Josip Ribičič: Skrb učiteljske organizacije za mladinsko književnost Vzporedno z razvojcm učiteljske organizacije v stanovskih vprašanjih in neposredno z naraščanjem umskega nivoja njenih članov je stopala v naših vrstah iskrb za mladinsko književnost vedno bolj v ospredje. Že »Zaveza avstrijskih jugoslov. učit. društev« je ves čas svojega obstanka skrbela za dobre mladinske spise. Čeravno prvi poizkusi s »Knjižnico za mladino«, ki jo je »Zaveza« ustanovila 1. 1895. in izdajala Gabrščekova tiskarna v Gorici, niso kazali uspeha (»Knjižnica« je s presledki morala prenehati 1. 1906., ker je bila glede na nizko naklado predraga in je preveč neredno izhajala), vendar »Zaveza« v zaupanju do dobre stvari ni klonila, temveč je nadaljevala započeto delo v prepričanju, da je dobro mladinsko čtivo najboljše jamstvo za narodov obstoj. V tem delu za izobrazbo in slovensko zavest mladine je bila »Zavcza« skoroda prepuščena sama sebi. S tega stališča gledano so njeni razvojni uspehi veliki in častni. »Mladinski knjižnici« je sledila »Jan Legova knjižnica«, ki je začela izhajati po smrti velikega slovanskega rodoljuba Jana Lege 1. 1906. in ki kaže že velik napredek. Ali že 1. 1899. je vodstvo »Zaveze« spoznalo, da je potrebno dati mladini poieg pcriodično izhajajočih knjig tudi mesečnik s čtivom, ki bi odgovarjalo tedaj modernim etičnim vzgojnim in nacionalnim smerem. Zaradi tega je 1. 1900. ustanovila mladinski list »Zvonček«, ki se je prvotno tiskal v »Narodni tiskarni«, kasneje, 1. 1907., pa v »Učiteljski tiskarni«. Vse do I. 1929. je spadal ta list med izdaje učiteljske organizacije in vsc do tega leta mu je bil urednik Engelbert Gangl. (Sedaj izdaja »Zvonček« poseben konzorcij, urejuje ga pa dr. Karlin.) List je bil dobro urcjevan in je bil posebno v začetku vsebinsko na višku. Zaradi premajhne naklade in morda tudi zaradi izčrpanosti in izpisanosti svojih starejših sotrudnikov pa ni mogcl hoditi vštric novim potrcbam in tu pa tam tudi pretiranim zahtevam novega časa. Leta 1926. izvršeni novi stanovski usmcritvi učit. organizacije je logično moralo slediti tudi stremljenje, da se novi miiselnosti podredc vsc publikacije, tako tudi mladinski list in mladinske publikacijc. Učitcljskemu udruženju ni več zadostoval mladinski mesečnik, ki so mu naročniki le maloštevilni krogi, temveč je postala glasna zahteva po sodobno urcjevanem časopisu, ki naj gre v čim večjem številu med najširše plasti naroda. Tako se je 1. 1927. ustanovila »Mladinska matica«, 1. 1929. pa »Naš rod«. ki sta y glavnem po zaslugi učiteljstva dosegla že koj v začetku visoko naklado, tako da je šlo do danes po 12 letnem izhajanju »Mladinske matice« in 10 letnem obstoju »Našega roda« med naše ljudstvo knjig Mlad. matice in letnikov »Našega roda« v iskupnem številu okroglo 1,220.000 izvodov. To število nam dokazuje, da se je Mladinska matica« z »Našim rodom« zakoreninila v najširših plasteh našega ljudstva in da je bila zahteva po njeni ustanovitvi in njenim načinom organizacije upravičena. V teku svojega obstoja je »Mladinska matica« doživela marsikatero priznanje kompetentnih ocenjevalcev doma in v tujini, ali tudi marsikatero bridko spoznanjc. Morala se je mnogokrat boriti proti krivičnim in tendenčnim očitkom. Ali kakor mora poštenjc in resnica vedno zmagati, je tudi »Mladinska matica« prebrodila vse težkoče ter dosegla tako višino, da se lahko mirno postavi s svo jimi publikacijami vštric mladinski literaturi velikih narodov Evrope. »Mladinska matica« je ena najaktivnejših postavk učiteljske organizacije in najlepši dokaz, kaj zmore skupno delo tako obsežno razpostavljene armade kot je učiteljstvo. samopomoči. Ko gre za obrambo eksistence, se morajo izločiti na skupni delovni fronti vse ideološke diference.« Na drugem mestu pa ugotavlja: »Na to pot solidarnega sodelovanja v skupni falangi vaške fronte — vaškega občestva — vabi posle j »Prosveta«. Po zopetnem enoletncm presledku je izhajala v 1. 1935./36. »Prosveta« kot skupno glasilo Kluba prijateljev vaške kulture in Odseka za kmetsko in gospodinjsko nadaljevalno šolstvo. Zaradi gmotnih težkoč je bifo njeno redno izhajanje vedno ovirano in zato je VIII. (ponovno označen kot VII.) letnik začel izhajati v 1. 1937. in tokrat kot glasilo »JUU — sckcije Ljubljana, za delo učiteljstva v šoli in med narodom«. V tem lctniku nastopajo sodelavci Učiteljskega pokreta in obdelajo v njem obmejni problem predvsem z gospodarskega, socialnega in kulturnega vidika. Začenja se resno delo za sistcmatično proučevanje našega podeželja in zbiranje statističnega gradiva o gospo- darskem in socialnem stanju podežclskega otroka. V tem letniku prihaja do izraza tudi težnja, naj bi se vse narodno obrambno, kakor tudi kulturno delo združilo v gospodarskcm delu, ki bi se pa moralo podrediti ncki skupni ccntrali, ki bi vse to delo pravilno usmerjala. Deveti (označen kot VIII.) letnik priobčuje že izsledke proučevanja in dela Učiteljskega pokreta in vscbuje obširne statistične podatke o prehrani, obleki in telesnem razvoju otroka. Vsi ti izsledki in podatki naj bi bili edino pravilni kažipot, kje je pomoč najnujnejša. »Prosveta« se v zadnjih letih visoko ceni in ji mnogi poznavalci slične literature in tudi strokovnjaki priznavajo veliko vrednost. Od glasila o kulturnem in prosvctnem gibaniu učiteljstva se je tekom 15 let dvignila na raven znanstveno resne revije in je le obžalovati, da ni zadostnih denarnih sredstev, ki bi omogočila njeno redno izhajan.je. Josip Ribičič, urednik »Našega roda«.