glasilo slovenske n ne podporne jednote CHICAGO. ILU PONPEUBK. »1. DBCKMBKA (PKC. II), 19.19 for t* Mtfcm 1101. Act of O.L B. MIT, nttorlMtf u J MM U. IUI. Italija naglaša i ■ i zvezo z Nemči jo Fašistični sv«t posvaril Stalinovo vlado nik d*a Is feilj «otpt daiij guadaya Holiday.. PRO ETA Uradniški In upravntlkl oroatorl. MIT South L«wndaU Ava. Offiao of Publication: MIT South Lawndala Ava. TalaphaM, Roekwvll M.00 Yoarly ftTKV—NUMHKH 240 ^-:— ■ ----------"—«i«»»« «t npecu romne izgube Stalinove mado na finskih frontah Oat S. 101 T, authorised on June 14. lili. Finiki brambovci ustavili rusko ofenzivo v Ksreliji, pokvarili cez sto tankov, na dveh drugih frontah pa so se umaknili. Zunanji miniiter Tanner izjavil, da se bo Finska pogajala za mir s sovjeti le, ce dobi garancijo, da bodo respektirali njeno neodvisnost SINKI, 10. dec*—Finski jvci na severu so danes [^bili vse napade sovjetskih Bitke se vrče v snegu do Včeraj so Finci s dina-razstrelili velik skalnat i m obrežju Ledenega morja ientu,°ko so se hotele šoke tete izkrcati na suho pod Silen plaz skalovja je brodovja z ruskimi četa-Prav tako so bili odbiti ru-| upadi na žarelijaki fronti t ¿rti nad I^eningradom. V dnevih vojne so sovjeti lli ogromno Število mož in materiala. Domneva se. bik» 25.000 Rusov ubitih 5000 ujetih in čez sto kih tankov uničenih. Fin-ihfube ho primeroma zelo i DON, 10. dec.—-Angleška je sklenila, da bo proda ja-orožje in strelivo Fin- IASHINGTON, D. C, ¿0. dec. ta vlada je dovolila ki deset milijonov dolarjev ki bo založen is sklada konstrukcijo financ. je bila odrejena blokada Finske. To vodovje je sovjetska vlada proglasila za nevarno cono. Vlade Skandinavskih držav so bile že informirane o blokadi. Kakšno stališče bodo zavzele, še ni bilo pojasnjeno, dasi priznavajo, da ima Rusija na podlagi mednarodnega prava pravico razglastitve blokade. Ali bo blokada učinkovita, je drugo vprašanje. , Švedska in Finska sta zastra-žili dostop v Botnijski zaliv z minami. Vzhodno obrežje tega zaliva je finsko in je dvomljivo, da bi mogla kakšna ruska ladja prodreti v ta zaliv. Promet med Finsko in Švedsko se bo lahko nadaljeval kljub ruski blokadi. Moskva, 9. dec. — Tu poročajo, da ruske čete prodirajo na treh frontah in da so zasegle veliko količino finskega bojnega materiala. Rdeča armada je pretrgala glavno finsko obrambno črto pri Vouksu in zdaj prodira proti reki Taipaleenoki. ftusi so sestrelili dve finski bojnr letali in ujeli štiri letalce. n. Finska, 9. dec. — Fin-čete so ustavile armado i Rusov na karelijski ze- minister Tanner je izda *e je Finska odločila JJJjnbo avoje neodvisnosti , ..... do zadnjega moža, Mljub temu je pripravljena Jjrti * s sovjetsko' Rusijo, garancijo, da bo rešpek-■ neodvisnost finske repub-f T" ne pomeni šibkosti s N finske, kajti narod se bo "«»Ije odločno boril proti t"* Konomskem in finančnem ■Je Finska na trdni podla-W>ko vodi dolgo vojno. P*r ne pripisuje nobene vaft-reiimu, ki so ga posUvili 1 komunisti s sovjetsko M* Med Finci je malo ko-Pjov. ki bi hoteli posuti is- Komunistična gesla, is Moskva« ne bodo Fincev, ki vedo. kako , 1 R"som pod 8 tali novo ■tur»»_ 1'srniki na Baltiku k>" vodovja v bližini Fin-"azaanilu iz Moskve, da Naciji svare Kritika sporazuma med Belgijo in Holandsko v Berlin, 9. dec. — Nemčija se jf odločila, da ne sme noben nevtralni blok držav v južno-vzhodni Evropi prekrižati njenih računov glede dobavljanja živeža in surovega materiala iz teh držav. "Edini sili, ki lahko formirata blok, sta Nemčija in Italija." je rekel predstavnik nacijske vlade. "Sovjetska Rusija je izključena, ker so proti nji nekatere države. Kar se tiče Italije, je sam Mussolini izjavil, da Italija ni nevtralna, temveč smatra naj se jo za državo, ki ni udeležena v vojni. Musnolini ne bo nikdar stopil na stran kakega nevtralnega bloka, ker bi to bilo v nasprotju z italijanskimi obligacijami napram Nemčiji. On je povezan z nami in dovolj previden, da ne bo skočil iz osi. Nobena druga država, ki je zainteresirana v južnovzhodno E-vropo, ne more prevzeti vodstva predlaganega nevtralnega bloka. Jugoslavija in Rumunija imata koristi od pogodb iz I. 1919 in rszumljlvo je, da hočeta vzdržati status quo. Miru ne bo brez splošne preureditve. Ne Ogrska in ne Bolgarija, ki sta izgubili velike kose ozemlje, ne moreta voditi nevtralnega bloka. Zveze in bloki ne pomeni jo dosti. Vsaka država, ko vidi. da so njeni interesi v nevar-noati, pozabi na obveznosti. Kar ae tiče Nemčije, bo še nadalje izvajala politiko kooperacije Iptainaznimi državami." Uvodniki, ki so jih v zadnjih dneh objavili nacijski časopisi naglaša j o, da dosegs sporszuma med Belgijo in Holandsko je zoprna Nemčiji. TI nam gsvs jo. da je bil sporsium sklenjen pod pritiskom Anglije in Fran-aljs. _ Francoski tisk za prelom z Rumjo Pariz, 9. dec - Francoski časopisi so pričeli kampanjo, da vladi pretrga dipiomat čne od- nošaj« s oovjeUkoRuaijozar.' di napada ns republiko Finci posedujejo nevarno orožje Izum poveljnika finske artiljerije Helsinki, Finska. 9. dec. —1 Da so finski topničarji najboljši strelci, ki bodo prizadjali velike izgube Rusom na kopnem in morju v drugi vojni z njimi od 1. 1917, priznavajo vsi. Za to se morajo predvsem zahvaliti generalu V. P. Nenonenu, poveljniku finske artiljerije in avtorju formule, ki omogoča, da eden izmed treh topniških strelov gotovo zadene cilj. On je znan kot genij v matematiki. Njegova formula, katere tajnost skrbno čuvajo že deset let, je rodilu uspeh, ko so ruske bojne ladje bombardirale utrdbe na otoku Hangu v Finskem zalivu. Krogle iz finskih topov na otoku so takrat poškodovale rusko bojno ladjo Kirov, da so jo morali odpeljati v Tallinn, estonsko luko. Ladja je bila tako poškodovana, da bo vzelo več mesecev predno bo popravljena. Takrat so finski topničarji potopili ruski rušilec in poškodovali neko drugo bojno ladjo, ki se je udeležila napada na finski otok. Odkar je bila učinkovitost Nenonenove formule demonstri-rana, so se Angleži zaman trudili, da tVpTJb pravico do "hJe. Rusi so skušali ukrasti formu-o, a nakana se jim ni posrečilo, kar je sreča za Fince, ki se morajo zdaj boriti proti sovjetom. Finske vojaške avtoritete trdijo, da izum generala Nenone-na omogoča precizno streljanje. Kakor hitro ugotove, kje se predmet, ki ga nameravsjo bombardirati, nahaja, je gotovo, da ga bo ena izmed treh oddanih krogel zadela, pa naj bo ta na morju ali na kopnem. Proti temu orožju je odpor zaman To pojasnjuje, zakaj se ruske ladje ne upajo približati finskim otokom, kjer so postavljene topniške baterije. Možnost je, da bodo Rusi morali napasti te otoke, toda že zdaj jo gotovo, da bodo utrpeli ogrom ne izgube. Nenonenova formu la bo morda igrala glavno vlogo sedanji vojni med Finsko in Rusijo. Ameriška kritika zavezniške blokade Kršenje načel mednarodnega prava Washington. D. C„ 9. dec. — Državni tajnik Cordell Hull Jt obsodil angleško-francosko blo kado nemškega Izvoza In Izjs vil, da hI Amerika pridržuje pravico terjanja odškodnin« zs izgubf). Rekel je. da je blokada kršenje načel mednarodnega prava. V formalni noti, katero je \*h slal Angliji in Franciji, nagla U, da bo ameriška vlada jhkI vzela potrebne korake, da zaščiti svojo pomorsko trgovino. A merlka ne priznava legalnosti blokade. da Rim. 9. dec. -h Italija je ponovno naglssila, da je utilitaristična zvesa med njo in Nemčijo še vodno trdna. $*M>nem Je Izjavila, da se ne ba vmešaval» v vojno in oposorlla sovjetsko Rusijo, naj drži avrije roke proč od Balkana. Dalje je posvarila Anglijo in Francijo pred oviranjem italijanske pomorske trgovine. Deklaracije o italijanski politiki so bile objavljene po seji člsnov vrhovnem fslističnegz sveta, ki je trajala štiri ure. To je bila prva seja tegs sveta od izbruha vojne. Diktator Mus-solini in grof Caano, zunanji minister, sta imela dolge govore na tej seji glede razvoja mednarodne situacija. ' Svet je po zakljfčonju seje is-javil, da odnošajl pned Italijo in Nemčijo so bistvsuo isti kot so bili ob sklenitvi militaristlčne sveže v Berlinu 22. maja tegs leta in izmenjavi mnenj mod predstavniki Italije in Nemčije Durgu in Berlinu. Politika ne-intervencije je bils opravičena na podlagi "preefientov, statičnega značaja obMganja na sa-padni fronti, Isvajanja vojne, blokade in protiblokade." Svarilo sovjetski Ruaiji, naj ne goji načrtov glede ikapansi-je svojega vpliva v državah juž-novzhodne Evrope, uključuje deklaracija, "da vse, kar se lahko zgodi v Podonavju in na Balkanu, z^dfva ob italijanske interese x ozlrom n* teritorialne In pomorske mejo, ki sa bile podaljšane od pridružitve Albanije k Italiji." Glede poostritvi pomorske blokade po Veliki Britaniji izjava naglaša, "da bo Italija ščitila svoje Interese % vso odločnostjo." Ministru Cianu je bila poverjena naloga, da v posebni deklaraciji Ik>1J podrobno oriše italijansko politiko z osi-rom na sedanjo mednarodno situacijo. NEMŠKI POSLANK POSVARIL TURŠKO VLADO Opozoril jo je na usodo Poljske ZATIRANJE NACIJ. SKE PROPAGANDE Berlin, 9. dec. — Fran» von Papen, nemški poslanik v Ankari, Je oposorll turško vlado, da si je s svojimi akcijami nakopala jezo sovjetske Rusija kakor tudi nevoljo Nemčije. O-menil ja, naj Turčija dobra misli, kaj in Finsko. je sgodllo s Pol pro-jsko mnenje svoje vlade na konferenci s turškim sunanjim ministrom. Ta se Je vršila po telefonskem razgovoru med Pape-nom in Hitlerjem. Nacijski krogi niso pojasnili, kaj je Turčija storila, da si' je nakopula jsso Nemčije in Rusijo. "Poljska In Finska sta bili zapeljani na krivo pot po Angleftih in sdaj morata trpeti posledice," so isjs-vili ti krogi. Turčija ima pori a konferencah /Milanu, 8af«-tgodbo vzajemni vojaško pome- Poslanlk je isrekel svsrllo In. in Uršula Strmljan, članici dru- Kampanja proti pre' vratnim elementom Mos^ra dobiva denar od ameriških komunistov Waahlngton, D. C., 9. dec. — Frank Murphy, načelnik federalnega justičnega depart men ta. je naznanit splošno kampanjo proti prevrstnlm elrmen lom Poslal je že dva svoja po-močnika pred federalno v«le|wi-roto, da ¡i Izročita Informacija o aktivnostih Stalinovih in Hit lerjevlh agentov v tej deželi. Murphy Je dejal, da evidenca, katero ao zbrali uradniki njegovega departmenta. potrjuj« obdolži t ve, ds s« agent je tujih vlad niso registrirali pri držav nem departmentu kot zahteva zakon. Man Krsnriaco, ('at. 9. dne. — Miles G. Humphries, bivši komunist in unljski organizator, je pri zaslišanju pred föderal-nim pravd n i kom f. i. Hsnnes-syjem pričal, da dal članarino, ki Jo plačujejo člani ameriške komunistične stranke, gre v Moskvo kot podpora tretji in-ternacionali. Zaslišanje je bilo odrejeno v zadwvl Williame Schneide rmana, tajnika komu čl z Anglijo In Francijo. AnAtara, Turčija. 9. dec. -Turški časopisi so pozvali nemškega poslanika rapena, naj takoj ustavi nacijsko propagando, drugače bo isgnan li deželo. Namignili so, ds bo vlada po-zvala Berlin, naj odpokliče poslanika, če ne bo prenihal s propagando. ---- Kritike nacijske propaganda so se slišale tudi v turški ibor-niči. Poslanec Hosajn Djahod Ji obdotftll Hitlerjeva agtnti. da podžigajo konflikt me' čeprav niso vozili kontrabantnptfa blaga. Ako bi hoteli ustreči Nemčiji, bi morali nastopiti proti Angliji in Franciji, ki ii-zvajata blokado, s silo in to bi bila vojna. Br. Godiaa sapuattl bolntSnlro Chicago. — Br. Filip Godina, upravitelj publikacij in tiskarne SNPJ, je po napadu krvotoka na želodcu 26. novembra le toliko okreval, da je 9. decembra zapustil bolnišnico in sdaj se sdravi doma. Upanje vje< ds kmalu okreva. Nov grob na sapadu ' 11 elper, Utah. — Dne INI. novembra jo tu za vodenico umrl Frsnk Rebol, star 69 let in dt>-ma od Grosuplje na Dolenjskem, po domače ftpanov. V Ameriki je bil 37 let in tu zapušča brata Joeva, v Nevadi brata Johna, na Elyju. Minit., brata Ixwisa. v stari domovini pa mater, dva brata in sestro, Naii bolniki v Plnnaylvanijl Library," Pa. — Mary Koaan dec. — V krogih o. Tu ženeva, 9. Lige narodov poročajo o "malem" nesporazumu med Francijo it) Anglijo glede akcije proti sovjetski Rusiji. Francijs, pravijo, se strinja s predstavniki dršav latinske Amerike, ki so m Izrekli sa Izključitev Rusije Is Liga narodov saradi napada na Finiko, katero smatra sa sovražnico It. 1. Latinski države naj bi počakalo s odločitvijo, dokler Liga narodov ni sposna Rusije za krivo kršenja pogodbe. Idmdon, 9, doc. —- Tukajšnji krogi so prepričani, da bodo Člani aveta Ligo narodov, ki so si danes sestali ns svoji siji v £a-nevl, proglasili sovjetsko Rusijo sa napadalko, ker so njene Čete invadirali finsko osemlji. To bo omogočilo vsaki v Ligi včlanjinl drŽavi podVMtje ekonomskih in mllltarističnih sankcij proti sovjetom. Zadevna resolucija bo najbrše sestavljena tako, da ne bo spravila v zagato Estonije, Utvlje In Litvlnikir ki so postale vezalki sovjetske Rusija, - Angleška kampanja, ds Liga narodov obsodi sovjitsko Rusijo, ne pomeni, da JI bo Vilika Britanija napovedala vojno. Vladni In mUltaristtčni krogi so MlMi stališče, da ja glavni an-gleškl cilj še vedno poraz nsclj-ske Nemčije. Llglns obsodba sovjetov bo omogočlls iivsjshji sankcij s strani drftav, ki niso" garantirale zaščite Irtvam Stalinove agresije. Med tem! državami sta Velika Britanija in Francija. Angleži bodo podpirali Finsko i bojnim materialom In oroljim." Turčiji šs ni pojasnila svojega stališča glede ruske osvojitve Besarabljs, pokrajini, ki spsds pod Rumunljo, opaža pa se Izboljšanji med njo In Itali» Jo, odkar je Mčela Moskvi gro-liti Rumunlji. Vprsšsnji Ji. sli bo Rusija napadla Rumunljo pred podjarmljinjem Finski. V Idindonu menijo, da U možnost ni isklj učena. Oalo, Norvelki, 0. dec, — Zunanji ministri Norveške, Danske In Švedske so se na svoji konferenci odločili, da bodo napeli vse svojo sile, ds ImIIIJo mirovna |M)gaJanJs med sovjetsko N»«lov: «.„UrJ-v .U.n.fc, ^ «to-UO>£ •411 »t. Oblr A»«., ClHvtiUnd, i dira h konflikta med Uma drža ——— vama. toda sprejeli niso nobene- Paril, 9. dac. - Francija jeiPolicija aretirala ,gl ^ključka^ včeraj napovedala boj u^Anim uradnika unije a, in Z^T boleznim. Vlada je uveljsvlls 0 , t. »u,. f f T 1 ' inT.1' «inkrot do ma mora vajtka oai iia Chlcago, 9, dac. — Pollcljs atrirali svojs simpatije napram ki trol nr Tlfnisu ^rsčiN* *"t\t*k J. Martina, pradsad- f|nski republiki, ki Ji postala zd rsvn išk lpre*ska vi!' g& t i »II- fc»p ^''T/T^IU ravnati oo zdravnikovih i Handlers, ki Ji naf>sdel in ob- gorčenje proti Rusiji. Policija ravnati po zoravma ^"»!-trtM| (klvttn,kll K. Coo-I |n gMn||cl ao bili pozvani v skci- ka v uradu ta unije. Cooke Ji j Jo, ko so študentje nameravali bil težko ranjen in morali m ga, «Vkorakali pred urad ruskega odpeljati v bolnišnico Mount HI- poalanlštva. in Jih razpršili, nai. (Untku Je bil eden Izmed! štvs 88« SNPJ, m nahajata bolnišnici (Magee Hospital) v Pittaburghu, kjer ata bili opori-rani. Olanatvo Jima Želi hitrega okrevanja. Nov grob v Ohlu Falrport Harbor, O. — V o. k raj nem Mvetišču je pred dnevi sa srčno kapjo umrl John Vider, star B5 let In doma i* Grosuplje na Do)pnJskem. NI bil pri nobenim podpornem društvu. Ii Clevelande Cleveland. — Pokojna Francas Rus, o katere smrti smo že poročali, ji bita doma li Kom-polja pri Dobrim polju na Do-linjskim. Tu ji živila okrog 4ft let In lapušč* dvi sinova, tri hčere in vsč vnukov. Zadnjih nedem let je bila vdova. Dalje Ji umrl Fr. Mišlč. star ftft lat in doma I» Martlnjaka pri Cerknici* V Ameriki Je bil S# let in tu sapufčs terto In pot od raslih otrok. — V bolnišnici Ja umrl Henry Skpbe, star 21 in rojen v Gowandi, N. Y. zapušča očita, dva brata IA stro. Dni 8. t. m. Ji umrl John 2ltnlk mlajši, sUr 25 lit In rojen v Ameriki. Zapušča starša In pet bratov. Cankarjev glasnik Chicago. — Decembrska Ate vilks Cankarjevega glasnika, mesečnika za leposlovje in pouk, ims sledečo vsebino: ... in mir ljudem, ki so dobre volje . , . (uvodnik), Ivan Jontes; llrb tenica je v želodcu, MIlan Med vešek: O naši mladini, Anton Debeljak: Antlskepsa (pesem), Nacizem in Socializem, K. K.: Drejčetova |>ot (nadaljevanje pesnitvi), Charlijeva čudna zgodba, Japonski revolucionarji nu Kitajskem, K. K i Julklna zmota (nadaljevanje novaia), Nov alovir» Za gospodinje. — Cankarjev glasnik stane na leto, posamezna številka pa &0c. LIGA NARODOV PROGLASI RUSUO ZA NAPADALKO Severne driave v mirovni kampanji DEMONSTRACIJE PROTI RUSIJI Pobijanje spolnih bolezni v Franciji mora ravnali po navodilih, drugače jo čaka zapor od šestih dni do treh mesecev. Tekstilna unija dobila pogodbo Iatočasno je Hull Izjavil. ______________________ Ameriks ne priznsvs ruske bto-] nMtm organizacija v Callfor niji. On je bil rojen v Rusiji in kade finskega obrežja. To je bila le gesta, kateri n« pripisu-j€Jo velikega pomena, ker se no-ben smeriškl parnik n« nahajs ¥ blokirani coni. Ako bo to storila, sa bo izneMla Stalinovih agitatorjev, ki imajo Miilto pri sovjetskem poslani-šivu v Psrizu. nedavno Je bil obdolžan. da ja dobil ameriško državljanstvo pod krivo prisego. Ko Je vpra-UI za drftavljanski list, jo pod prisego izjavil, da ni član komunistične atrsnke Hoi hoče ugotoviti zvezo mod Iko komunistično atrsnko tretjo interaacionalo. In Sprsy, N. C.~Unija tekatil-nlh delavcev Ja naznanila sklenitev pogodil« z družbami, ki obratuj« tovarne v tam mastu, , . ,, „..^^i Drap«rju In L«ak.Vlllu, ki krije ** čet 8000 delavcev. Pogodba dolo- 1 — ča zvišanje mezde, skrajšanje D ___ delovnega tedna in letne počit. Porota oprostila nice s plačo. iupana Mavertcka ustanoviteljev omenjene unije, p'i:mi n; JnUil ki j« včlanjena v Am.riškl ,\JFac,h§t m dohl1 lavski federaciji. On j« izjavil, da Je šel v urad unija, ds protastlra proti Martinu glede vodstva unijaklh poslov, naksr ] ' Ran Antonio, Tas.. 9. dec. — Humphrlaa je povedal, ds so Zupan Maury Msvarlck, bivši reprezentance tretje intarnarlo kongreanlk In prijatelj predsednika Roosavalla, Ja bil oproščan po poroti. Obto!»n Ji bil volil-nih sleparij. tod i ii'tfo $7.M pif par r«i. rimer (December St« ItH). pole l S* nm U • ¿»immtm »« nI—i. Sa m nm m m «ur v nt«* Ala a» Sovjetska Rusija se ubija Kdor redno čita ameriški dnevni tisk In posluša radio, je zdaj lahko prepričan, da je so-vjetaka Rusija izgubila vse simpatija tudi pri napredno, liberalno mislečih Američanih. Pri naiadnjakih seveda ni nikdar imela simpatij in «daj jih je zapravila tudi pri onih, k! so doslej varjali v zunanjo politiko miru In nenapa-dalnoati aovjetov. Zaradi avoja zunanje politike miru in nena-padalnoati—katera jo je vsaj na površju ločila od ogabna agresivnosti- fašističnih diktatur— j« sovjetska Rusija imela v Združenih državah mnogo prijateljev, ki so drugače odklanjali njeno komunistično politiko v teoriji in praksi. Med temi prijatelji je bil brez dvoma tudi predsednik Roosevelt, ki je aovjata prvi priznal in sklatili s njimi pogodbo za trgovinske in diplo-matične odnošaje. Svoje prijateljstvo do ao-vjetske Rusije je Roosevelt pokazal, ko j« vsako lato iskreno čestital k obletnici njena revolucij« ; čaatital ja vsako leto—do leto«. Lato« j« njegova čestitka prvič isoatala v dokaz, da ja tudi predsednik Roosevelt Izgubil svoje simpatija do aovj«Uk«ga režima. Namasto čeatitke je Roosevelt zadnje dni izrekel—moralni embargo na letala. Ta embargo velja preji vsem Stalinovi vladi, ki je na lopov-•ki» na popolnoma Hitlerjev način napadla mirna fineke delavce in kmete z bombami iz zraka. Priilo je tako daleč, da je Amerika zadnje dni na splošno v svoji ogorčenosti nad Stalinovim režimom pozabila na svojo nevtralnost in začela ja odprto govoriti o pomoči za Fince, ne o vojaiki pomoči, pač pa o denarni in materialni pomoči. Tako je Stalinova Rusija zapravila prijateljstvo velikega dela Američanov In to velikansko škodo, katero al je sama povzročila, bo kmalu težko občutila. Vsakdo, ki količkaj čuti človeško, pošteno in demokratično, m mora z gnusom obrniti proč od barbarskega režima v Moskvi. To velja tudi za vse poštene in resne socialiste in komuniste, to je za one idealiatlčne komuniste, ki so verjeli, da ja boljševizem uamerjen k socialni pravičnoeti, čeprav je a svojimi sredatvl grob in despotičen. Socialisti nismo nikdar verjeli, da je boljševizem zmožen razviti zdravo in pošteno socialistično družbo v Rusiji ali kjerkoli na svetu, smo pa upali, da boljševizem prej ali slej v sebi razvije motnost In pogoje za demokratizacijo avojega življenja. Zlasti smo to upali v prvih letih aovjetake Rusije. Iz tega razloga smo ob čaau civilne vojne almpatlslrali z sovjeti In želeli zmago zovjetom; nismo hoteli, da bi se bil vrnil carizem, ki smo ga nepopisno sovražili. 8ovjeti so v civilni vojni z caristi zmagali in Leninova Ruaija je sklenila mir s svojimi zunanjimi sovražniki. Cariztlčne nevarnosti ja bilo konec—ampak upanje socialistov se ni izpolnilo. S prihodom diktatorja Stalina se je ruzkl boljševizem začel obračati—nazaj, začel je politično in moralno korakati nazaj v carizem, katerega Je kmalu prekoračil in se pogreznll tako nizko, da je prekosil vsa barbarstva carjev v vseh dobah primitivne Rusije. Upanje, da bo iz boljševizma kaj dobrega, je že davno umrlo pri vseh resnih in poštenih delavcih vseh dežel. Stalinov boljševizem ni bil v zadnjih desetih letih bistveno nič bolJi<$ kot Je bi) fašizem, le po imenu In barvi se Je razlikoval. Prav lahko bi ze Imenoval rdeči fašizem. kakor bi s* bil Muasolinljev In Hitlerjev fašizem lahko Imenoval črni ali rujavi bolj!« vlzem. Ameriški progresivcl, ki niso nikdar gledali na ideološko stran boljševizma in ao upoštevali le sovjetsko mirovno zunanjo politiko, ho šele adaj izpregledall. Vae Iskra ne simpatije v Ameriki do aovjetov eo šle—kar Je še ostalo, Je le slepa vera stallnovsklh fanatikov. Nekaj teh fanatikov—ki še vedno verjamejo, da vse. kar SttTln stori, prav naredi—je tudi med ameriškimi slovenaklmi delavci. Kakor ae zdi, da Je mišljenje teh naših rojakov in < • 1<> prijateljev do skrajnosti zagonetno, Je vendar rasumljivo. Kdor enkrat čvrsto zapre svojo pamet, je ne more zlepa več odpreti! To valja enako za one, ki so slepo udani cerkvi, kakor za one. ki ao slepo udani Stalinovi hierarhiji. Pri vseh teh bolj odločajo čtostva kot pa zdrava pamet. Sovjetaka Ruzija je začela ubijati samo zebe na zunaj. In čim se z Hitlerjem vred ubije na zunaj—bo kmalu ubita tudi na znotraj Bodo. «a nova in prerojena Ruaija ne bo več Stalinova, boljševiška Ruaija I Glasovi iz naselbin O smrti, pogrebih, regixtraciji Sharon. Pa.—V 14 dneh dve mladi smrti. Poročano je že bilo v Proaveti, da je 10. novembra umrla Magdalena Trojar, 24. novembra pa Rudolph Grmad-nik. Oba sta bila še samska in na mrtvaškem odru sta bila obložena s cvetlicami. Oba sta bi le pokopana na Hrvatakem pokopališču ob veliki udeležbi znancev, prijateljev in sorodnikov. Rudolph Ormadnik je bil star $0 let. Rodil se je v Jugoslaviji. Ko mu je bilo 3 leta, so ga starši prinesli v to deželo. Pred sedmimi leti je zbolel. Z operacijo so mu odstranili eno obist in od tiztega časa se ni več dobro počutil. Delal je le kaj lahkega. Zadnje čase ze je pa še hudo pre-hladil in odpeljali so ga v bolnišnico. Zdravniki so izjavili, da ne bo pomoči, ker mu je še druga obist oalabela in odpovedala oddajo vode. Po sedmih dnevih v bolnišnici je umrl 24. novembra. Bil jI Član društva 174 JSKJ. Oba umrla sta zapustila starše, brate, sestre in več sorodnikov. Naj jima bo lahka zemlja! Nekoliko o pogrebih. Ko umrje član društva, bi morali njegovi oztali naznaniti njegovo smrt društvu in povedati svoje mnenje glede pogreba. Ampak vze drugače ae dela. .pruštveni odbor mora poizvedovati, ali je ta in ta rez umrl. Brž leti k do-tičnim in poizveduje, kak naj bo pogreb, če naj društvo oskrbi pogrebne. Odgovor dobi: Seveda. Društvo tudi pošlje pre-nočevalce k mrliču in cvetlice ter ima izredno sejo. Cemu take sitnosti, ko pa nekaterim ne u-gajajo? Zgodilo se Je že tole: Ko ze je pričel pogreb, zo bili člani z no-zilci vred na meatu. Pogrebnik nosilcem da rokavice in članztvo je že stopilo v vrzto, pa pride človek in pravi: Dajte rokavice zem, ker imam zvoje nosilce. Ali je to lepo? Clanl ze čutijo užaljene, znamejo regalje s prsi in stopijo v zadnje vrzte, kar je tudi prav v takih slučajih. Povejte mnenje naravnoat in ne prezirajte društev. se, da nas ni sram, pa naj spadamo v to ali drugo jednoto. V Pennsylvaniji je 1. dec. stopila v veljavo nova postava, po kateri se morajo Registrirati vzi tujerodci, ki nimajo ameriške državljanske pravice. Izvzeti zo le oni, Ki ho prišli v to deželo pred letom 1908 in pa starši, katerih sinovi zo služili v a-meriški armadi v zadnji svetovni vojni. Registracija stane dolar. Anton Valentlnčlč. 262. vam, da niso moji, ampak jih pobiram iz "pisanega polja", katerega naročnik sem bil nekdaj tudi sam. Ne čudite se torej, Če zapliem izraze, katerih se poslužuje učena in izobražena glava dušnega pastirja, Dvakrat sem že zapisal, da ne verjamem v kakšnega sveti ta in sveti oni in tudi ne v sv. Mihaela, katerega mi hoče g. Trunk posili potlačiti v moj želodec, kakor tudi nemške škofe in samega sebe. Povem pa, da taki rihti se moj želodec strašno upira, ker je ne more prebaviti sedaj na stara leta. Nekoč, nekoč je prebavljal tudi take smeti, sedaj pa nič več. G. Trun-ku hvala za tako menažo. Ne verjamem, da bi sv. Mihael brusil meč samo zato, da bi mahnil meni pol jezika proč. Verjamem tudi, da je dosti Mi-helnov in Juretov, ki pa niso sveti, toda bi radi nabrusili meč in meni odbili proč kar ves Jezik, ne samo polovico. Verjamem tudi y svete kanone in njih nadvse peklensko moč, ker sem Jo sam videl in občutil. Prav tako verjamem, da bi prej postavil tisto rihto pred tiste kanone, da bi se ji potem moj želodec ne upiral. Amen. Frank Gabr. ; O Trmkovi rihti—r Mllwaukee. — Nisem zajemal učenosti v dušnopaatirskih šolah, kot jo je g. Trunk, ampak samo v kozjih. In tam se nismo učili tako lepih in visokih izrazov, kakršne zna on. Vseeno vem, kakšna je razlika med dušnim in kravjim pastirjem. Zato proeim čiUftelje Proavete, naj ml oproste radi teh izrazov, katerih se poslužujem. Povem vega člana. Z delom gre tudi dobro, dela ze vsak dan, toda ne vemo, kako dolgo bo to trajalo, ker ee vsa tako Wtro obrača. Vreme je tukaj še lepo in ne poznamo še nobene Ü«ie. lahko zgodi, kakor se novembra. Tega dne me pokliče po telefonu moja prijateljica in me vpraša, če grem na veselico dvorano. Hitro se dogovoriva da greva obe. Kmalu za tem se pripeljeta mr. in mrs. Penca, k me vpraiata isto. Pravita, naj še nekoliko počakamo doma, ker je še prezgodaj. Ko smo prišli v dvorano, zaslišim: "Happy birthday!" Malo pomislim in pravim, da ni moj rojstni dan, ker ta bo Šele v torek. Pravijo mi, da so zato priredili "party", ker je sobota in v nedeljo ni treba na delo. Torej tako se mi je zgodile kakor tistemu Ribniča-nu, ki je lonce prevrnil. Tako smo čakali do polnoči, da je pri Ael moj mož z dela. In pri polni mizi je bilo lahko čakati; vsega je bilo dosti, tudi potice ni manjkalo niti dobre kapljice, pa so zapeli znano: "Prej pa ne gremo dam'. . ." In res se je že danilo, ko smo se razšli. Za to presenečenje izrekam vsem prisrčno hvalo! Ker se že bližajo božični prazniki, vam tudi želim, da bi bili veseli, enako tudi mojim prijateljicami Biwabiku, Minn. Mary Prosen, 286. O Naprejevem dnevu Milwatikee.—Mak) sem pozen, toda bolje pozno ko nobenkrat. Vest ml ne da miru, da ne bi povedal mnenja o, Naprejevem dnevu, katerega smo proslavili 19. novembra v dvorani SST. Ta dan so ponovno donele slovenske pesmi in se njih lepi zvoki odbijali od sten, kakor v stari domovini od zelenih gora. Rečem le to, da so imeli zelo lep program z igro "Slamnati vdovec." Vsi pevski zbori so lepo peli in želi priznanje od velike mno žice ljudi. Največje priznanje pa je dobil od občinstva—Napj|-jevci in drugi ne smete biti užaljeni — mladinski pevski zbor SNPJ. Malčki, stari od 10 do 16 let, so tako lepo in ubrano zapeli "Po jezeru bliz' Triglava", da nam je srce veselja poskakova- kc lo, gromov it aplavz pa jih je po- če žival, naj ponove. Zakaj niso, ni vem. Hvala učitelju, ker je g<£ tovo težko delo, sestaviti neizkušeno mladino in jo naučiti taka lepega petja v tako kratkem ¿4* 8U. Hvala in priznanje gre pa ti*» di Johnu Poklarju in Mattrt Smoletu, ki sta pričela organizirati mladinske krožke. To je bM šlepfjenostl raz njih o« ter jih lo gotovo težko delo, toda % vztrajnostjo in trdno voljo, da dobita mladino pod okrilje SNPJ, sta uspela kljub velikim za» prekam. Danes štejeta krožka w ne m0re otresti mračljaštva. že precej članov, povrhu pa iz njih razvija mlada kulturna ustanova, ki nam obeta mnogo veselja in zabave. Jeeeph Ufe. «j Presenečenje '.T1 Eaat Molhte, III.—To Je moj prvi dopis v Prosveti. Kar se tiče društva Missiasippi 286 SNPJ, še dobro napreduje in od čd-i sa do časa dobimo kakšnega no» lah O stavki in drugem Detroit, Mich.—Kot je vsem znano, so se Chryslerjevi fantje in dekleta vrnili na delo. Pridobili nizo veliko, pa tudi ne izgu bili. Bodi že tako ali teko, po mojem mnenju jim ni preostaja! o drugo, kot vrniti se na delo, kajti kompanija se je poslu žila vseh umazanih sredstev proti štrajkarjem in bilo se je bati, da zdrobe unijo. Posebno zadnjih par tednov stavke so od kompanije najeti hujskači huj-skali publiko -proti štrajkarjem ter rotili zadnje, naj se vrnejo na delo. Med temi hujskači je bilo največ duhovnov raznih verskih sekt. Hujskali so po radiu, prirejali shode in v svojih cerkvah iiilili svoje farane napaj na de-o brez pogodbe. In res se Je zadnjih par dnevov ztavke vr nilo v Dodge šapo okoli 700 črncev (menda so rojeni sužnji) in nekaj južnjaikih hribovcev, tako zvanih "Hill Billies". Sicer, bi bilo teh suženjskih in ver-skofanatičnih revežev še petkrat toliko, bi ne mogla kompanija z njimi obratovati. Ampak počeli bi za njimi capljati še drugi o-mahljivcl, kateri ao še podložni verskim voditeljem. Naprednima sloja čaka Še veliko dela pri učenju nezavedne mase, da jim strga mreno za- otme suženjskih okov. Sama se ne bo nikoli otresla suženjskih okov, kajti še zmiraj caplja po temi. Pa saj ni nič čudnega, da Ako bi se kdaj pri kosilu v šapi, na prireditvah in drugače pri svojih sestankih pomenkovali tudi o svojem bednem položaju in ne samo o športu, bi jim človek nič ne zameril. Ampak pomenkujejo se samo o baseballu, footballu, hockeyu in "what is the score f Tukaj rojeni mladini se še sem pa tam oprosti, ker to jo uče že v mladoeti v šo-Ampak to slišiš tudi med nekaterimi starejšimi inozemci. In sicer samo to! Pomislite: nad 60 tisoč v štrajku prizadetih Chryzlerjevih fantov, v piketni liniji sem jih videla pa samo par sto, izvzemši zadnjih par dni, ko jih je bilo po par tisoč. Ko jih opozoriš, zakaj ne gredo na piket line, ti pa zabruai: Jaz ne delam pri Dodge, jaz delam pri De Soto. Drugi: Jaz delam pri Plymouth. Trettji: Jaz pa sploh ne delam za Krajalerja. delam pri Sevi. Ne zaveda se. da gre sa njegove interese ravno tako ko za Dodgeve delavce, ter ako zdrobe unijo pri Krajalerju. Jo bodo toliko lažje zdrobili pri General Motors In drugje. Boj delavcev Je boj vas kje kateri delate. Dodgevih delavcev bi Ml tudi vaš poraz. In ker pišem te o bojih, naj poveat, da se tudi naše društvc 1S1 SNPJ pripravlja na boj. In aieer na michiganske purane bi koklie dne 22 decembra PrUb. wif aa» uvvciiiui w ■ ob 7*0 zvečer v SND na R. Vsakega Oaaa Je dolft-da se tega "boja** udeleži. General Manuel Avila Camacho, katerega Je mehiška revolu cionama stranka nominirala za predsedniškega kandidata. Ker bodo purani težki od 16 funtov naprej, vabimo tudi druge rojake in rojakinje na ta boj. Člani društva 121, ne pozabite priti na sejo dne 17. dec. Pričnemo točno ob 9. uri zjutraj. Vsak član in članica bi se morala zavedati, da so glavne seje važne, ne da se jih na iste kliče in trati prostor v Prosveti. Na isti dan priredi koncert federacija na zapadni strani mesta. Tudi te prireditve se udeležimo. K. Junko, 121. Tudi presenečenje Strabane, Pa.—Dan za dnevom čitam naš priljubljeni list Prosveto. Res gre zahvala našim vrlim dopisovalcem in poročevalcem. Novic ne bom poročala iz naselbine, ker je dosti drugih, ki so bolj zmožni v dopisovanju. Dovolite mi le malo prostora, da se javno zahvalim vsem mojim prijateljem in prijateljicam, ki so me na tako zvit način presenetili in k mojemu rojstnemu dnevu 10. novembra priredili "surprize par* ty". Tisti večer je prihitela k nam hčerka sosede Kocjan in mi reče, naj grem hitro z njo, ker je mama zbolela, da se pogovorimo, če bi šla prihodnji večer z njo k zdravniku. In res grem hitro z njo. Sosedo dobim v postelji. Hudo je kašljala in se mogoče še malo silila. Ko smo se dogovorile in pogovarjale kake pol ure, pride moja hčerka po mene, naj grem takoj domov, ker me hoče videti Frank Potočar, ki je pri pomivalniku ravno cevi popravljal. Ze sem bila nejevoljna, ker sem mu prej povedala, kako hočem imeti, pa vseeno sem šla domov. Ko stopim v kuhinjo, nisem še nič slutila, ko pa hočem iti v drugo sobo, pa naenkrat zadoni harmonika mladega Martinčiča. Bila sem v resnici presenečena tako, da sem kar ostrmela. Moram pa omeniti, da je tudi soseda ozdravila in bi bila skoraj prej pri nas ko jaz. In potem smo se zabavali pozno v noč. Prosim vse, da mi oprostite, ker se mogoče nisem vsakemu ust-meno zahvalila. Naj bo tu izrečena prisrčna zahvala vsem skupaj za vse-^za voščila, dari la, jedače in pijače. Verjemite mi, da mi ta večer ostane v traj nem spominu. • Joeephine Germovsek, 138. Smrt Slana Clevelaad» O.—V sredo, 29. novembra, je tukaj preminul za vedno naš član društva 53 SN PJ Anton Pregel v starosti 66 let. Rojen Je bil v vasi Malo polje, fara Col nad Vipavo, kjer zapušča tudi enega brata in tri sestre. Bil je v Združenih državah 31 let Bil je dober član in družabnik ter delaven za Slovenski delavski dom. Pokopali smo ga na pokopališču Kal vari j i in slcefc no katoliikem obredu. Radi zadnjega Je bilo tudi precej pregovarjanja, Če* da ni hotel takega pogreba, ampak civilnega. Ker pa ni zapustil nobene oporoke, se tudi nismo imeli na kaj opirati, daai se je zahtevalo od nas kot društvenih uradnikov. Njegov pogreb zo oskrbovali mrs. Mary Stefančič, kot sorod-nica. njen sin Anthony in njegova soproga Caroline Stefan-čič. Bili eo uljudni in zadevo «mo izvršiti kakor ne spodobi * takih sluč^fti Njih naslov Je 890 Rtrayard, Cleveland. Ohio. Pokojni Je bfl tudi član MWW Camp m Naj v miru počiva Vi pa. ki si želite civilne pogrebe. napravite oporoko in Jo izročile nam drufttvanikom Barbič. prodaednik. jH)NDELJEK.ll,FWpa^. . Oplemenitenje živali z mešanjem krvi S križanjem živali so n* —*______ . ne poživili in opleln?; ^ ^ cev Po lastnih izkušnjah, ko^ J^ ^ ^ morali ovreči .voj££ uganilo tudi valatvu mnoge prednosti za uspešno ^ Znano je, da so že stari Grki amatr«! < < )< « za barbare in se biološko • ft Plemena stare Kr ^ ^ »n ženila izključno le med seboj zZ n ^ d« w že zgodaj jela propsdatT^1 ^ ^ ga je bilo v Lakoniji še 9000 , L,kur* pr. Kristom 8000,7» 42^2^' L? 4"° tela komaj še 1000 Ko je ntoLiT' Anst°-vini K.senofont, je S&^ Spartancev le še 40 ljudi. V seveTnirJ lh bilo bolje, tam so «e za Fil n , , ''01/ Makedonskega mešali ^fz tuL^ - M * **** raia okrepila tSdi?Z Podobno je bilo s starimi Rimljani. Ko so se pogubne posledice rimskega ignorantstva UJ h plemen že očitno kazale v izumirajočih vkS čih rodovih, so stari rimski patriciji dajali čast tudi ljudem iz srednji i„ niiT ^ et ¿HP66 r ni barbarl80 bi,i trumoma s r: jeti med Rimljane, narod se je sicer okreJ ni pa mogel rešiti več cesarstva, humirsme «ti! rih plemiških rodbin, ki so se izogibale me^l svoje krvi z "nežlahtnim" elementom, *e je nadaljevalo tudi kasneje po vsej Evropi. Tako je dr. Jacobi dognal, da je bilo že v 15 „tol v Evropi kaj malo plemiških družin, katerih ro! dovnik je segal v dobo križarskih vojn. De£e neracija plemenitašev je bila tako popolna da je od 559 rodbin višjega plemstva v Evropi i* umrlo že 359 družin v teku zadnjih 250 let od 2474 rodov nižjega plemstva pa 1965 rodbin. Seveda je tudi v živalstvu izumrlo mnogo plemenitih zastopnikov, o katerih vemo sdaj le te ii knjig. Človek sam jih je mnogo iztrebil, na-sprotno je pa druge a spretnim križanjem in m-lekcijo poplemenitil. Posebno velike uspeh« ao v tem želi Francozi. Ti so postavili španski merila ovci s križanjem tekmovalke, ki dsje 66 cm dolgo volno, dočim je svetovno znana volna španskih merila ovc le 16 cm dolga. Velike izkušnje so pripomogle veterinerjem k zavidljivim uspehom v konjereji. Večina slovitih dirkalnih konjev je bila vzgojena \i »o-krvja, to je parjenja edinic, ki so si med seboj v sorodu. Tako so ojačiH nekatera dobra svoj-stva rediteljev in dvignili dedne lastnosti na višjo stopnjo. Sloviti francoski poznavalec konj Sanson poroča med drugim o žrebcu "Favorite," ki je v teku 16 let oplodil šest rodov svojih hčera kobil in so vse dale žrebeta Čiste požlshtnje-ne pasme—Ž rebec je oplodil tudi svojo mater kobilo "Phonio." Sad tega, žrebec "Cornet" je postal odličen dirkač in kasneje plemenski konj, ki so ga 1810 prodali za 26,000 frankov. Toda sokrvje se tudi v živalskem svetu kmi-lu maščuje. Umni živinorejci ga priporočajo le za dve pokolenji. Od Časa do časa je trebs osvežiti kri na način, da se jemljejo samci sli samlice tuje krvi, toda Iz rodbin, ki so ie po-žlahtnjene. ' iS .r Vesoljstvo se širi Po računih holandskega zvezdoslovca de Si-barta znaša število meglenic, ki »o podobne naši Rimski cesti, 80 milijard, od teh jih je pi z najmočnejšimi današnjimi daljnogledi videti le dva milijona. Zanimivo je, da so ugotovili, da se te meglenice tem hitreje oddaljujejo od nas, čim bolj so od nas oddaljene. Brzina oddaljevanja znaša pri tako zvsnih "galaktičnih sistemih" kakšnih 11,000 km na sekundo. To velja kot dokaz, da se vesoljatvo čedalje bolj širi, širi pa se na vee strani kskof balon, ki ga napihujemo. Opaziti je namrsd, da se zvezdne megle ne oddaljujejo samo »d nas, temveč tudi druga od druge, kakor bi m oddaljevale na gumastem balonu, ki gs nspi-hujemo, naslikane točke. Cim bolj p» " zv«d-ni sistemi oddaljujejo od na« in od druži* zvezdnih aistemov, tem večje postaj« vessi)-stvo. Računi ao pokazali, da je meril premer soljstva prvotno kaWno 1000 milijonov «vet-lobnih let, danes pa Je kakšne tri krati večji in adi ee, da smo v drugem štadiju razširj^ nja. To razširjevanle povročajo hrt^n energijske količine, ki se sproščajo pri / sevanju zvezd. Današnje naziranje učenjak» pa Je to, da ae vesoljstvo ne bo mogk> v_aeon-gled razširjati, kajti s daljavo se manjis un-nek energij, tako da se bo moral sč«soms Pojaviti zastoj. [ Pred dvajsetimi leti (U Proavete, 11. deeembrt lflt) —T' V Strutbersa. O., je bil v «P* padu ranjen slovenski sUvkar 2itmk Delavske veetL Predsednik dil roda jam nov kompromis: 14? P° . takoj na delo! Voditelji rudarjev so komi«™ sprejeli, le Howat iz Itansaea ** Iz inozemstva. Nz Angleškem se pr.pr«^ Jo nove stavke. Sovjetaka Raiijs. Leninova vlada v sklepati mir z baltiškimi državicami 11*-* ■ T )EIJM. 11. PROSTET A ovice starega Slovenije Lri Slovenjem Gradcu !enj Gradec, 7. novembra. ,iedeljo «večer je v Vrhah Slovenjem Gradcu izbruhnil ki je upepelil veliko gole» poslopje posestnika Sedovnika, po domače 4 Poslopje je bilo 23 m dol-k 9 m široko, pokrito je bilo jdlami in slamo, v spodnjem ipa go bili dobro urejeni hle-tidanimi stenami. Zgornji Lrf so bili polni sena in sla-fer raznih gospodarskih in edelakih strojev. Ogenj so I opazili domači, a preden po rli najbližji sosedje na po-l j« bilo že vse poslopje v pla-lih. Domačim se je posrečijo živino rešiti iz hleva, ¿je, ki so prihiteli gasit, so nli največ pozornosti posve-hiii. ki je bila v veliki ne-Boati, ker je oddaljena samo ¡inih 10 metrov od hleva, r pepelu so našli kup sežganih rti, o katerih so zdravniki ugo-fili, da so človeške. Zaradi te dbe domnevajo, da je ogenj , tem tudi svojo smrt po ne-nosti zakrivil W-letni Avgust p{, brezposelni delavec iz Vu-ice. Pogač se je delj časa ivil v slovenjgraški bolnišni-v nedeljo popoldne pa je bil uičen. Spotoma ss je opil, ti večeru pa se je javil pri lovnikovih. Po tistem ni bilo ! «ledu o njem. Vse kaže, ds je na tihem zavlekel v seno, «previdno prižgal cigareto in brž zaspal. Gospodar trpi og 80.000 din škode, zevaro-i pa je bil samo za 21.000 din. Socialistična stranka nadalje zraža svoje prepričanje, da je danes še prav posebno potrebno "zbiranje in sodelovanje vseh resničnih demokratskih strank n političnih skupin. Socialistična stranka se izreka pripravljeno sodelovati v političnem in vo-lnem sodelovanju z vsemi demokratskimi strankami, ki načelno sprejemajo borbo za likvidacijo režima diktature na vseh poljih javnega življenja in ki se zrekajo za sklenitev popolnega narodnega sporazuma za vse (raje in za povratek polne demokracije ter za ohranitev socialno-x>litičnih pridobitev in za strogo zvajanje socialno-političnih zakonov." Resolucija glavnega odbora socialistične stranke se končno izreka za čim prejšnji povratek x>lne svobode udejstvovanja de-avskih prosvetnih in strokovnih organizacij in za ukinitev režima osebnih in skupinskih komisarjev v vseh delavskih socialnih ustanovah. "Zato pa se svečano obvezuje, da bo povsod odločno nastopala proti vsem poskusom zavesti in zapeljati delavstvo v kake tajne organizacije." NOVICE S KOROŠKEGA t ? tolucija socialistične stranke "Politika" in drugi beograjski ti objavljajo resolucijo glavne-odbora socialistične stranke, bo pričel z obnovo strankine-delovanja med narodom. Za uhednika stranke je bil izvo-namesto pokojnega proie-rja dr. Nedeljka KoŠanina dr. rko Topalovič, sa tajnika pa Itbni uradnik Petar Rajkovič. leposrednl cilj stranke bo rba za povratek ustavnega, rlamentarnega in demokratka sistema. Volitve naj bo-tajne z enako volilno pravico moške in ženske, 'lede sklenitve sporazuma sd Srbi in Hrvati ugotavlja ivni odbor socialistične stran-»da je podpiral akcijo združe-opozicije za aktenitev splošni narodnega sporazuma ter obnovo demokracije in poli-nih svoboščin. Obžaluje sa-da se razvoj cele akcije za »razum ni razvijal tako, ka-r «i ga je zamišljala združena «kija. Sporazum, sklenjen id dr. Mačkom in predsedni-m ('vetkovičem, smatrajo ao-toti za izhodaa točko nadalj-*a razvoja političnega življe-t v državi. "Osnovna načela a sporazuma gotovo odobrava "ka večina Srbov, Hrvatov in »encev. Ja pa nepopoln, ker bil «k len jen na nereden način f brez sodelovanja zakonitih svobodno izvoljenih predstav »v Srbov in Slovencev. Za-tega je danes najbolj nujna **ba predložiti ta sporssum Plodno izvoljenemu narodne »Predstavništvu, ki ga bo pre-vilo v pravi in popolni narod-•Porazum." IClede izvajanja spor «tu ms ntavlja glavni odbor, da "se ''J* in izgrajuje narodna sa-¡"prava aamo za Hrvate, kar ^J« " potfobai nacionalni šo-ki utegne zaatrupKi na-1 bodrn e polftlčno življenje. V g*vi je še vedno celokupno po-knr> /akonodajstvo diktature w>t"dne volitve v novo narod-1 «kupščino «s niso razpisane. Javlja M sen^t po vzoru in *»»u iz (aaov polne dikUture. ' "a svoboda le vedno n Stavljena, kakor tudi is n Noče»© svobodno politično ^«ziranja. Vlada je prevze-U »voje roke zakonodajno ob-* ln 'zvaja dalekosežne ukrepe r.uniza^JI države. Na U Vin m* «.dlaga in onemogočuje "delovanje svobodno iz-J*n»h m rodnih predstavnikov ^»kupnt« poslu urejevanja Celovški "Koroški Slovenec", glasilo naših rojakov v bivši Avstriji, razpravlja O nalogah in vrlinah slovenske koroške žene n pravi med drugim: "Vse trpljenje, ki je v tisočletju šlo preko naših tal, preko naših družin in vasi ter našega slovenskega naroda, je konec concev nosila naša žene. V trp-jenju se razodeva vsa silovita življenjska moč naše žene. Cesar mi možje ne bomo nikdar razumeli in zamoremo s svojim lladnim razumom kvečjemu nemo občudovati, to je modrost naše žene, v kateri se trpljenje spreminja v blagoslov poedin-eem, družinam in vsemu ljud-m . , .t Jn ... Ni na« ob teh mislih atrah tudi ne za našo narodno bodočnost. Se varuje naša žena vse prvobitnosti slovanske žene, še je vsa samo bitje s srcem, ljubečim in gorečim za vse eipo in plemenito, še se čuti kot otrok božjega stvarstva in kot delček božje narave Nam možem, ki s svojim računarskim razumom le preradi gledamo nas same in nad seboj ne vidimo sonca in zvezd in zato tolikanj razdiramo in ubijamo, stoji nasproti žena, nosite-ljica resničnega, celega življenja. Naše žene tudi danes še ni strah za našo slovensko bodočnost. Predobro sluti in morda celo ve, da bo naše narodno gorje poznim našim rodovom v blagoslov in dobrobit. Zato ne obupuje in ne tarna, marveč ostaja verna in zvesta Slovenka. Da bi ostala še v bodoče, kakršno želimo: vsa Slovenka, vsa Slovenka r • Koroški Slovenec" poroča: "Naš poziv, naj nam družine vpoklicanih vojakov dostavijo naslove mož in fantov na bojiščih, je že e prvih dneh po izidu našel prav živahen odmev. Posebno matere vedo oeniti važnost domačega tiaka aa v fronti se nahajajoče. Tem potom odgovarjamo na nekatera vprašanja: List se dostavlja našim vojakom eeve zastonj, tudi ae ne ustavi družini, ki je naslov poslala. Družine, kij>i rade oetale s avo-jim očetom, bratom ali ainotn v stiku tudi po našem tedenskem glasilu in se Še niso odzvale po- zivu, naj to takoj storijo." • Dne 4. decembra ee j« štela v vsej državi klavna živina. Popisovalci ao beležili tudi število v mesecih septembru, oktobru in novembru povrženih živih in mrtvih telet ter dotlej nebeleše-nih kolin. Rezultat* bodo alužili državi kot podlaga aa ureditev gospodarstva z mesom in mastjo. Puškaraka zadruga v Borovljah je končno dobila tudi državna naročila, zato a« bo delavnost med borov ljanskimi "pliiej (puškiraji) zopet povečala. V Selah so pokopali Janeza Keliha, pd. Mlečnika v Zvrhnjem kotu. Moža je prod 20 leti zasul p baz in od tedaj je Živčno hudo trpel. Bil je član načelatva Slo-Slovenske posojilnice v Selah in svoječaani vodja domaČega zavarovalnega društva. Za domače kanje je treba dovoljenja oblasti. ProeHec mora navesti tono število in živo težo za zakol določenih živali, obenem pa tudi število in starost oeeb, ki Žive i nae hranijo v dotičnem gospodinjstvu, Cim pride dovoljenje, se ukinejo nakaznice meso, mast, loj, rastlinsko mast in jedilno olje. Ze izdane nakaznice se morajo vrniti občini. Prehranjevalni ji rad nato izračuna iz mrtve teže, koliko časa ee mora dotična družina prehranjevati iz domačih kolin. Zaenkrat j« predvideno 86 kg kolin n« osebo za leto dni. Na Koroškem se je po kmetih rabila doslej približno dvakratna količin« tega, kar je predvideno sedaj, ponekod tudi več. Prodaja mesa in masti is domačih kolin je prepovedana. Celovške gledališče je bite o-tvorjeha v soboto, 4. novembra. Gledališče so med počitnicami preuredili, odstranili so «tojiMa in nabavili nove kulise ter druge odrske potrebščine. Povečali eo tudi prostor za orkester. V te/ sezoni bo na sporedu med dru gim tudi Smetanova "Prodana ne v—ta." V Ubotski dolini je oroftnlitvo prijelo neko Dunajčanko, kl je nosila pri sebi okoli tristo jajc, nakupi jenih pri tamoinjih kmetih. Seveda je orožništvo jajca jčerin o razmerju med Rusijo in Jugoslavijo 1 V začetku leta 19t9, po uvedbi diktature, sem debil imenovanja za poelanika v Moskvi, toda tja nisem šal in tudi nisem mogel iti, ker Jugoslavija ni priznavala «ovjetake vlade, kakor , • Še danes ne priznava. To mo-,« imenovanj« j« bil« samo gola formalnost, ki jo dak>ča proračun, kreditna možnost, ki ae je pa nisem maral gaslužiti, ker aem bil tedaj I« sam dal diplomatski službi slovo, j ¿r Toda v svoji )mri«ri sem kljub temu prišel vvetik s vodstvom mosteoeeks aunan je polil tike, in sicer z nič manjšim k a kor s sovjetskim komisarjem za sunaaj« zadeve, «daj A« pokojnim Cičarinom. Z njim sem mel zanimiv politifen pogovor, zaplenilo. Korošci med IS. In 4* letom ao bili pozvani, naj se javijo pri pristojnam vodstvu n* rodno-social istične stranke za di uvrstitve v foraaaelje za pred vojaško vzgojo. Ta poziv zadene vse tiste, ki doalej še niso biK klicani k vojakom In tudi niso bi« Člani katerekoli milične formacije. AH ste že naročili Prosveto aH Mladinski Hat avojsmn prijatelja «U sorodniku v domovino? T« j« edini dar trnja« vrednosti, kl ga lahko peil jete svoj- Tuberculosis Leads Death Figures For Pertovts Between 15 and 45 TUBERCULOSIS ACCIDENTS HEART DISEASE PNEUMONIA CANCER NEPHRITIS _ -WMt* rise««" is ear Ihul of ota«r StoasM aa Siller uf P*opl- ta taair moat proSscit»« r«art Aoettsata era escoaS «aaa* While tabarcs-UMta kill« «MM P—V* is »he II10 «• a«e*rou|> ta o— j*ar. (Sa 4la«?ae thai take« the wit htsheal to» la heart troubl*. wtth S7.TM rlcUau, '_ raden ni bil. iS vi To je bilo konec leta 1927 v Berlinu, kjer a«m bil t«dai P* alanik naše držav«. Nekega večera v mesecu novembru pride k meni tamkajšnji turški poalanik Kemaledin-paša, mož • katerim sem bi v zelo prisrčnem razmerja, in mi pove, da j« Cičerin v Berlinu In d« bi rad irovorll s poslanikom Jugoslavi-e. Ker se mu mudi*— odpeljati a« mor«I Ž« drt|go jutro n« vm zgodaj —< bi rad govoril s menoj še to nač. Odgovoril sem, d« v tako kratkem 4«iu ne morem dobiti U Beograda dovolj«-nja sa s«stanek s zastopnikom drŽave, ki j« naša vlada n« prizna. Turški poalanik »i j« a« to odvrnil, d« j« v litem položaju tudi bolgarski poslanik, a se js kljub temu odzval £ilerinov«-mu vabilu in mu obljubil, d« bo prišel. Svetoval mi K naj tudi jaz n« odklonim vabil«, češ d« bi voditelj rusk« zunanj« politike utegnil v tem videti osebno žalitev, tem bolj, km j« rek«l, d« bi bil zaupni ptfovor z m«-noj zasebrvegs značaja Mislil sam si, d« naši državi n« more škoditi, A« ee a««t«n«m s CiČerinom, da bi pa utegnil no-koč imeti nevšečne posUdio«, če bi m Cičerin čutil ulelj«n«ga zaradi vedenja jugoslov«nak«ga poslanika. Tako sem s« sklenil odzvati nj«gov«mu vabilu Sestanek smo dogororili točno o polnoči v sovjeUfcem po-slsništvu na Parlšksm trgu v Berlinu, n«d«l«č od Brand«n-burških vrat. Dobil s«m vs« potrebna navodil«, da n« bi ni hče izvedel o sestanku, ker je po Cičerinovi želji im«l ost«tl U-jen. Razumljivo j«, d« CUfcri nu n« bi bilo ljubo, te bi m Izvedelo, d« j« on prvi potrkal na ansklh drŽav. Klika kaže dalsvea. km vrtal« riair* v Tarea* W kjer be vlada ledje- vrata malih balka Naročeno mi je bilo, naj pripeljem v javnem taksiju, ne v poslaniškem avtomobilu, in «icer s s m , brez elshemsgs spremljevalca; da naj kronam po «žipnicak v prvo nadstropj« in naj bm trkanj« vstopim; poslsništvo bo odprte. Ravnal sem m točno po teh nsvodUih, in tako sem v somraku, kl j« vladal na stopnicah in na hodniku poslaništva, trčil ob aov je takega poslanika Kreetjin-skega. Priklonil ee mi je in me povabil, naj gram z ajim. Potrkal j« n« neka zaprte vrata, jih takoj odprl in m« pustil samega noter, «n j« pa zaprl vrata za menoj in odšel. Salon, kl sem v«nj prišel, ie bil takisto slabo razsvetljen. Cičerin j« sedel v naslanjaču; ob mojem vstopu j« vstal in ml stopil naproti. Ko sv« e« pozdravila, m« je^prsM frsnoo-v Imterma jezik« islim govoriti. Rekel sem m«, de lahko nadaljujeva v francaičinl; nato mi je ponudil naslanjač zraven a«lM. Mojo pozornost j« takoj zbudila prezirljiva črte oholi njego vih ustnic in lesk nja*»vlh živih, lokavih oa. Vm njegov obraz je bil. da s« teko Izrazim, maii-«tofeiski, toda takoj si (»pasli, da zunanji ciaiaem prikriva neko notranj« bol. Tadl barv« nj^ gove polti j« bila neadrav«. skoraj zelena. T« obraz. na prvi pogled odbijajoč, j' zbujal so-Čuti«, če si ga natančneje pogledal. Kemej j« odprl esU, se njegove besede izdale visoko inte- ligentnoat. zdrušsno s fino diplomatsko rutino. Bil je tskoj pri stv«ri. ■"Xakaj Jugoslavija ne mara imati vezi s Sovjt t.sko zvezo? Skoraj vae države, tudi nnjv«i-je, celo tl«te, ki «o bil« v vojni njihov« sovr«Šnie«, «o priznal« Sovj«te in živ« v dobrem r«s-merju z njimi. JugosUtvij« (on j« rekel "Srbij«") more imeti samo koriati od medsebojn« trgovine in od plovbe v«ših ladij v ruskih vodah, ampak tudi politična koristi. Mlada, še na-ustaljena drŽava potrebuje Mfc voznikov, « prijateljev ne bo našla nikjer drugod kakor v Moskvi." £»1«1 j«, naj mu povem vzrok« naše aovr«žno«ti do so-vjetov, « te sem mm prepričan, da j« obnovitev med*«bojn«ga razmerja v korist Jugoslsvijl, naj bi d«lal v tej «m«ri. Moj odgovor j« bil, d« jas f tej stvari nimam besede In da tudi poklican ni««m, bavlti n s in t« stvar M MM načeti v Beogradu. C« p« teli, d« pošljem v Beograd kakšno konkretno njegovo aperočllo, bom to rad storil. , I Odmahnil j« s roko v znak r* signacije in kakor d« M obžaloval, da m» ispivvidimo koristi njihovega prijateljstva. Rekel sera mu, d« j« moj« osebno mnenj«, da bi bilo sa Jugoelavijo zaros dobro, te bi a« v mednarodnem Življenju lahko zanašala na Rusijo kot na prijateljico D« j« p«, sem rokal dalj«, pri nas m glede na raslega, kl rodijo politiko nate vlad« in ki jih j« lahko uganiti, saupanj« v sovjetsko politiko omajano, posebno po nak«m govoru «ovjateke-ga zastopnika v Italiji * naši Ini moji. Ta govor, rekel, je dregnil v zelo občutljivo točko, ki sslo boleče za nate ljudi, pooebno Slovence in Hrvate. Južni Slovani, som rekel, ao bili v«j«al, da ru«ki nu rod podpira njihov« narodne težnje, ssto nas Js takratno novo i« nasprotno stališče Moskve I Cičerin j« odgovoril, ds niso Sovjati nobeni državi jamčili nu ja, doio< enih braz njihovega sodelovanja, da pa tihi» banketnemu govoru ne gre pripisovati pretiranega izmena Sicer pa ftovjoti n« vodijo ru janako' politiko; njihova država, j« rekel, ni Ru«ija, «mp*'k zvez« sovjetskih republik, v k« terl živi mnogo «n«koprfiil)i narodov. "Vam, da j« tako," um mu odgovoril, "tod« v tej Zv«si je tudi rusk« republik«, dvakrat tolikin« kakor v«« drug« sv«sne držav« akup; zato jo tiato, kar je formalno aovjatek« politika. doj«n«ko politik« RusiJ«. Naš ljudje nieo pjkokm-i. Naši Ijud-j« vidijo, d« Rusij« ni na nji hovi strani, In to Jih boli, kajti kakor j« RusiJ« te od Mkda bila zaičltnlsa Južnih iiovaoov, teko jo j« tudi ruš n«rod te od nekd«J ljubil." fm Cičerin ml je živčno skdin v "VI Srbi niste ljubili ruskega naroda, ampak pravo-atevnag« carja. To ao bila samo vezi v«rsk«g« fanatizma, to n bila narodna solidarnoet." « Motit« m, gospod Clterln. zavrnil. . "Srbi ljubijo Ruse kakor svoj« brate, ne samo po veri, ampak tudi po bratstvu krvi la jecike, najbolj zato, kar so Jih Rusi pomagal osvoboditi. Vsi Jugoslovani j« bratska čustva do naroda, n« gWd« na vero Is na carja. Uhke ram povem resnične anekdoto, da boste me** «ami soditi. Ko j« rusk« bro-dovje doživele katastrofo pr ruši ni, sam na lastne «čl videl, kako se drle solze po licih naših g dalmatinskih o- tokov, ko so m« med jokom is-aratevali: 'Ali je rea, da so naši bratje Rusi propadli T' Ti preprosti ljudje niso bili fanatični pravoslavcl In tudi ne oboževalci aamosllniškega carja, ampak Hrvati, katoličani ln demokrati, pristaši moje strank«, ki ni. n«vdutev«U z« carizem, ampak ravno nasprotno." Videl s«m, d« mu j« bilo pri-etno, to slišati. Obras «e mu j« zjasnil in rekel jat "Naši narodi bodo ostali pri-; ateljl. Politika a« spreminja, p. ¿5 bodo vaši ljudj« Rusijo prav tako ljubili kakor do-sle', Utegnil bi kmalu priti dan. to jo boste apat potrebovali." Naš politični pogovor jo bi) končan. Vprašal me je Še po moji dotedanji karieri in ml pripovedoval o svojem potova-ju In zdravljenju — mislim, do je bil prav takrat namenjen Neuheim. Na koncu sem mu rekel, da živi v vasi Podstrani, blizu kraja, kjer aem jas doma, noka kmetska družina po Imenu Clteria. V tej družini govore, da Je adan od njih odšel v Napoleonovih časih na Rusko. Cl-erin mi je odgovoril, da ni nl-kHer slišal o tem, da Je pa njo-rova družina te več stoletij v tuslji doma. Tako ava se rasstala in nikdsr v«č s« nisva videla. Neksj dni po poplsansm sestanku sem ae pri nek«m spro-emu sreč«! a sovjetskim poslanikom Krestiinsklm. Rekel mi j«, da J« bil Citerin radovoljen i razgovorom. Dejal mu j«, da s«m J«f politik, Jmlgarakl po-slanik pa prof«sor — in to J« tudi v resnici bil. Cičerin jo bil odredil, da nI smel tiato nof, ko aem ae aaatel s njim, niMe ostati v poslanIškora poslopju razen poslanika.. Tako ma ja moral ftreatjinaki sam sprejeti, sam utrniti sveča In zakleniti piaarno, ko aom odšel Se to mi i< povedal, da J« prisluškoval najinemu pogovoru, s J« I« m«- 0 slišal. Kreetjlnski Ja bil mlad, samo- zavesten človek, aajmlajšl član diplomatekega zbora v Berlina. Vsi m mu prarokorali bodočnost. In rea Ja kmalu pa-atal prvi pomočnik Utvlaova. no za dolgo. Pri ««dajem ve-Ikem 'čiščenju' v Rusiji j« pa- , obrežja. Angleško poročilo pravi, da Je bilo pet nemških bombnikov poškodovanih v teh bitkah, oataia pa so bila od pode na. Parls, 9. doc. — Včeraj objsv-ljono vojno poročilo pravi, da so franeoake čete dospele v bližino Siegfrledove trdnjavske Črte. V nekaterih krajih ob ss-p«dni fronti ao aa vršile manjše prask« m«d francoskimi in n«m-šklml stražami. Nadaljnje poročilo pravi, da so bili nemški bombniki, kl so invadlrall franeoake ozračje, od-podenl. ■ Protiletalski topovi so jih pričeli obsipati a kroglami. AH so krogle zadele kakšno nemško latalo, poročilo no o» msnjs. Premier Dslsdler je v svojem govoru v državni zbornici ožigosal brutalni ruski napad na finsko republiko. Dejal je, ds je Rusiji s Invazijo Flnake Izzvala ogorčenje vsega civlllslrane-ga sveta. "Praaelja pozdravlja junaški odpor finskih braailiov-oev In jim Izreka avojs ateMfllt J«," j« rekel promlir, Poslanci ao s nsvdušenjsm pozdravili njegovo lijsvo. leto ao ma premostili iz Bsr Nova hijeó, Zsgreb. ■ ■ ■ r • f m /m* & T ročki êprtjcl povabilo Diëêovtga od—ka Mexico City. 0. dec. — Imon Troeki, izgnsnl maki boljšavlk, j« izjavil, da aa bo odsval povabilu in nastopil prsd Dlseo-vim kongresnim odsekom, kl preiskuje n«ameriške aktivnosti. Tajno oroi/« uničilo ne mi k o Utalo ^ London, 9. dm. — Novo la tajna aagloško oroijo j« |H>gna Io ini tl^ SMKMM ki aa ia rasbllo ob obralju pri Novfolku. se glaal vast v listu Daily Sketch. "Uradno porait-la m bo te objavljano « laumu tags orožja," pite ta liat. "Ta ja razumljivo Is vaš raatngov, glavni pa Je, kov a« Anglija note ponsšsti s tem orožjem," AmoriiU Finci r odhajajo v Evropo Now York, 9. doc. — Cot ate Fine«v m J« ukroalo n« parnlk, ki Ja odrinil proti Pin«ki, kjer aa bodo prldruiili armadi In borili proti ruekim tetam. Med temi j« bilo HO vojnih veteranov, kl «o aa borili proti ru«kim boljtevikom 1, 1919, ko j« šla Flnsk« v boj, fU izvojuj« neodvisnost. Austin«, Tez., zanikal pa Js poročilo, ds js on izročil po- ■■■■MM^HMÉflMHl» izroči ssbne dokumente temu TI aa b«Je nanašajo na aktivno-stl Stalinovih agentov v Mehiki šm državah Južne Amsrik«. Tro-cki j« dajal, da lxi pri zasUtenJu prsd odsekom pričal le o zg«*i«< vini stalinizma, ne pa « notranjih aferah latinskih držav. Cn nima nobenega dokumente gl« Zabava Zabaven ni vaak ¿lovsk. Js te teko n« svetu. Zadnjič j« moj« hči Imela pri vsterjl prvikrat mladag« gospoda a« sosed«. "Kako m ram ksj godi, go-spodlčna?" js ssčd imgovor. "Hvala, dobrot" "In kako se počuti vate gospa mama?" "Hvala, tudi dobro?" "Kako J« pa k« j z vašo goapo-dično sestro?" "Hrala, tudi dobror "ln z vašim gospodom bratom?" "Hvala, prav dobror In s tem vprašanjem j« us«h-nJI vir njegove zgovornosti. Molčal j« ko grob. Moltel j« dolg« minute. TedeJ g« >e me-j« hči spet spravil« k aapl. I mi i deda te Imam In tete Klotitdo, gospod KorKnlkr mu je IJubosnlvo dajala. PONPBLJEK, 11. nprruff|| Zavist Tajnik Bezlaj je podedoval pošteno vsoto. " Prav nepričakovano, od nekega sorodnika, ki ga še poznal ni. Tako, zdaj je tajnik Bezlaj bogataš. Vsi tovariši vihajo nosove, in marsikateri med njimi mu pošteno zavida. Poslovenil OTQN ŽUPANČIČ LIAM O'FLAHEKTY Gy po je v odgovor trikrat zmajal z glavo. Imel je polna usta. Nato je založek pogoltnil, si oprl vilice ob čelo ter se zamislil. "Počakaj," je rekel nszadnje. "Je. Dva polipa so imeli tam na straši do po božiču. Nato so ju vzeli. Pozneje niso postavili nobenega, kar jaz vem, sodim pa, da kedaj pa kedaj stopi kateri tja na poizvedovanje. Seveda pa lahko da Imajo tajne redarje. Sam Bog si ga vedi, kdo zdaj vohuni za vlado in kdo ne. Saj nikoli ne veš, s kom govoriš. Kaj takega nisem videl še svoj živ dsn. To ti povem, Frsnkie, delavci niso vredni, da bi se zanje boril. Mislijo, da al šel v Ameriko, pa vendar bi utegnilo biti nevarno, iti tja. Zal mi js, ker nimam de-narja, ds bi ti gs dsl, Uko bi ti mogel —" "Odkod hudiks imaš vso to čvekarijo?" je nenadoma zavpil McPhillip Ur sumno pogledal Gypa. "Dozdaj U še nisem slišal, da bi bil v enem dnevu toliko nažlobudral, nemara Še v osmih dneh ne. Ali hodiš zdaj o prosUm času na visoko šolo ali kaj ti je?" McPhillip je začel zopet trkati po mizi. Oba sU molčala. Gypo je malomsrno na nožu prenašal osUn-ke krožnika v usU. Ko je bil krožnik čisto po-sprsvljen, je vrgel nož in vilice nsnj. Nsto je izbočil močne prsi Ur si drgnil ob njih dlani. Kar McPhillip zakolne in poskoči na noge. SU1 je In gledal kakor v sanjah nekaj trenutkov ns mizo. Gypo je opszovsl njsgov obrsz, In msle, čopssU obrvi so mu drgeUle. Obenem si js z nohtom levegs palca trebil zobe. Na-zsdnjs je McPhillip globoko poUgnil sapo skozi zobe, da je zašumelo, kot da sesa led. "Dobro," je rekel z očmi Še vedno uprtimi v mizo. "Moj sUri je zdaj doma, kaj ne?" "Doma," je rekel Gypo. "Včeraj sem ga videl. Bil je po poelih pri jezeru, pa je že štirinajst dni nazaj. Mislim, da dela pri neki novi hiši sunsj v Rathminesu." "Dobro," js rekel zopet McPhillip. Nato je dvignil oči, pogledal divje Gypa Ur se čudno nasmehnil. "Se bova že še vldsls, Gypo, če me ne ujamejo polipi." Ko Je govoril, je bilo, kot da ns nekaj misli. Lics mu js drhUlo ln Umnslo. Nsto je stresel z rsmeni Ur se odkrito zssmejsl. Dvakrst js pokimsl Ur ss obrnil. Urno js odkorsksl iz sobs. Gypo js dolgo nepremično gledsl zs njim. Zobs si Js že otrebil. Ssmo strmel je v vrsU, skozi ksUrs Js izginil McPhillip. Polsgoms ss mu js glsvs napolnila i sumnjami. Čelo se mu js zgubslo. Tslo mu je posulo nemirno. Napoeled js skočil ns nogs, Pobrsl js krožnik, vilice In nož Ur sol. Stopil je v vežo Ur spravil vss v omsro, kskršns je vodstvo omislilo sa gostačs. Omsrs nI bils Gypovs. Ni je imel, ksr js gostovsl ssmo od prilike do prilike, odksr ni Imel rednsgs zaslužka, da bi bil mogsl plačevstl posteljo ns tsden. Omsrs js blU nekegs kočij sta, Gypovegs znanca. Gypo js vldsl, ksko js možsk spravil svoj obad za drugI dan v predal Ur odšel, ne da bi bil zaklenil. Gypo Je vedel, da moša ne bo do desetih zvečer nazaj. In Uko si ja vzel njegov obed. PoeUvil je stvari v omaro ln mirne duše odšel, 8edel je v kot na klop v eni od alkov. Pobrskal je po žepih in izbrskal nekaj ogorkov od cigaret. Skrbno jih je razvil Ur zbral ves tobak na dlani desne roke. Nato je prosil sUrca, ki je sedel poleg njega, naj mu da papirček. SUrec ga ni imel ln mu je povedal to z razdraženo kletvijo. Gypo je namržil čelo Ur poemrčkal. kakor bi sUrca ovohaval. Nato se je obrnil na mladega moža. ki Je šel mimo. Mladi mož se je usUvll Ur mu godrnjaje dal papirček. Gjrpo ga je molče vzel. nobene ni rekel, še pokimal ni v zahvalo. Zvil si je cigareto in jo prižgal ob plinu. Nato je zopet sedel, prekriUI noge, prepustil ude mehkobi in začel kaditi. Ušesa kakor da Je napenjal nekam v daljavo, ki je ležal ohlapno zleknjen na sedežu v so-mračni veži. Prvo minuto je s slastjo užival tobakov duh in okua. Ni mislil niti na to, ds nima posUlje zs noč. niti na srečanje z McPhillipom. Nato so se mu polagoma zaorale brazde v čelo. Male. čopasU obrvi so se mu jele krčiti. Kadar je vlekel iz cigareU. mu je pregrnil obraz sve-Ul sijaj in nabrekline na obrazu so se mu svetlo in gladko napenjale. Začel se je na sedežu premikati. Najprej je preložil nogo z noge, nato jih je zopet prekrižal. Z desno roko se je Trikrat na dan— za bodoča leta! Skupina belgijskih vojskov v bližini nemške meje, prijaUljem mladinskih zborov. Ne vem kje je bils kri takrat, vem le, da so bile solze ganotja in hvaležnosti blizu svojih vrat. Hvala, rojaki v PitUburghu! Rad bi jih veliko imenoval, v mislih imam vse, a ne morem si kaj, da ne bi imenoval požrtvovalnega delavca na narodnem polju, ki že sniva pokojno spanje, Barilarja in gostoljubne in neutrudljive družine Klun. Hvala v imenu mojem in v imenu mladih pevcev!—Razšli smo se vsi veselih obrazov s hvaležnostjo v srcu do pdttsburških Slovencev, da ao imeli toliko užitka o priliki koncerta, da so to izrazili na tako časten način. Razšli smo se in vsak je koval načrte za boljši uspeh skupnega koncerta, ki se je bližal naglo-ma. Prva seja zastopnikov mladinskih pevskih zborov po tem konoertu. Veliko gradiva na dnevnem redu. Vse j« gladko. V bodoče: Koncert združenih mladinskih zborov! Vršil se je 8. okt. Barberton-ski Slavčki niso sodelovali radi finančnrh problemov in delavne moči so zaposlene. Vaje, priprava. Tež koče. Neki mladi pevci na počitnice, drugn si žele vsako uro v tednu razvedrila, koncert je pa kmalu po počitnicah. Kar sem govoril in pojasnjeval danes, sem moral zopet ponoviti drugi teden. Kajti, skoro dosledno, nekateri so bili na vaji U teden, drugi pa drugi teden. A vse te tež koče smo z vztrajnostjo premagali Uko, da je, katkor so se izražali posetniki, koncert dobro izpadel. Udeležba je bila slaba. Malo mogoče radi lepega vremena in je ljudi vleklo ven, ali pa se je narod naveličal mladih pevcev? Naj bo Uko ali teko. Vem le to, če bi vsi sUrši mladih pevcev prišli in pripeljali po dva prijatelja s sabo, pa bi morala biti dvorana polna. Mladi pevci so mi podarili krasno opremo za pisalno mizo- Hrgnil jo bom, kot drag spomin na vas. Hvala! Naraščaj,—iNarod brez naraščaja je zapisan pogubi. Narod brez naraščaja je par brez o-trok. Z njima vred bo leglo mogoče slavno ime družine za vedno v grob—v veselje onim, ki so se bali, da bi U par dobH naraščaj, da si lahko dele zapuščino. Kadar se pojavijo med narodom namesto budiUljev škodljivci naroda, ki zatirajo narodni naraščaj, namesto da posveti vso posomost, mora slediti skorajšnji polom. Polom, ki bo občuten vse naokoli. (Dalje prihodnjič) seda doni v tej dvorani, prvič tujerodna pesem zveni z odra v Uj dvorani. Mešani občutki. Slovenska pesem je pripomogla nepristranskemu vodstvu, da je prvič v zgodovini in izmed narodnosti, ki so močnejše, pela slovanske pesmi slovenska mladina. ^Dvorana -zelo akustična. Se nikoli ni prišlo petje mladinskih pevskih zborov Uko do veljave kot v tej dvorani. Kakor orgije, ki jim pritegneš "vox celestis" (nebeški glas). 2e umirajo zadnji akordi po dvorani. Rože, Ploskanje. *Nervoznost. Mladi pevci odhajajo elegantno z odra, ki je brez zastora. Na cestno železnico in v Slovenski narodni dom. Uboge kuharice in kelnar-ce, kdaj bo vse to nasičeno? Prej kot bi si bil mislil. Kuharice so se vrtele spretno, kelnarce nosile krepko in že je bilo vse postreženo. Sedaj pa malo razgleda po o-kolici. Gotovo so mislili meščani Um okoli, da mislijo Slovenci PitUburgh kupiti. Tako smo si ga ogledovali in veliko nas je bilo. Cas za nazaj. Vse radostno ln židanelvolje. Smo že v vlaku, kamor nas je pripeljala naročena cestna železnica. Lokomotiva je mknda dobila naduho in je zelo poča.si vlekla svoj tovor proti Clevelandu. Vlak je vozil počasi in z njim vred je počasi umirala živahnost v vozovih, Enemu je otepala glava na to, drugemu na drugo stran. Le mre. Artelj js vršila samariUn-sko nalogo s "čudežno rožo1' tako, da kdor jo je poduhal, je zaspanec pobral Širokih korakov stran su ono noč. Cleveland! Zdehanje, iskanje šolnov in druge robe in že je prazen vlak. Eni v avtomobile, drugi na cestno železnico in tretji v "troke". Živahnost na glavnem trgu je potihnila in utonili smo v mestnem mraku, kskor da nas nikoli nI bilo Um ... Nokaj Časa tiho kakor po oh-ceti. Spomnili smo se Maxa. Da vidimo ellke, če pa ni Max vrtel tistega samo radi zabave? Max zopet vrti v Delavskem domu na Waterloo rd. In Ukrat ne ln sedaj ne radi zabave. Kajti posnel je krasne slike, ki so nepossben spomin. Predssdnik privleče neko stvsr skrbno zavito. Razvijs ln razvija. Za sem mislil predlagati, naj doma razvije in bomo na prihodnji soji vklsll, ksr ima pokazati, da nisem v mislih skončal zadnje besede, ko čujenu da moram jaa v ospredje. Malo počakam in posd mano ae zasveti krasna tntfejs. ^ Predsednik pojasni, da je to dar plttsburflkfh Slovencev meni v priznanje. Vseh sto litrov krvi, vsaj tako *