"i SHS pavšalirana.
' 40-
Uredništvo   k
Ptuju, Slovenski uk roiovžu), pritličje, Rokopisi se ne vrnejo.
.m
Politično gospodarski tednik.
BALKANIZEM?
F. Vaj da.
Nekateri naSi ljudje radi tarnajo, da smo v nevarnosti, da izgubimo svojo kulturo in se „balkaniziramo" vsled srbskega vpliva. Glavni vzroki pritožb so : poslovanje carinaren, zavlačevanje uradnih rešitev iz Beograda, vojaška služba in nesrečni davki. Isti listi, ki so se pred pol letom zgražali nad Korošci, ker so nasedli nemškim letakom: „A1 češ v Macedonijo ajnrukat ?" isti listi v zadnjem času pišejo ravno tako o naši državi, kakor so govorili o njej nemški agitatorji na Koroškem. Carina je znabiti res previsoka za nekatere predmete, vobče pa gotovo ne. Če se danes plača carine toliko kron kakor prej krajcarjev, je to le v razmerju sedanjih cen b prejšnjimi. Davki pa gotovo niso na-rastli v tem razmerju. Kar se tiče vojaške službe, pa so 20 letni fantje vendar toliko odrasli, da se jim ni treba držati materinega krila !
Vse te pritožbe so materijalnega izvira, tičejo se civilizacije, to je zunanje tehnične kulture, uporabe tehničnih sredstev v navadnem življenju. Teh tehničnih sredstev naša država žalibog res nima, po vojni jih (tudi druge nimajo, ki so jih prej imele. Toda s kulturo v pravem pomenu besede nima to nič opraviti. Kultura je gojitev izobrazbe in v tem oziru naša država visoko nadkriljuje bivšo Avstrijo !
Poglejmo samo v Ptuju ! Nemški Ptuj je namesto izobrazbe širil šnopsarijo med našim ljudstvom. Danes imamo tukaj slovensko gimnazijo, slovensko dekliško meščansko šolo, na stotine slovenskih, večinoma kmečkih otrok se izobražuje v svojem maternem jeziku. Trgovski in obrtni vajenci se učijo v slovenskem jeziku, katerega govori ves okraj. Prej je prišel kmečki deček k mojstru, potisnili so ga v obrtno šolo, kjer ni razumel po-
uka in je izgubil 1 ali 2 leti, predno se je naučil jezika, strokovno pa se ni mogel prav izobraziti. Imamo že drugi gospodinjski tečaj za kmečka dekleta. Kdo se je prej brigal za izobrazbo naših kmečkih gospodinj ? (Je vojaki korakajo skoz mesto, pojejo slovenske, hrvatske in srbske pesmi, prej si slišal kve-čemu psovke !
Prej so se morali naši poslanci leta in leta prepirati za vsake šolo, zdaj smo kar čez noč dobili vseučilišče v Ljubljani z oddelkom tehniške visoke šole, konservatorij (glasbena visoka šola), Glasbene Matice v Ljubljani se podržavi, dobili smo trgovsko šolo v Mariboru, rudarsko šolo v Celju, trgovsko akademijo v Ljubljani in kakih 30 meščanskih šol, dočim smo pred vojno imeli eno edino slovensko meščansko šolo v Postojni. Učiteljišča za slovenske učitelje in učiteljice so bila nemška, imeli smo 5 slovenskih gimnazij na Kranjskem, 1 napol slovensko realko v Idriji, napol slovenske nižje razrede na gimnazijah v Celju in Mariboru, zdaj  imamo 11 gimnazij in 2 realki.
Poglejmo še dalje v širjo domovino! Novo osvobojeni kraji na jugu so pod Turčijo bili kulturno popolnoma zanemarj eni. V2 kratkih letih, polnih vretja, nemirov in nesigurnosti, eo se osnovale gimnazije v Skoplju, Bitolju, Prilepu, Gjevgljeliji, Prizrenu, Kosovski Mi-trovici, Novem Pazarju, Prijepolju, Ohridi, Kumanovem, Tetovem, Štipu in Velesu. V Črni gori je 6 novih srednjih šol, v Vojvodini (Banatu) je nad ducat srednjih Sol, več ko polovica je novih, druge so Srbi že prej pod madjarsko vlado vzdrževali iz lastnih sredstev, v Bosni in Hercegovini so se ustanovile 1919 tri, 1920 pa dve novi gimnaziji. In v kakšnih razmerah delujejo te šole! Brez primernih j šolskih stavb, brez učnih pripomočkov, profesorji brez stanovanj !
Da se to kulturno delo more prav presoditi, poglejmo malo nazaj in primerjajmo ! „Visoko kulturna" Avstrija je 1. 1878 zasedla Bosno in Hercegovino. V Sarajevu je bila srbska mala (nižja) realna gimnazija, katero
so Srbi vzdrževali in Turki trpeli. Avstrija je 1. 1879 zaprla ta zavod in namesto njega ustanovila „k. k. Unterrealgvmnasium-" Do 1. 1893, torej celih 15 let avstrijske okupacije, je bila sarajevska gimnazija, ki se je 1. 1883 razširila na višjo gimnazijo, edina srednja šola v celi Bosni in Hercegovini! Seveda, Avstrijcem in Madjarom ni bilo za izobrazbo naroda, temveč za izkoriščanje okupiranih dežel. Zdaj primerjajmo s tem, kaj je „bal-kanska" Srbija storila v kratkih 2 letih ! To je ogromno kulturno delo. Jaz poznam samo srednje šole, gotovo se z isto vnemo deluje tudi na osnovnih šolah.
Res, tega „Balkanizma" se nam ni treba bati, na stežaj mu odprimo vrata in — srca !