VEDETI POMENI PREŽIVETI Groza z imenom AIDS O aidsu - slndromu pridobljene zmanjšane imunosti je zad-nje fiase tud) prl nas veliko slišati. Republiškl komite za zdrav-stveno in socialno varstvo je sprožil Siroko akcijo informiranja prebivastva o tej nevarni in za zdaj še nepremagani bolezni. Seveda ne z namenom Sirjenja preptaha, ampak da bi se zavedlt, da bolezen tudi pri nas obslaja, da lahko zboti vsak in da bi, ker pri nas Se nl v velikem razmahu, uspeli s pravočas-nim iniormiranjem vsa{ nekoliko zajeziti njeno širjenje. Pogo-varjali smo se z zdravnikom bežlgrajskega zdravstvenega doma in z namestnikom predsednika republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo dr. Jožetom Vidmarjem. • Nalprej preprosto vpra-šanje - kaj je aids? »Aids (kraiica za Acquired immunodeficiency Syndrom. v siovenščlni pa se izgovarja ta-ko, kot se piše) je resno klinič-no stanje, za katerega je zna-čilna nezadostna celifina imu-nost. Retrovirus {virus člove-kove zman|šane odpornosti -HIV) prodre v celice filovekove-ga tetesa in se s posebnim en-cimom integrira v genetitno* snov celice gostiteljice. Zato vsakokrat. ko se okužena celi-. ca deli, nova celica vsebuje vl-rusne gene in večina virologov meni, da okužba traja vse živ-Ijenfe. Za aids je značilno, da odpovedo ključni mehanizmi obrambnega sislema organiz-ma, kar ima za posledico celo vrsfo resnih in na koncu smr-tonosnih infekclj. Zaradi zmanjšane odpornostl je paci-ent, ki ima aids, dovzeten za bolezni. ki Cloveka, prt kate-rem imunski sistem normalno deluje, ne bi napadle.« • Kako se lahko okuiimo? »Aids je pitrdvsem spolna bole/on Č^prav so znanstve-niki dosiej našli \n i/olirali vi-rus v krvi, speimi, malerinem inli^u, siinl, snl/ah, urinu, mo?oanski InkoČini, bezgav-kah in v možganovini, poteka okužba, vsaj po dosedanjih ugotovitvah, po krvi m spermt. Okužimo se lahko s spolnim stikom (homoseksualnim at) biseksualnim) z okuženo ose-bo, z okuženo krvjo in s krvni-mi produkti (v Sloveniji je takš-na možnost praktično izključe-na, ker je vsa kri ustrezno pre-gledana), z okuženimi medi-cinskimi pripomočki (zlasti narkomani, ki si droge vbrizga-vajo v žile pa tudi z izposoje-nim brivskim priborom). Virus aidsa se lahko prenese tudi v trajanju nosečnosti med poro-dom ali po njem z okužene ma-tere na otroka. Pomembno pri Širjenju aidsa je dejstvo, da na-videzno zdravi. a že okuženi Ijudje, prenašajo virus na dru-ge. Po sedanjih podatkih četr-tina tjudi, ki so okuženi s HIV, dobt aids v petih ali sedmih letih do okužbi. Za bolezen je značilna ku-mutativna smrtncst. Po prika-zih Svetovne zdravstvene or-ganizacije je v ZDA in Evropi v cefoti od vseh do sedaj obole-lih umrla približno polovica. Od tistih bolnikov, pri katerih je bila bolezen ugolovljena pred Iremi leti. jih je v ZDA umrlo že 75 odslotkov, in kar 90 odstotkov tistih, ki so jim diagnozo ugotovili že leta 1962.« Dr. Jože Vidmar: •¦Republiški ko~ trtite za zdravstveno in soclalno varstvo je sprožil iiroko akcijo in-formlranjB prebivalstva o aidsu, da bi se zavedtt, da bolezen obsta-ja ludipri nas. in da b» vsa/ nekofi-ko uspcli zajeziti njeno šlrjenje.- • Kako se s HIV ne more-mo okužitl? "Do sedaj ni dokazov. da bi so virus prenašal s kihanjem, z dotikom rok, preko jedilnega pribora ali kozarca, s piki žu-Želk, Če živimo z okuženim v istem gospodinjstvu all preko stranišč.« •Kako se lahko zavaruje-mo pred morebitno okužbo? "Do 29. januarja je bilo v svetuže 39.144 bolnikoviz 127 držav, okuženih pa je že pri-bližno 100 tisoč Zemljanov. V Jugoslaviji je dozdaj devet Iju-di zbolelo za aidsom, od tega v Sloveniji štirje. Podatki pa se nezadržno spreminjaio. Pred boleznijo se lahko za-varujemo predvsern s primer-nim načinom življenja in obna-šanja Izogibati se je treba spolnega stika z osebami. za katere sumimo, da imajo aids oziroma so okužene s HiV. Izo-gibati se je treba pogostemu menjavanju spolnih partner-jev. fveganje se lahko zmanjša z uporabo kondoma Analni odnos je bolj nevaren za infek-cijo In se ga je irsba izogibati-Intravenozne narkomane (ki si mamila vbrizgavajo v zile) je treba poučiti. da uporaba skupnih igel in brizgalk lahko privede do okužbe. Ljudje iz rizičnih skupin (homoseksual-ci, narkomani) naj ne darujejo krvi, plazme, organov. tkiva ali sperme. Igte, brizgalke in dru-ge instrumente za večkratno uporabo, ki prihajajo v stik s krvjo (pribor za obrezovanje. prebadanje ušes, tetoviranje, skarifikacijo - razpraskanje kože pri cepljenju). je treba te-meljito očistitt in razkužiti po vsaki uporabi. Dezinfekcija. med drugim tudi z afkoholom ali že navadno prekuhavanje. sta učinkovita proti HtV. Ne stnemo uporabljali skupnih zobnih SCetk ati brivskih apa-ratov.« • Kdaj lahko posumlmo na okuženost s MIV? «Na aids posumimo pri bol-ntku, pri katerem so več kot tri mesece prisotni naslednji zna-ki: shujšanje za več kot deseti-no normalne teže. kronična driska, povišana temperatura, povečane bezgavke in vranica. Bolnik se mora obvezno zdra-viti. Najbolje je, če se obrne na svojega spiošnega zdravnika. Vsak pa lahko pride kadarkoli na krvni test v Infekcijsko klini-ko ali na Mikrobiološki inštitut pri Medicinski fakulteli- VIDA PETROVČIČ