Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejem an velja: Za celo lato predplačan 15 fld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 fld., u jedel
mesec 1 fld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 fld., la pol leta 6 fld., za četrt leta 3 gld., la jeden mesec 1 fld.
V Ljubljani na dom pošiijan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. Poiamne Številke po 1 kr.
Naročnino in oznanila (inierate) «sprejema upravnlStvo in ekspedleija v „Katol. Tiskarni", Vodnikove nllce St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, neirankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredniitvo je v SemenlSklh ulicah it. 2, I., 17.
Izhaja vsak danf inriemSi nedelje in praznike, ob pol 6 ari pepoldne.
37.
V Ljubljani, v petek 14. februvarija 1896.
Letnik XXIV.
Celje pred štajerskim deželnim zborom.
Včeraj je bilo v štajerskem deželnem zbora na dnevnem redu poročilo šolskega odseka o vprašanju glede ustanovitve nižje gimnazije v Celju z nemško-slovenskim učnim jezikom.
Štajerski deželni zbor je, namreč sklenil po predlogu poslaneev £ienzla in Earlona, da se naj osrednja vlada glede celjske gimnazije ozira na predloge deželnega šolskega oblastva v Gradca, kateremu so razmere najbolje znane (!), tembolj, ker ima deželni šolski svet nalog, gledč pouka jezikov na spodnještajerskih gimnazijah skrbeti za to, da so dijaki zmožni pri zrelostnem izpitu obeh deželnih jezikov.
Poročilo o tem je jako pikro sestavljeno. Šolski odsek se grenko pritožuje, da se osrednja vlada gled6 Celja ni prav nič ozirala na omenjeni soglasni sklep deželnega zbora in da na njegovo vlogo niti odgovora ni dala. Nadalje omenja poročilo svoje začudenje, da so celo oni nemški konservativni poslanci, ki so omenjeni predlog podpirali, v državnem zboru, prelomivši dano besedo, glasovali za celjsko gimnazijo.
Ker pa je vlada sama sprevidela — pravi poročilo dalje — koliko nevarnih posledic je privedla taka rešitev celjskega vprašanja s seboj, zato se deželni zbor štajerski nadeja, da se bo osrednja vlada v prihodnje, držeč se besed ministerskega predsednika Badeni-ja gledč pravic jugoslovanskih narodov, da ne sme biti nobene koncesije, ki bi druge samo izzivala, ozirala na naše zahteve ter s takimi poskusi ne bo več v nevarnost stavila narodnega mira na Štajerskem.
Pri razpravi o tem predlegu se je prvi oglasil knez Liechtenstein, ki je rekel, da se je vsled omenjenih sklepov v deželnem zboru čutil vezanega in da zaradi tega v gosposki zbornici pri tej točki ni glasoval. Prepričal se je pa tudi iz obravnav neke konference pri ministerskem predsedniku, da je poslanec Karlon vse storil, da bi bil držal svojo besedo, a da so ga razmere silile, udati se sklepom kluba in glasovati za celjsko gimnazijo.
Poslanec Karlon na to stvar pojasnjuje, da takrat ni več veljal komproniis, sklenjen gledé teh predlogov v deželnem zboru, da so torej imeli nemško-konservativni poslanci štajerski v državnem zboru svobodno roko.
Poslanec dr. Kokoschinegg poudarja nasproti Karlonu, da je tedaj še veljal kompromis, da bi bili torej konservativni poslanci vsaj umaknili se glasovanju, ako se drugače niso mogli izogu.il sili klu-bovega pritiska. Narodni mir pa bo tedaj nastopil tudi na Štajerskem, kadar bo nemška duhovščina tako narodna, kakor je slovenska, dejal je konečno narodni odpadnik dr. Kokoschinegg.
Na to se je vnela precej ojstra razprava mej nemškimi liberalci in nacijonalci, ki so drug drugemu očitali, da so deloma premalo nemški, deloma premalo avstrijski ; vzlasti so prišli v ogenj poslanci grof Wurmbrand, dr. Starkel in Morre.
Cesarski namestnik je tolažil razjarjeno nemško gospodo, kakor bi jo hotel prositi oproščenja, da si je upala osrednja vlada kaj ukreniti gledé Celja brez dovoljenja dež. zbora ter ji dajal zagotovilo, da se v prihodnje gotovo več ne bo zgodilo kaj tacega.
Vsa razprava je pokazala, da v graški deželni dvorani ni nobenega smisla za pravičnost, katero naj tudi vživajo štajerski Slovenci.
LISTEK
Dozdevna ljubezen.
Roman. — Spisal knez M. N. Volkonskij.
(Dalje.)
VII.
Oprava neprijaznega, neprebivalnega, po mokroti dušečega grada v Favoriti bila je prelepa: brouza, likanja, porcelanovina — vse je dišalo po Btarini in razkošju. Kašinskij je bil kar zamaknjen, nasajal je pince-nez, pripogibal se, ogledoval reči in razlagajo nepristujoče k podrobnosti nmetnosti — o krasoti kakega zaponca ali stebriča, imenoval vek, v katerega spadata zaponec in stebrič in bil neprisiljeno vesel, ko je grajski kastelan, pripovedujoči dolgo učeno zgodovino o vsakem predmetu, pritrjeval njegovim besedam in spominom.
„Nu, da, da, to je jasno," govoril je Kašinskij, trudil se, da bi govoril ravnodušno in kazal se srečnega kakor učenec, ki je dobro naredil svojo Bkušnjo.
Taša se je nehote smehljala in gledala za
njim.
Ko so prišli v gostilnico, ki je bila vsa obdana t zrcali, se je naglo spomnila onega, kar je mislila o sebi in Don. Mottla bi se bila pogledati v ljubem zrcalu, a sramovala se je tega. Slučajno pogledala je Taša vendar le nehotč na vitko podobo
■t ^ /.r r7- c
v visokem klobuku in krasnem plašču, ki se jej je nasmehnila iz temnega zrcalnega okvira in počasi se je ustavila . . .
Da, — bila je res lepa. Lica, oči, smehljaj, obleka, klobuk, traki na klobuku in krasni plašč — vse je bilo lepo, in ne samo lepo, ampak prav posebno, krasotno, ne tako, kakor pri drugih, temveč prav tako, kakor je hotela sama . . .
Kastelan je spoštljivo pripovedoval, koliko let je vezla opravo v gostilnej sobi nadvojvodinja s pomočjo samo jedne tovarišice, in ni se bilo treba čuditi nežnosti dela in trudu nadvojvodinje. Posebno baronica Knaus in M-lle Burkhardt sta bili presenečeni; Taši bilo je pa radi nečesa žal po nad-vojvodinji. . .
„Jaz mislim, da je mogla biti jako nesrečna, da je tako vezla," dejala je Dori.
.Zakaj?" pripomnila je ta, — „to je jako prijetno vezti ..
V takozvani „kuhinji" so bile zbrane porcelanaste reči. Kašinskij je začel razgledovati krožnike in čaše, zatrjuj^, da je pripravljen oddati vsem „prisvojeno si" letno plačo. Taša je pogledala krožnike, nasmehnila se besedam Kašinskega in odšla k oknu, zraven katerega je stala miia in na njej sedel ogromen Kitajec v ogromnih škrpetih z gnijočimi konci. Tega Kitajca je zagledala takoj, ko je prišla v kuhinjo, in ugajal jej je bolj, nego druge reči. Poklicala je tudi Doro. Bahtemin je pa sledil ljubosumno, nevidoma la vsakim dviganjem Taše.
Deželni zbor Goriški.
XI. seja dne 12. februvarija.
Predsednik otvori sejo ob 4. Prebere in odobri se zapisnik zadnje seje.
Vladni zastopnik odgovori na interpelacije slovenskih poslancev glede nastanitve slovenske ljudske šole v Gorici, da vis. ministerstvo je sicer dovolilo začasno, da se šola odpre v Katinelijovi vojašnici, da pa je mestni občini naložilo nemudoma skrbeti za postavam popolnoma zadostujoče šolsko poslopje za slov. ljudsko šolo v Gorici.
Poslanec dr. Venuti interpeluje vlado radi tramvaja iz Gorice v Oglej.
Predsednik prebere resolucijo dr. Tume in tovarišev radi državne pogodbe z Ogrsko. Dr. Tuma utemelji nujnost resolucije, ki je bila brez ugovora priznana. Na to predlagatelj resolucijo stvarno utemeljuje v daljšem govoru in zbor jo sprejme brez daljše obravnave.
Prestopi se na dnevni red in dr. Tuma utemelji svoj predlog radi ustanovitve deželnega šolskega zaloga, ki je bil z večino glasov oddan legalnemu odboru.
Na to so se odobrili računi raznih zalogov po predlogu finančnega odseka in zidarski šoli v Renčah se je dovolila podpora letnih 200 gld. O prošnji deželnih uradnikov glede povišanja v službah oziroma plače dr. Rojič objavi želje slovenskih poslancev in prošnje so se po nasvetu odstopile deželnemu odboru, da je reši v svojem delokrogu.
Dalje je bila sprejeta postava glede uravnave reke Mondina v Furlaniji brez ugovora.
Glede poročila peticij skega odseka o napravi ceste od kanala skozi Avče; to in tudi druga poro-
„Poglejte," dejala je Dori anglijski, „kaka krasota je to! To mi ugaja."
„Krasota? Ne!" odgovorila je užaljena Dora. „Meni ne ugaja, ker je strašen."
„Ali ga vi ne smatrate za takega?" nadaljevala je, obračaje se k prišedšemu Ljvovu is M-lle Burkhardt, ki sta se tudi nasitila gledati krožnike. Ilija Dmitrijevič je hotel nekaj reči, a Taša ga ja prehitela.
„Ako bodete zaničevali mojega Kitajca, me užalite," dejala je. „Vzela sem ga pod svoje varstvo."
„Koga pa, koga? Kdo je ta srečni človek?" vprašal je iz drugega konca sobe Kašinskij. — „Ah, kak Kitajec, kaka krasota? . .. N-n-n-n!.. ." zavlekel je, zagledavši Kitajca, in napravil se k Taši.
Kastelan je tudi prišel h Kitajcu in, obrnivši se k občinstvu, z dolgim pripovedovanjem o njem pokazal, da je ves sestavljen iz predal.
„Nu, ali nisem pravila?" dejala je Taša, ko je videla splošno začudenje, katerega so izzvala ta predala, izmej katerih je bilo vsako po velikosti in obliki pripravljeno za shrambo raznih priprav in skriv-nostij.
„Tudi Ardaljon Matvejevič — cenitelj umetnosti, smatra Kitajca za krasoto. Kaj ne?" obrnila se je k Kašinskemu, gledaje Kitajca po roki — predalu za sladko skorjico.
„Res, res, čudovito, čudovito!" rekel je ta, tresoč se od smeha.


čil» peticijskega odseka so bila rešena hitrim in mirnim potom.
S tem je bil rešen dnevni red in vladni zastopnik naznani sklep zbora. Predsednik Franc grof Goronini zatvori letošnje zasedanje s primernim govorom. Omeni vspešnega delovanja, naštevši važnejše sklepe zbora. Kakor po oblačnem vremena solnce lepše posije, tako, pravi, je tudi konečno srečno delovanje zbora tem veselejše, ker je bilo premagati nekatere neprilike.
Spominja se naklonjenosti vlade in gmotne pomoči pri gospodarskih podjetjih , ter zatvori letošnje zasedanje s pozivom do poslancev, da z „eviva" in „živio" nazdravijo Njegovemu veličanstvu Frančišku Jožefu, kar so poslanci navdušeno storili in se potem razšli.
Z vspebi letošnjega zborovanja smejo goriški Slovenci precej zadovoljni biti. Principijelno vprašanje o priznanju slovenske narodnosti v Gorici se je deloma ugodno rešilo z sprejetjem zahtevane podpore za slovensko obrtno šolo in z odgovorom visoke vlade na interpelacije glede slovenske ljudske šole v središču mesta, kar bo vsekako uplivalo na to, da bo moral tudi magistrat računati s Slovenci kot someščani, dočim je dosedaj Slovence smatral le kot prišlece in Lahom službujoče ljudstvo.
Po sklepu zbora so slovenski poslanci Njega Prevzvišenosti predsedniku grofu Franc Goroniniju podali spomenico, v kateri določno in natanko naštevajo svoje zahteve glede ravnopravnosti jezikov v deželnem zboru in v odboru in glede jezikovne zmožnosti deželnih uradnikov. Naj se že enkrat daje popolna ravnopravnost obema narodoma in mir bo v deželi 1
Politični pregled.
V Ljubljani, 14. tebruvarija,
Poslovni program državnega zbora. Pri jutrišni otvoritvi državnega zbora predloži vlada kot prvo svojo predlogo načrt glede volilne pre-osnove, katero bode utemeljeval ministerski predsednik. Temeljne določbe omenjene predloge so mm že znane, kakor tudi to, da ž njo ne bodo zadovoljni prizadeti krogi. Druga vladna predloga glede povišanja uradniških plač se ¿predloži zbornici šele v poznejši dobi. — Zborovanje bode trajalo do 28. marca, katero se potem nadaljuje od 8. aprila do najkasneje 13. maja. V tem času se bode rešil državni proračun, severno železniška predloga in načrt o volilni preosnovi. Potem takem bodo imele razne stranke dovolj časa izreči svoje mnenje glede novega volilnega reda in opozarjati merodajne faktorje na mnogotere nedostatke. Vlada sicer želi, da bi bila ta predloga kolikor možno naglo rešena in bode baje to željo povdarjala tudi v volilnem odseku. Poslednji mora izvoliti izmej svoje srede načelnika, ker je dosedanji načelnik baron Widmann odložil državnozborski mandat. Koncem zasedanja bodeta obe zbornici izvolile deputaciji za določitev obestranskih kvot. To in onostranske deputacije se snidejo 15. maja v Budimpešti.
Grof Thun je nastopil od mladočeške strani že davno zaželjeni pokoj ter bil za svoje vspešno delovanje odlikovan z vitežkim redom zlatega runa. To gotovo ni povšeči Mladočebom, toda tolažijo se s tem, da so rešeni svojega največjega nasprotnika. Vse drugače pa se obnašajo pri slovesu češki veleposestniki. Poslanec grof Buquoy se mu je v imenn njegove stranke v posebnem govoru zahvalil za njegovo požrtvovalno delovanje v blagor cele dežele in za njegovo veliko naklonjenost napram vsem stanovom. Konečno mu je zagotavljal, da ga obrani njegova stranka vedno v hvaležnem spominu. Govornik gotovo ni v tem govoru zastopal ljudskega mnenja. Preveč ni dobro.
Češki deželni zbor je v predzadnji seji vsprejel resolucijo budgetne komisije, v kateri se določa, da se posvetovanje v deželnem zboru koncem letnega zasedanja ne zaključi, marveč samo preloži, ker bi bila sicer obustavljena dela posamnih komisij. Besolucija se je vsprejela s 130 proti 5i glasovom nemških poslancev. V današnji večerni seji se bode vršila volitev deželnega odbora, ali kakor jo zove praška ,Politik* novačenje. Pričakovati je hudega boja mej Mladočehi in Nemci.
Solnograški deželni zbor je zaključil pred-včeranjim zvečer ob 10. uri svoje posvetovanje. V tej zadnji seji so stavili konser. posl. predlog glede razširjenja volilne pravice za deželni zbor. Predlog zahteva volilno pravo za vse petakarje ter uvedbo di-
rektne volitve v kmetskih občinah. Toda kakor v dragih deželnih zborih so se tudi tukaj protivili liberalni poslanci temu predlogu ter ga z neznatno večino ovrgli. Glavni vzrok tiči v tem, ker se kapitalistični poslanci boje izgubiti deželnozborske mandate in z njimi združene dijete.
Ogerslea vladna stranka je poslednje dni dovolj jasno pokazala, da se ne strinja z vladnim postopanjem v Pulszkyjevi zadevi. Splošna nezadovoljnost vlada mej njenimi Člani vsled tega, ker je vlada šele v zadnjem trenutku jela ostreje postopati zoper zapravljivca, akoravno je imela 2e poprej dovolj neovrgljivih dokazov na razpolago. Karol Puls-zky je občeval vedno neposredno z ministerstvom in je imelo torej to že davno dovolj prilike, nvesti natančne preiskave glede mnogoterih nejasnostij. Sami vladni privrženci toraj morajo priznati, da je vlada veliko zakrivila in da je popolno opravičeno, ako se najstrožje postopa zoper njene organe. Nekaj pristašev vladne stranke je že zapustilo Budimpešto, ker nočejo glasovati proti Apponyjevemu predlogu, očitno pa tudi nočejo pokazati, da nasprotujejo vladi.
Francija. Vsi pariški krogi so radovedni na izid današnje, gotovo zelo burne debate v senatu. Opoziciji so se pridružili tudi nekateri radikalci, ki so povsem nezadovoljni s postopanjem pravosodnega ministra Bicarda. K tej aferi se je pa pridružila še druga, tičoča se naučnega ministra Gombesa. Ta je namreč zahteval v nekem pismu na južno železniško ravnateljstvo, naj se on in še jeden njegovih tovarišev pozove v železniški svet. V tem pismu zatrjuje tudi, da on in njegov tovariš ne bodeta nikakor ovirala železniške nprave. „Figaro", ki objavlja nekaj stavkov iz omenjenega pisma, natančno osvetljuje ministrovo nakano. Te dve zadevi se obravnavata v današnji seji. Iz teh podatkov je razvidno, da je stališče Bourgeoisovega kabineta zelo omajano, tem bolj, ker se je francoskemu senatu že štirikrat posrečilo na jednak način vreči ministerstvo.
Bolgarska kneginja je sedaj na potu v Nizzo, mej tem ko se vrše v Sredcu vsakovrstne priprave za veselo, toda ob jednem tudi zelo žalostno slavnost Borisovega prekrsta. Zelo karakteristično je za globoko užaljeno Borisovo mater, kar se poroča iz Sredca „Frankfurt. Zeitg." Dopisnik jako natančno popisuje žalosten trenutek ločitev Marije Lujize od svojega sina. — Plemenita, pobožna gospa se za nobeno ceno ni hotela ločiti od svojega ljubljenca in ga je hotela na vsak način vzeti seboj. Ko so jej s silo iztrgali sina iz naročja, prevzela jo je nezavest, iz katere se je prebudila še le čez dve uri. Potem je nastopila daljno potovanje. Prišedša do meje, je brzojavila sv. Očetu, kateremu je v kratkih besedah potožila svojo neizmerno žalost ter mu zagotavljala vedno udanost. Te vrstice nam dovolj dokazujejo neresničnost židovskih, iz državae blagajne plačanih listov, da je kneginja že dalje časa mislila na nameravano potovanje. Materina ljubezen je že prestala najhuji udarec in jej torej drugi korak ne bode pripravljal tolikih težav.
Turčija. Evropskim poslanikom se je po daljšem prizadevanju posrečilo, pregovoriti turško vlado, da je dovolila v nekatere preosnove glede Armenije. Prebivalci mesta Zeitun so se po svojih zastopnikih zahvalili sultanu in velevlastim za njihovo naklonjenost. To je pa šele mala drobtinica onih zahtev, katere je stavila pred nedavnim angleška in ž njo vred tudi druge evropske vlade. To je Anglija uvidela, ter je vprašala svojo zaveznico Busijo, bi li ne kazalo postopati še nadalje strogo nasproti Turčiji, dokler ne ugodi vsem željam armenskih prebivalcev. V odgovoru pa je Rusija pokazala, da ne vidi rada, ako se žali njena sosednja, ter izjavila, da bode sama posredovala mej sultanom in Armenci. Ta odgovor je popolno umeven, ako pomislimo, kako želi ruski mužik zveze s Turčijo iz sebičnih namenov. Misli si namreč, ako si pridobim popolen vpliv na celem balkanu, postanem tudi vrhovni cerkveni poglavar nad vso vzhodno Evropo. Toda, kakor kažejo sedanje razmere, se sultan ne bode dal še tako naglo premotiti in bode raje polagoma ustrezal željam drugih velevlastij.
Cerkveni letopis.
Druiba sv. Mohora v lavantinski Škofiji.
Med 72.097 Mohorjani zavzemajo Lavantinci drugo mesto s 23.976 udi. Kako dolgo je še, ko še vsa družba ni imela več udov, a sedaj je že Lavan-tincev toliko! Od lani so napredovali za 2149 udov. V posameznih dekanijah se kaže napredek tako-le:
Dekanija Slov. Bistrica je napredovala od lani za 6 udov, in na 100 ljudij pride ondi 5 udov; Br&slovče (+ 62, 71), Celje (+ 86, 5 6), Dravsko Polje (-+- 89, 5-7), Gornjigrad (+ 66, 6-2), Jarenina (+ 47, 3-7). Konjice (+ 98, 4 8), Kozje (— 16, 4 6), Laško (-f- 118, 5), St. Lenart v Slov. Gor. (+ 168, 6), Ljutomer (+ 171, 6-4), Maribor levi breg (152, 3), Maribor desni breg (+ 32, 2 5), Marenberg (+ 9, 2), Nova Cerkev (+ 48, 4-8), Ptuj (-f- 271, 51), Bogateč (+ 153, 4 3), Šaleška dolina (— 12, 5-2), Smarije (+ 226, 5), Šmartin (-f- 21, 4-2), Velika Nedelja (-f 71, 5 3), Videm (+ 203, 4-2), Vuzenica (+ 1, 3 9) in Zavrč (+ 62, 3-9).
Kakor kaže ta pregled, so razven kozjanske in šaleške vse dekanije napredovale, najbolj ptujska z 271 udi, potem šmarijska (226) in videmska; v veČini ostalih je tudi precej poskočilo število udov. Najbolj je družba razširjena tudi letos v braslovški dekaniji s 7 udi od 100 ljudij. Župnije, v katerih je družba pridobila od lani vsaj 50 novih udov, so Sv. Lovrenc v Slov. Gor. (+ 51), Sv. Jurij na j. iel. (-j- 57), Celje (+ 54), Sv. Urban pri Ptuju (+ 57), Ljutomer (-j- 84) in Sv. Peter in Pavel v Ptuju (-f- 107).
Poslednji vrli župniji, kakor lani, tudi letos zavzemata prvo mesto glede na število udov. Število udov je sicer padlo v nekaterih župnijah, pa večinoma tam, kjer je družba že dobro zastopana, najbolj v Podsredi za 53 udov. Med župnijami, v katerih pride največ udov na 100 prebivalcev, je tudi letos prva vzgledna šmiklavška župnija v dekaniji laški, kjer pride na 100 ljudij že 16 udov. Za njo pride Sv. Andraž pri Polzeli (13), Šmihel nad Mozirjem (11 5), Sv. Bolfenk v Slov. Gor. (10 6) in Solčava (10). Župnij z 6, 7, 8 in 9 udi od 100 pa je že prav lepo število.
Napredujemo res lepo ; hvala za to Bogu in delavnim čč. gg. poverjenikom 1 Toda ali naj ostanemo za naprej pri sedanjem številu 23-976 ? Letos pride v škofiji povprečno 4 8 udov na 100 ljudij. To še ni največje število. V vsaki župniji bi moralo vsaj 5 udov biti od 100 ljudij, kar pa še mnogokje ni, zato še lahko napredujemo. Naprej torej Slovenci v lavantinski škofiji, naprej bratje v sekovški in somboteljski škofiji, ki ste od lani tudi lepo napredovali I Oklenimo se vsi družbe, najboljše zaščitnice vere in narodnosti našel	C.
Socijalne stvari.
Kmečko vpraianje.
(Dalje.)
V zadnjem članku smo pojasnili temelj kmečkemu pravu. O točkah, ki spadajo v to pravo, smo že Često pisali. Vzlasti v „črnih bukvah" smo na dejaajskih vzgledih pojasnili glavne vzroke propadanju kmečkega stanu in opozarjali, kje naj se prično zdraviti njegove rane. Tam smo dokazali, da je po vseh državah na svetu razjedajoči sovražnik isti, namreč gospodarski liberalizem ali kapitalizem. Veseli nas, da je do istega zaključka prišel dr. G. Buhland — mož, ki je navlašč zato, da bi prouča-val kmečki stan, prepotoval svet; vzlasti v Indiji in na Buskem se je dalje časa mudil. V svojem delcu .Die Agrarfrage und das internationale Grosska-pital". (Vortrag von dr. G. Buhland. Mit einer graphischen Darstellung der Normalpreise. Wien 1895. Verlag von Mayer & Co.) razvija prav tiste misli, ki smo jih mi v Slovencu dokazovali, da namreč vse to, kar se navadno šteje mej vzroke kmečkega propada, ni druzega, nego posledica kapitalističnega gospodarstva. Padanje žitnih cen, ogromna bremena, ki jih naklada država kmetu v militarizmu in z davki, dolgovi, razkosanost zemljišč itd. — vse to je v zvezi z vsemogočnostjo velicega mej narodnega kapitala.
Zato povdarjamo, da je vsa socijalna preosnova le gola krparija, ki nima nobene stalnosti, če se ne loti v prvi vrsti strupene korenine, iz katere poganja družabno zlo. Tudi posamni zakoni kmečkemu stanu v korist morejo le zastaviti pogin, ne pa ga ubraniti. Kmečko pravo zahtevamo za kmeta, a to pravo se bo moglo vspešno razvijati le, če se izpodbijajo tla nadvladi velicega kapitala.
Dokler bodo pa z denarnimi kovinami krošnja-rili judovski milijonarji in „švindlali" z valuto, dokler bodo imeli zasebniki v rokah ves kredit in vso denarno kupčijo, dokler bode sadežna borza umetelno zviševala in zniževala cene poljskim pridelkom, dokler bo veliki kapital izrabljal južnoameriška in indijska zemljišča jedino le z ozirom na svojo korist,
dotlé je ves upor ta stalno zastonj. To prepričanje nas pa ne ovira, da ne bi najodločnejše zahtevali raznih prenaredeb v korist kmečkemu stanu.
Ta stan si mora âe le izvojevati svoje praviee in v zvezi z delavskim in obrtnim stanom, mora vreči skupnega sovražnika. Za boj pa potrebuje organizacije in močij. Če mu tudi malenkostne izpre-membe koristijo le za nekaj časa, nič ne dé. V tem času se lahko že marsikaj zgodi. Da more v zvezi z vsemi delavskimi in sploh z vsemi državo ohra-njujočimi stanovi izvršiti svojo zgodovinsko nalogo, mora imeti pred vsem sebi pripadajoče politične pravice. Zato ne moremo dovolj povdarjati, da je pri vsi organizaciji kmečkega stanu poglavitna stvar politična organizacija in da moraf vse gospodarsko združevanje spremljati živa, v krščan-J stvu utemeljena, odločna politična zavednost.
Bog lahko tudi drugače pomaga. Á naravni pot k zboljšanju se nam zdi le tista, ki smo j<* ravnokar označili. Če je ne bomo mi umevali, pri-" dejo drugi z bojuim geslom brezboštva in napojé s sovraštvom do cele družbe, z željo po maščevanju uboga kmečka srca. Takrat bomo vsi izpoznali, kakšna je bila naša naloga v prošlih časih, katere smo zamudili.
Zbirajmo torej razkosane ude in vsi, ki se oklepamo Kristusovega božanstva, skrbimo, da boj za boljše čase ne izgubi nravnega temeljna in krščanskih nagibov in da ubogi zatiranci, bojujoč se za košček pozemeljskega kruha, ne izgubé nadze-meljskega, nebeškega kruha — Jezusove vere. — To je naša dolžnost. Žalostno bi bilo in neizmerne odgovornosti za tiste, ki bi zakrivili, da bi se prič-kali o imenih, ko se gre za tako važno stvar. Vsi, kateri se dráé pozitivnega, pravega krščanstva v katoliški cerkvi, naj delujejo po svojih močeh v na-značenem smislu. Postranska stvar je, ali se imenujejo krščanske socijaliste, ali katoliško - ljudske strauke ali kakor si koli bodi. Glavna reč je le ta, da pojmuje socijalni boj z njegove verske in nravne strani in da se dejanjsko udeležujejo tudi vsi tisti, ki tajé vsako pozitivno vero in stojé popolnoma na materijalističnem temelju.
Nevarnosti, ki prêté kmečkemu stanu s te strani, si ne smemo prikrivati. Tisti gnjili, nejasni liberalizem, ki sicer izpodkopava temelj vsaki veri, ki pa vendar dovoljuje cerkvene parade in časih še lepo sladko govori o svojem spoštovanju do „verskega čuta" in o njegovi potrebi, se ne more prijeti čilega priprostega srca in ne more se polastiti pro-stakove glave, ki hoče imeti jasne poime in ki sovraži vsako zmedenost.
Priproeto ljudstvo je doslednejši, nego izobra-ženstvo in izvaja iz načel, ki jih priznava, tudi svoje posledice. Zato pa opažamo, da so tisti izmej našega ljudstva, ki zajemajo svojo brano iz liberalnih ali socijalističnih listov in knjig, pravi pravctti ma-terijalisti v mislih, besedi in življenju. Sicer pa moramo priznavati, da je taktika naših liberalnih listov prav ista, kakor socijalističnih. Verski in nravni značaj političnega, družabnega, narodnega življenja se taji. „Narod" in „Delavec" sta si v tem jedina, da se rogata iz nadnaravnega namena človekovega in iz bistva človekove natore, kakor jo opisuje krščanstvo. Za izgubo narodnosti — obetajo duhovniki nadomestilo večnega izveličanja, je trdil prvi že mnogokrat; drugi nam očita, da hočemo ohraniti ljudstvo v temi in revščini z obetom — prihodnjega življenja. Obe trditvi sta materijalistični in obe imata jednak vpliv pri bralcih, da se jim namreč omaje in naposled podere prepričanje o objektivni veljavi krščanskih načel.
In vendar je resnično samo to, da krščanstvo, ki živi neskvarjeno le v katoliški cerkvi, nikjer ne razdira natore, njenih potreb in zahtev, marveč jo samo nadnatorno krepi in vodi. Da, o prihodnjem govori katoliška vera, a to govorjenje ni samo nekaka slutnja, ali kot izražajo bogokletni, zgorej omenjeni stavki, celo slepilo, marveč je objektivno resnično. Človeška natora, ki ima dolžnost, doseči svoj najvišji in zadnji namen v bodočem življenju, ima pa tudi tukaj svoje pravice, da se ohranjuje, spopol-nuje, da si ohranja svojo zasebno, slobodno indivi-duvalnost in da v socijalnem organizmu družine, naroda, države, katerim pripada, dobiva vsega,
česar potrebuje v svoje natorno ohranjenje in spo-polnenje.
Zato spada spoštovanje narodnosti in skrb za njene pravice, kakor tudi skrb za pravice ubozega, v revščini vzdibujočega ljudstva, k bistvu krščanskega prepričanja in je torej vedno združena z mišljenjem in delovanjem dobrih katol. duhovnikov.
(Dalje sledi.)
Dnevne novice.
V Ljubljani, 14. februvarija.
(Vojaški nabori ob nedeljah in praznikih.) Našteli smo nedavno v našem listu dneve vojaških naborov po posameznih krajih. Navedenih je tudi več naborov ob nedeljah in praznikih. — Ker uradni list nič ne povč, da tiste dneve komisija počiva, meni občinstvo, da se bodo nabori vršili tudi ob nedeljah in praznikih. Želeti bi bilo v tem oziru primernega pojasnila.
(Skušnje v ljubljanskem semenišču) so se pričele danes. Zadnja skušnja bo 29. februvarija. — Drugi semester se pričenja 2. marca.
(Umrla) je danes ob V|8 zjutraj gospodična Ne-pomucena Jeraj. Banjka je imela prejšnja leta znano, zelo obiskovano gostilno pri „belem volku". Stara leta je preživela v župnišču pri sv. Jakobu v Ljubljani. Leta 1892 mesca oktobra od mrtvouda zadeta je danes izdihnila svojo blago dušo. Plemenita pokoj-nica naj v miru počiva!
(V trnovski župniji) v Ljubljani je bilo 1. 1895 rojenih 163 otrok, in sicer 82 dečkov in 81 deklic, med njimi 2 dvojčka, 1 mrtvorojen, 3 v sili krščeni, 14 nezakonskih. Umrlo jih je 121, in sicer 65 moških in 56 ženskih; najstarejši moški mrlič je bil star 86, in najstarejši ženski mrlič 88 let. Oklicanih je bilo 60 parov; porok je bilo 42. Med poročenimi so bili 3 vdovci in 2 vdovi, vendar nikdar ne tako, da bi vdovec osrečil vdovo.
(Železnica Vrhnika-Ljubljana.) Minister za železnice je naznanil deželnemu odboru, da vlada prevzame poroštvo za 4odstotno obrestovanje prijo-ritet v znesku 400.000 gld., če udeleženci prevzamejo delnic za 50.000 gld. — Pogoji za železnico so torej dani in železnica se bode najbrže že letos pričela graditi.
(Koliko Ljubljana na leto potrebuje.) Po uradnem izkazu se je leta 1895 dacu podvrženega blaga pripeljalo v Ljubljano, kakor sledi : 13.381 litrov ruma, araka, rozolje, likera ; 1230 hektolitrov žga-njevca; 813 hektolitrov žganja; 16.940 hektolitrov vina; 4183 hektolitrov vinskega mošta; 111 hektolitrov sadnega mošta; 23.059 hektolitrov pive ; 1160 hektolitrov kisa; 4019 volov, bikov, krav in telet nad jedno leto starih ; 7492 telet do enega leta starih ; 3374 ovac, ovnov, koz, kozlov in koštrunov, 3389 jagnet, kozličev in prašičev do 5 klg, 7724 prašičev nad 19l/« klg težkih; 820 met. stot. svežega, nasoljenega in prekajenega mesa, salam in klobas; 8883 puranov, gosi, rac in kapunov, 32.817 parov kokošij, piščet in golobov; 251 srn in divjih koz ; 2042 zajcev ; 351 klg razsekane ' in črne divjačine ; 332 fazanov, divjih petelinov in divjih kokošij ; 593 gozdnih jerebic, kotovnov, divjih gosij, divjih rac, kljunačev in divjih golobov; 27 lisic, kožic in potapljavk ; 6700 klg rib in školjk iz morja, rek in potokov, potem ribjih iker, sardin in sardelj; 19.259 klg klinov, navadnih morskih rib, polenovk, slanikov, rakov, polžev in ostrig; 1469 met. stot. riža; 54.796 met. stot. moke, pšena, škrobe, pe-karij, sladkarij, malega kruha in prepečenega kruha; 4017 met. stot. ovsa v zrnji; 23.774 met. stot. sena, slame in otrobov; 549 met. stot. zelenjave; 7323 met. stot. svežega sadja; 293 met. stot. suhega in vloženega sadja ; 597 met. 6tot. masla, stearinovih in lojevih sveč; 40 met. stot. loja in tolšče; 373 met. stot. svinske masti, sala in slanine ; 498 met. stot. mila; 774 met. stot. sira; 1,490.981 jajc; 1839 met. stot. konopuega, lanenega in goršičnega olja; 7673 klg ol|kinega, mandelnovega in orehovega olja; 27.606 kubičnih metrov trdih drv, borovega in brinjevega lesa; 6971 kubičnih metrov mehkih drv in butaric ; 2506 meterskih stot. oglja ; 301360 met. stot. premoga in koaksa.
(V Spodnji Idriji) je šel dne 11. februvarija 11-letni deček Frančišek Kocelj kopat led in se vbil.
Ne ve se, ali se je po nesreči sam vdaril s „krampom" po glavi ali mu je kaj druzega priletelo na glavo. — Po hribih razsaja nova bolezen, podobna difiiritiki. Ljudem, večinoma odraščenim, začne ote-kati vrat. Iz vratu gre oteklina naprej. Če gre v glavo, je kmalu boljše, če gre v prsi, je pa smrt gotova. Z novo boleznijo vred se pri nas lahko vidi tudi več druzega novega, kakor malokje drugod. Drugod so menda prodajalnice ob nedeljah in praznikih zaprte vsaj med službo božjo; tudi krčmarji imajo menda drugod svojo policijsko uro — pri nas je pa v tem popolna prostost.
(Zdravje v Ljubljani) od 2. do 8. t. m. Novorojenih je bilo 17, mrtvorojen 1. Umrlo jih je 12; mej njimi za vratico 1, jetiko 2, vnetjem sopilnih organov 1, vsled mrtvouda 1, vsled starostne oslabelosti 1, vsled samomora 2, za različnimi boleznimi 4. Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, iu
sicer: za škrlatico 3 in vratico 5.
«
(Iz lavantinske škofije.) Dekanijskim upraviteljem dekanije Nova cerkev je imenovan č. g. kanonik dr. Lavoslav Gregorec, župnik pri Novi cerkvi, ker ee je kanonik Karol Gajšek, župnik na Dobrni dekanijskim poslom odpovedal vsled boleh-no8ti. — Umrl je 6. februvarija v Wörishofnu gospod Karol Wenig bivši kapelan lapreski v 29. letu. N. v m. p. 1
(Celjski Nemci) so se zopet jedenkrat dobro opekli s svojim „Studentenheimom". Obrnili so se namreč malo ne do vseh deželnih zborov 8 prošnjo za podporo zatiranemu nemštvu na spodnjem Štajerskem. Toda gorenje avstrijski deželni zbor je s 26 proti 17 glasovom odklonil omenjeno prošnjo, ter ta korak utemeljeval s tem, da nemštvo v Celju ni v nikaki nevarnosti, ker ga tako rekoč ni, in da more vsak dober Avstrijec poleg kulturnih ozirati se tudi na verske namene, česar je pa pri celjskih Nemcih zastonj iskati.
(Razširjanje ljudskih šol.) Deželni šolski svet štajerski je odredil, da se morajo razširiti šole, jednorazrednica pri Sv. Bolfanku pri Bišu v dvoraz-rednico, slovenska trirazrednica v Vitanju v štiri-razrednico, štirirazrednica v Makolah v petrazred-nico; tudi je dovolil, da se smeta razširiti dvoraz-rednica v Studenicah v trirazrednico in trirazrednica
v Petrovčab v štirirazrednico.
*
* *
(Trgovinska zbornica tržaška) je v zadnji seji razpravljala o tržaškem železniškem vprašanju. Borzna deputacija je predlagala: 1. Zbornica naj sklene: c. kr. ministerstvom za trgovino, železnice in za finance predložiti spomenico za zgradnjo železnice čez Ture in nje podaljšanja po najkrajšem potu do Trsta. Po kratki razpravi vsprejela je zbornica ta predlog s 37 glasovi, proti je glasoval je-dini dr. Cambi.
(V Trstu) pridno nabirajo denar za ranjene italijanske vojake v Eritreji. Nabrali so že 3361 lir in pa samo 29 gld. 10 kr. avst. denarja. Tudi po menljivo za čudne razmere v Trstu. Iredentovci
tedaj že za avstrijski denar ne marajo več.
*
* *
(Iz Zagreba) se nam poroča: Po Zagrebu se govori, da je ban zelo bolehen, da je bil zdaj na Dunaju pri zdravnikih, ki so mu prepovedali vsako duševno naporno delo ter mu priporočali, naj gre za kakih šest tednov na odpust v Italijo; potem, pišejo hrvatski listi, naj se vrne zdrav v krog svoje
družine, ne pa več na banski stolec.
* *
(Avstro-ogerske železnice) so bile koncem 1. 1895 dolge 30.146 km. in sicer avstrijske 16.476 ogerske 13.670 :m. Prevozilo se je na železnicah v preteklem letu 145,000.000 oseb in 104,000.000 ton blaga. Dohodkov so imele železnice 320,000.000 goldinarjev.
(Dober tek I) Grof Badeni se je na potu v Galicijo baje izrazil: V treh mesecih sem požrl več surovosti, kakor poprej od svojega rojstva. Pa vse to nič ne de, ker hvala Bogu, imam prav dober želodec, ki veliko prenese. Srečen minister I
(Nad Madridom) se je 10. t. m., kakor se je brzojavno poročalo, razpočil meteor. Meteorologični zavod o tem dogodku poroča: Ob XI,10. uri videla se je na nebu, katero je bilo brezoblačno, posebna
luč. Luč je bila višnjevkasta. Na to je bila videti neka belokrožna meglica v smeri od severovshoda proti jugozapadu. V sredi je bila rudečkasta. Jedno minuto pozneje zaslišal se je strašni pok, kateremu je sledilo več druzih. Natorni pojav je trajal dve minuti v visočini kakih 24 kilometrov. Meglica se je počasi zgubila. Živo srebro se je v zrakomeru vzdignilo za 1.6 mm, na to pa padlo za 0.7 mm.
V	Kastilomu, 6 km. od Madrida, so našli kos meteor». V vasi Ballecas je bil na čelu ranjen neki lekarnar. V nekem vrtu pri Madridu so našli kos 500 gramov težak. V trenotku razpoka je električna luč vgasnila, potem je pa zopet začela sama goreti. Pretres so čutili do Saragosse, 341 km. od Madrida.
Telegrami.
Dunaj, J 3. februvarija. „Fremdenblatt" poroča: Cesar je imenoval vitezom reda zlatega runa kneza Paara, ministra grofa Wel-sersheimba, namestnika grofa Thuna, grofa Festeticsa in grofa Andrassyja.
Dunaj, 13. februvarija. (Deželni zbor.)
V	današnji seji se je vsprejela naslednja resolucija: Vlada se poživlja, naj odpove carinsko in trgovinsko pogodbo z Ogersko in naj jo le tedaj obnovi, ako se odpravijo dosedanje pomanjkljivosti, ter naj določi pravičneje razmerje kvot.
Praga, 13. februvarija. V današnji seji deželnega zbora se je s 87 proti 84 glasovom vsprejela resolucija, ki določuje, da sme dežela podpirati samo take zasebne šole, ki vsprejemajo učence, ki so zmožni učnega jezika.
Sredeo, 13. februvarija. Sobranje je dovolilo pol milijona kot narodni dar za princa Borisa. Svota se ima plodonosno naložiti v narodni banki do prinčeve polnoletnosti.
Sredeo, 13. februvarija. Danes so dospeli sem vsi ostali zastopniki zunanjih vlad. Mesto je polno bolgarskih in ruskih zastav. Na čast bolgarskemu eksarhu se prirejajo mnogovrstne slavnosti.
Pariz, 13. februvarija. (Zbornica.) Današnja debata je zelo burna. Pravosodni minister med neprestanim vriščem odgovarja na interpelacijo glede nastavljenja novega preiskovalnega sodnika ter se opravičuje s tem, da je hotel pospešiti preiskavo in da prevzame na-se vso odgovornost.
Pariz, 13. februvarija. Ministerski svet je sklenil takoj odgovoriti na evetualno interpelacijo glede južnoželezniške zadeve.
Rim, 13, februvarija. Vlada je odgovorila turški vladi, da je že takoj iz početka pripoznala izvolitev princa Ferdinanda.
Carigrad, 13. februvarija. Avstro-ogrski poslanik baron Calice je prvi naznanil turški vladi, da je dunajska vlada pripoznala princa Ferdinanda.
Jokohama, 13. februvarija. V Soeulu na Koreji je nastal 11. t. m. splošen upor. Ministerskega predsednika in sedem vladnih uradnikov so vstaši umorili. Kralj in prestolonaslednik sta ubežala k ruskemu poslaniku. 200 ruskih vojakov čuva poslaniško palačo.
SE» ■ laliotne
bolehave vsled pomanjkanj» krvi in na iiveih, blede in slabotne otroke; izvrstnega okusa in preizkušenega učinka je ieleznato vina lekarja Piccolija v Ljubljani (Dunajska casta)
priporočeno od mnogih zdravnikov. — Pol literska steklenica velja 1 gld., pet pol literskih steklenio gld. 4-50. (122 50—1) 2
Tujci.
11. februvarija. Pri Lloydu: Smolo iz Sevnice. — Ambroiič iz Nove Suiice. — Pajdiga iz Soiražice. — Rus iz Ribnioe. — Fevol t Jesenic. — Lušin ii Ribnice.
Pri Juinem kolodvoru: Rekelj z Dunaja. — Čiiek iz Bnčovic. — Muri g Koroškega.
Pri bavarskem dvoru-. Blha iz Pulja.
Meteorologično porodilo.
Službo organista
razpis tij e 114 3-2
farni urad na Prežganjem. P. Litija.
§	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	J3 S 2 B 1>a *
13	9. zvečer	7395	4-1-9	brezv.	jasno	
14	7. zjutraj 2. popol.	740-7 7407	—3-7 +4-0	sr. svzh. sr. vzjvzh.	jaBno skoro jasno	00
Srednja včerajšna temperatura -f-2-3°, in za 2'7° normaloin.
120 1-1
Žalostnim srcem naznanjamo dragim sorodnikom, ljubim prijateljem in znancem, da je bilo vsegamogoč-nemu Bogu všeč, danes zjutraj ob '/«S. uri našo blago gospodično
Nepomuceno Jeraj
po dolgotrajni bolezni, večkrat prevideno s sv. zakramenti, v 85. letu, vzeti k Sebi v lepšo domovino.
Pogreb pojde v nedeljo, dne 16. t. m., popoldne ob 3. uri iz Florijanskih ulio št. 26 k sv. Krištofu, kjer poloze predrago pokojnico v rodbinski grob.
Vse sorodnike, prijatelje in znane« prosimo, da dašo blage ranjke gospodieine v pobožni molitvi priporočajo usmiljenemu Bogu.
Sv. maše za dušni blagor ljube pokojnice se bodo opravljale pri sv. Jakobu.
V Ljubljani, v petek, dne 14. febr. 1896.
nad
Žaluj odi ostali.
Služba organista in cerkovnika
je razpisana
v Mekinjah pri Kamniku.
Dohodki blizu 300 gld. — Službo je lahko nastopiti takoj.
113 3-2
franc Riliar,
župnik.
Lekarna Trnkóczy, Dunaj V.
Doktorja pl. Trnkóczy-ja
tinktura za kurja očesa
Sigurno sredstvo proti kurjim o6e-som in otrdelostl kože na nogi, ima veliko prednost, ker se s čopičem namaže na boleči del noge.
Steklenieiea z navodilom za rabo in s čopičem vred velja 40 kr., dvanajst stekleničic 3 gld. 50 kr.	735 7
Dobiva se v
lekarni Trnk6czy-jevi
poleg mestne hiše v Ljubljani.
Lekarna Trnkóczy ▼ Gradcu.
Koverte s firmo
in
vizitnice
priporoča
,Katol. Tiskarna'
v Ljubljani.
Št. 4407.
Razpis natečaja.
101 3-2
Žaradi dobave škic za zgradbo novega poslopja na mestu bivše vsled potresa podrte biše meščanske bolnice V Ljubljani, razpisuje se
ja^ai ^at^šaj
in določujeta za dva najboljša projekta
darili v znesku 2000 in 1200 kron.
Konkurenčni izdelki imajo izvedeni biti v škicah vseh nadstropij v merilu 1 :200.
Tega merila se je tudi držati pri prerezah in facadah. Odlikovani projekti pridejo v popolno neomejeno oblast mestnega magistrata, kateri si poleg tega pridržuje pravico do nakupa daljših konkurenčnih projektov.
Za presojo konkurenčnih izdelkov, katere je vložiti pri podpisanem magistratu do
15. aprila 1896.1. opoludne,
so veljavna določila avstrijskega društva inženerjev in arhitektov za podelitev nagrad, sprejeta v seji dne 27. aprila 1889 1.
Imena presojevalcev došlih konkurenčnih izdelkov priobčila se bodo pred pretekom dobe natečaja.
Stavbinski program in drugi potrebni pripomočki dobivajo se pri podpisanem magistratu.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dn4 5. svečana 1896.
gtf Dunajska borza.
Dn6 14. februvarija.
Skupni drSavni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebrn . . .
Avstrijska zlata renta i%.....
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron
Ogerska zlata renta 4*......
Ogerska kronska renta 4*, 200 kron . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld.
Kreditne delnice, 160 gld.....
London vista .........
NemSki drl. bankovci u 100 m. nem. dri. v«
20 mark...........
10 frankov (napoleondor).....
Italijanski bankovci.......
C. kr. cekini..........
101 gld. 05 kr.
. 106		
		95 .
. 101		30 .
. 122		25 .
. 99		20 .
. 1006		
. 386		25 .
. 120		90 .
j. 59	fl	12 V. .
. 11		82 ,
		59 .
		75 „
	n	67 „
Dni 13. februvarija.
4% državne srečke 1. 1864, 250 gld. . . b% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4% zadoltnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 1%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke b% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. oer zem.-kred. banke4 % Prijoritetne obveznice državne železnice . . „	„ južne železnice 3% ,
„	„ južne železnice b% .
„	„ dolenjskih železnic
151 gld.	—	kr.
158 „	50	n
192 .	75	B
99 .	10	«
142 .	—	O
128 „	25	n
107 „	_	n
na .	—	n
98 .	60	n
99 „	35	n
224 „	—	o
170 „	35	n
130 „	25	n
99 „	50	n
Kreditne srečke, 100 gld........198 gld.
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	136
Avstrijskega rndečega križa srečke, 10 gld.	18
Rudolfove srečke, 10 gld.......23
Salmove srečke, 40 gld........67
St. Gen6is srečke, 40 gld.......72
Waldsteinove srečke, 20 gld......54
Ljubljanske srečke.........23
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .	174
Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v.	3470
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ...	478
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	101
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	64
Montanska družba avstr. plan.....89
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	171
Papirnih rabljev 100........12S
—	kr-
40	:
75	.
60	„
60	.
~~~	»
25	.
25	»
60 .
UT Nakup ln prodaja IS
makovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. tavarovanje za zgube pri ftrebanjih, pri iažrebanja
najmanjšega dobitka. K « 1 a n t n a iivršitev narodll na boni.
Menjamična delniška družba
„M KRČU R"
WoOziili it 10 Dunaj, liriibitfirstruii 74 B.
Pojasnila is v vseh gospodarskih in Inaninlh stvaroh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipokulael|sfcih vrednost«» papirjsv in vestni sviti za dosego kolikor je mogoč« visooega «brestovanja pri popolni varnosti ggr naloženih glavnlo.