V sredo in saboto izhaja in velja: Zn celo leto . 6 for. 20 kr. „ pol leta . 3 „ 80 „ „ četert leta . 1 „ 70 „ j) mesec . . f0 ^ Po posti: Zu celo leto . 7 for. 50 kr. „ pol leta . 3 „ 80 „ „ četert leta . 2 „ — „ ,, mesec . . — „ 70 „ LOVESEC. & ^.'38. „Živi, živi duh slovenski, bodi živ na veke!" V Celovcu v saboto 7. aprila 1866. Nar. pesem. Oznanila. Za navadno dvestopno ver«to se plačuje: 5 kr., ktera se enkrat 8 kr., ktera se dvakrat, 10 kr., ktera se trikrat natiskuje; več« pismenke plačujejo po prostoru. Za vsak list mora biti kolek (»tempelj) za 30 kr. Rokopisi se ne vračajo. Tećaj IB. Prošnja. Kdor za II. eetertletje t. I. svoje naročnine plačal ali se vsaj pri nas oglasil ni, da jo bode plačal, dobi danes poslednji list. Lepo tudi prosimo, tnaj se stari dolgovi skorej poravnajo! Nasi deželni zbori in nas politični program. III. (Dalje). Zdaj pa premišljajmo materijalna prev-darjanja. Perva točka pravi, da je deželna ustava v nevarnosti in se je zarad dolžnosti ohraniti sam sebe strah očitno izreči moral. Ali, gospoda moja, pokažite mi zdaj, lctere besede cesarskega manifesta so take, da se je bati za deželno ustavo? Ali ne govori razločno , da se bodo postavnim zastopnikom kraljestev in dežel sklepi ogerskega in hervaškega zbora predložili? Ali ni s tem glede na §. 19 deželnega reda tako rekoč naše področje ali opravil-stvo razširjeno? Vi, gospoda moja, pa pravite : Deželni zbori so v nevarnosti! Zakaj neki tukaj sedimo ? (S m e h.) Ali bi cesar ne bil mogel tudi deželne zbore razpustiti potem, ko se je februarni Statut ustavil? Morebiti, gospoda moja — jaz bi bil to storil — bi to bolj pametno bilo! Jaz bi jih bil razpustil, izvolil pa nove zastopnike, ki naj bi bili deržavo-pravna vprašanja prevdarjali in po zdravih načelih narodne posebnosti pogodili se. (Pravo! Pravo!) Jaz bi bil to naredil, ker v februarnem Statutu tudi zastopništvo z ozirom na večino in manjšino v primeri s pravimi deželnimi razmerami ni prav ustanovljeno. Vi, gospoda moja, pravite, da so deželni zbori v nevarnosti! Poglejte oktobersko diplomo in našli bote, da so deželni z b o ri od Njeg. veličanstva za glavne dediče prej absolutnega postavodajstva postavljeni. Vi ste glavni dediči, a a i r j i deržavni zbor je dobil veliki sporoček. Ne deržavni zbor, temveč deželni zbori so nastopili dedščino, in statut, ki je hdtel oktobersko diplomo oživiti, bil bi moral tudi deželnim zborom široko polje delavnosti odločiti. Kaj pa se je s februarnim statutom zgodilo? Ali ni ravno on deželnim zborom vso moč, ki jim je po oktoberski diplomi pripadala in bi se jim bila tudi morala podeliti, ali je ni ravno on skerčil in omejil? Septemberski manifest, gospoda moja, pa hoče deželnim zborom zopet tiste pravice po oktoberski diplomi dati in izročiti to opravilstvo, ktero jim gre, Vi pa pravite, da so po manifestu deželni zbori v nevarnosti! Kako morete ravno Vi kaj tacega potožiti in se za deželne zbore bati, — Vi, ki pravite, da nimajo nobene oblasti v der-žavopravnih zadevah? Kako morete Vi tožiti, da so deželni zbori v nevarnosti, Vi, hi se zmirej le za februarno ustavo poga- njate, ki je pa v primeri z oktobersko diplomo deželne zbore tako zelo skerčila? Prav nič nimate tedaj pravice pritoževati se. Dozdeva se mi nadalje, da se je tudi Vam pri tem važnem prevdarjanju pripetilo to, kar je poprej dr. Bleiweis omenil, in česar se je posebno nek francosk minister posluževal, ki je zamolčal, kar je mislil, povedal pa, kar ni mislil; dozdeva se mi, gospoda moja, da ste brez vzroka in pravega spoznanja' (Oho! na levici) rekli: Deželni zbori so v nevarnosti! To prevdarjanje tedaj, ki se boje nanaša na deželno blagostanje, in se le zamore po §. 19 v misel vzeti, je brez vse prave podstave. Nadalje pravite Vi, da je podstavni zakon za februarno ustavo in posredno tudi diploma od od 20. oktobra ustavljena. Zdaj pa se vpraša, kdaj so se izdali ti podstavni zakoni, koliko časa so imeli veljavo, kakšna je bila ta veljava in kako so se izpeljevali? Če sem tudi danes že kar veliko o tem govoril, vendar naj omenim še to, kar je najbolj važno, da se razloček med oktobersko diplomo in februarno ustavo prav spozna. Oktoberska diploma je zgo'j dar cesarske preoblastnosti, nikakor pa ne da bi bila oktrojirana ali vsiljena, kakor so bili v resnici Goluhovski-jevi štatuti in februarni patent, ki ima vso drugo podlago od oktober-ske diplome. Če se tedaj, gospoda moja, hočete na pravni doslednosti porazumeti in spraviti, tedaj se pač moram čuditi, zakaj da niste med oktobersko diplomo in februarnim patentom tudi Goluhovski- jevili statutov djali, ker bili so, gospoda moja, ravno tako brez pogajanja od Njeg. veličanstva dani, kakor februarni statut, tjekajsta-vite Vi pravno svojo doslednost. Pravna doslednost moja pa mojih prijat-lov opira se na oktobersko diplomo, na septemberski manifest in to, kar bo dalje sledilo, ker ne maramo za oktrojiranje in smo prepričali, da Njeg. veličanstvo ne bo zdaj izrečenega načela popustilo, tega namreč, da bi se z narodi in vlado slobodno dogovorila takšna ustava, ki bode vsem enakomerno ugajala, tako da bodo Goluhovski-jevi in Šmerlingovi štatuti kar zginili, kakor da bi jih nikjer nikoli ne bilo! (Pravo! Dobro!) Gospoda moja, le po dogovarjanju, po septemberskem manifestu je mogoče, doseči pravno doslednost, in še le ta ustava je perva veja pravne doslednosti na deblu okto-berske diplome. Pa ne samo to, gospoda moja, da se je bilo treba od oktrojiranja verniti k pravu, tudi nevarno deržavno stanje, — salus rei-publicas — sililo je kar močno, da je previdni naš gospod in cesar Avstrijo vendar enkrat od brezna potegnil, ter jej dal ustavo, ktere se morejo VBi narodi udeleževati. Če se je namreč samo en del udeležuje, drugi del, zlasti vsa izhodnja polovica, pa ne, in ima to tako grozne nasledke za deržavno blagostanje, potem je pač zelć nevarno dalje puščati deržavo v tem stanju, samo da bi se februarni statut obderžal. Sicer pa, gospoda moja, moram opomniti, da februarni patent ni nikdar niti djanski niti pravno oživel, — djanski ne, ker se ga Ogri, Hervatje, Benečani in pozneje Čehi niso udeloževali, — pravno ne, ker se še Benečanom nikoli ni prilika ponudila in pravno poskusilo , da bi v „Reichsrath'1 stopili. Ker je bila pa ustava za celo cesarstvo dana, tedaj ni ta ustava od 26. februarja tudi nikdar djanski oživela. Ker se to, gospoda moja, ni zgodilo, ker je ni bilo mogoče izpeljati, ker je narodno gospodarstvo in finančina moč hirala, ker so dolgovi na davkih naraščali, ker je po vsem cesarstvu in pozneje tudi v „Reichs-rathu“ opozicija slednjič splošna postala zoper očeta ustave, potem je pač kaj naravno, da je Njeg. veličanstvo uslišalo večino avstrijskih narodov, ki niso bili v zbornici zastopani, ki pa zamorejo Avstrijo ustanoviti. Naravno je, da je naposled poginil ministerski absolutizem, centralizacija ustavna, in kakor upam, vendar enkrat tudi nemški hegemonizem. (Pravo!). Tretje prevdarjanje, gospoda moja, je to, da se deželnemu zboru krati pravica, vde-leževati se po svojih zastopnikih v „Reichs-rathu“ postavodajstva. Res je, da bo, gospoda moja, vlada nekaj časa, dokler da se na podlagi septemberskega manifesta ustava za čelo deržavo z narodi ne dogovori, cehi v pravi sili pravico imela, postave dajati, z eno besedo, vladati. Vprašam Vas pa, gospoda moja, ali ni bil zgorej omenjeni §. 13 za poprejšnjo vlado lepa prilika, ali se ga ni večkrat poslužila in, dasiravno ni bila sistirana ustava, je vendar take postave dajala, ki jih je imel le reichsrath pravico dajati. Ali ne budi to zaupanja, da se zdanja vlada Njeg, veličanstva ni poslužila §. 13 in dajala med tem časom postave ter ga je vni-čila gledč na deržavno blagostanje in da bode deržavi potrebne postave le iz sila dajala, dokler se nova ustavo ne dogovori ? Terdno sem prepričan, gospoda moja, da ustavljenje „Reichsratha“ ne bode deržavi toliko škodovalo, kakor v preteklih letih februarni patent, ki ni od deržave škode odvernil, pa je tudi mogel ni, — da se bodo postave dajale, ki se bodo ravno tako, ako ne se bolje, na deržavni blagor ozirale in ga pospeševale, kakor proviševanje davkov in pristojbin, ktere smo le za eno leto sprejeli, a vendar za vsa leta votirali (Pravo!) Kako čudna je vendar ta pritožba, gospoda moja! V „Reichsrathu“ niste nikdar nič hotli slišati od deželnih zborov in ste vedno eno godli, da smo namreč tamkaj le deržavni zastopniki. Zdaj pa pravite, da so deželnim zborom po ustavljenju pravice prikrajšane, ker ne morejo svojih poslancev vanj pošiljati. (Pravo! Pravo!) Po takem lahko sprevidite, da se to prevdarjanje opira na napčno podlago. Dal j no pre vd ar j anj e, daje februarna ustava nepopolna, to priznavate sami. Vi ste najbolj vneti zastopniki in brambovci ustave, pa vendar to priznavate, tedaj je gotovo res. (Smeh.) Gledč na to in da februarne ustave ni večina avstrijskih narodov sprejela, da se n; mogla djanski izpeljati, da je bila po njej sprava z Ogri in Hervati nemogoča, da je edinost Avstrije zaderževala, da je imela bibo najodločniše centralizacije na sebi, celč smertnega červa, ki tiči v §. 13, — pri tacili okoliščinah in glede na to, da ste sami nepopolnost februarne ustave priznali, je tudi nemogoče, da bi februarna ustava vendar mogla terdno podlago in ži-vetna načela imeti. Kako more, gospoda moja, taka ustava zdrava in živetna načela imeti, ki je bila zoper oktobersko diplomo, pravo in postavno podlago, oktrojirana; ki se ni mogla kar nič razvijati, če avstrijski narodi niso ne le nič zanjo marali, temuč se čedalje bolj proti nji upirali in oni nič v stanu pi bila, braniti se, — in je tako adla. Ali je to nje moč življenja? to do-ra, terdna podlaga? Najmanj pa morete, gospoda moja, terditi, ba bi bila ta ustava priliko dala razvijati in gojiti posebnosti monarhije, posebnosti pravnih razmer in narodnosti. O tem ne morem kar nič govoriti, kajti jaz tega ne verjamem, gospoda moja, da bi bili Vi to resno govorili; toliko pa vendar rečem (Kromer s e r d i t o: To je preveč, tukaj se n i k d o ne šali, to je bila gola resnica.) No, če Vam je to, gospoda moja, res gola resnica bila, mi pa povejte, kako je ta ustava, od ktere menite, da je posebnostim Avstrije najbolj primerna, kako je vstrezala ta ustava Ogrom in Iiervatom in njihovemu deržavnemu pravu, kako zgodovinskim pravicam Cehov in različnim narodnostim, kakor tudi onemu narodu, ki v tej deželi prebiva, t. j. nam Slovencem? Ali smo mogli od vlade priporočani šolski program vpeljati, čeravno mi je vitez Šmerling rekel, da je dobro prevdarjen, zmeren, poli.ičen, izpeljiv, in da bode poročevalcu naročil, da ga izpelje? Ali smo mogli po tej ustavi samo ta program izpeljati ? Ali smo mar mogli, izveršiti ga, v deželnem zboru kaj primernega skleniti? Ali se ni Šmerling v vse vtikal ? Ali smo mogli to malo deželo in narod naš slovenski v njegovih pravicah, v posebnosti njegovi braniti, tem manj, i a bi se bili Ogri in Hervatje vveznili v februarni patent? (Dobro! Dobro!) Dokažite mi to, potem bom verjel, da Vam je s tem prevdarjenjem resnica bila. Ne dvomim sicer nad Vašo pravo voljo, — dvomim le nad tem, da niso prevdarjenja Vaša glede na to prav postavljena, da so bile posebnosti Avstrije po februarni ustavi še koj dobro zavarovane. Besednik. Slovanski shod v Pragi I. 1848. (Dalje.) Dne 2. junija se je perva seja slavno in javno pričela na otoku Zofinskem. Zgodaj pred deveto uro so se podali vsi udje iz češkega museja v Tinsko cerkev. V tem starodavnem božjem v hramu je duhovnik in rodoljub Vacslav Štulc sv. me-šo bral in molil primerno molitev. Zdelo se je, da duh slovanskih apostolov Cirila in Metoda prešinja glavo in ogreva serco vseh pričujočih. Gorke solze so polijale lica rodoljubnih mož in starčekov, ki so se v slo-vanskej zgodovini pervokrat zbrali iz vseh vetrov ogromnega sveta slovanskega. Po dokončanej božjej službi so se podali v veliko dvorano Zoiinsko. Tukaj so se javne seje slovanskega shoda deržale, in da bi se prostor preveč ne napolnil, razdajali so se listki, -brez kterega ni smel nihče stopiti v dvorano. Soba je bila okusno in veličastno okinčana z znamnji in banderi vseh slovanskih narodov v Avstriji, — med njimi v sredi pa je vihralo černorumeno bandero cesarsko. Odseki so sedeli razdeljeni eden od druzega. Grot Matija Thun — predsednik vsega shoda — je zbolel, in začel je sejo njegov namestnik vitez Neuberk. Pozdravljal je — 110 — Avstrijansko cesarstvo. Zagrebški listi pišejo, da gre daputacija še le 15. t m. v Pošto in da bode zbor zopet preložen , ker ni upati , da se bodo do 1. maja dogovori končali. Članov herv. dc-putacijc ne bo več kot 11, ker je med tem časom dr. Josip Vranycany, eden izmed najbolj odličnih zastopnikov in domoljubov, umeri. Ce bi pa imela vneti se vojska, govori se, da tedaj, neha vse zborovanje, da se razglasi cesarski manifest in da Ogerska dobi tri (?) ministre. — Zdaj se pa zastopniki neki kaj živo menijo o skupnih zadevah, zlasti pa, ali bi se postavil koj natančen zakonsk načert, ali pa samo načela, kterih naj bi se dcržali, da se z vlado po-razumijo ; kajti zastopniki mislijo, da bi ves trud lahko zastonj bil, ako bi vlada ne priznala načel, po kterih zbor ravna. (Je bi pa vlada in zastopniki bili v načelih složni, potem pravijo, pa ni treba natančnega poznam-ljanja, kar bi tudi mnogo dela prizadjalo. Zastopniki bi tedaj samo načelne stvari pretresu vali in po tem takem tudi lahko vse prej doveršili. Kar se skupnih zadev in njihovega obravnovanja tiče, počakala bode vlada, kakor piše „Pozor", kaj da ogerski zbor nasvetuje; potem pa se bodo tako dolgo pogajali, da se kaj gotovega dožone. 481etne postave se pregledajo in popravijo tako, da bodo natanko in pravno določene vse zadeve , ki jih ima Ogerska do skupne der-žave in posebej do Erdeljskega in trojedine kraljevine. „Pozor" tudi pravi, da pišejo madjarski listi zadnje dni bolj zmerno in ne več tako nezaupljivo in napeto, in da bode vlada sama kriva, če se ne porazumijo, ker se je s konca Madjarjem preveč prilizovala, da so potem oni, zlasti kar se tiče pravne doslednosti, strune tako zelo nategnili. — Naj bi se srečno vso dognalo! Kaj zelo bi bilo tudi želeti, da bi se zdaj, ko se nam spet kaj viharni časi kažejo, iz vseh strank možje izločili, ki bi s^a porazumljenje delali, zato ker je po vsaki ceni potrebno. Vsaka stranka naj bi potem kaj jenjala in žerto-vala, da bi se prej pogodili in vse poravnali, da vendar prepozno ne bo! Iz Češkega se ne sliši več od horaatij. Razdraženost je minula in nastopil mir. Dobri ljudje so pa tudi veliko k temu pripomogli, ker so ubogim prebivavcem berž dela in živeža priskerbeli. To je lepo! s kratkimi besedami nove goste v poglavitnem češkem mestu in napovedal, da je slovanski shod ustanovljen in odpert. Šlužba in delovanje pripravi javnega odbora je bila zdaj pri kraju, zatorej je vitez Neuberk in pripravljavni odbor odstopil in mesto prepustil starašinu Francu P a 1 a ck y - tu in malemu odboru. Zdaj je starašina Palacky poprijel za besedo, kaj lepo govoril o namenu slovanskega shoda in kazal, čemu da so se zbrali iz vseh krajev sinovi velike majke Slave. Po tem vvodnom govoru so pisarji prebrali glasno imena predpostavljenih in druzih udov, opravili red in predpis predmetov, ki se bodo pretresovali. V odseku jugoslovanskem je bilo 42 udov, v poljskorusinskem 61 in v češkoslovanskem 237, skupaj toraj 340 rodoljubov. Po tem so se začeli govori. Govorilo se je bolj splošno: razjasnovale so se misli, zakaj da se je sklical slovanski shod, razlagale so se najviše in največe potrebe slovanskih narodov, in naznanjala pravila ali vodila, kterih se Slovani hočejo deržati. Da bi kak sklep veljal za sklep celega shoda, bilo je odločeno, da je treba, da vsi trije odseki k njemu pristopijo. Odseki so pa vsi trije posebej vsak za se imeli svoje seje. „Kar koli se je ravnalo ali v odsekih ali pa v javni h skupnih sejah, vse seje godilo v slovan-skej besedi; zatorej se že samo na sebi razum e, daje le nesramno in gerdo obrekovanje naših protivnikov, kakor da bi seSlo- — Čehom so nič kaj prav ne zdi, da je policijski komisar g. Hlebeček kaznjen in v nižo službo djan, zato ker je dopustil, da so se ljudje [takrat pred zbornico zbirali in šimder delali, ko sc je v n ji o enakopravnosti obeh jezikov na vseučilišču govorilo. To je, res nekako čudno in nas spominja žalostnih časov! — Po novem volilnem redu bode imelo 20 velikih posestnikov, ki plačujejo na leto 916.000 gld. davščine brez doklad, virilne glase, kar liberalcem ni kar nič po volji, ker mislijo, da spet gotovo nastopijo nekdanji časi z desetino, — ne pomislijo pa nič, da bode izvoljenih poslancev velika večina. Vlada neki zdaj ne misli prošnje gali-škega zbora uslišati in za Galicijo posebnega dvornega kancelarja imenovati. Še le potem, ko se bodo skupne zadeve določile, pride ta reč v pretres. Vlada je prepovedala, konje iz der-žave prodajati. Spet se je doprinesel na Dunaju strašen samomor. Znani Tu v or a, zavdal je 2. t. m. po noči sebi, svoji ženi in trem odraščenim otrokom, — le dva mlajša je drugam spravil in sta nesrečneža zdaj sama ostala. To je strašno! Pravijo, da jo pri nesrečnih špekulacijah v dolgove zabredel in tako obupal , družina pa da je sklenila ž njim vred umreti. Isb Celovca. (Pervi občni zbor družnikov društva učiteljem v podporo;— volitev za mestni odbor; — v Borovljah ogenj; — Ant. F lori janšič je šel borovško robo ponujat po svetu; — nesreča pri streljan ju; — v e s e 1 a novica). Visoka kon-sistorija je sklicala 4. den aprila pervi občni zbor nove družbe, ktere žlahtni namen je podpirati onemogle učitelje, njih siroto in vdove. Ob devetih se je zbralo v šolski hiši od vseh učiteljev, kterih je na Koroškem še čroz 300, le samo 19; še učenikov, ki v Celovcu stanujejo, vseh bilo ni! In vendar je ta naprava za učenike tako imenitna in potrebna. Še ni vseh prešinil novi duh, duh javnosti in ustavnosti, — še zdaj učeniki le od drugod pomoči pričakujejo in ne poznajo menda še naše prislovice: „Po- vani ne bili med seboj razumeli in so bili prisiljeni nemški jezik na pomoč vzeti", tako pišejo uradne praške no vine leta 1848. Podlaga vsega posvetovanja in obravnovanja je bil načert ali program, ki je bil v ta namen napravljen. Obsegal je teh le delov: O razmeri avsrijanskih Slovanov med seboj ; — o razmeri med avstrijanskimi in zunanjimi Slovani; — o razmeri med avstrijanskimi Slovani in evropejskimi narodi in slednjič o tem, kako bi se mogla sklepom slovanskega shoda pridobiti veljavnost in moč. Zastran pervega dela ali člena je imenovani program predložil, naj avstrijanski Slovani sklenejo društvo v ta namen, da si ohranijo ustavno svobodo in narodne pravice. Gledč na drugo točko o razmeri med Slovani .in drugimi avstrijanskimi narodi je program nasvetoval, naj se avstrijanska ce-sarevina osnuje kot federativna ali zvezna deržava napodlagi enaki h pravic za vse narode. Kar se tiče razmere med avstrijanskimi in zunanjimi Slovani, priporočal je program v političnem obziru samo le to, da se izreče serčno sočutje do njih in s tem, kaka se jim kaj godi, — v literarnem obziru pa je bilo predloženo, naj se razširja slovanska literarna vzajemnost s tem, da se po vseh slovanskih deželah na viših učilnicah učijo vsi slovanski jeziki, dalje naj se slovanski učenjaki pogostoma zbirajo i. t. d. magaj si sani, in Bog ti bo pomagal!* 1 2 3 * 5' Naj-pred je visokpč. gosp. dr. Valentu Mil ar, najviši šolski ogleda, imel prav lepo in primerno govorico. Pokazal je lepo zaporedoma, kako se je misel, osnovati si tako družbo, izcimila, najprej v kerškej dekaniji taka družba se napravila, kako se je sčasoma razširjala in slednjič na celo škofijo se raztegnila. Hvaležno je v misel jemal deželni zbor, kteri je sklenil, irncnovanej družbi vsako leto darovati iz deželnih denarjev 500 gld. — Potem so bile volitve, kakor smo jih je slednjikrat naznanili. H končuje novo izvoljeni predsednik Som er poprijel za besedo in krepko in serčno se zahvalil za toliko skazano mu zaupanje in čest, pa tudi obljubil vse moči na to obračati, da se nova družba razširja, narašča in na terdne noge postavi. 4. aprila je bila tudi volitev za mestni odbor; volil je tretji oddelek, ki šteje 324 volilcev. In veste, koliko da jih je prišlo? Vseh skupaj 18! Izvoljena sta bila g. Leop. Sternhart in Vinc. Knapp. Moža sta oba poštena in pametna; pa kaj porečemo od meščanov? Sram in fej jih bodi, da nimajo v sebi več ustavnega duha in tako malo marajo za svoje potrebe in zadeve! — Včeraj, to je 6. apr., je volil drugi oddelek. Uradnikom in duhovnikom se kaj rado očita, da nosijo dolgo kito in sovražijo novi svobodni duh. Pa številke pričajo, da temu ni taka. Izmed 450 volilcev jih je glasovalo 09 in zvoljeni so bili gg. • Gayer Simonjin Ulepič Jožef. — Iz Borovljan sJjjjjmo, da je te dni ob treh zjutraj na Ko-bli jelo goreti in pogorela je neka banova hiša'in skedenj; velika srečajo, da ni vetra bilo; prav lehko bi bila šla cela soseščina. Pravijo, da je bilo zasmojeno. Na to žalostno novico naj pa povemo drugo veselo Gosp. Anton Florijanšič se je veliki teden podal po svetu, naj bi šel izverstne borov-ške izdelke po svetu ponujat. Prav veselo je slišati, kako so se Borovljanci oživili in po svetu svojo robo prodajajo. Tako je prav; ne čakajte, da vam ljudje v hišo pridejo po robi popraševat in denarjev ponujat. No vemo prav, kam se je g. Fl. podal, pa slišali smo, da na jutrovo stran; govorilo se je celo, da misli se podati v Bukarešt, Veliko pametnejši je že, oberniti se proti ju-trovim deželam, kjer še ne znajo tako prelepe robe narejati, kakor je borovška. Tudi Glede na razmere med avstrijanskimi Slovani in evropejskimi narodi je program po-Bebno omenil frankobrodski nemški shod in. predložil protest ali ugovor proti njegovim sklepom, kolikor bi višo oblast in samo-stalnost avstrijanskega cesarja utegnili zmanjšati. Zastran tega, kako bi se mogla sklepom slovanskega zbora pridobiti veljavnost in moč, bil je program te misli, da je slovanski shod le privatno društvo; zatorej je bilo nasvetovano, naj' se poseben za to izvoljen odbor pošlje pred svitlega cesarja in mu naznanja in predlaga vse, kar je slovanski shod delal in sklepal. Da bi se pa opravila slovanskega shoda tem hitrej dogotovila in do konca dognala, predložil je med tem Korel Libelt drugi predlog. Ta novi Libeltov program pa je obsegal: 1. Naj se spiše in razpošlje manifest ali razglas na vse evropejske narode, da se jim naznani, kaj mislijo in hočejo Slovani. 2. Naj se napravi na svitlega cesarja adresa ali prošnja, v kterej naj se naznanijo želje »n prošnje avstrijanskih Slovanov. 3. Naj se osnuje in sklene zveza med slovanskimi narodi in naj se poiščejo pripo- močki, kako bi se mogel ta namen doseči. 5. junija je veliki odbor v posebnej seji Poterdil ta Libeltov program in vse tri naloge so bile izročene posebnim odborom, ki so »e sestavili iz vseh treh odsekov. • (Daljo pride). — Milansko leto je hodil g. Franc Florijanšič v ravno tem namenu, pa le proti Severju in večeru, — tam pa je Belgija, Nemčija itd. blizo, zatorej ni veliko opravil. Bog daj Antonu Fl. več sreče! — Iz gornjega Roža smo slišali praviti od nesreč, ki so se velikonočno praznike pri streljanju prigo-dile. Rod Koščico se je nek kovač v roko ustrelil, da bode zgubil 2 — 3perste; — v Rožece se je možnar razletel in nekega hlapca tako vdaril, da se ni dolgo časa nič zavedel; — v Šmišvavčah in na Udmatu se je tudi neka nesreča zgodila, pa nismo mogli prav zvedeti, kakošna. Ljudje! bodite pametni, da ne bodo spet oblastnije prisiljene, streljanje prepovedati in vam tudi to veselje vzeti. — Slišali smo praviti neko veselo novico, ktere ne smemo zamolčati. Severna železnica si bode menda 100.000 centov že-lezja na Koroškem nakupila. Zatorej ni res, kar so nekteri časniki pisarili, da bode v Prevalah spet nekaj delavcev ob delo in zaslužek prišlo, temveč še novi delavci se bodo jemali. To bi bila pač velika sreča za našo borno deželo! ■ se •Jelovške okolice. (Fara Breza; — ljudska šola; — pameten mož; — samomor). Terdi se rado, da se Slovencem 4ni godila in se ne godi nobena krivica, da imajo vse kakor Nemci in da le nekteri rogovileži hočejo vse prekucniti in prenarediti. Fara Breza je čisto slovenska in nikoli se ne pridiga drugači kakor slovenski. Ta slovenska fara pa ima že od leta 1817 sem le učenika, ki je terd Nemec in se še dozdaj — v petdesetih letih — ni naučil ne trohice slovenski! Pokažito nam učenika na nemškej fari, ki bi nemški ne znal? Bog prenesi, ko bi hotli Nemcem kaj tacega storiti, — spokali bi ga, da bi se vse kadilo. Slovenci so pa le tiho in po-terpljonje imajo, pa čakajo, da jim bo Bog pomagal. Vsi farmam so po takih farah rus omilovanja vredne sirote; plačujejo in plačujejo, otroci in njihovi pa se le ničesar ne nauče. Posebno so pa omilovanja vredni gospodje kateheti takih šol, ker otroci še toliko brati ne znajo, da bi slovenski katekizem brali in keršanski nauk ponavljali. Zatorej pa tudi kaj malo otrok v šolo hodi, osebno je pa nedeljska šola čisto prazna, edanji g. fajmošter Janez Kolar so jeli nedeljsko šolo v farovžu imeti in pride jih okoli 30 otrok, prej pa jih je bilo 3 —4 v šoli. Iz farovža pa gredč v cerkev, kamor poprej nikoli niso hodili, ker je šola predaleč od cerkve. Že več kot 50 let hodijo gospodje dekani iz Celovca to šolo vsako leto preiskovat, — pa nobeden se še ni spotikal nad nemškim učiteljem za slovensko šolo. — Pa Slovenci se že zavedajo in čutijo, da tako nemčevanje mladini močno škoduje in so si jeli pomoči iskati. „Hojovice" se imenuje vas Breške fare; vse hiše so terdo slovenske in vfarane v Brezo, le ena sama hiša spada v faro Možberg, kjer so slovensko pridigo do čistega odpravili. To hišo pa je ravno kar kupil pameten in pošten mož pa skerben oče, kteremu pri sercu leži svoje otroke m posle keršansko izrejati. Zatorej je oče (Jemernjak po domače Štih na visoko škofijo prošnjo vložil, naj so njegova hiša v Iiojovicah od Možburške fare loči in pridruži Breški fari, kjer se božja beseda po slovenski oznanuje in kamor imajo veliko bližej. Pri tej priložnosti še omenjamo to, da so že pri rajnem gospodu Rudmašu hodili možje iz Canjslce in Možburške fare in hudo tožili, da se tam v cerkvi in šoli strašno nemčari in Slovencem krivica godi. Premilostljivi naš knezoškof so za letošnje dekanijske shode predložili tudi vprašanje, ali bi ne bilo kje treba nektere fare roč-nejši razdeliti in omejiti? Slovenci, zdaj je pravi čas, da se oglasite, pritožite in si pomoči iščete! —Veliki teden se je v Možburš kej fari velika nesreča prigodila. Nek še precej mlad posestnik se je v svojej izbi obesil. Nesrečni ga je prerad pil in pijan doma velik polom napravljal. Tako se je godilo tudi veliki torelk; — pa zdaj ga Bog cel6 zapusti, sirota odpodi svojo ženo od hiše, med tem se pa na jermenu obesi. Žalostna velika noč! ■z M|io