138. številka. _Ljubljana, nedeljo 18. junija. IX. leto, 1876. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan izvzemSi ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po posti preieman za a vb t r o - oger s k e dežele za celo leto 16 gld., za pol leta 8 gld. aa ceu. leta 4 g^ — /a Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na aooi ae računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za aijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. - Za oznanila se plačuje do n . . . . četinstopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. uopisi naj ae izvole frank i ratt. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmasovej hiši št. 25—26 poleg gledališča v „zvezdi". upravmatvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hišL Turki se uže mej soboj koljejo! Taka je najnovejša novost iz Carigrada: dva turška ministra so umorili. Vojaški minister Hussein-Avni, ta ljuti sovražnik Slovanstva, in minister vnanjih stvari Rušid paša ubita, jeden ustreljen drugi zaboden. Razen tega sta ubita še nek adjutant velicega vezirja in nek služabnik Midhad-paše. „Pol. Corr.u javlja, da je ta umor maščevanje zarad odstranjenja Abdul-Aziza. Potem tacem nij zadnji, temuč strašno seme, katero so Angleži z umorjenim Abdul-Azizom vrgli v Turke, razplodilo se bode veselo naprej! Kdo pride sedaj na vrsto? To novo grozodejstvo, umor baš onib mož, ki so na angleško šepetanje prejšnjega sultana odstavili, in sicer umor z vršen ravno jeden dan po razglasu reform in „jednakopravnosti" mej muselmani in kristijani, razsvetljuje cel položaj strahovito in bode osodepoln za daljnje razvyaujo — turškega propada. Umazani kramarji Angleži pa sedaj zopet široko sede na tleh z viškoma vrženi raz vrhov situvacije, na katero so se bili z intrig i ral i. Ob tla so vrženi tudi turški prijatelji mej našimi nemškutarji in Nemci in milo naj se mej soboj jokajo za svoje ljube turške prijatelje, ki si tako lepo grob kopljejo sami, hvala bogu za to. Cel položaj je sedaj popolnem izpremenjen, in sicer Slovanstvu na bolje. Rusija in Jugoslovanstvo. (Dopis starega naročnika.) Več oči, več vidi! Dovolite, če se državši tega vašega pod prvem odstavkom članka „P ol iti čna p i sina I." v sobotnem „Slov. Nar." stoječega izreka še pristavim: več glav več misel, in če izjavim onemu sestavku nekako različno mnenje. Lepa je ideja vseslo- En dan ženin. (Suoešljivka iz nArodnega življenja, Bpisal J. Ogrincc.) Vi (Daljo.) „Ho! hrpne Poskoček, udari s pestjo ob mizo in de: „II tistemu moram jaz, pa če je tudi notri tam za sv. Višarji! Grem ti pa, naj velja kolikor hoče!" „0, saj ti ne bo treba tako daleč — in ne stroškov, da bi bili besede vredni!" pristavi hitro Zapažnik, in postoci iz druzega bokala v kozarca. „No, kje pa, kje V sili Poskoček. nPol ure tod tod — pri konjederci! Ona konjederka, zdravi; pa zdaj se je, tudi uže hči malo priučila. Kar tja jo porini, pa boš —" pri tej besedi Zapažnik zalije zadni zvrhani vanstva, lepa je misel, da bi bilo bolje ako se bi bil hercegovinski vstanek začel, ne samo izpodbujen od Srbije ampak kot vseslovansko podvzetje pod vodstvom Rusije. A pač —/ tako se meni zdi — nij treba mirnim in opa-zovajočim politikarjem razlagati, da je to ravno le lepa ideja in da nema ta misel dan-denes temelja v splošnjem evropskem in v narodno-slovanskem stanji, da bi bila za resno smatrati. Vstanek v Hercegovini je izviral vsakako največ iz domače potrebe, in nečloveškega tlačenja raje, iz obupanja. Junaška srca naroda nijso mogla čakati na vseslovansko vprašanje in počasni razvitek njegovega napredka. Če je Srbija pospeše* vala in osrčavala vstanek, kdo jo bo zarad tega mrzil. Da pa ona svoje cele moči nij takoj vrgla v boj, kaj je tega krivo? Meni se zdi, da največ ona velika sila, ki ima ravno nalog vseslovansko idejo gojiti in reprezentirati. Poglejmo dogodjaje in videli bomo, da morebiti nij najmenj kriv ravno ruski vpliv in ozir na specifično rusko politiko, da dan-denes še turška peta na evropskih tleh stoji. Ko se je meseca julija lanskega leta vstanek začel, pokazala se je v vsej nagosti ničlost turško sile, niti vojakov, niti denarja, niti kredita nij imela. Celi svet, prijatelji kakor dušmanini jugoslovanskega naroda so bili le one misli, ako sedaj udariti Srbija in Črno-gora, propala bode Turčija kakor gnjila goba. Vse je Srbom na uho trobilo, naredite „fait accoinpli", dokler se ne vmešavajo velike sile v orijentalno vprašanje. Le nasproti storjenim činom imajo velike silo respekt! Vse zastonj, Srbija je slušala ruski uk, ruske obljube in bog ve kaj. Specitičnej ruskej politiki se nij zdelo pripravno, da se v večjem okoli prične boj preko Save in Donave, in Srbija je postala mrtvoudna in zamudila najlepšo pri- kozarcc, pohiti proti oknu, pobobna po stekli, kakar bi klical koga in z besedami: „Caki, čaki! neki prijatelj!" rine črez duri. Poskoček čaka in čaka, dolgo čaka, pa nič ne pričaka, ne Zapažnika, niti ne tistega prijatelja, če prav črez dalj časa tudi sam postopi k oknu in celo venkaj pogledat, kje vendar da se Zapažnik uže mudi toliko časa in tisti njegov prijatelj? Ali ne duha ne sluha nij po nobenem! Na zadnje sprevidi, da če nečo sam in pa zmiroin ostati tu pri bokalu, mora vendar tudi iti, toda šment! — poprej plačati ti še pijačo! In pri tem sitnem opravilu mu na jedenkrat pride na misel, da Zapažuikov dimen je tudi to pot menda opeharil ga, ka-li? Ko je Poskoček iz krčme zopet na ulici, zdi se mu pri vsej tej goljufiji to še najbolje, da je vzlasti utekli tovariš poispraznil bokala ter tako njemu, pijače malo vajenemu prihra- liko. Ako še dostavimo, da sta glavna uzroka te politike le dve osobi nasproti mnenju naroda namreč car in knez, katera sta vsak svojo osobne interese pred očmi imela, dovolj je dokazano, kak dobiček ima dosedaj jugoslovansko vprašanje, posebno pa srbski narod od svoje pokornosti ruskemu vplivu. To se ne da tajiti, da so srbski individualni interesi jako različni od onih, ki jih Rusija išče po svoji traditionalni orijentalski politiki. Denes reči stoje 't so drugači, kakor ob času krimske vojne. Denes si je lehko misliti oslobojeno in samostalno Srbstvo, oživljeno carstvo srbsko z vsemi slovanskimi deželami Turčije, ne da bi moralo rešeno biti vprašanje Carigrada in Dardanel v ruskem smislu. In to bi se bilo uže obistinilo, ko bi bila Srbija kmalu v začetku vstanka udarila in se ne bi bila združila z rusko veliko politiko. Od kraja je imela Rusija način, oddaljena ostati balkanskim zamotam, in le skri-vej pospešavati jugoslovanske in svoje interese, kakor je dobro rekel Kuranda v deligacijah: „Russland versuehte sich in die oriontalisehe Frago heranzuschleichen.w Da bi bila pri tem ostala, bi bilo morebiti" bolje. Od krimske vojne leta 1855. sem se ve, da vzbuja rusko načelstvo v orijentalskem vprašanji protistav-ljenje vseh družili sil, razen nemške. Ponavlja se to zopet sedaj. Dokler je na videz Andrassy zvonec nosil, je šlo še precej, ko je Gorčakov vodstvo prevzel, kako je vse planilo v kviško-Precej se je Anglija na noge postavila in jej ne bo teško zaveznike proti Rusiji dobiti. Oslobojenje uboge raje je v drugo vrsto stopilo, v prvej stoji veliko orijentalno vprašanje. Kaj so nasledki? Turčija je dobila zopet nove prijatelje, dober svet, denarno in drugo materijalno pomoč, ojačuje se vsak dan in težava, prvi namen doseči, rajo nil lehke noge in jasno glavo, zraven pa dal mu še dobri, če prav nekaj drago kupljeni svet. S tem tedaj hoče se vsaj nekoliko od-škodovati. V zvoniku bije jednajsto uro. Poskoček preračuni: pol ure tja, maža trpi samo za dober posejaj, kakor je Šimen pravil, potem pol ure nazaj, in — o, do dveh se še trikrat lehko povrne, da pojde v kancelijo. Da, kar naviše jo h konjedereu; saj uže še kak drugikrat zaleže tistega Zapažnika, če ima le jeden groš, je uže žejen za dva — za tuje plačilo t VI. Na celem potu do konjederca se Tosko-čeku ne prigodi nič, kar bi bilo zapisane besede vredno. Pred hišo opazi, da je tudi krema. S prva se skoraj prestraši tega, češ ne spodobi se drugač, da bo zopet piti moral in zapravljati, ali kakor hitro stopi v vežo, rešiti turškega jarma, in staro srbsko carevino zopet ustanoviti, rastejo vsak dan. I to zavolj zavidy*ivosti cele Evrope nasproti Rusiji. Kaj Če zdaj še ideja vseslovanskega sodelovanja pomeniti, če največja slovanska sila namreč Rusija v vseslovanskem smislu postopati ne more ■— ne sme, ker ipak denes Se nema toliko moči v sebi, da bi se smela zoperstaviti Tsem drugim silam. Ruski princip mora biti počasi pa goto vo. Ojačenje, oproščenj e Jugoslovanov po njih lastnih mote h mora ona pospeševa'i, vsaj jej po vseh naravnih zakonih ne odide nikoli dedstvo Tur-čye. Preostro postopanje pa le zavira, kakor je bilo videti. Sicer se pa uže denes sme upati, da tudi če je bila provokacija Anglije političen pre-grešek in ne, kar jo tudi mogoče, fino pre-računjeni politični čin; da ne bode v škodo vstanku izpalo, kajti sedaj še le, ko bode Rusija zadržana, bode nevinešavanje ali ne-intervencija glavni zakon za vse sile nastal in morebiti bode to Srbiji in Črnej gori odvzelo moro, ki ju sedaj tlači, in bode jima proste roke dalo slovanskim svojim bratom in sebi pomagati, kar se bi bilo ravno tako lehko uže lani zgodilo. Uže se govori o novem porazumljenji vseh evropskih sil, da se bodo ako šestteden-sko premirje od vstašev ne bode sprejeto, ali pa brezvspešno za sklepanje miru ostalo, vstaši in Turčija s v oj ej os odi prepustili. Ko bi se bilo to od kraja storilo, bilo bi denes uže vse odločeno, in sicer v jugoslovanskem smislu. Denes pa uže tudi Srbija in Črna gora ne moreti več, ko bi tudi hoteli odstraniti se vnanjemu, posebno ruskemu vplivu. Rako se jih svet boji, kaže to, da turkofili izjavljajo željo, da naj so Rusija odgovorna stori za od-državanje teh dveh državic od vojne. Marsikateremu, kateri je navdušen za kul-tus vsega, kar pride iz Rusije, ne bodo dopadale moje misli, vendar mi ne bode zameril, če še jedenkrat ponavljamo, da je ruska po litika denašnja strogo vezana na dva očesa in da jej še veliko manjka, da bi bila slovan-sko-narodna, ali vseslovanska. Kadar bo to mogoče, onda grem tudi jaz za njo v ogenj brez premisleka. Jugoslovansko bojišče. Prav nevesele stvari iz vstanka poroča za denos „Pol. Corr.", ki piše 13. t. m.: Pred postane brž ravno nasprotnega mnenja. Zagleda namreč konjederčevo hčer, ki nečemu gostu ravno prinaša polič vina. Šmencaj te! Poskočeku se na prvo oko vidi zala in priročna, da bi bokal rad plačal ga, če tudi nič ne pil: le, da bi gledal jo, to konjederčevo hčer! Pa tudi — kar polič ga pokliče, naj se pčs obesi za tiste krajcarje! Ko dekle tedaj postavi pijačo pred njega in hoče oditi, ulovi jo Poskoček za predpasnik in vlekoč jo k sebi urno natoči kozarec ter povzdigovaje ga, pravi: „Ali bodeš kaj pila?" Dekle se nekoliko pobrani, potlej pa veir-dar prime kozarec in k ustim pritakne. „Bolj pij, bolj!" sili Poskoček. „Saj sem, sem!" odvrača dekle postavljajo kozarec na mizo. „Koliko? To nij nič! Bolj ga potegni, da boš kaj rudeča !" prigovarja Poskoček po-moljaje jej kozarec. nekaj Časom je bilo 500 vstašev v Bosni prisiljenih stopiti na avstrijsko zemljo. Predvče-rnnjem so skušali zopet črez mejo nazaj uiti blizu Sinjimi, da bi se zopet boja udeležili. Pol kompanije c. kr. avstrijske vojske je hotela jih vstaviti in je avstrijski komandu joči oficir klical vstašem naj obstoje. Vsled tega je počil od vstašev en strel (morda celo slučajno), ki je zadel jednega vojaka. Oficir je komandiral ogenj in do 30 vstašev je palo, drugi so obstali. Tragično je tudi, kar se poroča istemu viru o osodi onih 200 bulgarskih vstašev, ki so bili prisilili kapitana avstrijske ladije „Ra-detzkv", da jih je po Donavi peljal. Premočen oddel turške vojske jih je obkolil in popolnem uničil, izmej 200 se jih je le 10 rešilo, drugi so umrli junaške smrti za domovino. Dunajska nemška Turkinja „N. Fr. Pres-se,u ki je pa uže strašno nalagala se, poroča iz Metkovića, da bi bil jeden prvih vodij hcr-cegovinskih Lazar Sočica umrl, a drug vodja, katoliški župnik Mušič od lastnih ljudij ubit. Upamo, da se te Jobove novice ne izpolnijo. A če se tudi, vstanek s temi malimi izgubami kratko in malo nij zdatno oškodavan. V vsakem boji se vaga gori in doli. Ru s k i listi zarad zdanjega perfidnega angleškega držanja v jugoslovanskem vprašanji jako ostro pišejo. „Golos" na primer pravi: „Mar hoče Angleška z nami vojsko začeti? Dobro. Ali prej naj zaveznikov poišče, ker Španija sama nij noben protivnik za Rusijo. Časi leta 1853. so v Rusiji in v zapadu drugi postali. Francoska, katera je Anglijo rešila v krimskej vojski, bodo zdaj prva protivnica Angleškej postala. In potem bomo Turčijo pred očmi Evrope zadavili. Predno bomo Angliji dovolili vstanek na Balkanu potlačiti, morale bi se še druge moči Rusiji nasproti staviti kakor — Španija in Angleška." Politični razgled. lotmiije «I«'>.«»I«*. V Ljubljani 17. junija. Prask list prav dobro omenja, da se v notranjem tako, „nič ne godi" kakor, da bi res pri nas v Cislejtaniji vse v redu bilo, bogato, brez strastnih strank itd. — Tli pa povsod pod pepelom. Novi načelnik generalnega štaba SichMn* feltl namerava baje odpraviti deželno hrambo ta- in onkraj Litavo, ker državo veliko stane a namena ne doseže. Dekle py'e še jedenkrat, dolije, pa držeč se na smeh povpraša: N „Kaj nij sem rudeča — dosti?" „0, dosti, dosti, pa — bodeš še bolj!" „A potlej bom pa preveč!" meni dekle. „0 ne! dekle, bolj ko je rudeča, gorša jo!" „Kaj mora biti zala?" poprijema ga bistra dekle. „1 to se ve, mora, da jo rad ima kateri!" ugane jej jo tudi Poskoček in pije. „Saj nij treba, da bi se dekle mogla rada imeti! nagaja mu dekle. „Kaj pa da ne! Kako bi pa kateri vzel katero, ko bi je poprej rad ne imel? „Tisto pa uže, da!" potrdi mu konjeder-čeva hči. „Tisto, tisto!" Kaj misliš, da jaz kaj druzega ongavim? Jaz nikoli nečem nobene, če je ne bom imel rad." „Potlej bo pa dobro jej, tistej, katero boš ti vzel". Nadvojvoda ALlbrecht potuje v Brtissel a nazaj grede bode obiskal ruskega carja in nemškega cesarja. 0,rke skupščine budgetnej komisiji je bil minister vnanjih zadev vprašan o razmerah v Turčiji in je rekel: Celokupnost osmanske države in poboljšanje denašnjega stanja bila sta jednoglasno od vseh držav sprejeta. Francoska se je tej politiki pridružila. Ako je bilo mogoče, da misli nijso bile jedine, s kacimi pomočki bi se to doseglo, o stvari samej so bile vlasti jedine vselej. Francoska ny imela inicijative, celo posebno ognjeno se nij udeležila, ker jej delo svojega notranjegapopravka glavna stvar ostati mora. Vse cerkveno-politične novine prinašajo včeraj slavnostne članke |*mji<*##« na slavo, ker je ta dan tridesetletnica, odkar je nastopil na vladanje katoliške cerkve. Dopisi. Iz Ciortcc 14. junija [Izvirni dop.j (Mestne volitve; — deželne volitve; letina; — vojaška eksekucija.)V mestu se sicer Slovenci precej čvrsto gibljemo, ter smo si v malih letih priborili nekak socijalni pomen, — vendar pa je zaspanost pretekle dobo in še huje so krivice, ki so nas od vseh stranij v nezavednost pritiskale, krive, da ne pridemo menda še dolgo do tiste stopinje, na katerej bi morali stati v slovensko-poitalijan-čenem mestu. Letos smo zopet jedenkrat poskusili, malo povzdigniti se pri mestnih volitvah; združili smo se z vladnimi in konservativnimi elementi, da bi potlačili Isončevo pseudoliberalno stranko, ter spravili dva svoja zastopnika v mestni zbor, a izpodletelo nam je, (Dahe v prilogi.) Poskoček od radosti skoprni. Nikoli še nij niti videl nobene, da bi mu bila bolje všeč in bi raje jo za ženo, kakor le-to konjederčevo. Kako zala, kako zgovorna, prijazna in jednih in istih mislij ž njim samim! Lej, nagovori jo! kaj pak? Ne more mu vnesti, če le tudi nemaj o grunta! nAli imate pri vas grunt?" vpraša jo. „Zakaj bi pa to rad vedel?" vpraša pak ona. „Zato" odgovori Poskoček „ker bi se midva morebiti zmenila še tacega kaj, da bi bilo meni in tebi prav — če ga nemate, grunta !" Bistroumno dekle hipoma ugane Fosko-čckovo zvijačo. Iz radovednosti, ali nagajivosti, ali iz resnobe, ali morda iz kake druge žen-skine muhavosti mu tedaj dobrikavo reče: „No, to je pa dobro, da ga — nemarno! „Zdaj je pa moja!" misli si veseli Po- Priloga „Slov. Naroda" h St. 138., 18. propali smo v vseh razredih in jedino, kar smo dosegli je to, da je bila Izončeva stranka primorana, postaviti najzmernejšo izmej mož, katere všteva mej svoje, akopram gotovo vemo, da večinoma nijso. Strah, grozovit strah pred slovenskimi mestnimi očeti, in naj bi bil tudi jeden sam, narekoval jim je imena njihovih kandidatov. Dobro za jedenkrat, da smo toliko dosegli in pa pošteno množico glasov svojim kandidatom. Zrno k zrni . . . . Važnejše bodo deželne volitve, katere se imajo letos ponoviti. Nevarnosti nij sicer nobene druge na našej strani nego, da se ne izbero pravi možje, ampak zopet nekoliko uradnikov, s kojimi posebno Tolminci tako radi oskrbljujejo naš zbor. Res, da so tudi prav sposobni in morda tudi narodu dobro hoteči mej njimi; a kaj nam hočejo pomagati — ko nam mnogokrat pri najboljšej volji ne morejo in ne smejo. Zatorej Tolminci pozor! Naj posebno pri vas sprava pravi sad obrodi, kar tako razumemo, da se duhovenstvo tesno zveze se zdravimi narodnimi elementi ter trden jez postavi nasproti onim uradniškim priliznjencem in ma-melukom, kateri so do zdaj še skoro pri vsacih volitvah ljudstvo zapeljavali. •Letina kaže letos na Goriškem skoro povsod prav slabo. Na Vipavskem in na Krasu je burja mnogo škodovala, v hribih pa mraz, zraven pa še toča posbno na Kanalskem v prvej polovici preteklega meseca večino pridelkov pokončala. Zdaj jo prišla pa še druga, hujša toča; poslali so po nekaterih okrajih posebno po Kanalskem, Ajdovskem, Goriškem, vojake na eksekucijo no samo za zaostale — ampak tudi uže za letošnje davke. Ta nova, nezaslišana ostrost je naše uboge posestnike, posebno pa revnejše kmete tako hudo prestrašila in presunila, da vam ne morem, in zaradi drž. pravdnika tudi ne smem poročati, kaj govore in kako sodijo. Slišimo, da si naš blagodušni deželni glavar mnogo prizadeva, da se eksekucija vstavi vsaj toliko časa, dokler ubogo ljudstvo kaj pridela. Uudirja! Zdaj o tem času nema kmet kde vzeti, če neče zadnje živinče ali pa potrebno hišno in kmetijsko opravo prodati. Sicer zares ne vemo, na kakšne postavne določbe naslanja finančna direkcija dekrotovano vojaško silo! Iz mnrlborMkc okolice 14. junija. [Izv. dop.J (Seidlova vera.) Pozor gospodje učitelj i! Pod Seidlovo knuto neče ni- jeden učitelj več rad služiti. Križauski učitelj otide, ker ga je Seidl toževal pri okranjom šolskem svetu zarad poboljšanja dohodkov; kamškega podučitelja je odstavil zavoljo tacih rečij, koje šolo toliko brigajo, kot Seidla zajčji boben. Tamkaj je zdaj le polu dnevna šola. Kateri tedaj g. učiteljev hoče pod Seidlom milosti uživati, mora sledečo vero iz glave znati in po njej živeti. „Verujem v kamškega straha, mogočnega stvarnika vseh nemškutar-jev okolo Maribora in slovenske Bistrice, v velicega posestnika z 8 gld., rojenega „tajč-pema," gospoda našega, katori ima velicega duha, ki je zrastel iz groznega napuha; veliko trpel s celjskim arestantom in zasramovan od nekdanjih prijateljev, ki so ga v deželnem zboru od strani pogledovali, šel jo pred kazino, črez nekaj dni zopet vstal, se vsedel na prestol okrajnega zastopa s 15 službami, od on-dot bo kazni diktiral in ostro sodil slovenske učitelje in kaplane. Verujem v velicega duha „tajčpeniske" učenosti, v vse mariborske in sloveli-bistriške nemškutarje, občestvo sovražnikov slovenskih, pomnoženje doklad okrajnega zastopa, podraženje srenjskih potreb in na večno robstvo pod njim. Amen." Tako vero mora imeti vsak učitelj, ki hoče pod Seidlom služiti. Pri sprejetji mora priseči: odpovem so vsem Slovencem, in jedino le tebi v veliki strah služiti hočem. V času napredka je predniku šole ljubše nij eden učitelj, ko pa naroden. Učite se torej gospodje učitehi Seidlove vere, da boste po njej živeli in umrli, ako vas ta veliki duh kedaj v svojo službo privabi. Iz Polkami pri Gorici 10. junija. [Izv. dop.J Letni občni zbor, katerega je imela naša čitalnica drugi binkoštni praznik, nij bil močno obiskan, a udeležili so se ga najboljši možaki, rekel bi cvet naše čitalnice. Veliko čast smo imeli videti pri obč. zboru vrlega narodnjaka gospoda Viktorja Dolenca, predsednika društva nSlogeM in urednika „Soče." Zasluge tega gospoda, koje zdaj za nas Slovence na goriškem ima, nij moja namera tukaj razpravljati, a omeniti moram, da gospod Dolence je bil prvi predsednik naše čitalnice, in neprenehoma do denašnjega dne pravi društ-venik v materijalnem in delavnem obziru. Kekel je g. Dolenec še dan občnega zbora, da mu je Solkanska čitalnica veliko pri srci, in da ne bi rad videl, ne slišal, da bi Solkanska čitalnica hirala. 1'pamo, da dokler kri po skoček, pomenca z dlanjo ob dlan, izprazni na dušek kozarec ter pravi: „Saj tudi jaz nemam grunta, toda hišo pa imam svojo in pa toliko okoli in okoli nje, da preslabo res ne bo za tisto, katero vzamem", rekoč curlaje natoči, prime kozarec in zibajo ga pred soboj, si blagraju: „Lehko, lehko ga bom časi tudi ž njo tako-le!" rekoč izpije do dna. „Kada bi poznala jo, tisto, ki bo tako srečna 1" reče na to dekle. „Ne moreš je še 1" „Kaj res?" „Reslu „Kako pa vendar še to? Mlad uže nijsi tako! Si pa uže prav zberljiv!" „ Vsake nečem, to je res. Prav po volji katera pa mi dozdaj tudi nij še prišla pred oči!" „Rada bi vedela, kakšna bi morala biti, da bi bila tebi po volji?" n Kakšna? O, ne bog ve kakšna! Tako-le iz hiše bolj kake srednje; kjer nekoliko vendar imajo zemljišča, da bi bila vsaj nekaj vajena poljskega dela: kako peso obrati, kako bučo vsaditi, kak plevel hrovati tam mej repo ali kar si uže bodi tacega.u „0 toliko ali toliko zna vendar uže vsaka! Jaz mislim le: kakšua ženska, ženska sama na sobi!" poudarja dekle. „1 tisto pa — taka, da ne bi bila ne prevelika ne premajhena, da bi bila ravno pripravna, pa malo bela, malo rudeča — nu, da ti najlaže povem, in me ti najlaže zastopiš : prav taka-le le, kakor si ti!u „lla, ha, ha!*1 nasmehne se dobrovoljno živahna dekle in steče druzemu gostu postreč. 1'oskočok vide do malega prazno posodo pred soboj tudi potoci, pa poda mimo gredočej rekoč: ,,1'a še meni, še en polič!" Ne zdi se mu škoda več nobenega denarja ! (Daljo pri h.) junija 1876. naših žilah teče, ne bode; mi ne pustimo našo čitalnico tako na važnem kraji, rekel bi na meji in uže v meji naših nasprotnikov hirati. Sicer pa smo gospodu Dolencu prav iz srca hvaležni, ter ga čislamo mej prvimi delavci na Goriškem narodnem polji. Bog ga živi! Dnevni red tega občnega zbora se je potem vršil: Gospod predsednik Jug, nad učitelj nagovori pričujoče društvenike v prav lepem nagovoru. V njegovem nagovoru obeta nam, da bode zraven še kot pravi pevovodja se vedno botf trudil, in naše pevce k narodnemu petju budil. Tajnik gospod Klemenčič bere poročilo odbo-rovega delovanja, v katerem poročilu se razvidi, da je čital. odbor radostno delal na to, da je čitalnico prav v lepem stanji ohranil, če ravno nij veliko veselic napravil. — Posebno hvalo daje g. Pavletiču našemu kaplanu, da je kot bukvarničar čitalnično bukvarnico, ki šteje nad GOO raznih vrst knjig, v prav lepem redu ohranil. Denaruičar g. Makuc poroča o društvenih dohodkih in stroških. Tudi to je pokazal kot hmetski fant, da se je veliko trudil in da je denarnico v dobrem stanj ohranil in še črez 22 goldinarjev gotovine prihranil. Pri volitvi novega odbora so sledeči gospodje izvoljeni: gospod GabrijelČiČ, župan; g. Jug, nadučitelj ; g. Kancler Ant.; g. Klemenčič ; g. Makuc Janez; g. Makuc Karel; g. Pavletič Jože; g. Vuga Jošt. Iz Istre 12. jun. [Izv. dop.] (Razbojniki. — Pošta.) Lansko leto se je g. Loef, zet znanega podvzetuika istrijske železnice in večkratnega milijonarja Frohlicha iz Gradca, odpeljal iz Pazna proti Kanfanaru, da bi tamošnjem delavcem dnino izplačal. Toda na potu blizu Kanfanara je stopilo nekoliko po obrazu ocrnjenih mož njegovemu vozu nasproti, ter je od njega ves denar, katerega je mož pri sebi imel, zahtevalo in tudi dobilo. Mož je imel pa le 500 gld. drobiža pri sebi, 22.000 gld. je poslal zaradi opreznosti po pošti v Kanfanar. Da si so bile vsled tega natančne preiskave, vendar nij bilo do denes slišati, da bi bili kacega onih hudobnežev zasačili. Prešlo soboto je v istem okraji mej Di-njano in sv. Vincencem 12 ošemljenih pote« puhov pošto napalo, dva popotnika oropalo in kondukterja, kateri je na hudobneže z revolverjem streljal, tako pobilo, da je revež uže dušo izdihnil. Po vsej Istri jo obče znano, da so v o vem okraji neke vasi prava gnjezda tacih potepuhov, tembolj se je čuditi vladi, da ne stori dotičnih korakov, da bi se ona gnjezda sčistila. Ker uže o pošti govorim, moram tudi sledečo čudno prikazen objaviti: Dunajski in drugi nemški listi dobo se tukaj redno drugi dan ; tako na pr. je dunajska „N. Fr. Pr." od četrtka v petek gotovo tU. Drugači se godi b „Slov. Narodom". Da si „Narod" v Ljubljani izhaja, dobimo ga jedenkrat ali dvakrat v tednu šo le tretji dan, drugači pa uže drugi dan kot dunajske liste. In to se ponavlja od tedna do tedna. Tako sem jaz na pr. prešli teden dobil „Narod" od srede in četrtka skup v petek, včeraj y nedeljo nijsem nobenega dobil, denes pa le nedeljskega. Kje je torej „Slov. Narod" od soboto? Je-li bil konfisciran? Mislim da ne, kajti drugači bi nedeljski list to omenil? Kad bi bil poizvedel, kje je uzrok tej prikazni, toda tega mi nij bilo mogoče poizvedeti, kajti list dojda semkaj vselej poštno neštempljau. Navadno so vsi listi, kateri v Istro pridejo, štempljani na onej pošti, kjer se list odda, potem v Trstu in na pošti, kjer se ga dobi. Pri „Sl. Nar." nijsem nikdar opazil druzega štemplja, kakor štempelj iste pošte, katera mi ga je izročila. Zakaj se to godi, tega ne vem, da se to godi, to je istina; istina je tudi, da je meni, in mislim tudi vsacemu druzemu jako nevšečno, da list tako neredno semkaj dohaja. (Mi list redno pošiljamo, le isterske pošte morajo zanikerne biti. Ur.) Iz Nt. Jlirja na slov. Stajerji 13. jun. [Izv. dop.] Včerajšnji tukajšnji semenj bil je mnogo obiskan, blizu 100 ljudij zbiralo se je do 5. ure po polu dne na postaji, da bi se z vlakom 08 in 5 zopet domov odpeljali. Ker se pa na tukajšnjej postaji navadno nikdar ne kliče, kateri vlak poprej pride (vlak 98 in 5 prideta hitro jeden za drugem), prigodilo se je, da jeden živinskih kupčeval-cev po imeni Matija Binder iz Ilohenfurta na češkem doma, ki je do Bruka vožnina plačal, da bi se s poštnim vlakom št. 5 odpeljal, nevedoma v zmešani vlak št. 98, ki prvi v postajo pride, vstopi. Peljal se je uže 160 korakov daleč, ko zapazi, da se je zgrešil in da pravi poštni vlak naproti pride. Hitro iz zmešanega iz-skoči, ter tako močno na desno stran na tla pade, da omamljen obleži. Poštni vlak, ki mu kakor rečeno nasproti pride, ga še nekaj rani. Železniški zdravnik g. dr. „Prossenak" bil je kmalu pri ranjnemu, našel ga je pri polni pameti govoriti z istimi ljudmi, ki so ga vzdignili in ga nastran odnesli. Zdravnik je tudi takoj spoznal, da je ubožicu nekaj strenih reber in strenih steklen-čnih koscev botilje, kojo je v stranščnem žepu imel in poprej iz nje sladko vince pival, obtičalo — v pljučah. Prevožen nij bil — umrl je spokorjen ob Val2. uri po noči in bodo v svojo domačijo 15. t. m. odpeljan ter tam počival. Še mnogo druzih nesreč se pri nas na sejmih zgodi, ker po ozkih, s kramarski mi mizami in mnogobrojnimi ljudmi napo lačnih ulicah bodečo živino in ritajočo konje na živinski prostor ženejo; tako se je še zadnjič prigodilo, da je nek vol dva trgovca nabodel in nekaj druzih daleč od sebe brcnil. Ali bi se ne dalo prenarediti, da bi po želji cele okolice živinski sejem na travnike spodnjega občins kega trga preselili, kder bi se ne bi nikakve nes reče zgodile, in bi drugi ljudje vsaj na tržnem sejmu brez strahu povoženi ali prebodeni biti, kupovali in prodajali? Domače stvari. — („Slovenski Narod") od včerajšnjega dne je bil konfisciran. Zapečatili so drugi del članka, ki govori o stotnik Komeljevej knjigi in ponemčevanji naših vojakov. — (Novo strelišče.) Kakor čujemo namerava tukajšnje strelsko društvo novo strelno hišo (Scktitzenhaus) na neko njivo na južnej strani Rožnika mej cesto, ki pelje na Rožnik in mej cesto ki pelje okolo Rožnika črez Kosesje v gornjo Šiško, postaviti. Gotovo je, da se s tem, ako se to zgodi, jeden najlepših sprehodov v okolici ljubljanskej pokvari, ker brez ozira na telesno varnost se bode gotovo vsak obiskovalec spodnjega in gornjega Rožnika, kakor tudi Drenikovega vrha naveličal vsako nedeljo ali praznik poslušati dolgočasno jedno-merno pokanje pušk in možnarjev. Upamo torej, da bode politična oblast, kate rej gre v tej zadevi odločiti, zidanje strelne hiše na tem mestu zabranila in to temveč ker tu ne gre za kako koristno stvar, ampak za veselje in zabavo posameznih. — (Procesije) v četrtek se je udeležilo mnogo ljudstva v Ljubljani. Zastopana so bila načelni štva vseh javnih državnih, deželnih in mestnih oblasti. Škof g. dr. Pogačar sam je vodil procesijo. Izredno lepo vreme je bilo. — (Kamniška čitalnica.) Peterica igralk in igralcev „Dramatičnoga društva" napravi v kamniškej čitalnici slovensko gledališko predstavo v nedeljo 18. t. m. Predstavljali so boste dve mične igre: „Kdo se zadnji smije" in ,,Dva gospoda pa jeden sluga" druga s petjem. Kapelnik gospod Anton Stiickl bode petje spremljal ter igral pri predstavi na glasoviru. Nadejamo se, da se bode mnogo občinstva zbralo, in želeti bi bilo, da bi so v naših mestih in trgih, ker bi bilo mogočo, na-pravljale take predstave, da tudi taki prijatelji vidijo kako napreduje naša dramatika, ki nemajo prilike predstave v deželnem gledišči videti. — (Iz Podjunske doline) na Koroškem se piše „Gosp.M : 1. junija je čuvaj pri železnici blizu kolodvora Grabstein na šinah obležal, ne ve se ali nalašč ali pijan. Vlak ga je precej daleč pred soboj na tleh vlekel in mu potem glavo razbil in prsa udri. — (Iz Kozjanskega okraj a) se piše: Sivi starčki se ne spominjajo tako grozne plohe, kakor nas je pretečeni četrtek zalila. Zjutraj je solnce obetalo najlepši dan; tudi barometer nij bil nizek a proti poludne začne solnce grozno pripekati; kmalu so začnejo megle zbirati, proti dvema jo bilo celo nebo črno in — vlilo se je, V pol uri so se potoki in roke napolnile, prestopile svoje meje — in iz hribov smo gledali daleč in daleč vse v vodi. Kolikor je bilo mogoče ploho opazovati, se je raztegnila od Planine črez Prevorje, Zagorje, Pilj stanj, Viri tanj, Buče, Polje in daleč prek Sotle na Hrvatsko. Škoda je velika, pa za zdaj še vse ne poznamo. — (Strela udarila) je 1. jun. v gospodarsko poslopje Janeza Devearja na Vajgnu pri Mariboru in vse požgala; 6. junija pa je strela ubila Martina Bevca v Gostinci pri Brežicah in ob jednem klet Jakobu Vrečku užgala. — (Uboj.) V Oslušrivcih pod Ptujem se je Vid Korpar spri z Matijem KovačiČem, ki je prvega s 3 tovariši na travniku napadel in s sekiro ubil. — (Pogoreli so) Jožef Toman v Gorici pri Celji, bržčas je ogenj v streho potisnila zlobna roka, potem Matija Proscnjak v Pokošah, kder je strela udarila, na dalje Jan. Pogač v Otišnemvrhu in Karničnik pri sv. Martinu pri Slov. Gradcu. — (Ploha) seje ulila na Pohorji in jo povodenj hudo razsajala v Hočah, Slivnici, Frauheimu in Polskavi. Tudi v brežkem okraji, zlasti okolo Buč, Virštajna, Gostinc, Verač je neizmerno veliko škodo učinila na goricah, njivah in travnikih. — (N c s r e ča.) 6 knapov je v premogovej jami v Zrečah dušljiva' sapa zadušila, pri sv. Jurji na južnej železnici pa barantaSa Pinte rja vlak usmrtil. „Gosp.u — (Iz Celja) so „S1.'( piše 14. junija Denes uže pozno po noči smo pokopali dva mlada Francoza: Jacques in Lonic Sagnier prvi je bil 25, drugi 27 let star. Žrtvovala sta svoje življenje iz ljubezni do bližnjega. V žrečki župniji poleg Konjic se podajo 12. t. m. trije delavci v neko jamo ondašnjega rudokopa ; toda nij jih bilo več na svitlo: zadušili so se. Za njimi se podasta, dasiravno so ju svarili — v jamo zgoraj imenovana moža, prvi vodja, drugi uradnik pri rudokopu iskat delavcev, ki jih tako dolgo nij na dan. Toda nijsta ne onih otela, ne sama več prišla iz pod zemlje, tudi ta dva sta se zadušila. Prepeljali so ju v Celje, kjer ju je obilo ljudstva spremljalo k pogrebu. Večni mir blažima možema I — (Konec poročila) o zadnjoj seji mestnega zbora smo morali denes za prihodnjo številko odložiti. Ra/iiie vesti. * (Zaprli) so na Hrvatskom v Rakovici dopisnika „N. Fr. Pr." Ileinriha Noe, ker nij imel dobrega potnega lista pa je hotel potovati v Bosno. Treba bi bilo nemškemu temu človeku še kaj več, kajti mej Srbi gostoljubnost, potem je pa odšel in v „N. Fr. Pr.M tako grdo, umazano in po nemško Srbe oblatil, da se vsacemu pravicoljubu tako počenjanje gnjusi. * (Nemiri) V belgijskih mestih je liberalni plebs vsled zadnjih volitev rogovilil, okna pobijal in hiše oškodoval, Zandarmi so z orožjem morali vsekavati. * (Strela) je udarila te dnij v francoski vojniški tabor pri Balbonne in šla skozi več šatorov, tri vojake, ki so spali, ubila, več jih ranila in nekatere le preobrnila. Nekateri patroni smodnika so se vneli in požar naredili in konji so se plašili._ Listnica ttiliiiiniNtrttfljr. Slav. bralnemu društvu v Borovnici. Naročnina je plačana do 30. avgusta 1876. Tržite cent\ v Ljubljani 17. junija t. I. Pšenica hektoliter 8 gld. 88 kr.; — rež 6 gld. 40 kr.; — ječmen 4 gld. 80 kr.; — oves 3 gld. 80 kr.; — ajda 6 gld. 60 kr.; — prosć 4 gld. 80 kr.; — koruza 5 gold. 80 kr.; krompir 100 kilogramov 4 gld. 30 kr.; — fižol hektoliter 8 gld. — kr.; iuaala kilogram — gl. 95 kr.; — mast — gld. 85 kr.; — spoli frišen — gld. 70 kr.; — špeh povojen — gld. 75 kr.; jajce po 1 kr.; — mleka liter 8 kr.; govednina kilogram 48 kr.; — telotnine 42 kr.; — svinjsko meso 60 kr.; — sena 100 kilogramov 3 gld. 67 kr.; — Blame 3 gold. 32 kr.; — drva trda 4 kv. metrov 9 gold. — kr.; — mehka 6 gld. — kr. Kažipot jo Ljiljani. Kdor želi inserlrati pod to rubriko svoj posel, obrt itd. tako, da je oznanilo uvršteno skozi tri mesece vsako nedeljo, more to v 4 do 5 vrstah po jako zniŽanej coni storiti, katera se izvč pri administraciji „Slovenskoga Naroda". Franjo Zeleziiikar se je preselil bč svojo krojanko delavnico v poslopje Ljubljanske čitalnice, ter so priporoča slav. p. n. občinstvu, posebno tudi čest. duhovščini z obljubo, da bode izročena mu dela vestno in točno izvrševal. (128—6) ^" Kdor potrebuje iitetrične mere In uteže kuhinjsko posodo plebasto ali iz vlitega železa, kakor kolšno orodju za pohištvo in za zidanje, potom orodje za mizarje, tesarje itd. vbo to dobi po najuiijtj ceni pri #•'#•«««• Vevveku (prej Božicu) na glavnem trgu št. 10. (13) Janez TiclČ prodaja kakor pri razprodaji (Aus-vcrkauf) 10 do 25% I"><1 fabrlško ceno na «le»belo in drobno mnogo-vr«4 lirama rskO in gospodsko blago._(13) Voščene sveče, tu zavitka (]\'aelixNt">ckl> vsake vrHto za corkve, po* grebe, in trgovino po aajnlijej ceni prodaja in so ('•miti duhovščini, kakor tudi Blavnemu občinstvu pripor ča zagoMvlJajn, da bo vsein najboljšo in hitro postroje). OroNluv Oolene«, Q8)_svečar. Klcd.ilišćnt' ulico it. 140—141. C rev I j ar Jakob Škerbiuec, v gled&Ufikej ulici št. 19 izdeluje vsako birc najboljših črevfjev na drobim in debelo; potom prodaja tudi Tri like črovljc na debelo in drobno po nizkej ceni. (13) Priloga „Slov. Naroda" 7c št. 138., 18. propali smo v vseh razredih in jedino, kar smo dosegli je to, da je bila Izončeva stranka primorana, postaviti najzmernejše izmej mož, katere všteva mej svoje, akopram gotovo vemo, da večinoma nijso. Strah, grozovit strah pred slovenskimi mestnimi očeti, in naj bi bil tudi jeden sam, narekoval jim je imena njihovih kandidatov. Dobro za jedenkrat, da smo toliko dosegli in pa pošteno množico glasov svojim kandidatom. Zrno k zrni .... Važnejše bodo deželno volitve, katere se imajo letos ponoviti. Nevarnosti nij sicer nobene druge na našoj strani nego, da se ne izbero pravi možje, ampak zopet nekoliko uradnikov, s kojimi posebno Tolminci tako radi oskrbljujejo naš zbor. Kes, da so tudi prav sposobni in morda tudi narodu dobro hoteči mej njimi; a kaj nam hočejo pomagati — ko nam mnogokrat pri najboljšej volji ne morejo in ne smejo. Zatorej Tolminci pozor ! Naj posebno pri vas sprava pravi sad obrodi, kar tako razumemo, da se duhovenstvo tesno zveze se zdravimi narodnimi elementi ter trden jez postavi nasproti onim uradniškim priliznjencem in ma-melukom, kateri so do zdaj še skoro pri vsacih volitvah ljudstvo zapeljavali. Letina kaže letos na Goriškem skoro povsod prav slabo. Na Vipavskem in na Krasu je burja mnogo škodovala, v hribih pa mraz, zraven pa še toča posbno na Kanalskem v prvej polovici preteklega meseca večiuo pridelkov pokončala. Zdaj je prišla pa še druga, hujša toča ; poslali so po nekaterih okrajih posebno po Kanalskem, Ajdovskem, Goriškem, vojake na eksekucijo ne samo za zaostale — ampak tudi uže za letošnje davke. Ta nova, nezaslišana ostrost je naše uboge posestnike, posebno pa revnejše kmete tako hudo prestrašila in presunila, da vam ne morem, in zaradi drž. pravduika tudi ne smem poročati, kaj govore in kako sodijo. Slišimo, da si naš blagodušni deželni glavar mnogo prizadeva, da se eksekucija vstavi vsaj toliko časa, dokler ubogo ljudstvo kaj pridela, liudirja! Zdaj o tem času nema kmet kde vzeti, če neče zadnje živinče ali pa potrebno hišno in kmetijsko opravo prodati. Sicer zares ne vemo, na kakšne postavne določbe naslanja finančna direkcija dekretovano vojaško silo! o © Is Molktlillt pri Gorici 10. junija. [Izv. dop.] Letni občni zbor, katerega je imela naša čitalnica drugi binkoštni praznik, nij bil močno obiskan, a udeležili so se ga najboljši možaki, rekel bi cvet naše čitalnice. Veliko čast smo imeli videti pri obč. zboru vrlega narodnjaka gospoda Viktorja Dolenca, predsednika društva „SlogeM in urednika „Soče." Zasluge tega gospoda, koje zdaj za nas Slovence na goriškem ima, nij moja namera tukaj razpravljati, a omeniti moram, da gospod Dolence jo bil prvi predsednik naše čitalnice, in neprenehoma do denašnjega dne pravi društ-venik v materijalnom in delavnem obziru. Rekel je g. Dolenee še dan občnega zbora, da mu je Solkanska čitalnica veliko pri srci, in da ne bi rad videl, ne slišal, da bi Solkanska čitalnica hirala. Upamo, da dokler kri po s koče k, pomen ca z dlanjo ob dlan, izprazni na dušek kozarec ter pravi: nSaj tudi jaz nemam grunta, toda hišo pa imam svojo in pa toliko okoli in okoli nje, da preslabo res ne bo za tisto, katero vzamem", rekoč curlaje natoči, prime kozarec in zibajo ga pred soboj, si blagraju: „Lehko, lehko ga bom časi tudi ž njo tako-le!" rekoč izprje do dna. „Kada bi poznala jo, tisto, ki bo tako srečna 1" reče na to dekle. „Ne moreš je še !w „Kaj res ?" „lles!u „Kako pa vendar še to V Mlad uže nij si tako! Si pa uže prav zberljiv!" „ Vsake nečem, to je res. Prav po volji katera pa mi dozdaj tudi nij še prišla pred oči!" „Hada bi vedela, kakšna bi morala biti, da bi bila tebi po volji V" „ Kakšna V O, uu bogve kakšna! Tako-le iz hiše bolj kake sređuje ; kjer nekoliko vendar imajo zemljišča, da bi bila vsaj uekaj vajena poljskega dela: kako peso obrati, kako bučo vsaditi, kak plevel izrovati tam mej repo ali kar si uže bodi tacega." „(J toliko ali toliko zna vendar uže vsaka i Jaz mislim le: kakšna ženska, ženska sama na sebi!" poudarja dekle. „1 tisto pa — taka, da ne bi bila ne prevelika ne premajhena, da bi bila ravno pripravna, pa malo bela, malo rudeča — nu, da ti najlaže povem, in me ti najlaže zastopiš: prav taka-le le, kakor si ti!" „lla, ha, hal" nasmehne se dobrovoljno živahna dekle in steče druzemu gostu postreč. Poskoček vide do malega prazno posodo pred soboj tudi potoči, pa poda mimo gredo če j rekoč: „Pa še meni, se en polič!" Ne zdi se mu škoda več nobenega denarja ! (Daljo p rili.) junija 1876. naših žilah teče, ne bode; mi ne postimo našo čitalnico tako na važnem kraji, rekel bi na meji in uže v meji naših nasprotnikov hirati. Sicer pa smo gospodu Doleucu prav iz srca hvaležni, ter ga čislamo mej prvimi delavci na Goriškem narodnem polji. Bog ga živi! Dnevni red tega občnega zbora se je potem vršil: Gospod predsednik Jug, nadučitelj nagovori pričujoče društvenike v prav lepem nagovoru. V njegovem nagovoru obeta nam, da bode zraven še kot pravi pevovodja se vedno bolj trudil, in naše pevce k narodnemu petju budil. Tajnik gospod KlemenčiČ bere poročilo od borovega delovanja, v katerem poročilu se raz-vidi, da je čital. odbor radostno delal na to, da je čitalnico prav v lepem stanji ohranil, če ravno nrj veliko veselic napravil. — Posebno hvalo daje g. Pavletiču našemu kaplanu, da je kot bukvarničar čitalnično bukvarnico, ki šteje nad 600 raznih vrst knjig, v prav lepem redu ohranil. Denaruičar g. Makuc poroča o društvenih dohodkih in stroških. Tudi to je pokazal kot hmetski fant, da se je veliko trudil in da je denarnico v dobrem stanj ohranil in še črez 22 goldinarjev gotovine prihranil. Pri volitvi novega odbora so sledeči gospodje izvoljeni: gospod Gabrijelčič, župan; g. Jug, nadučitelj ; g. Kancler Ant.; g. KlemenčiČ ; g. Makuc Janez; g. Makuc Karel; g. Pavletič Jože; g. Vuga Jošt. lc Istre 12. jun. [Izv. dop.] (11 a z* boj ni ki. — Pošta.) Lansko leto se je g. Loef, zet znanega podvzetnika istrijske železnice in večkratnega milijonarja Frohlicha iz Gradca, odpeljal iz Pazna proti Kaufanaru, da bi tamošnjem delavcem dnino izplačal. Toda na potu blizu Kanfanara je stopilo nekoliko po obrazu ocrnjenih mož njegovemu vozu nasproti, ter je od njega ves denar, katerega je mož pri sebi imel, zahtevalo in tudi dobilo. Mož je imel pa le 50O gld. drobiža pri sebi, 22.000 gld. je poslal zaradi opreznosti po pošti v Kanfanar. Da si so bile vsled tega natančne preiskave, vendar nij bilo do denes slišati, da bi bili kacega onih hudobnežev zasačili. Prešlo soboto je v istem okraji mej Di-njano in sv. V i učencem 12 osem Ij enih potepuhov pošto napalo, dva popotnika oropalo in komi u k te rja, kateri je na hudobneže z revolverjem streljal, tako pobilo, da je revež uže dušo izdihnil. Po vsej Istri je obče znano, da so v oveni okraji neke vasi prava gnjezda tacih potepuhov, tembolj se je čuditi vladi, da ne stori dotičnih korakov, da bi se ona gnjezda sčistila. Ker uže o pošti govorim, moram tudi sledečo čudno prikazen objaviti; Dunajski in drugi nemški listi dobo se tukaj redno drugi dan; tako na pr. je dunajska „N. Fr. Pr." od četrtka v petek gotovo tu. Drugači se godi b „Slov. Narodom". Da si „Narod" v Ljubljani izhaja, dobimo ga jedenkrat ali dvakrat v tednu še le tretji dan, drugači pa uže drugi dan kot duuajske liste. In to se ponavlja od tedna do tedua. Tako sem jaz na pr, prešli teden dobil „Narod" od srede in četrtka skup v petek, včeraj v nedeljo nijsem nobenega dobil, denes pa le nedeljskega. Kje je torej nSlov. Narod" od sobote V Je-li bil konfisciran V Mislim da ne, kajti drugači bi nedeljski list to omenil? llad bi bil poizvedel, kje je uzrok tej prikazni, toda tega mi nij bilo mogoče poizvedeti, kajti list dojde semkaj vselej poštuo neštempljan. Navadno so vsi Usti, kateri v Istro pridejo, štempljani na onej pošti, kjer se list odda., potem v Trstu in na poŠti, kjer se ga dobi. Pri „S1. Nar." nijsem nikdar opazil druzega štemplja, kakor štempelj iste pošte, katera mi ga je izročila. Zakaj se to godi, tega ne vem, da se to godi, to je istina; istina je tudi, da je men', in mislim tudi vsacemu druzemu jako nevšečno, da list tako neredno semkaj dohaja. (Mi list redno pošiljamo, le isterske pošte morajo zanikerne biti. Ur.) Iz kt. Jtirja na slov. Štajerji 13. jun. [Izv. dop.] Včerajšnji tukajšnji semenj bil je mnogo obiskan, blizu 100 ljudij zbiralo se je do 5. ure po polu dno na postaji, da bi se z vlakom 98 in 5 zopet domov odpeljali. Ker se pa na tukajšnjej postaji navadno nikdar ne kliče, kateri vlak poprej pride (vlak 98 in 5 prideta hitro jeden za drugem), prigodilo se je, da jeden živinskih kupčeval-cev po imeni Matija Binder iz Hohenfurta na češkem doma, ki je do Bruka vožnina plačal, da bi se s poštnim vlakom št. 5 odpeljal, nevedoma v zmešani vlak št. 98, ki prvi v postajo pride, vstopi. Peljal se je uže 160 korakov daleč, ko zapazi, da se je zgrešil in da pravi poštni vlak naproti pride. Hitro iz zmešanega iz-skoči, ter tako močno na desno stran na tla pade, da omamljen obleži. Poštni vlak, ki mu kakor rečeno nasproti pride, ga še nekaj rani. Železniški zdravnik g. dr. „Prossenak" bil je kmalu pri raajnemu, našel ga je pri polni pameti govoriti z istimi ljudmi, ki so ga vzdignili in ga nastran odnesli. Zdravnik je tudi takoj spoznal, da je ubožicu nekaj strenih reber in strenih steklen-čnih koscev botilje, kojo je v stranščnem žepu imel in poprej iz nje sladko vince pival, obtičalo — v pljučah. Prevožen nij bil — umrl je spokorjen ob V2I2. uri po noči in bode v Bvojo domačijo 15. t. m. odpeljan ter tam počival. Še mnogo druzih nesreč se pri nas na sejmih zgodi, ker po ozkih, s kramarskimi mizami in mnogobroj nimi ljudmi napolnenih ulicah bodečo živino in ritajofce konje na živinski prostor ženejo; tako se je še zadnjič prigodilo, da je nek vol dva trgovca nabodel in nekaj druzih daleč od sebe brcnil. Ali bi se ne dalo prenarediti, da bi po želji cele okolice živinski sejem na travnike spodnjega občins kega trga preselili, kder bi se ne bi nikakve nesreče zgodile, in bi drugi ljudje vsaj na tržnem sejmu brez strahu povoženi ali prebodeni biti, kupovali in prodajali V Domače stvari, — („Slovenski Narod'') od včerajšnjega dne je bil konfisciran. Zapečatili so drugi del članka, ki govori o stotnik Komeljevej knjigi in ponemčevanji naših vojakov. — (Novo strelišče.) Kakor Čujemo namerava tukajšnje strelsko društvo novo strelno hišo (Scklltzenhaus) na neko njivo na južnej strani Rožnika mej cesto, ki pelje na Rožnik in mej cesto ki pelje okolo Rožnika črez Kosesje v gornjo Šiško, postaviti. Gotovo je, da se s tem, ako se to zgodi, jeden najlepših sprehodov v okolici ljubljanskej pokvari, ker brez ozira na telesno varnost se bode gotovo vsak obiskovalec spodnjega in gornjega Rožnika, kakor tudi Drenikovega vrha naveličal vsako nedeljo ali praznik poslušati dolgočasno jed 110-merno pokanje pušk in inožnarjev. Upamo torej, da bode politična oblast, katerej gre v tej zadevi odločiti, zidanje strelne hiše na tem mestu zabranila in to temveč ktr tu ne gre za kako koristno stvar, ampak za veselje in zabavo posameznih. — (Procesije) v četrtek se je udeležilo mnogo ljudstva v Ljubljani. Zastopana so bila načelništva vseh javnih državnih, deželnih in mestnih oblasti. Škof g. dr. Pogačar sam je vodil procesijo. Izredno lepo vreme je bilo. — (Kamniška čitalnica*) Peterica igralk in igralcev „Dramatičnoga društva" napravi v kamniškej čitalnici slovensko gledališko predstavo v nedeljo 18. t. m. Predstavljali se boste dve mične igre: „Kdo se zadnji smije" in ,,Dva gospoda pa jeden sluga" druga s petjem. Kapelnik gospod Anton Stockl bode petje spremljal ter igral pri predstavi na glasoviru. Nadejamo se, da se bodo mnogo občinstva zbralo, in želeti bi bilo, da bi so v naših mestih in trgih, ker bi bilo mogoče, na-pravljale take predstave, da tudi taki prijatelji vidijo kako napreduje naša dramatika, ki nemajo prilike predstave v deželnem gledišči videti. — (Iz Podjunsko doline) na Koroškem se piše „Gosp." : 1. junija je čuvaj pri železnici bi izu kolodvora Grabstein na šinah obležal, ne ve se ali nalašč ali pijan. Vlak ga je precej daleč pred soboj na tleh vlekel in mu potem glavo razbil in prsa udri. — (Iz Kozjanskega okraj a) se piše: Sivi starčki se ne spominjajo tako grozne plohe, kakor nas je pretečeni četrtek zalila. Zjutraj je solnce obetalo najlepši dan; tudi barometer nij bil nizek a proti poludne začne solnce grozno pripekati; 1 nalu se začnejo megle zbirati, proti dvoma jo bilo celo nebo črno in — vlilo se je. V pol uri so se potoki in reke napolnile, prestopile svoje meje — in iz hribov smo gledali daleč in daleč vse v vodi. Kolikor je bilo mogoče ploho opazovati, se je raztegDila od Planine črez Prevorje, Zagorje, Piljštanj, Virštanj, Buče, Polje in daleč prek Sotle na Hrvatsko, škoda je velika, pa za zdaj še vse ne poznamo. — (Strela udarila) je 1. jun. v gospodarsko poslopje Janeza Devčarja na Vajgnu pri Mariboru in vse požgala; 6. junija pa je strela ubila Martina Bovca v Gostinci pri Brežicah in ob jednem klet Jakobu Vrečku užgala. — (Uboj.) V Osluševcih pod Ptujem se je Vid Korpar spri z Matijem KovaČičera, ki je prvega s 3 tovariši na travniku napadel in s sekiro ubil. — (Pogoreli so) Jožef Toman v Gorici pri Celji, bržčas je ogonj v streho potisnila zlobna roka, potem Matija Prosenjak v Pokošah, kder je strela udarila, na dalje Jan. Pogač v Otišnemvrhu in Kaiiiičnik pri sv. Martinu pri Slov. Gradcu. — (Ploha) se je ulila na Pohorji in je povodenj hudo razsajala v Hočah, Slivnici, Frauheimu in Polskavi. Tudi v brežkem okraji, zlasti okolo Buč, Virštajna, Gostinc, Verač jo neizmerno veliko škodo učinila na, goricah, njivah in travnikih. — (Nesreča.) 5 knapov je v preniogovej jami v Zročah dušljiva sapa zadušila, pri sv. Jurji na južnej železnici pa barantača Pinterja vlak usmrtil. „Gosp." — (iz Celja) so „SI.'( piše 14. junija. Denes uže pozno po noči smo pokopali dva mlada Francoza: Jacoues in Lonic .Sagnier prvi je bil 25, drugI 27 let star. Žrtvovala sta svoje življenje iz ljubezni do bližnjega. V žrečki župniji poleg Konjic se podajo 12. L. 111. trije delavci v neko jamo ondašnjega rudokopa; toda nij jih bilo več na svit lo: zadušili so se. Za njimi so podasta, dasiravno so ju svarili — v jamo zgoraj imenovana moža, prvi vodja, drugi uradnik pri rudokopu iskat delavcev, kijih tako dolgo nij na dan. Toda nijsta ne onih otela, no sama več prišla iz pod zemljo, tur"', ta dva sta se zadušila. Prepeljali so ju v Celje, kjer ju jo obilo ljudstva spremljalo k pogrebu. Večni mir blažima možema ! — (Konec poročila) o zadnjej seji mestnega zbora smo morali denes za prihodnjo številko odložiti._ Razne vesti. * (Zaprli) so na Hrvatskem v Rakovici dopisnika „N. Fr. Pr.M Heinriha Noe, ker nij imel dobrega potnega lista pa jo hotel potovati v Bosno. Treba bi bilo nemškemu temu človeku še kaj več, kajti mej Srbi gostoljubnost, potem je pa odšel in v „N. Fr. Pr." tako grdo, umazano in po nemško Srbe oblatil, da se vsacemu pravicoljubu tako počenjanje gnjusi. * (Nemiri) V belgijskih mestih je liberalni plebs vsled zadnjih volitev rogovilil, okna pobijal in hiše oškodoval. Žandarmisoz orožjem morali vsokavati. * (Strela) je udarila te dnij v francoski vojniški tabor pri Balbonne in šla skozi več šatorov, tri vojake, ki so spali, ubila, več jih ranila in nekatero le preobrnila. Nekateri patroni smodnika so se vneli in požar naredili in konji so se plašili._ Llstnicn adnilniMtraclJe. Slav. bralnemu društvu v Borovnici. Naročnina jo plačana do 30. avgusta 1876. Tržn« cene v Ljubljani 17. junija t. 1. Plenic« hektoliter 8 gld. 88 kr.; — rož 6 glđ. 40 kr.; — ječmen 4 gld. 80 kr.; — oves 3 gld. 80 kr.; — ajda 5 gld. 60 kr.; — prosč 4 gld. 80 kr.; — koruza 5 gold. 80 kr.; krompir 100 kilogramov 4 gld. 30 kr.; — fižol hektoliter 8 gld. — kr.; masla kilogram — gl. 95 kr.; — mast — gld. 85 kr.; — speli frišen — gld. 70 kr.; — špeh povojen — gld. 75 kr.; jajoe po 1 -'/;, kr.; — ml oka Hter 8 kr.; govednine kilogram 48 kr.; — teletnine 42 kr.; — svinjsko meso 6ti kr.; — sena 100 kilogramov 3 gld. 07 kr.; — slame 3 gold. 32 kr.; — drva trda 4 kv. metrov 9 gold. — kr.; — mehka 6 gld. — kr. Kažipot jo Ljubljani. Kdor želi insorirati pod to rubriko svoj posel, obrt itd. tak6, da jo oznanilo uvršteno skozi tri mesece vsako nedeljo, more to v 4 do 5 vrstah po jako znižanej coni storiti, katera se izvč pri administraciji „Slovonsk.-ga Naroda". Franjo Železnikar se jo preselil sč svojo krojaško delavnico v poslopje Ljubljanske čitalnice, tor so priporoča slav. p. n. občinstvu, posebno tudi čest. duhovščini z obljubo, da bode izročena mu dola vestno in točno izvrševal._(128—6) Kdor potrebuj o met rieiic mere in u teže kuhinjsko posudo plehasto ali iz vlitega železa, kakor koišno orodje za pohiMvo in za zidanje, potem orodje za mizarje, tesarje itd. vso to dobi po najnižjej ceni pri #•'*•«#«<■ 'M'fi-it'ku (prej Božiču) na glavnem trgu št. JO. ' (13) Janez ViČič prodaja kakor pri razprodaji ( tii*-vorkauf> 10 do 25% pod fabrl&ko -cono na debelo in drobno mnogo* vrstno kramarsko in ko»|>o vsake vrste za eorkve, pogrebe, in trgov no po najnižjej ceui prodaja in bo Čestiti duhovščini, kakor tudi slavnemu občinstvu pripor ča zagot ivljnjo, da bo vsem najboljše in hitro l>o8tro bil« ozdra vila U prijetna zdravilna hrana, pri odraMenih -otrocih brea medicin in stroSkov; fearavi vse bolesni ■v fcelodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetnik; ti.-z. 1 naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, neprc bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, i\nU ž:lo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo •umenje v ušesih, slabosti in blevanje pri nosečih •otožnost, diabet, trganje, shujSanje, bledičico in pre hlajenje: posebno se priporoča za dojenee inje bolje tiego dojničitio mleko. — Izkaa is mej 80.000 spriče val zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spri Ajvala profesorja Dr. VVurzerja, g. F. V. Beneka, pra vega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru sdravunega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelandu, Mr. Camnbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Castle «'nart, Markize de Rreban a mnogo družili iinenltnil osob, se razpošiljava na poBebno zahtovanje tastonj, Kratki izkaz it 80.000 spričevalov. N a Dunaj i, 13. aprila 1872 Frešlo je užo eedem uaes.cee, od'ar sem bil •v brezupnem stanji. Trpel sem vslod p sni i i i čn bitnih bolečinah, in sicer tako, da ■ in od dne do tfhe tidno gnil, in to zttpredilo je dolgo 6 »s; moj #t: <;je. Čul sem od Vaše čudapolne Revalesciere "pr\ el sem jo rabiti in zagotovim Vas, da se č rim po mesečnem užitku Vk*e tečne in okusne Ke a h r< iire popolnem zdrav, tako, da brea najmarjega tres< nja morem zopet pisati. Zaradi tega priporočam vsem bolnim to primerno prav ceiid m okusno hrano, kot najboljši priponi, ček, ter ur n m Val n (lani Gabriel Teishner. slušatelj javnih višjih trgovskih š »l. Pismo visoko plemenite markize de Brčhan. Ne apel, 17. aprila 1862. GoBpodl Vsled neke bolezni na jetrah bilo j. moje stanje hujSanja in bolečin »sake vrste Bedem let sem strašno. Nij sem mogli niti čitati niti pisati, tresle so se vse čutnice na celem životu, slabo pre-bavljenje, vedno nespanje, ter sem trpela vedno iih razdrazenji čutnic, katero me je sem ter tja prega njalo in me ne jedni trenotek na miru pustilo, in pr tem bila sem melanholična najvišje stopinje. Mnogi zdravniki poskusili so vse, bnv. da bi moje bolečim zlajšali V polnej obupnosti poskusila sem Vašo Revalesciere in sedaj, ko jo uživam tri mesece, za hvaljujem bo bogu. Revalesciere lasluži največje hvalo, pridobila mi je zopet zdravje in me stavila \ stanje, da morem mojo društveno pozicijo zopet uži vati. Dovolite gospod, zagotovjenja moje prisrčnt hvaležnosti in popolnega spoštovanja. Markize de Brehan. Št. 65.715. Gospodični do Montlouis na nepro bavljenji, nespanji in hujšanji. Št. 75.877. Flor. Kbllerja, c. kr. vojašk. oskrb nika, Veliki Varaždin, fia pljučnem kašlji in bolehanj dušaika, omotici in tiščanji v prsih. Kevalesci6re je 4 krat tečne j Sa, nego meso, te pri odraAčenih in otrocih prihrani 50krat več i> oni, ko pri zdravilih. i pJohvivitiJb p.ittoih. po pol fatrti i Kold. 50 kr t v nt V gold. 50 Ir.r., 2 fanta -i gold. 60 kr., f> rui tov UJ ftold., 12 tuutov 20 goid., 34 rontov 34 «A4 ('r'va)«»o,»a;«-i^i»ouiton v pttsl lati in Revalesciere Chocolatče v prahu tas 1 gld. 50 kr., 24 ia* -A jfl STm 4" .as > gL 50 ki., v prahu »... 180 tat fig •rodaje: Da barry i Coaip. ua Du^|l, 77*11« flaehgaaae it. 8, kakor v vseh mestih pri dobri, r fcarjih in »nrvrijakib t?govc(b' knd: raspolHfp in AJ«ka bila na vse kraje ci poštnih mktmoah al] -> >7Z3t{ih. V LJubljani Ed *«hr,J. Svoboda, -kar pri nzlatem orlu", v Kelti pri lekarja J. P t o-' ". m n, v Celovca pri lekarju Bi rn baeherjn, v Spljeta pri lekarja A lj i novica, v Trata pri Htatta Jakoba Serravallo, pri drogerista P. Bocoa i J. Hirschn, v Kadra nri Androviča. (8) Dunajska borza 17. junija. 'l!sgr«i55a*> porodilo.) Enotui Ari, dolg v bank >Viiib . 6<*> kr. Dr. Beringaier-jevo olje iz zemljiščnik korenin za okrepčaiije in ohranjenje las in brade; steklenica 1 gld. Dr. Koch-ovi bonboni iz zeljišč, znan in sku-sen deuinč pripomoček za prehlad, hrlpavost, zabasanuBt, bripavo grlo itd.; v i/.vini h škat-ljicab po 70 in 35 kr. Bratov Ledarjevo balsamično milo iz olja zemeljskih orehov, prijeten pripomoček pri umivanji nežne in občutljive kože, posebno damam in otrokom ; po 25 kr., paket (4 kosovi 80 kr. JPravi ti po pripoznani solidnosti in pripravnosti tudi v naših krajih uže priljubljeni pripomočki se dobivajo: v I.jiitilf a n f pri Franc Torccku in lekarju Itii-šicii in bratih Kriftper ; v Kiigrcbu pri lekarjih; J. J. Cejbek in Žg. Mittbach in Flor. Ki-ralovicu; v Celji pri Kr. Krisperjii; v Kokl pri droglijeru Nikohi Pavačlčn; v Ciorlci pri lekarju A. lranzoniju; v Celovcu pri lekarjih; Ant. Dei-nitzu, Krainerju in Kollcrju; v It mu j i pri Riijnuind Krlsperju; v Mariboru pri Mariji Zanki; v Trni n pri lekarjih: J. Seravallo, K. Žanettiju, P. Prendini, Fr. Vedovattu in Pavlu Roeea: v Ile-IJuku pri Matevžu Filrstu; v VarHa«linu pri lekarji: A. llochsingerju in A. llalterju; v Ziulru pri parfum. N. Androvieu; v Mitrlovcu pri N. fSlavnicu. Predpačenjem in ponarejanjem svarimo ostro Raymond & Co., c.k.jtrlv. last.tovarn h >/tje<11'istitat i/t cosm. stear/j v Berlinu. (97—4) 99 Praya Franck -kaya" najbolji, najfinejši pridatek k indijskej kavi Henrik Francki sinov v Ludwigsburgu. 1'oh« .slulb luivrih fubrlk v I.ml«i^Mltiir^ii, ICicth, Brettcu, Melmsheln In (■roMMKurtncliu. ■■■i Zaloga v vseh boljših špecerijskih štacunah tu in v okolici. K^B Sv €šwiWo! Mnogo fabrikantov ponareja ime Franck na način, da morejo prodajati svoj fabrikat povsodi za pravo Pranek-ovo. Jedino zunanje izpoznevalno znamenje „prave" Franck-kave je podpis Henrik Francka sinov. Vsi zaboji, paketi, na katerih nij pisava ^Henrik Francka sinovi44 je ponarejen fabrikat. Prosimo tedaj nujno, pri kupovanji vedno natanko na podpis, kot jedino zunanje znamenje za „pravo" Franck-kavo paziti. V Ljubljani, meseca maja 1876. (149—9) Zastopnik Henrik Francka sinov v Liidvvigsbnrgn: Ivan IJiiliig-cr v lijiililjaiii. Elegantne obleke za poletje iz panama (lustve) samo.....gld. 13.— iz pravega platna samo.....„ 11.— iz ruskega platna samo.....„ 8.50 gld. 6 — Lilstre Sacko — gld. 6 tt~ r^ajTrečjej izTolxl pri M. Neumann-u, v IJiiM.jaui. Jiiikiiiaii-ovcj kisi. Zunanja naročila oskrbe se proti poštnem povzetku in nepristojno izmenja se brez ugovora. (178-2) Umrli v IJiil»ij&tiii ud 13. do 15. junija: Matja Križaj. 31 I., v bolnici, za jetko. — Albina Porreher, 18 1., hčer kondukterja, /a jetiko. — Jnlijana ltna, 16 me a, iteto mizarja, za vnetjem pljuč. £k±±±±±±±±±±±±±±±±±±±±*X Franc Legat-ova vdova » v Ljubljani, v Trnovem št. 17, se usoja p. n. občinstvu, posebno hišnim posestnikom priporočati za izdelovanje in postavljanje najfinejših peči, kaminetov in ognjišč S po najnlžjlli cciiali. (180—i) ^ Svarilo. Zaradi mnozegn ponujanja in siljenja šivalnih strojev llowe-jevega sistema, udano naznanjamo a tom v korist p. n. občinstva, da mi pošiljamo na Kranjsko nase prave Ho\ve-jeve šivalne stroje, kakor uže obče znano najboljše za družine in rokodelce, izključljivo le gospođu Franju Detter-ju v JLjut>l j trn i. Poleg vsacrgn pravega stroja pridajemo tudi izvirni certillkat fabrike in podpisane generalne zaloge. The Howe Mach. Co. Limited 111-2-7) Prostovoljna dražba. Mokronoška graščina na Dolenjskem prodaje javno in prostovoljno svoj mlin, imenovan „Bizjak" z gospodarskim poslopjem in zemljiščem vred M. nvf/usta t. I, do polu dne ob 10. uri na mestu. Mlin je oddaljen pol ure od Mokronoga, na Mirni ter na jako ugodnem kraju ležeč, s 4 tečaji in v prav dobrem stanji. Pol ure na okolo nij nobenih mlinov. Poleg mlina skupljeno zemljišče znaša črez 12 oralov. Izklicana cena je 5500 gold. Vplačevanje določi se po dogovorih in se lehko tudi v obrokih odrajtujo. Vsak dražitelj mora vlofiti 10<70 vadijuma. Mokronog na Dolenjskem 1. junija 1876. (166—3) Oskrbništvo Mokronoške graščine. Prostovoljna dražba. Ker moram svoj odhod pospešiti, in po potu navadnega prodajanja pak preveč časa zamudim, bodem svojo zalogo belega blaga in šivalnih strojev, kakor tudi mottlije in fa"brikno orodje prodal po dražbcuein potu in sicer bodem v ponedeljek IO. junija t. I. do polu dne . z dražbo blaga in šivalnih strojev v špitalskej ulici št. 269 pričel in potem bodo dražba hišnega orodja itd. v kolodvorskoj ulici št. 117. Zapisnik vsoh stvarij, katero se bodo po dražbi prodajale, dobi se v špitalskej ulici št. 269. Za obilno udeležbo prosi (1/2-3) Vine. VVTosehnagg. NB. Kdor še pred dražbo želi kupiti dobri šivalni stroj, ga dobi tudi prav po coni. :xxxxxxxxxx: Lek zoper gušo (krof), izkušeni pripomoček zoper gušo (debe' vrat), razpošilja z nakazaujem o rabjenji po 1 gld. V. Franz in Holoubkaee a/d bolim. VVestbahn. (134—10) (reškem.) Sirovi loj kupujeta Tanki h trarin v CELOVCI na Koroškem.1 (29—6) Anatherinova ustna voda j in zobni prašek J izdeljido fmaMtriei MBi<•*•*»!i, lekar na du- d najskej cesti v Ljubljani, Tudi najboljši in naj- ^ cenejši pripomoček za čiščenje ust. ^ 1 škatljica zobnega praška . 40 kr. d 1 steklenica ustno vodo . . . 60 kr. 2 ('3-12) 8t 7723. Razglas. Za prosto kopanje je letos kod dosihmal Gradašca nad kolezjiskim mlinom v trnovskim predmestju na tako imenovani Talavanski se-nožeti odločena. To se naznani z pristavkom da se pri prostem kopanju naravstvenost ne sme žaliti, in da je na drugeh znotraj ali blizu mesta in predmestji ležečeh krajih kopanje prepovedano. Mestni magistrat v LjuMjani, 7. junija 1876. (175—2) i Dr. Jnlius Felađier, \ ♦ odvetnik. ♦ ■ slavnemu občinstvu do uljudnoga znanja I m dostavlja, tla je svojo pisarno v " ^Ca,ri"boruL, # i # TegetthoHstrasse, v I Kriehuber-ja odprl. hramu A. pleni. (181 1) I i wm Strelovod najnovejše konstrukcije, za obrambo za vsake vrste posestva, cerkve, samostane, graščine, gospodarska poa opja, magacine, parne dimnike itd. prodajo prav po eeni Ignacij Tagleiclit. Zalog1 *i je na Dunaji, v mestu, Heiligen-kreuzerhof, cl. Sehonlaterngasse 5). Stroškino ceno razpošilja zastonj. Naročila iz dežele se takoj izvrše. (151—7) Hi Zaradi uže pripetenega zamenjanja imen, prosi se uljudno, ime in naslov natanko napisati. **U*UK&UnM*XXUUMUU*UUUUUM**U W ^^*^'?rf|j^feW^ Za Kranjsko jedino in slinio ].ravi pri — m *m ■ m.. podpisanemu! oR|,CI Na m _ rfiTr«*!*'.*^**^' - Polog originalnih Elias Howe-jevih šivalnih strojev] imam v zalogi izkl.ji*«"-1_ji><> le jas Originalne Siuger & &rover & Bacier Šivalne stroje po fabriškej ceni na debelo in drobno. Kazim tega imam vedno v zalogi tudi najboljšo inozemske stroje po jako znižane] ceni in sicer: lVheeler «.V HUmoi, (>rovcr A Backcr štov. tO, Tito I.lttle Whii/,it (zadnje na željo amerikanske), Tuj lor, Cerniaula, Naxoul», \\ iloo v 4.1' C;it>l>s. Kx|»ri'Ns, l.inkolii, Cilinder Klatitlc, »troji #.» valuti itd. Ponarejeni a'i u ž- rabljeul, iti Izteceni stroji dobo se po nko'ščinah se ve da '£& do *Ou/0 cenejši, so p tudi M 90 u/0 nIuImJmI lu manj vredni kot zgornji. Tedaj previdnost pri izbiri! Kdor tedaj solidnj in dobri stroj želi, obrne naj so zaupljivo na me, jaz sein so vedno trudil z zanesljivim postopanjem t braniti m jo ilobro ime. iti u run c-ii*i %»ii d' želi sprej-ma moj potovaloc, g. Anton CSrcbenee uljudno vsa naročila, ter ob jednem podaje potrebni poduk. 8 ST7"3/XI10- ZZ Zaradi od drugih strank dobajajočib pouudob jedn>ko Imenovanih strojev naj se fi nikdo no da motiti, ker vsak kdor mojo mnogovrstno zalogo obišče, bo prepričati moro, da je J# resnično, kar jo zgoraj povedano. xxxxxxxxxxxxxxxhxxxxxkxxxxx*xxxx (453—12> Izd a tel j in urednik Josip Jurčič. Lastnina in tisk aNarodne tiskarne4