petek.
Spali boste v telovadnici.
Oprema, ki jo potrebujete: kompas in oprema za opravljanje nalog na KT, šotorska krila, glasbeni inštrument zelo zaželen, za tiste, ki pridete dan prej, pa še spalna vreča in armafleks.
Štartnina znaša 6.000,00 SIT na ekipo s spremljevalcem in vsebuje kosilo in malico ter našitke. Štartnino nakažite do ponedeljka, 3. aprila 2000, na žiro račun DRUŠTVO ROD SOŠKIH MEJAŠEV, 52000-678-61075 s pripisom za Soško olimpiado (fotokopijo položnice prinesite na olimpiado). Na dan tekmovanja znaša štartnina 8.000,00 SIT.
MARC2000)-23
TABORNIŠKI VESTNIK
UREJA: IVO ŠTAJDOHAR^ LETO XLVII
Prijave ali prijavnice s številom ekip po kategorijah in naslovom kontaktne osebe pošljite na E-mail naslov mejasi@goap.si ali po počasni pošti na Klemen Rejec, Kosovelova 8a, 5000 Nova Gorica. Dodatne informacije dobite na tel.: 065 / 13-595-17 ali 22-160 Vičo, 065 / 24-00' Klemen Rejec in na zgornji e-poštni naslov.
REZULTATI BELE SLEDI
Ekipa	Rod	Ime	Točke	Mesto
101	ZR	WILEDE	1635,4	1
102	RHV	GRIZLIJI	1013,7	4
103	RSV	HLADNO PIVO	262,8	6
104	RR	4 MUŠKETIRJI	1511,9	3
105	RR	DEČVE	784,8	5
106	RSV	DŽANKIJI	1634,2	2
107	RR	ŠČURKI	178,2	7
201	RSV	KONTRA	1575,9	4.
202	RaR	COITUS INTERRUPTUS	1769,5	2.
203	RPT	OK Y2K	1652	3.
204	RPK	SOCIALNE SESTRE	1366,9	6.
205	RSV	SALEZIJANCI	1568	5.
206	RSV	PIČI MIŠKO	1872,6	1.
301	RS	A LOHK NEKI VPRAŠAM	1463,8	1.
Razpis za Braciceve dneve
Orientacijsko tekmovanje Bračičevi dnevi bo v Slovenskih Konjicah v soboto 1. 4. 2000. Ekipe se zberejo in prijavijo isti dan od 7.30 - 8.00 ure pred taborniškim domom v športnem parku v Slov. Konjicah. Zaključek tekmovanja bo predvidoma do 17.00. Ekipe lahko po želji pridejo na prizorišče že v petek zvečer med 18.00 in 20.00. Za te ekipe bo organizirano prenočišče (spalne vreče prinesite s sabo) in zajtrk v soboto. Tekmovanje bo potekalo po pravilniku tekmovanja, ki ostaja nespremenjen, v naslednjih kategorijah: gozdovniki in gozdovnice (12-15 let) popotniki in popotnice (nad 16 let) grče - tekmujejo v konkurenci popotnikov ali izven konkurence (mešane ekipe tekmujejo v moški
konkurenci)
24 - MARC2000) ^ >
Tekmuje se v naslednjih panogah: Orientacijsko tekmovanje ( topografski test, vrisovanje KT, orientacijski pohod ) z nalogami na progi (skica poti, opis poti, prehod minskega polja, skica MP, kroki, test PP, test iz dodatne teme, signalizacija - Morse, signalizacija-semafor, šaljivo tekmovanje, skica profila terena) in tekmovanje v vozlanju (ambulantni, mrtvi, skrajševalni in ribiški) po pravilniku tekmovanja.
Dodatna tema je: ŽIČKA KARTUZIJA, literatura: Jože Mlinarič - Kartuziji Žiče in Jurklošter.
Rok prijave je do petka 24. 3- 2000. Prijavite se na naslov : ROD BELEGA KONJA, p.p. 55, 3210 SL. KONJICE ali na Email: danilo.lorger@konus.konex.si do omenjenega petka do 14.00.
Prijava naj vsebuje: točen naslov rodu oz. vodij ekip (poslali vam bomo pravilnik tekmovanja), število ekip in udeležencev (poimensko, starost), kategorija, dokazilo o plačilu. Štartnina za ekipo (do 5 članov) znaša 6500 SIT. Za ekipe, ki bodo prispele v petek, štartnina znaša 7500.00 SIT. Zamudniki s prijavami in plačilom bodo plačali 20 % višjo štartnino na dan tekmovanja. Ob prijavi obvezno navedite čas prihoda udeležencev. Štartnino nakažite na naš ŽR: 50720-678-72429.
Informacije daje Deni na telefonu 041/400-044 (od 16.00 do 22.00, ker v preostanku časa delam in tudi malo spim), ali pa pošljite vaša vprašanja na omenjeni e-poštni naslov.
OBMORSKI TABOR NA PAGU
Rod bratov Šarh razpisuje proste termine za obmorski tabor na otoku Pagu v mestu Pag. Na tabornem prostoru lahko tabori približno 55 taborečih v šotorih in 12 na skupnem ležišču v zidanem objektu. Tabor ima vse sanitarne objekte, kuhinjo in pokrito jedilnico. Organizator ima ob pravočasni prijavi na razpolago tudi pet sob B kategorije v hiši, ob kateri je taborni prostor. Za vse dodatne informacije pišite na naslov rodu: Rod bratov Šarh, Limbuška 52, 2000 Maribor, ali pokličite na telefon 041 409 653 (Šauperl).
TABORNI PROSTOR V BOHINJU
Zveza tabornikov občine Maribor razpisuje proste termine tabornega prostora v Bohinju v Ribčevem Lazu. Prostora je za 50 šotorov, na tabornem prostoru sta samostojna
taborniški
VESTNIK
UREJA: IVO ŠTAJDOHAR. LETO
umivalnica in sanitarije. Ostalo po dogovoru. Več informacij po telefonu 062 104 819 (Šauperl).
KANU SCUKA ZLET 2000
Taborniški Rod jezerske ščuke Cerknica tudi letos organizira, tokrat že šestnajsti KANU ŠČUKA ZLET. Orientacijsko tekmovanje s kanuji po Cerkniškem jezeru bo v soboto 20. in nedeljo 21. maja 2000. V primeru slabega vremena bo zlet 27. in 28. maja 2000.
Tekmuje se v dveh kategorijah:
TABORNIKI - tričlanska mešana ekipa nad 16 let in REKREATIVCI - dvočlanska ekipa nad 16 let, mlajši so lahko udeleženci le v spremstvu staršev. Tekmovalci opravljajo naslednje naloge: lokostrelstvo, izdelovanje vesla, hitrostna etapa, streljanje s fračo, spretnostno tekmovanje in vrisovanje v karto (samo taborniške ekipe).
Obvezna oprema: kanu, dve vesli, rešilni jopič (brez njih ekipa tekmuje na lastno odgovornost), nož, sekira, menažka in jedilni pribor, lok, tri puščice, frača, topografski pribor. Taborniki naj s sabo prinesejo tudi šotor (T4). Vabljeni na Notranjsko!

RAZPIS ZA OSKRBNIKA
Izvršni odbor Zveze tabornikov Slovenije išče
oskrbnika - kuharja
za taborniški center Gozdna šola v Bohinju.
1.	Od kandidata(tke) pričakujemo:
a)	da ima sposobnosti za komuniciranje,
b)	znanje kuhanja za skupine do 120 oseb,
c)	izkušnje pri vzdrževanju hiše,
d)	osnovno poznavanje dela z računalnikom,
e)	da ima opravljeno poklicno ali srednjo šolo gostinske smeri,
f)	da pogovorno obvlada enega izmed tujih jezikov: angleščino, nemščino, italijanščino ali francoščino.
2.	Dodatne informacije so na voljo na sedežu ZTS ali po telefonu 061 3000820 (Frane Merela).
3.	Rok za prijavo kandidatov je 30.3 2000 do 14. ure. Vloge dostavite na naslov Zveza tabornikov Slovenije, Parmova 33, 1000 Ljubljana.
4.	Kandidati naj k vlogi na ta razpis priložijo dokazila ali reference za naštete pogoje.
5.	Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15-ih dneh po roku za oddajo vlog.
<
A r &
A D
NEPREKLICNO NAROČAM REVIJO TABOR
IME IN PRIIMEK: _____________
ROD: ___________________
ULICA: ___________________
POSTNA ŠTEVILKA IN KRAJ: _________
NAROČNIKOM PRIZNAMO 20% POPUSTA!
POŠLJITE NA ZTS - REVIJA TABOR. PARMOVA 33, 1000 LJUBLJANA
MARC2000)
-25
I Z_PRVE_ROKE
inar za predstavnike nepridobitnih
iT
Skupina enajstih predstavnikov slovenskih nepridobitnih organizacij in nekaterih podjetij se je od 16. do 30. januarja 2000 mudila v državi Ohio v ZDA. Po predhodni prijavi, osebnem razgovoru s predstavniki Ameriške ambasade in končnem izboru, sem bil v izbrano skupino povabljen tudi avtor tega prispevka.
Obisk je bil organiziran kot poglobljen seminar o načinu in delu nepridobitnih organizacij v ZDA, kjer smo se seznanili z vrsto področij:
•	vloga nepridobitnih organizacij v civilni družbi,
•	pridobivanje sredstev in strateška zavezništva,
•	vloga medijev pri razvoju nepridobitnih dejavnosti,
•	sistem davčnih olajšav za nepridobitne organizacije,
•	dejavniki sprememb v civilni družbi,
•	partnerstvo med javnimi (nepridobitnimi) in zasebnimi (pridobitnimi) dejavnostmi,
•	oblikovanje upravnih odborov nepridobitnih organizacij,
•	oblikovanje razvojnega načrta,
•	odnosi z javnostmi,
•	strateško načrtovanje.
Namen seminarja je bil tudi v tem, da udeleženci pridobljeno znanje in izkušnje posredujemo čim večjemu krogu slovenskih nepridobitnih organizacij.
V okviru seminarja smo obiskali celo vrsto ameriških nepridobitnih organizacij in se pogovarjali z njihovimi vodji. Nepridobitna in prostovoljna dejavnost je v ZDA zelo razvejana, število organizacij in ustanov je zelo veliko, prostovoljce lahko srečaš v javnih ustanovah tako rekoč na vsakem koraku.
Kar je še posebej zanimivo, sem v okviru seminarja obiskal tudi eno izmed enot BOYS SCOUT OF AMERICA, "SIMON KENTON COUNCIL", Columbus, Ohio. Področje, ki ga pokriva enota, ima približno 6 milijonov prebivalcev, imajo pa približno 40.000 članov in seveda temu primerno je tudi število redno zaposlenih - preko 40. Letni proračun za leto 1999 je znašal 760 milijonov SIT. Zanimivo je, da člani veliko sredstev zberejo sami in to na osnovi vsakoletnega božično-novoletnega prodajanja najrazličnejših izdelkov (pokovka, piškoti, čokolada, ...). Več o enoti pa v prihodnji številki.
Seveda pa to še ne pomeni, da so vse nepridobitne ustanove in organizacije v ZDA uspešne. Tako, kot poteka konkurenčni boj znotraj pridobitnih organizacij, si tudi nepridobitne organizacije med seboj konkurirajo, in njihovo delo, v kolikor želijo biti uspešne, mora potekati kakovostno in na profesionalni ravni. To pa seveda pomeni, da je v nepridobitnem sektorju tudi vedno več zaposlenih, ki se trudijo, da bi
bilo delo posameznih organizacij čim bolj učinkovito in kvalitetno. S tem v zvezi je zanimiv podatek, da so v ZDA v letu 1998 zbrali 174,52 milijard USD prostovoljnih prispevkov.
Glede na te podatke v Sloveniji po rado-darnosti močno zaostajamo za Američani, res pa je tudi, da nimamo primerne davčne politike, ki bi vzpodbujala tako ravnanje.
Seminar sta organizirali dve nepridobitni organizaciji, obe s sedežem v v Co-lumbusu, glavnem mestu države Ohio:
•	INTERNATIONAL VISITORS COUNCIL, Inc. (organizacija za mednarodno izmenjavo znanj in izkušenj) in
•	FIRSTLINK (center za prostovoljno delo),
s finančno podporo USA STATE DEPART-MENTA.
Z željo po čim širšem informiranju slovenskih nepridobitnih organizacij o delu in izkušnjah nepridobitnih organizacij v ZDA, bo od 23. do 25. marca 2000 v Ljubljani organiziran seminar z več delavnicami. Vodili ga bodo ameriški predavatelji v organizaciji INTERNATIONAL VISITORS COUNCIL, Inc. in FIRSTLNK-a.
Boris Mrak
26 revi'a Tabor
I Z_PRVE_ROKE
JOTA 1999 v
številkah
V preteklem tednu smo nekateri nacionalni koordinatorji za JOTA - o že dobili celovito in izčrpno poročilo o dogajanju na 42. JOTA - i. Richard, ki s strani WOSM - a skrbi za celotno organizacijo, se je končno prebil čez malo morje poročil, slik, časopisnih člankov in vtisov. Po opravljeni obvezni selekciji mu je ostalo za nekaj več kot 40 strani poročila, ki smo ga letos poskusno nekateri lahko dobili kar preko elektronske pošte. Torej tudi v radioamaterstvu je postal računalnik nepogrešljivi prijatelj. Podatek, nad katerim nekateri nis(m)o bili presenečeni, je velik porast udeležencev na JOTI - torej uporabnikov interneta, ki pa v veliki meri sodelujejo na obeh akcijah, tako JOTA - i kot JOTI - ju. Na 42. JOTA - i je sodelovalo točno 430 000 skavtov iz 112 držav, katerim je pomagalo še 12 560 radioamaterjev. V 48 urah, kolikor traja "Zlet v zraku", je bilo aktivnih kar 8373 radijskih postaj. Da ima akcija velik odmev po svetu pove tudi podatek, da je udeležence obiskalo preko 50 000 obiskovalcev. Radijska postaja WOSM - a s klicnim znakom HB9S in sedežem v Ženevi je preko celega vikenda opravila 377 zvez, ki so prišle iz 67 držav sveta. Seveda bi se s številkami igrali v nedogled, a namenimo nekaj besed še enemu dogodku, ki je pred vrati. Dan tabornikov se nam nezadržno bliža in zakaj ga ne bi tudi vi preživeli kar se da zabavno in zanimivo. Mestna zveza tabornikov Ljubljana bo tudi letos počastila ta dan v parku Tivoli. Tam se bo preko celega dneva odvijalo veliko število raznih delavnic. Da pa vse skupaj ne bo ostalo samo v mejah ljubljanske kotline, bomo glas o dogajanju v parku prenesli tudi preko meja naše deželice na sončni strani Alp. Za to bomo in bodo poskrbeli radioamaterji, ki nam bodo predstavili delček svojih aktivnosti, v katerih se boste lahko tudi sami preizkusili. Načrtujemo tudi nekakšen taborniški radijski križ preko Slovenije, ki bi tako prvič omogočil pogovore tabornikov ob samem praznovanju Dneva tabornikov. To pa je le majhen delček mozaika, ki ga bomo preko celega dne sestavljali člani MZT. Tudi TI imaš priložnost da dodaš temu mozaiku svoj delček in se nam pridružiš v soboto, 15. aprila, v parku Tivoli.
Lep pozdrav do prihodnjič, PiBi
2001 HUANA
Techuana - naravna alternativa
pripravlja Črtomir
TECHUANA - taborni prostor
Taborni prostor Techuana leži na Avstrijski Koroški, v bližini Beljaka in slovensko-avstrijsko-italijanske tromeje. Od mejnega prehoda Karavanke je oddaljen manj kot 30 kilometrov.
Čeprav je prostor z lahkoto dostopen, omogoča svojim obiskovalcem bivanje v zelo raznoliki naravi. Leži na stičišču treh ekosistemov. Obdajajo ga gozdovi, travniki in barje, ki je zaščiten naravni spomenik, prečka pa ga tudi potok, ki se izliva v barje. Okoli ognjišč tabornih ognjev se nahajajo zavetja, šotorišča in igrišča ter na videz neomejene zaloge lesa - vse pod okriljem gozda. Techuana je poletno doživetje, kot se spodobi - bogata z dogodivščinami in pustolovščinami in s tabornim ognjem pod zvezdnim nebom. Z gorami, jezeri in gozdovi koder seže oko.
Taborni prostor Techuana je že več kot 30 let shajališče, kjer se sklepajo prijateljstva, neomejena z mejami ali s potekom časa. Karkoli si kot tabornik lahko zaželiš, lahko najdeš v Techuani. Skozi leta je Techuana postala več kot le taborni prostor. Postala je filozofija - dokaz, da državne meje ne morejo zadržati idej in misli!
Pridruži se nam - postani del Techuane tudi ti!
Med 3. in 12. avgustom 2001!
Techuana - alternativa naravi
marec 2000 "2B
Z_PRVE_ROKE
Ob 22. marcu, svetovnem dnevu voda
Samo tisti, ki je izkusil žejo, pozna pravo vrednost vode.
Pugy
Zemlja je verjetno edini planet našega osončja, ki ima vodo. Tudi na Zemlji brez vode ne bi bilo življenja. Večino vode predstavlja morje, le 2,5 odstotka vode je sladke in še od tega je dve tretjini sladke vode v obliki ledu na obeh polih. Človeško telo je sestavljeno iz 65% vode in organizem preživi brez vode le nekaj dni. Za normalno življenje porabimo okoli 200 litrov vode dnevno, od tega jo v obliki tekočine zaužijemo le od 3-5 litrov.
Voda je nepogrešljiva tudi za tabornika. Nahaja se v čutarici vsakega popotnika in pri načrtovanju potepov in bivakiranj v naravi se najprej vprašamo po pitni vodi. Večina taborjenj poteka ob vodi, kar priča, da so tudi programske aktivnosti povezane s prisotnostjo vode. Številne evropske skavtske organizacije izvajajo projekte sodelovanja z afriškimi deželami v razvoju - gre za finančno, materialno in človeško pomoč pri zagotavljanju pitne vode in drugih pogojev za zdravo življenje.
Verjetno se še spomnite potnega znaka, ki vas je na lovu na lisico opozarjal na nepitno vodo. Postavljen je bil tam, kjer je bila sredi gozda kakšna mlakuža, v njej pa številni odpadki. V življenju pa podoben znak srečamo že skoraj na vsakem koraku; na bencinski črpalki, v vlaku in letalu, v restavracijah in hotelih po vsem svetu. Pitne vode je vse manj in to predvsem zaradi malomarnega odnosa do te, za življenje na Zemlji pomembne dobrine.
-	Ponekod je voda tako oneznažena, da jo imenujejo "voda smrti" in ne voda življenja.
-	Po podatkih Svetovne meteorološke organizacije in UNESCA ena petina prebivalstva živi v pomanjkanju pitne vode.
-	V nerazvitih državah sveta zaradi pomanjkanja virov pitne vode vsako uro umre od 1500 - 2500 otrok mlajših od 5 let. Vzrok smrti je diareja.
-	Voda veličastne reke Kolorado na jugozahodu ZDA se vsa porabi že prej, preden doseže obale Kalifornijskega zaliva. Dve tretjini jo porabi samo Las Vegas, mesto blišča in zabave (nihče pa se ne zaveda, da se samo od dolarjev ne da živeti).
28 revi'a Tabor
oboroženim spopadom dobili oblast nad vodnim tokom Nila Sudan. Tudi v današnjem času, ko je poraba vode vedno večja, viri pa omejeni, na tem območju med Ugando, Sudanom, Etiopijo in Egiptom obstaja velika nevarnost ponovnih sovražnosti.
Kakšno je stanje v Sloveniji?
S pitno vodo iz podtalnice se oskrbuje nekaj več kot polovica prebivalcev. Drugi uporabljajo izvire, največkrat kraške. Večina vodotokov je prekomerno onesnaženih, onesnaževanje pa se širi v povirja rek. Zaradi uporabe kemikalij v kmetijstvu, industriji in obrti se slabša tudi kakovost podtalnice. Ministrstvo za okolje in prostor je pred kratkim pripravilo Nacionalni program varstva okolja, v katerem med prednostne naloge postavlja ravno izboljšanje stanja vodnega okolja. Težišče aktivnosti bo na zmanjšanju emisij odpadne vode iz industrije, živinorejskih farm in komunalne odpadne vode kot točkovnih virov onesnaženja, in intenzivno kmetijstvo, razpršena poselitev brez urejenega čiščenja odpadnih voda ter promet kot razpršeni vir onesnaženja. Poleg tega bo ministrstvo posvetilo še posebno pozornost starim bremenom, ki ogrožajo vodno okolje in sanaciji ter preprečitvi neustreznih posegov v vodno okolje. Svojo vlogo pri podpori temu programu bi taborniki lahko našli predvsem pri monitoringu (ekološka izvidnica), vzgoji in izobraževanju ter krepitvi okoljevarstvene zavesti pri mladem človeku.
Vse stvari so povezane, kot kri povezuje sorodstvo. Karkoli se zgodi Zemlji, se zgodi tudi njenim sinovom. Človek ni spletel mreže življenja, morda je komaj nit v njej. Vendar karkoli naredi v mreži, naredi sebi - dobro ali zlo. Indijanski poglavar Seatlov
Razmišljaj globalno, deluj lokalno
Predlogi za aktivnosti v vodu ali rodu ob dnevu voda
•	poiščite možne vire onesnaževanja vodotokov v vašem okolju (eko izvidnica) in povprašajte krajane, kaj menijo o tem
•	seznanite se z viri pitne vode v vašem kraju in ali so potrebni kakšni postopki za dodatno očiščenje vode (kloriranje)
•	ugotovite, na kakšen način se čistijo komunalne vode in kam so speljane meteorne vode
•	med krajani napravite anketo o možnih načinih varčevanja s pitno vodo v gospodinjstvih
•	razmislite, na kakšen način bi v taborniški organizaciji pripomogli k čistejšemu okolju
•	seznanite se z globalnim problemom pitne vode in ugotovite, na kakšen način se ta odraža v vašem kraju
•	izberite si izvir, potok, mlako, močvirje ali drugo vodno površino in skrbite za njo vsaj eno leto; vodite dnevnik o aktivnostih
•	dodajte tudi lastne ideje
Nekaj zanimivih ugotovitev zberite in:
•	pripravite okroglo mizo s krajani in predstavniki lokalne oblasti
•	pripravite razstavo ali stojnico v vaši šoli, domu krajanov ali na drugem obiskanem kraju
•	pripravite delavnico ali izobraževalno srečanje na temo voda in nanjo pritegnite mlade iz kraja
•	napišite članek ali pripravite reportažo za lokalne medije
marec 2000 "2B
STROKOVNO
ii@rutka.net
Obveščevalne liste -
Tokrat se bomo v rubriki Internet še zadnjič ukvarjali z obveščevalnimi listami. V prvih dveh delih smo obravnavali obstoječe obveščevalne liste in vmesnik Majordomo, ki vam olajša delo z njimi, tokrat pa si bomo pogledali, kako vam obveščevalne liste lahko pomagajo v vašem rodu.
Najprej nekaj praktičnih napotkov... Jasno - vse kar si želite pri obveščevalnih listah, vam lahko ponudi RutkaNET. Rodovi, projektne ali druge skupine (čete, klubi, ipd.) lahko na elektronskem naslovu gabyZrutka.net zaprosijo za vzpostavitev liste. Najlažje bo, če boste Gaby poslali sporočilo, da želite svojo listo, hkrati pa ji pošljite tudi seznam elektronskih naslovov, ki jih želite na listi imeti. Seveda pa boste lahko naslove kasneje po svoji želji brisali ali dodajali.
Imeti obveščevalno listo?
ZA
-	omogoča takojšnje posredovanje idej
-	razpravo na posamezno temo
-	zmanjša število potrebnih sestankov (pomembno predvsem pri skupinah, katerih člani so razpršeni po oddaljenih krajih)
-	omogoča arhiviranje sporočil (glede te možnosti se dodatno posvetujte z Gaby)
PROTI
-	vsi še vedno nimajo dostopa do interneta (elektronske pošte)
-	lahko povzroči lažen občutek aktivnosti
-	povzroči redkejše srečevanje npr. rodove uprave
-	možne so zlorabe (pošiljanje verižnih pisem, ipd.)
Kljub temu, da sta zgornja spiska videti enakovredna, je odgovor na zastavljeno vprašanje pritrdilen. Drugi spisek naj nam pomeni predvsem opozorilo. Pomanjkanje časa in uporaba "lažje" poti lahko včasih pripeljeta do resnejših posledic. Ne smete namreč pozabiti, da sestanka rodove uprave nikoli ne boste mogli nadomestiti z obveščevalno listo, obratno pa bo verjetno lažje.
30 revna Tabor
Novička iz ekipe: Novi strežnik RutkaNET-a bo kmalu nared. Pot v svetovni splet nam bo brezplačno omogočila Infotehna iz Novega mesta. Novi, nekajkrat zmogljivejši računalnik, pa bo ob pomoči redkih sponzorjev in pisarne ZTS verjetno kmalu priromal na Dolenjsko. Več o tem pa naslednjič ...
Obveščevalne liste na RutkaNET-u doslej uporabljajo že naslednje skupine:
•	koja@rutka.net (komisija za odnose z javnostmi)
•	kopr@rutka.net (komisija za program)
•	techuana@rutka.net (ekipa za pripravo slovenske odprave v Techuano)
•	ekipa@rutka.net (ekipa RutkaNET-a)
•	spoot-list@rutka.net (Severnoprimorska območna organizacija tabornikov)
•	in nekaj elektronsko najbolj aktivnih rodov.
Izbor novosti na RutkaNET-u:
forum.rutka.net
Spletni forum vam omogoča polemiziranje v zvezi z anketami na www.rutka.net, klepet o najrazličnejših temah, ponujamo vam tudi borzo, v kateri bodo svoj prostor našli vodi, ki želijo sodelovati na akciji Vod - vodu, tisti, ki bi radi objavili taborniški mali oglas, ali tisti, ki bi si želeli dopisovati z drugimi taborniki. mission.rutka.net
Domača stran simpozija "The Mission of Scouting" v Gozd Martuljku. estep.rutka.net
Etnostep - Kozjansko. www.rutka.net/vestnik in www.rutka.net/porod
RutkaNET vam prinaša tudi zadnji številki Taborniškega vestnika in PoROD-a.
STROKOVNO
Orientacijska zveza Slovenije praznuje
V naslednjih dneh, natančneje 19. marca, mineva desetletje od ustanovitve Orientacijske zveze Slovenije (OZS). Obletnica je zanimiva in pomembna tudi za tabornike, saj smo bili taborniki skupaj s planinci in še nekaterimi posamezniki tisti, ki smo orientacijski tek "pripeljali" v Slovenijo.
Mnoga taborniška pa tudi planinska orientacijska tekmovanja se ponašajo z dolgo tradicijo in z nekaterimi občasnimi spremembami pravil ali imen potekajo že več desetletij. Njihove značilnosti so, da so to praviloma ekipna tekmovanja z različnimi dodatnimi nalogami, pravila zanje pa določa organizator ali krovna zveza (Planinska zveza Slovenije, Zveza tabornikov Slovenije). V osemdesetih letih so si mnogi takratni najboljši orientacisti tako iz taborniških kot iz planinskih vrst zaželeli tekmovanj, kjer bi lahko pokazali svoje individualno orientacijsko znanje in kjer o rezultatu ne bi odločale druge dodatne naloge, ki pogosto z orientacijo nimajo mnogo skupnega. Po vzoru izkušenj iz drugih držav so od leta 1983 naprej tudi v Sloveniji pripravljali tekmovanja v skladu s pravili, ki jih določa Mednarodna orientacijska zveza (IOF). Tekmovanja so sprva potekala v okviru PZS, po ustanovitvi prvih orientacijskih klubov pa je leta 1990 prišel čas za ustanovitev OZS. Prva leta po ustanovitvi so bili poleg orientacijskih klubov člani OZS tudi nekateri taborniški rodovi in
planinska društva, njihovi člani pa so se tekmovanj številčno udeleževali in jih tudi organizirali. Po desetih letih je sodelovanje tabornikov (pa tudi planincev) žal povsem zamrlo. Danes se v sedmih orientacijskih klubih po vsej Sloveniji z orientacijskim tekom ukvarja preko 100 tekmovalcev. OZS je član IOF ter član Olimpijskega komiteja Slovenije -združenja športnih zvez. Orientacijski tek (angl. orienteering) je drugim športom enakopravna športna panoga z državnimi in svetovnimi prvenstvi ter pokali, potekajo pa tudi prizadevanja za uvrstitev panoge v program olimpijskih iger.
Tekmovanja v orientacijskem teku so lahko v bogatem taborniškem programu ena izmed dodatnih aktivnosti. Posebej koristna so kot priprava na ta-
borniška orientacijska tekmovanja ali kot dodaten izziv najboljšim orientaci-stom v taborniških vrstah. Mnogi tekmovalci v orientacijskem teku smo ostali aktivni tudi kot taborniki in na zahtevnejših taborniških orientacijskih tekmovanjih (ROT, NOT) s svojimi ekipami praviloma posegamo v boje za najvišja mesta. Po vsej Sloveniji je vsako leto izvedenih okoli 20 tekmovanj v orientacijskem teku, kjer so na voljo proge različnih zahtevnosti in dolžin. Mnogo tekmovanj je tudi v vseh sosednjih državah. Tekmovanja so sicer posamična, vendar lahko rekreativci in začetniki tekmujejo tudi v ekipah. Vse o tekmovanjih, klubih in delovanju OZS boste našli na domači strani, lahko pa tudi pišete na poštni naslov zveze.
Najlepše priznanje ob jubileju pa nam je podarila IOF, ki je Orientacijski zvezi Slovenije v letu 2000 zaupala organizacijo kar dveh pomembnih mednarodnih tekmovanj: tekmovanja svetovne serije avgusta na Črnem vrhu ter tekme svetovnega pokala v orientacijskem maratonu v oktobru na Krasu.
Pepl
marec 2000 "EH
STROKOVNO
ijjjjj* t **
m.
ZNANE IZJAVE:
Ni vprašanje, ali bo na Zemljo padel meteorit ali ne - vprašanje je samo -KDAJ ?
sne s
I'.UU.'
MB
Primož
Zaradi meteorita (tak meteorit pade na Zemljo v povprečju vsakih 100 tisoč let), ki je padel na polotok Yukatan v Mehiki, so pred 65 milijoni let najverjetneje izumrli dinozavri. Slika je posneta s satelita in predstavlja morsko dno v mehiškem zalivu. Na sliki je še danes jasno razpoznavna oblika kraterja.
Nekega dne sredi sedemdesetih let je dr. Jack B. Hartung z državne new-yorške univerze v Stony Brooku listal po neki knjigi in naletel na kratek članek o Gervasejevem poročilu o nenavadnem dogodku na Luni, ki ga je pred 800 leti videla peterica iz Kenta. Dogodek je v njem sprožil tako zanimanje, da je takoj poiskal celotno besedilo iz Gervasejeve kronike. Čim je prebral podrobnosti o tem, kakšna je bila videti Luna, je spoznal, kaj bi to lahko pomenilo. Kot prvo je izločil vsako možnost, da je peterica videla nekaj, kar se ni zgodilo na Luni ampak na Zemlji (oblaki, neurje, bliskanje) in sicer zato, ker se v poročilu omenja le Luna in ne tudi oblaki ali kaj podobnega. Tako je Hartung lahko pojasnil pojav iz Gervasejevega poročila kot grozovito eksplozijo na površini Lune. To je bila zamisel, za katero je bil on kot naročen, saj se je ukvarjal s preučevanjem kraterjev, ki so nastali ob padcih meteoritov na Zemljo. Stavek za stavkom je poročilo izpred 800 let utrjevalo njegovo prepričanje. "Kar naenkrat se je zgornji del krajca razcepil" je nakazovalo na to, da je udarec tako dvignil prah s površine Lune, da je zasenčil del njenega srpa. Goreča baklja, ki je izskočila in je bruhala ogenj in iskre pa bi lahko pomenila sprostitev plinov ob eksploziji in oblikovanje začasne "atmosfere", kar je lahko ustvarilo občutek, da Luna izgleda, kot, da se zvija kot ranjena kača. Čeprav so bili nekateri pojavi ob dogodku, ki so ga opisali očividci, težko razložljivi, pa je Hartung verjel, da so ljudje leta 1178 morda bili edine priče nastanka nekega velikega kraterja na Luni. Takrat se je pojavilo vprašanje, kje na Luni naj bi se to točno zgodilo in ali na tistem mestu res obstaja krater.
Hartung je lahko enostavno ugotovil, v kakšni fazi je bila Luna 18. Junija 1178. Bil je mlad zelo tanek srp na nebu, ki je zelo zožil možno področje eksplozije. Gervasejevo poročilo je vsebovalo še obilo dodatnih podrobnosti, med drugim tudi to, da se je dogodek zgodil na "središčni točki zgornjega roga mlade Lune", iz česar je Hartung izračunal, da bi bilo to lahko blizu širine 45 sto-
LUNINE MENE:			
Mlaj	6. 3. 2000	ob	06:19
Prvi krajec	13. 3. 2000	ob	08:00
Polna luna	20. 3. 2000	ob	05:45
Zadnji krajec	28. 3. 2000	ob	02:24
Mlaj	4. 4. 2000	ob	20:15
Prvi krajec	11. 4. 2000	ob	15:32
876 reviia Tabor
STROKOVNO
pinj in dolžine 90 stopinj. To, da se je toliko tega videlo z Zemlje, je kazalo na dejstvo, da je moral biti premer oblaka večji kot 100 kilometrov, to pa pomeni, da je moral nastati najmanj 10 kilometrski krater, obkrožen z dolgimi žarki svetlih ostankov eksplozije.
S pomočjo najnovejših fotografij, ki so jih posnele vesoljske kapsule Apollo, je Hartung iskal domnevni krater, ki bi se moral nahajati nekje med širino 30 do 60 stopinj in dolžino 75 in 105 stopinj s premerom večjim od 10 kilometrov. In res ga je našel. Na širini 36 stopinj severno in 103 stopinje vzhodno se nahaja krater premera okoli 20 kilometrov, ki so ga poimenovali Giordano Bruno po filozofu iz 16. stoletja. Na stotine kilometrov okoli njega so bili jasni znaki močne eksplozije. En "žarek" sega celo 1200 kilometrov v dolžino.
V kateremkoli tritisočletnem obdobju (groba ocena zgodovine opisanih astronomskih dogodkov) je le približno tisočinka možnosti, da se na Luni zgodi kaj podobnega. Možnosti torej, da bo za nas v pisni obliki shranjen zapis o takem dogodku, pa so še manjše (k Zemlji je obrnjena vedno le ista stran Lune, opazovanja ne potekajo brez prestanka, opazovani dogodki morda niso zabeleženi, zabeleženi podatki pa morda niso ohranjeni. Skratka: verjetnost, da bomo dobili opis eksplozije na Luni, za katero ostane 20 kilometrski krater, je strahovito majh-
na.
VZHODI IN ZAHODI SONCA:
i. 3. 2000 Vzhod 06:41 Zahod 17:49
15. 3. 2000 06:14 18:08
1. 04. 2000 06:42 19:31
15. 04. 2000 06:15 19:49
marec 2000
STROKOVNO
JFSF
ahrbtniki
Vedno so premajhni, da bi lahko vanje stlačili vse kar potrebujemo za na izlet. Ko si jih enkrat oprtamo, pa so tako težki, da nam dobra volja kmalu poide in se skrije v krtovo deželo. Da temu ne bo tako in da se bo nahrbtnik na tvojih ramenih počutil čim udobneje, si raje preberi naslednje vrstice.
l Velikost nahrbtnikov:	
Enodnevni izleti, tekmovanja...	30 - 35 l
Večdnevne akcije	55 - 65 l
Zopet se moraš vprašati, za kaj vse boš nahrbtnik potreboval. Univerzalnega nahrbtnika še niso naredili, zato je pomembno, koliko prtljage bi rad stlačil vanj, ker so veliki nahrbtniki bistveno dražji od manjših bratov, pa še težji so (ko imaš ožuljena ramena je vsak gram preveč).
Eno skupino predstavljajo nahrbtniki namenjeni popotnikom in imajo veliko notranjih in zunanjih žepov ter žepkov, ki bodo verjetno bolj všeč tabornicam. Imajo tudi precej prilagodljivo prostornino, saj jih lahko s trakovi po potrebi povečamo ali pa pomanjšamo. V drugo skupino pa sodijo bolj "hribovski" nahrbtniki, ki imajo malo ali nič zunanjih žepov, predvsem pa veliko jer-menčkov, na katere lahko pritrdimo šo-torko, sekiro, manjšo lopato, smuči, cepin dereze.... Ponavadi je tako obložen nahrbtnik videti kot božično drevo. Tovrstnih nahrbtnikov se ne da povečati, lahko jih le zategnemo z jermenčki, kadar so bolj prazni, da nam ne opletajo po hrbtu.
Majhni nahrbtniki
Vsekakor je nahrbtnik s prostornino 30-35 l najbolj uporaben, ker ga potrebujemo za vse enodnevne akcije, tekmovanja in izlete. Priporočam ga tudi vsem novim MČ-jem, ker je še dokaj poceni, predvsem pa vedno pride prav. Pri teh nahrbtnikih izdelava hrbtnega dela ni tako pomembna (več o tem malce kasneje), ker tudi ko so polni, ne predstavljajo velikega bremena.
Veliki nahrbtniki
Tem bom namenil malo več pozornosti, ker predstavljajo že dolgoročen nakup, tudi zaradi cene.
Včasih so se nahrbtniki precej razlikovali v kakovosti materiala iz katerega so bili narejeni. K sreči danes večina
proizvajalcev uporablja podobne ali celo enake materiale (cordura), da nam ni treba skrbeti, kateri je boljši. Kar se pa tiče odpornosti na vodo, pa (skoraj) vsi nahrbtniki še vedno puščajo. Težava je v tem, da je material sicer ne-premočljiv, šivi pa žal niso. Če bi bili šivi lepljeni, tako kot so na boljših vetrovkah, bi sicer tesnili proti dežju, vendar bi bili potem nahrbtniki predragi (cena lepljenega nahrbtnika je dvakrat večja). Zato si moramo pomagati tako, da zložimo oblačila v PVC vrečke in šele nato v nahrbtnik. Lahko tudi kupimo posebno PVC pregrinjalo, ki zaščiti nahrbtnik in vsebino pred močo. Menim pa, da takšna pregrinjala niso potrebna, vsaj ne za naše razmere, ker kakšen dan dežja zdržijo vsi nahrbtniki, če se pa obeta izredno slabo vreme, si še vedno lahko pomagamo z vrečkami, pa tudi
878 revija Tabor
STROKOVNO
POZOR: hrbtni del nahrbtnika Je najpomembnejši del nahrbtnika, zato bodimo zelo pozorni pri izbiri nahrbtnika:
-	naj bo anatomsko oblikovan
-	narejen mora biti iz posebnih materialov, ki se hitro sušijo
-	če nahrbtnik nima po višini nastavljivih naramnic, moramo izbrati pravilno dolžino hrbta (zaradi razlik v telesnih višinah je isti model nahrbtnika narejen z različno dolgimi hrbtišči)
-	spodnji del hrbtišča in del pasu, ki gre čez boke, naj bo mehko obložen, ker nosi večji del teže nahrbtnika Nahrbtnik se mora enakomerno prilegati tvojemu hrbtu, kot ključ in ključavnica!
kakšno šotorsko krilo je vedno pri roki.
Za velik nahrbtnik je tudi pomembno, da ima v spodnjem delu poseben prekat, ki je dosegljiv od zunaj, saj je nahrbtnik že tako visok, da je z vrha težko priti do stvari, ki so zložene na dnu, razen, če ne spraznimo vsaj polovice nahrbtnika.
Odločitev, ali naj ima nahrbtnik več zunanjih žepov ali več jermenčkov, bom raje prepustil tebi, ker sam veš, kaj ti bolj ustreza. Sam imam raje več jer-menčkov, ker mi vedno prav pridejo, nanje pa lahko še vedno pripnem kakšen zunanji žep.
Zagotovo pa si vzemi dovolj časa in preizkusi, kako se nahrbtnik prilega hrbtu. Ko si izbereš model in velikost nahrbtnika, moraš izbrati tudi pravo velikost hrbtnega dela nahrbtnika. Na-
Zaščita proti dežju
ramnice morajo biti na pravem mestu. Če so nastavljive po višini, si jih prej nastavi. Nahrbtnik oziroma pas, ki si ga zapneš okrog telesa mora "sesti" na vrh bokov, ki bodo nosili skoraj vso težo nahrbtnika. Nato si ga oprtaj, zategni naramnice in zapni pas.Če te pas objame čez boke ali nižje, je hrbtišče predolgo in leži nahrbtnik na tvojem hrbtu prenizko, zato boš večji del teže nosil na ramenih. Enako velja, če te pas objame visoko v pasu ali celo čez rebra, saj je potem previsoko in zopet bodo ramena tista, ki bodo trpela. Večina proizvajalcev že izdeluje "lady" verzijo nahrbtnika, ki je prilagojena nežnejšemu spolu. Glede na to, da sta ceni "moškega" in "ženskega" nahrbtnika enaki, svetujem damam, da se, če lahko izbirate, raje odločite za ženski nahrbtnik. Škoditi ne more, lahko pa koristi. S takimi nahrbtniki žal nimam izkušenj, zato bi povabil naše tabornice, ki imajo lady nahrbtnik, da se oglasijo in povejo svoje izkušnje. Da bi zares opazil razliko, kateri nahrbtnik ti dobro »sede« na hrbet in kateri ne, mora biti primerno obtežen in dovolj poln, da zavzame svojo obliko. Zato izkoristi priložnost na kakšni akciji in preizkusi nahrbtnike prijateljev.
Zdaj pa še ena malenkost. Če misliš nahrbtnik redno uporabljati (zato ga boš vendar kupil), potem nikar ne var-čuj pri kakovosti izdelave hrbtnega dela nahrbtnika, ker ti bo žal. Razlika v ceni je precejšnja, saj stane enak model nahrbtnika z enostavnim hrbtom 10.000 tolarjev manj! Dražji model ima hrbet oblečen v material, ki je zračen in se hitro suši. Oblika je bolj anatomska in se bolj prilega hrbtu, predvsem pa je na pravih mestih primerno obložen s peno.
Pa še tole: nahrbtnikov z zunanjim ogrodjem ne bom opisoval, saj so praktično izumrli, sama ogrodja pa se še vedno uporabljajo za prenašanje najrazličnejših tovorov (kot tovornjaki z različnimi nadgradnjami). Današnji nahrbtniki, sploh večji, imajo vsi notranje ogrodje v hrbtnem delu, kar omogoča lažje polnjenje in praznjenje nahrbtnika, predvsem pa omogoča boljšo pritrditev naramnic in pasu.
Zlaganje opreme v nahrbtnik:
-	težji deli opreme naj bodo vedno ob hrbtu (čutara, hrana, posoda, kuhalnik, dereze...)
ob zunanjem delu in na dnu zložimo rezervna oblačila
-	spalna vreča bi zaradi majhne teže sicer morala biti na vrhu D jaz jo raje spravim v spodnji prekat, da jo ne prekladam, ko moram kaj vzeti iz nahrbtnika
-	kadar nimamo spalne vreče, lahko v spodnji prekat zložimo tudi debel pulover, anorak ali bundo, ki so tako vedno pri roki.
marec 2000 "
EH
STROKOVNO
Proizvajalec		Likar Sport		Martins-Arts
Model	Mangart		Triglav	Sahara 65
Prostornina (l)	50		65	65+15
Material	Cordura		Cordura	Cordura
Št. prekatov	2		2	2
Vel. hrbtišča	1		nastavljiva	nastavljiv
Teža (g)	-		-	-
Število žepov	1 n, 1 z + 2 z		1 n, 1 z	1 n, 3 z
		- servis zagotovljen		
Razno				
Cena (SIT) cca	12.500		13.700	25.000
Prodaja	Likar Sport, Savska 38b, Domžale, 061-712-925			Intersport, Lj.
Proizvajalec
Model
Prostornina (l) Material
Št. prekatov Vel. hrbtišča Teža
Število žepov Razno
Cena (SIT) cca Zastopnik
Prodaja
Eclipse 55 + 10
55+10
Duratex
2
nastavljiva 2.000 1 n, 1 z
25.000
Deuter
à
Vita marketing, K2 Alpinist,
Proizvajalec
Model
Prostornina (l) Material
Št. prekatov Vel. hrbtišča Teža
Število žepov Razno
Cena (SIT) cca Zastopnik
Prodaja
Karrimor
Mammut
Panther 65 65
KSP600 / 1000D nylon 2
nastavljiva 1.800 1 n, 3 z
25.000
Cougar 60 - 75 60 - 75
KS60P Ripstop / 1000D nylon 2
nastavljiva 2.300 1 n, 1 z
-	mrežica na hrbtišču
-	bočno povečljiv
30.000
K&K Trade d.o.o., Dobračevska 49, Žiri
Horizont, Gosposvetska 3, Lj.
Route 60
70
Cordura 1000 2
nastavljiva 1 n, 1 z
28.000
TERRA Sport, 062-2500-966
Anapurna Way,
Opombe:
cene so zaokrožene
število žepov: n = notranji žep (notranja stran kape), z = zunanji žep (na kapi in ob straneh nahrbtnika)
večino nahrbtnikov se da kupiti tudi v številnih drugih trgovinah s športno opremo in ne samo v navedenih, predvsem pa
v različnih krajih!
36 reviia Tabor
STRQKQVNQ
Porenta
Stol 60 - 75 Cordura 1100 1 1
1 n, 1 z
22.400
Triglav 60 - 70 Cordura 1100 2 1
1 n, 4 z
-	nahrbtniki imajo SQ znak
-	garancija 2 leti, servis zagotovljen
-	hrbtišče: impregniran bombaž
-	12 % popusta za člane ZTS
25.000
Makalu 60
Cordura 2
nastavljiva 1.250 1 n, 1 z
Rock
I
Vario 65
Cordura 2
nastavljiva 1.700 1 n, 1 z
Porenta, Virmaše 100, Skofja Loka, 064-613-685
-	trajna garancija
-	prevleka proti dežju (2.000 SIT)
-	ustrežejo tudi posameznim željam
-	5 % popusta za člane ZTS 17.200 20.300 Rok Zelinka, Vojkova 58, Lj., 061-165-86-60
Aircontact 55 + 10 55+10 MacroTec / Duratex-Light 2
nastavljiva 2.050 1 n, 1 z
- SL inačica ima krajši hrbet
J
31.000
Baragov trg 1, Trebnje Vošnjakova 5, Lj.
Ferrino
Nordend 65 65
Supertex-Rip Lite
600D
2
nastavljiva 2.200
1 n, 2 z
-	bočno povečljiv
-	vgrajena prevleka proti dežju
26.000
Iglu šport, Tržaška
c. 88, Lj.
Sami
LaFuma
Eiger 65 65
Cordura
nastavljiva 2.300 1 n, 1 z - mrežica na hrbtišču in naramnicah
30.000 Pro Montana, Koroška c. 5, Kranj Sami
Gemma
Expedition 55 55
Plastex
nastavljiva 1.900 1 n, 1 z - mrežica na hrbtišču
19.800 Tabor sport, Zaloška 18, Lj. Sami
Route 60 plus 70+20
Cordura 1000
nastavljiva 1 n, 1 z
- bočno povečljiv
28.000 Maribor,
McKinley
Katanga 65 65
Cordura
nastavljiva
Krakovski nasip 10, Lj.
1n, 1 z
33.000
PS Mercator d.d., Dunajska 107, Lj.
Intersport, Lj.
Natalex
Soloturn 65D 65
Cordura 1000D
nastavljiva 1.500
3 z
16.000
ZTS, Parmova 33, Lj.
Sami
Trek sport
Tatran 60 60+15 + (2x7) Cordura
nastavljiva 2.360
1 n, 3 z
- 3 leta garancije na
nepremočljivost materiala
Alpin, Obrezna 11, Maribor, 062-101-810 Sami
marec 200q~EH
	tff ■
r r Jf1	EV; . J *il ^^M p ^J
vi	»Ml
Rod
L SL<	i
j
močvirskih tulipanov
vp-jKiT?
^aLj-f^

Močvirska logarica ali močvirski tulipan
Če se v tem času namenimo opazovati prebujanje narave, lahko na nekaterih močvirnih travnikih in logih opazimo močvirsko logarico (močvirski tulipan).
Najpogosteje jo najdemo v mokriš-čih, ki so občasno poplavljena, pretežni del leta vlažna in le v poletnem času suha. Logarica cveti konec marca ali v začetku aprila. Pred nabiranjem ljudi jo ščiti zakon, pred živalmi pa strupen .	sok v čebulici. Še najbolj zaželene obi-
skovalke so čebele, ki se na dnu cveta gostijo v lužici medičine.
V Sloveniji uspeva na Ljubljanskem barju, območju Krškega in v posameznih severovzhodnih predelih, v redkih predelih srednje in južne Evrope in na Kavkazu.
*	Kljub temu, da ga marsikje trgajo
za šopke, pa njegov obstoj ogroža spreminjanje življenjskih razmer, predvsem osuševanje mokrišč.
Področje delovanja: Ljubjana - Vič (stara in nova OŠ Vič in OŠ Bičevje) V Leto ustalitve: fc68
Število članov: l(Qolj ali manj aktivnih / Stn^ftura rodu: |
f -i B^manailČ (6 vodov), družina GG (2 voda), klub PP
in
Najbolj zagrizena članica rodu: Helena Fakin, Rožna ^dolina c. III/8, 1000 Ljubljana, e-naslov mfakin@ibm.net.
Simbolika rodovega imena: delujemo blizu Ljubljan-ega barja, kjer raste močvirski tulipan in ker je to zaščite-
STROKOVNO
Kosobrin|£|tl
Čemaž (Allium ursinum)
Paziti moramo, da ga ne zamenjamo s strupeno šmarnico in pegastim kacnikom.
Je trajno zelišče visoko od 20 do 30 cm. V zemlji ima podolgovato čebulico s prosojnimi in tankimi, belimi luskoli-sti. Pomladi poženeta iz čebulice dva dolga, dolgopecljata, suličasta lista, med njima pa dolgo robato steblo s cvetom. Veliki snežno beli zvezdasti cvetovi se razcvetijo v mesecu aprilu in cvetijo do meseca maja. Tvorijo pakobul, ki ga obdaja pred razcvetom kožnat tulec. Rastlina močno diši po česnu, tako da jo najbolje spoznamo po njenem vonju. Raste po vlažnih listnatih gozdovih, po vlažnih jarkih in ob potokih. Marsikje ga sadijo na vrtovih v senco in uporabljajo kot česnov nadomestek. Liste in čebulice nabiramo spomladi do cvetenja. V jeseni nabiramo samo čebulice. Za uporabo nabiramo samo sveže liste in čebulice.
Uspeva od nižin do približno 1500 m nadmorske višine. Pogosto prekriva velike površine.
Uporabnost
i
Iz listov in čebulic lahko naredimo
i
prikuhe, juhe, solato in omake, oboje lahko tudi spečemo z jajcem. V zdravilne namene pa jih lahko uporabljamo proti zvišanemu krvnemu pritisku, poapnenju žil, jetrnim boleznim. Uporabljajo se tudi kot čistilo za prebavila.
Učinkovine
Hlapno olje, sluz, sladkor, C vitamin in razne soli.
Čemažev namaz na kruh
Potrebujemo: 2 sirna namaza Tamar, 2 žlici olivnega olja in 6 žlic na drobno narezanih listov ali čebulic čemaža.
Sirni namaz Tamar, olivno olje in drobno narezane liste ali drobno narezane čebulice umešamo in namaz je gotov.
Čemaževa juha
Potrebujemo: 4 žlice narezanih listov čemaža, 1 mesnat paradižnik, 10 dag gob, 1 žlico margarine, A l instant juhe, 1 žlico peteršilja, nariban sir.
Paradižnik za hip potopimo v vrelo vodo, ga olupimo in drobno narežemo. Gobe očistimo in narežemo na tanke rezine.
Na segreti margarini dušimo narezane liste čemaža, narezan paradižnik in gobe. Potem dušeno zalijemo z juho in pustimo, da počasi vre približno 10 minut. Čemaževi juhi dodamo peteršilj, bel kruh in nariban sir.
Recept za spodbujanje apetita
Obolelim dajemo drobno sesekljane čemaževe liste ali pa iz njih pripravimo sok in ga dajemo po kapljicah (10 do 20 kapljic dnevno).
Proti arteriosklerozi
Na dan pojemo 3 krat po 5 drobno narezanih listov čemaža.
Kosobrin
marec 2000 "EH

Dogodki
Qiy
Postanite naročniki EUROFAX-a
Eurofax, mesečne novice Evropske skavtske regije, lahko brezplačno dobivate tudi na svoj elektronski naslov. Za to so potrebni le lastni elektronski naslov, dostop do Interneta in trije preprosti koraki:
1.	Odprite novo sporočilo v programu za branje e- pošte in ga naslovite na listserv@scoutnet.org;
2.	V prvo vrsto namenjeno sporočilom vpišite "subscribe" nato pa še jezikovno verzijo in format Eurofa-xa, ki ga boste prebirali. Na voljo so angleška (en), francoska (fr), španska (es), nemška (de), italijanska (it) jezikovna varianta in esperanto (eo), od oblik pa pdf in text only format. Tako bi bila naročnina na primer angleške verzije v pdf formatu videti kot "subscribe eurofax-pdf-en", italijanske tekstovne verzije pa "subscribe eurofax-it".
3.	Tako oblikovano sporočilo brez dodatnega teksta pošljite na zgornji e-naslov. Najkasneje v 24 urah boste prejeli potrdilo, da ste vpisani v naročniški listi Eurofaxa.
Solidarnost in druge vrednote
Francoski Eclaireuses et Eclaireurs de France, ki od 27. julija do 3. avgusta organizirajo mednarodni tabor solidarnosti, želijo da se ga udeleži vod popotnic in popotnikov iz Slovenije. O akciji smo že pisali, organizatorji pa načrtujejo predstavitev francoskih skavtov, spoznavanje dežele in njenih značilnosti, spoznavanje udeležencev in njihovih kultur in običajev, sklepanje prijateljstev ter razvijanje občutka za povezovanje in mednarodno solidarnost mladih. Tabornina znaša okoli 200 USD in vključuje tudi izmenjavo z EEDF. Informacije so na voljo na www.eedf.asso.fr ali international@eedf.asso.fr.
Tudi o 17. danskem mednarodnem taboru smo na mednarodnih straneh že pisali. V obširnem gradivu, ki smo ga prejeli pred kratkim, velja poudariti zanimivo idejo, da organizator s preselitvijo v srednji vek želi obuditi in ponazoriti nekaj takratnih vrednot in jih s pomočjo udeležencev prenesti v življenje mladih v 21. stoletju. Zadnji rok prijav je 1. april 2000, cena pa okoli 150 evrov.
Priprave na jamboree na Tajskem
Na prehodu iz leta 2002-3 bo Tajska gostiteljica 20. svetovnega skavtskega jamboreeja. Več kot 200 domačih skavtov in voditeljev je skupaj z organizacijskim odborom in predstavniki WOSM-a v avgustu lanskega leta že opravila prve
preizkuse delovanja nekaterih programskih aktivnosti (dolina izzivov in "Naša dediščina"). "Priprave potekajo v skladu z načrtom in zato pričakujemo, da bo jamboree na Tajskem navdušil mlade udeležence iz vsega sveta" je ob koncu srečanja izjavila Sasithara Pic-haichannarong, direktorica jamboree-ja.
Ob okrogli obletnici skavtstva v Angliji
Le nekaj tednov po tem, ko smo uradno zakoračili v leto 2000, so se na simpoziju v Sloveniji pojavila vabila na 21. svetovni skavtski jamboree v Angliji. Ob stoti obletnici začetka tega gibanja želijo organizatorji uresničiti naslednje:
•	z jamboreejem obeležiti stoto obletnico skavtstva
•	predstaviti pestrost in povezanost svetovnega skavtstva
•	potrditi vrednote, ki se odražajo skozi gibanje, in aktualnost gibanja v 21. stoletju
•	organizirati jamboree, ki bo za udeležence zabava in hkrati izziv za osebno rast
•	potrditi zavezanost gibanja k očuvanju naravnega okolja
•	pokazati skrb, ki jo skavtsko gibanje namenja lokalni, nacionalni in mednarodni skupnosti
Vabilo vsebuje tudi prvo prijavnico, zainteresirani pa bodo z nadaljnjimi informacijami seznanjeni ob koncu leta 2000.
40 revija Tabor
m
STROKOVNO
strani
rr 'âl^K nW i	oigainzauj
WHO - World Health Organisation
Svetovna zdravstvena organizacija
Predstavitev mednarodnih organizacij
Živeti v zdravem okolju je osnovna pravica vsakega človeka! Svetovno prebivalstvo je doseglo prvo milijardo v začetku 19. stoletja. Od takrat se je število prebivalcev začelo vrtoglavo povečevati in je v letu 2000 doseglo 6 milijard. Od tega milijarda ljudi živi na robu preživetja, več kot 100 milijonov pa jih nima strehe nad glavo.
Poslanstvo
Poslanstvo svetovne zdravstvene organizacije je, doseči čim višjo raven zdravja svetovne populacije, da bo le-ta lahko socialno in ekonomsko produktivna. Pri tem zdravje pomeni kompletno fizično, mentalno in socialno zdravje, ne pa samo odsotnost bolezni ali fizične šibkosti.
V skladu s poslanstvom organizacija deluje kot svetovalni organ pri izvajanju mednarodne politike zdravstvenega varstva, nudi tehnično podporo, pomaga pri dvigu kakovosti zdravstvenih storitev, promovira zdrav način življenja, podpira raziskave na področju dviga kakovosti življenja, podpira preventivno delovanje, osveščanje in izobraževanje, predlaga konvencije, dogovore, zakonske akte in priporočila, razvija in pro-movira standarde na področju prehrane, biologije, farmacije in njim sorodnih področjih.
Izzivi prihodnosti
Svetovna zdravstvena organizacija se bo v prihodnosti: • z osveščanjem in iskanjem
ustreznih zdravil borila proti AIDS-u in virusu Ebola;
•	posvetila iskanju novih zdravil za boj proti raku, dihalnim boleznim in boleznim srca in ožilja;
•	lotila kampanij za družbo brez nikotinske odvisnosti, očuvanju okolja in odpravljanju škodljivih vplivov nanj;
•	organizirala kot monitoring služba, da bo pripravljena na kakršnekoli pojave novih virusov in epidemij;
•	povezovala z vladnimi in nevladnimi organizacijami za dosego večjega akcijskega radija delovanja
v skladu s poslanstvom organizacije.
Na skupni poti
Svetovna organizacija skavtskega gibanja in njene države članice aktivno sodelujejo tudi v programih Svetovne zdravstvene organizacije. Gre predvsem za programe očuvanja in zagotavljanja pogojev za zdravo življenje mladih, izobraževanje in osveščanje mladih na področju kakovosti življenja v urbanih naseljih in v ruralnem okolju, boj proti AIDS-u in odvisnosti od drog, osvešča-nju mladih pri načrtovanju družine, ustvarjanju zdravega družinskega okolja, pomoči pri rehabilitaciji in integra-
ciji invalidov ipd. Skavti prostovoljci aktivno sodelujejo predvsem na področjih, kjer so zelo oteženi pogoji za življenje (Afrika, bližnji in daljni Vzhod), veliki psihični in fizični napori in na težko dostopnih področjih sveta.
Eden zadnjih večjih projektov sodelovanja med obema organizacijama (predstavljen na jamboreeju v Čilu) je osveščanje in preventivno delovanje pred gobavostjo, ki še vedno ogroža številna življenja predvsem v nerazvitih delih Latinske Amerike. Svetovna skavt-ska organizacija ima od leta 1987 v Svetovni zdravstveni organizaciji status svetovalke.
marec 2000
ZD
Če bi me vprašali, kje živijo najbolj prijazni in nasmejani ljudje, bi bil zame edini možni odgovor: "Na Cookovih otokih." Tudi popolnemu tujcu poleg pozdrava ob vsakem srečanju poklonijo prisrčen nasmeh. Zanimivo jih je opazovati pri pogovoru. Veliko se smejijo. Pri tem jim zažari cel obraz, glavo vržejo vznak, smeh pa potegnejo nekje iz pet.
Cookovi otoki so približno 100 krat manjši od Slovenije (tudi prebivalcev imajo približno 100 krat manj). Govorim seveda o površini kopnega. Morja pa imajo toliko, kot meri celotna zahodna Evropa. Ležijo južno od ekvatorja med otočjema Francoske Polinezije in Fijija, oblivajo pa jih topli tokovi Tihega oceana. Ime so dobili po slavnem morjeplovcu kapitanu Cooku.
Glavni in največji otok Rarotonga ima obseg 32 km. Ob morju vodi ena izmed dveh cest, kolikor jih na otoku imajo. Glavno prevozno sredstvo je motor, na njem pa se običajno prevažajo kar trije ali štirje. Za to je potrebna že določena spretnost.
ja Milivojevic Nemanič
-no tekočino iz njenega oreha (najina se nama je seveda razlila).
Kura je bila kljub svoji mladosti že prava spogledljivka. Tako kot večina otočanov je tudi ona imela čudovite valovite črne lase in sijoče okrogle oči. Hodila je v četrti razred osnovne šole, ker pa je imela ravno počitnice, se je z nama potepala po otoku. Vsak dan nama je pokazala kako novo rožo.
Cvetje je tudi tisto, kar sva na otoku najprej opazila. Pisano in omamno dišeče tropsko cvetje. Je ob cestah, na vrtovih, okrog hiš in tudi v laseh otočanov. Velika večina tako moških kot žensk ima v laseh zataknjen velik, živordeč hibiskusov cvet ali droben opojno dišeč
Spretnost pa domačini potrebujejo tudi za odpiranje kokosovih orehov. Ti so veliki kot rokometna žoga in če hočeš priti do okusnega mesa, moraš najprej odstraniti približno 5 centimetrov debelo vlaknasto plast, nato pa še razbiti oziroma odpreti oreh in pri tem po možnosti ne politi vse tekočine. Že takoj prvi dan sva se v tej veščini preizkusila tudi sama. Potrebovala sva dobre pol ure, na koncu pa skoraj končala brez prstov na roki, saj sva oreh odpirala z 20 centimetrskim nožem. Najina gostiteljica, komaj 10 letna deklica Kura, je vse skupaj spremljala s salvami smeha. Na koncu nama je pokazala še svoje znanje. Dve minuti in že sva pila oku-
Zaradi omamnega vonja frangipanije uporabljajo za izdelovanje parfumov
Popotniska sekcija KDPM vsak drugi četrtek v mesecu v dvoranici KS Vižmarje-Brod prireja Potopisni večer. 13. april 2000 ob 20.00 - Tadeja in Matjaž M. Nemanič, Indonezija
886 revija Tabor
RAZVEDRILO
Videti je, da so se prijaznosti otočanov "nalezli" tudi psi
Romantično vzdušje med kokosovimi palmami
belorumen cvet frangipanija. Poučili so naju, da cvet nima le okrasnega pomena, temveč tudi sporočilnega. Cvet za desnim ušesom pomeni, da sta fant oziroma dekle že oddana, za levim pa, da iščeta dekle oziroma fanta. Nisva pa si znala razlagati, kaj je s tistimi, ki so imeli cvetove na obeh straneh glave in teh ni bilo ravno malo!?
Seveda pa Cookovi otoki niso le prijazni ljudje, dehteče cvetje in kokosove palme. Še mnogo stvari se skriva tu, vendar moram omeniti vsaj še bele, peščene plaže, ki prehajajo v turkizno morje. Rarotongo tako kot večino otokov na Pacifiku obdaja koralni greben. Voda v laguni je zato mirna in ne preveč globoka. Pod površjem pa se že na globini nekaj deset centimetrov med pisanimi koralami podijo drobne koralne ribice najrazličnejših barv in oblik. Mene je podvodni svet čisto prevzel. Na ure dolgo sem opazovala najrazličnejše ribe, morske zvezde in ježke, rake, korale in školjke. Na plažah, kjer je več turistov, ti ribice koščke kruha jedo z roke, če imaš malo sreče pa kako lahko ujameš za rep.
H	' M
Samotne plaže so si prilastili raki
Pacifiške otoke obdajajo koralni grebeni
marec 2000 ~H
E
utki
k
Kdo vodi moj cvet?
Od kod vemo, kako naj živimo,
če ne bi verjeli v to,
kar nas presega?
Kdo naj bi nas učil živeti?
Kdo pove drevesu, ko pride čas,
da prične poganjati drobne liste? Kdo
pove drozgom,
da poletijo proti severu,
ko zapihajo topli pomladni vetrovi? Zdi
se, kakor da ptice in drevesa
sledijo klicu, sili, modiejši od bitij.
Sama sedim v puščavi,
zazrta v podobe rožnatih cvetov,
in se sprašujem:
"Kdo vam je povedal,
da je pomlad,
da naj razprete cvetove?" Premišljujem
in premišljujem. Odgovor je
vselej enak.
Kar je nad nami,
vodi vsa bitja.
Smo kot cvetice.
Živimo, umremo,
predani toku življenja.
Kar je nad nami,
nas vodi,
uči, kako naj živimo. (Chiparopai - Yuma)
i
Lrga
RAZVEDRILO
M

Marsovčki
Igralci se postavijo v krog. Izbrani "marsovček" palca prisloni na senca in maha z rokami (kaže osle). Njegov levi sosed maha samo z desno roko in njegov desni sosed samo z levo roko. Če marsovček spusti desno roko, postane njegov levi sosed marsovček, on pa njegov desni sosed in maha samo z levo roko. Marsovček pa lahko svojo vlogo prenese tudi na kateregakoli igralca v krogu tako, da združi obe dlani skupaj (kot bi plosk-nil) in pokaže na nekoga v krogu, ki tako prevzame vlogo marsovčka.
Taborniki radi pojemo, manjka pa nam ena dobra
ZGOŠČENKA TABORNIŠKIH PESMI,
redvsem pravih taborniških in tistih, i smo jih spesnili sami.
Zato nam po e-pošti čim prej pošlji kratek seznam 10-15 pesmi, ki bi jih rad videl na zgoščenki, zraven pa pripiši, kdo naj bi po tvojem mnenju posamezno pesem odigral in zapel. K izvedbi bomo povabili popularne slovenske pevce in ansamble in verjamemo, da se taborniškemu pozivu ne bodo mogli upreti. Še naslov:
studio.jm.krajnik@siol.net ali
bojan.pristavec@lokomotiva.com
marec 2000 ~HE
QQZQEBEDQO
Z znanjem do odgovora
Pri vsakem vprašanju navajamo tri odgovore. Crko s pravilnim odgovorom vpiši v polje s številko, ki je pred vprašanjem. Ob pravilni rešitvi boš dobil naziv skavtske akcije.
1.	Kaj je poslanstvo skavtstva? B - naučiti mlade orientacije in postavljanja šotorov, S - prispevati k vzgoji mladih, V - naučiti mlade vojaških veščin.
2.	Etnostep Kozjansko 2000 je: V - mednarodni tabor skavtov v okviru programa Evrokoraki, O - zbor folklornih skupin Slovenije na Kozjanskem, C - promocijski tabor, ki ga pod okriljem Ministrstva za turizem organizira Turistična zveza Slovenije.
3.	Kdo ima prednost pri udeležbi na jezikovnih tečajih sveta Evrope? N - tisti člani ZTS, ki aktivno govorijo angleško, C - tisti člani ZTS, ki so pripravljeni v celoti poravnati materialne stroške, E - visoko motivirani aktivni člani ZTS.
loaniHiiii
Ko sem v starih časih hotel izmenjati kakšno mnenje z ostalimi iz volčjega tropa, smo se morali vsi dobiti v brlogu. Danes je to drugače. Priklopim se na Internet in "klepetam" po mili volji - ali pa samo spremljam argumente za in proti, ki se krešejo med ostalimi "klepetuljami". In tako sem zadnjič naletel na tole pomenkovanje:
Janez: Nekaj kolegov in jaz bo sedaj dopolnilo 21 let in bomo prestopili med grče. To nam ni niti najmanj všeč, saj ne počnemo istih stvari kot starejše grče. Tone: Ideja ni slaba, ampak, kdo bo naredil program in kdo ga bo izvajal (še s PP-ji so problemi, ker program ne teče)? Energijo raje prinesite v programske komisije, kjer potrebujejo nove ljudi in ideje Fredi: Ne izgubljajte energije z iskanjem nove kategorije, ker je neuspeh zagotovljen (birokracija, pravilniki, statuti, WOSM...).
Drago: Cisto praktičen nasvet - naredite dva kluba grč.
Franci: Promovirati je treba takšne akcije, ki bi bile namenjene tej starostni skupini, to je od 21 do 30 let. Ta starostna skupina zasluži še kaj več kot samo služenje (vodenje in delo z mladimi). Ponuditi ji je treba tudi nekaj medsebojnega druženja in sodelovanja oz. jih podpreti pri aktivnostih, ki se že dogajajo. Petja: Jaz se ogrevam za sistematičen pristop; najprej odgovore na vprašanja o namenu in ciljih. Sandi: Po moje bo ustanovitev nove veje stvar odločitve te starostne skupine - tu gre za zaupanje. In potem sem pomislil na velikega BIPi-ja, ki je nekoč dejal: "Skavtstvo je gibanje mladih za mlade"?!
1	2	3	4	5	2	6
7	8	9	6	10	9	11
12	7	1	13	3	14	9
4.	Mestna zveza tabornikov Ljubljana organizira Taborniški festival: U - ob dnevu razmisleka, T - ob dnevu tabornikov, D - na pustno soboto.
5.	Katera trditev je pravilna? T - na zemlji je pitne vode v izobilju, C -zaradi nenehnega opozarjanja okoljevarstvenikov na nevarnost prekomernega onesnaževanja voda, že vse tovarne očistijo odpadne vode preden jih izpustijo v vodotoke. O - 70% sladke vode je v obliki ledu.
6.	Koliko satelitov mora "videti" GPS sprejemnik, da lahko določi pozicijo na Zemlji? E - vsaj enega, N - vsaj štiri, M - vsaj deset.
7.	Kakšne so omejitve pri uporabi GPS sprejemnikov? L - ni omejitev, F - zaradi vojaških skrivnosti zakon prepoveduje uporabo GPS sprejemnikov, I - v gozdu in ozkih dolinah je sprejem slabši in dostikrat izgubimo signal.
8.	"Most v prihodnost" je moto: D - mednarodnega tabora CAMPDOWNE 2000 v Angliji, H - poletnega tabora v Belgiji, R - bavarskega državnega tabora.
9.	Mednarodna organizacija Greenpeace se bori predvsem: P - proti rasni diskriminaciji, A - za ohranitev narave in miru na svetu, G - za demokracijo.
10.	Naslov spletne strani Zveze tabornikov Slovenije je: R -www.zts.org, [ - www.rutka.net, Z - www.mzt.org.
11.	Simpozij o poslanstvu skavtstva je bil: Ž - na Visokem, Z - v Gozd Martuljku, K - v Gozdni šoli v Bohinju.
12.	22. februar je dan razmisleka, ker: M - sta bila na ta dan rojena lord Baden Powell in njegova žena, J - je bila na ta dan ustanovljena WAGGGS, S - je bila na ta dan ustanovljena prva skavtska enota.
13.	Kaj je napisano v znaku skupine za delo z drugačnimi? I - SzDzS, L - Avantura? Ni ovir!, B - Želimo odprto taborništvo!.
14.	Katere taborniške akcije se lahko udeležimo prvo soboto v aprilu?: K - Bračičevi dnevi, Ž - NOT, A - inštruktorski tečaj.
REŠITEV IZ ŠTEVILKE 1/2000: PRIZNANJA IN ODLIKOVANJA ZTS.
46 reviia Tabor
RAZVEDRILO
Nagradna križanka
KARTONSKA POSODA S POKROVOM
OLEG VIDOV
VLADAR, MONARH
ITAL. PISATELJ (UMBERTO)
RAVINA
KRAJ PRI OPATIJI
JUDOV SIN
IGRALEC DANSON
IME NEKD. PEVKE PRODNIK
TURIST. MESTO V ISTRI
KMEČKO NASELJE
PODOLGOVAT KOS LESA, LETEV
INDUST. MESTO V
EVROPSKI NERC
KNJIGA ZEMLJEVIDOV
SPOZNANJE NASVET
IZDELOVALEC STEKLENIH IZDELKOV
NASILNA VLADARKA
PRIPADNICA ARIJCEV
MAZAVA NETOPNA
SNOV PLEME,ROD
LITIJ
PIVSKI VZKLIK
PESNIK MENART
POKLON
TITAN
Z GESTO IZRAZENA ŽELJA
25_ IN 15.
ČRKA ABECEDE
JUNAK ENEIDE
UREJEVALEC IZLOŽB
GL. MESTO BANGLADEŠA
RISANI FILM
MAKEDONSKO KOLO
LILINOVY
GRŠKA ČRKA
DRŽAVA Z GL. MESTOM BAGDAD
VISOKA VZPETINA

Pravilno izpolnjen kupon št. 1 je poslalo 44 bralcev TABORA, pravilne rešitve so: ULAN BATOR, TRENERKA, LUČKA MIRU, REALISTKA in RANINA, žreb pa je izbral naslednje: knjižno nagrado (pesmarico Vlada Kresli-na) je prejela Petra Škofič iz Ljub-
ljane. Baseball čepico (podarja Flo&Boy, d.o.o.) je dobila Nina Vra-njek-Šalej iz Celja. DROGINI nagradi sta prejela Felicija Skubic iz Ljubljane in Andreja Osvald iz Ljubljane, na ajdove omlete v gostilno LIEBER bo šel Martin Justin iz Ljubljane, nagrado
podjetja JAZON pa dobita Grega Kojc iz Velenja in Anja Kristan iz Sežane. Čestitamo!
Nagradne kupone št. 3 pošljite najkasneje do 20. marca na naslov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Obvezno na dopisnici.
marec 2000 ~HE
48 revi'a Tabor