Dr. Franjo Žgeč: Sodobne zahteve vzgoje in narodne prosvete. (Iz pokrajinske skupščine Pov. UJU — Ljubljana.) Tako mia vzgoja danes za cilj človeka, ki po vsem samostojno m sli in razsoja,*ki ie telesno in duševno sposoben za samostojno ustvarjanje na določenem področju. ki priznava najvišja etična načela ter razvija vedno večjo ljubezen do bližnjega. Toda današnje vzgojstvp nam nudi oreklavrno sliko kakor da b lahko vrši.o tako težke in visoke naloge. Družina razpada v mestih in industrjjskih krajih, na kmetih nima dovolj sposobnosti. da bi lahko vzgajala novi zavod, kakor ga zahteva današnja doba. Del vzgoje vsaj bi morala prevzeti šola s poklicnimi vzgojitelji. toda šola v današnji obliki je še manj sposobna za vzgojo, kakor pa dom in družina. Za mladostnika v pubertetni dobi in doraslega mladeniča se nikdo ne briga, vzgoja doraščajoče in dorasle mladine še pri nas niti problem ni. Društva jn organizacije navajajo našo kmečko in delavsko mladino na popivanje mesto da bi jo vzgajale. Inteligenca se za široke plasti sploh ne briga, temveč obhaja narodne praznike, nacionalne manifestacije in praznike ujedinjenja y rnestih ter smatra s takimi pisanim i 1 u p i n a m i. s soizavo s e n 11mentalnimi govori pri glažku vinca ali nacionalnim šovinizm om svoje d e 1 o z a k o n č a n o. Resen kulturni delavec ima za take otročiče le pomilovalen posmeh. V z g o j a b o t e d a i m o r a I a k r eniti na povsem druga pota, če b o h o t e 1 a r e s b i t i v z g o j a. In tukaj čaka glavno in najtežje delo ravno osnovno - šolsko učiteljstvo. Če govorimo sploli o vzgoji naroda. o vzgoji najširših plasti, kmečkega prebivalstva in industrijskega delavstva ter o vzgojiteljih. tedaj pač mislimo v prvi vrsti na osnovno-šolskega učitelja, ki to de'.o že deloma vrši v šo_:i učfnici. Toda ianašnii okosteneli sistem z urniki in učnimi načrti mti veže roke, obrača njegovo pozornost na malenkost postranskega pomena, zadeva od njega, da je navaden stroj. ki uči mehanično čitati in pisati, ki vzdržuje s palioo v roki disciplino, ki pusti učence, da se učijo na pamet tega. kar je sam povedal. Dalje z redkimi izjemami njegov delokrog ne sega. In vendar je učitelj edini, ki pride pri vzgoji kmečkega prebivalstva in industrijskega delavstva resno v poštev. Ostala inteligenca nima danes s kmetom in delavcem nikakih ožjih stikov in tudi današnja duhovščina ni ravno najbolj pripravna za objektivno vzgojo našega naroda. Ako uvidevamo tedaj res pptrebo vzeoie kmečkeea prebivastva in delavstva. se moramo nasloniti v glavnem na osnovnošolskega učitelja, kojega poklic je vzgajati in voditi najširše plasti našega naroda. Toda njegov delokrog se mora razširiti na pred in pošolsko dpbo, na celotne plasti našega naroda. Ze samo radi uspehoiv v šoli mora skrbeti tudi za zdrav naraščaj .šole in z mladino v pošolski &obi mora stati v neprestanih sHVfn, če hoče, da bodo sadovi šole ^ploh obrodili. Osnovnošolski učitelj mora postati centralna postava v vzgoji najširših plasti našega ' naroda, ku le taka bomo lahko računali na ptave uspehe. SredA?>če vsega kulturnega dela bo -postala osnovna šola, toda gotovo ne šola v današnji obliki učilnice temveč prava vzgojevalnica, ki bo usposobljala učenca za življenje v dobi razvitega industrializma, ki bo jih pripravljala za poznejše delo in ustvarjanje na političnem gospodarskem in socialnem področju- Ona mora dati trdno podlago za poznejšo samo izobrazbo ter mora učenca vpeljati v kulturno življenje našega naroda in človeštva. Na osnovni šoli je že ležeče, ali bomo vzgojili res novi rod. ki bo samostojno- mislil in razsojal, ki bo dajal sam smerpice no'itičnemu živ.ieniu države. ki bo v stanu razrešiti naloge današnje dobe in bližnje bodočnosti. Toda vzgoja k samostojnosti, produktivnosti. socialnemu čutu in oblikovanje značaja zaliteva sprcmembe. ki se tiče temeljev šole učilnice in s tem seveda tud- osnovne šole. Odstraniti ie trsba vse. kar je doslej dušilo sile učenca ter pritegn.ti novih činiteljev, ki bi vodili vas k našeniu cilju vzgoje. Odpraviti je treba pred v. ?m napirno avtoriteto. vsi.eno disciplino, čezmerno mirno sedenje v šolski klopi, pasivno poslušanje učenca kar pripo- veduje in uči učitelj. Znanje mora postati le snov, ob kateri poizkuša učentc svoje moči in oblikuje svoj značaj, ne sme biti več končni smoter. Knjigo naj kar največ zamenja produktivno delo na šolskem vrtu, na solski njivi. v šolski kuliinji, v šolskih delavnicah in v učnih prostorih. Razred se naj spremeni v majhno zajednico ali veliko družino, kjer bo učitelj le starejši tovariš, svetovalec in duševni voditelj. ne pa policaj- Tako bo mogoče uvesti tudi samovlado učencev ter vpreči vso njihovo aktivnost. Šola pa bo zopet našla vezi z živim življenjem ter se izpr'jnieniia iz šoie učilnica v šolo živijenja. Aii je vse to res potrebno in tudi mogoče? Oglejmo si še enkrat posamezne zaiitcve. ki jih stavijo v bolj ali manj ekstiemni obliki vse moderne p.edagoške struje, zlasti pa zastopniki odločne šolske zakone v Neinčiji, zastopniki delovne m produktivne šole, zastopniki individualne pedagogike itd. Navidezna ali papirna, katederska avtoriteta onemogočuje sleherno svobodo in san;cstoincst v m,šljeniu, razscjaniu in dejstvovanju ter brani učencu. da bi prišei od heteronomnih do avtonomnih spoznanj in dq avtonomnega doživljenja. Disciplina, ki ima za simbol palico, ki si pomaga s slabimi izpričevali, s peticami in kazenskimi nalogami. ovira učence. da bi sami spoznali potrebo globlje discipline in organizacijo., da bi naučili obvladati samega sebe ter se samovoijno pokorili interesom celokupnosti. Ta disciplina istotako duši samostojnost in samoudejstvovanje učenca ter rodi razredni šolski duh, naperjen proti šoli in učiteijstvu. Sile, ki bi sicer lahko mnogo -koristile. se tako obrnejo v negativno smer in so naperjene le na rušenje. ne pa zidanje. Crezinenio mirno sedenje v šo'ski klopi je povsem proti naravi o.roka, ki hoče in potrebuie gibanje. To sedenje o-vira zdrav telesni razvoj, povzroča, da otopeva polagoma otroska duševnost in da nehava pozornost, ki jo miče pač vse kaj drugega kakor razlaga in pouk učitelja. Samo pasivno sprejemanje, ki je eden izmed temeljev šole učilnice in pnuka, ubija samostojnost v mišlj*3T".-., aktivnost in inicijativnnst ^ti ne da lastnim močem možnost.-, da se razvijejo. Kn _ira. k-' ie bila doslei alfa in omega šole učilnice, ;ie posredovala učencem le mrtvo znanie.'k; ni :me'"o navadno nikake zveze z življenjem in ki je bila že zaraditega osovraženo, ker ga je gojila šola. Dolgo Łasa niso modri šolniki mislili na oeromni" vzeoine zaklade ki iih vsebuje ustv&rjajoče produktivno delo. Še Pestallozzl sam jih ni mogel s praktičnim delom in z lastnimi poizkusi prepričati, da bi utegr-ilo delo vendar biti važnejši vzgojni č:ifiitelj nego pa sam pouk in količina zv-anja. Treba je bilo nepričakovanega razvoja teknike, industrije in načina projz.vajanja, da so vsaj posamezniki uvideli nezadostnost in neprikladnost izobrazbe za današnje razmere. kakor jo nudi šola učilnica. In treba je bilo še svetovne vojne, ki je uničila ogromne gospodarske dobrine ter postavila v ospredje potre* bo po delu, po izobrazbi in po pripravi za delo, da začenjamo tudi.mi misliti, kako bi vzgajali k delu ter razvili vse produktivne sile učenca. In tukaj je v današnjih razmerah edini odgovor: izrabimo vrednote produktivnega dela, vzgajajmo z delom k delu ter razvijaj* mo z delom vse produktivne sile učen^ ca. Odgovor na naše zahteve bi bile taka šola, ki vzgaja s produktivnim de* lom učenca vsestransko, ki ga vzgaja potom družbe za družbo, ter išče nepre= stanih vezi z življenjem. To pa je prava delovna ali produktivna šola, ki z enim mahom odstrani vse prej navedene ne* dostatke šolesučilnice ter vzgaja -res učence k samostojnemu mišljenju, raz^ sojanju in ustvarjanju, ki razvija vse učeiičeve produktivne sile, telesne in duševne, ki oblikuje njegov značaj in razvija v njem socialni čut ter podre^ juje njegove interese interesom celo* kupnosti. Predaleč bi zavedlo, če bi hotel še orisati tako produktivno šolo. Opozoril bi le na Belonskega »Die Arbeitsschu* le«, ki je prvo delo te vrste in ki odpre vsakemu nebroj novih perspektiv o možnosti razmaha naših šol. Opozoril bi nadalje tudi na nemško strujo »Die entschiedenen Schulreformer«, ki ima pribiižno iste težnje ter na razne za* stopnike delovne šole, ki nam bodo itak že znani. Zahteva današnje dobe je tedaj, da začnemo spreminjati šolo učilnico polagoma v delovno šolo, da opustimo stare metode in šablonski pouk ter po« skušamo dohiteti tudi z vzgojstvom vsesplošni kulturni razvoj. Ta problem moramo začeti temeljito proučavati in vse učiteljske organizacije so naravnost obvezane, da poskušajo dosečj za najs boljše učitelje štipendije za inozemstvo, kjer naj proučujejo sodobno šolstvo drugih narodov. Zato bi že jaz danes apeliral na UJU in na vse učiteljstvo, da zahteva energično — možnost štu* dija v inozemstvu, da zahteva za to fonde in podpore od države ter posku= ša dobiti za to potrebnih sredstev. Mi se ne smemo zabubiti ter se zazidati doma v naši domovini temveč moramo pazno _asledovati razvoj pedagcgike in vzgojnih naprav pri drugih narociih ter sami uporabiti vse napredke v tej sine^ ri. Zato je nujno potrebno, da navežejo naše učiteljske organizacije z učiteljs stvom vseh kulturnih narodov, ki nam lahko karkoli nudijo, najožje stike. V poštev ne prihajajo samo Jugoslovani, temveč tudi Čehi in Poljaki, Rusi in Nemci, Francozi in Italijani. Le tako bo prospevalo lahko naše šolstvo in le tako ga bomo lahko prilagodili današnji poznoskapitalistični dobi. Pri drugih narodih pa bomo našli tudi že razvito mladinsko gibanje, vodstvo mladine, ljudske visoke šole, nadaljcvalne šolc, prosvetne organizacije in sploh prosvet^ no delo v ožjem in širšem pomenu be^ sede-. Paziti pa moramo, da ne zabrederno zopet v stari greh, da bi na račun <naše individualnosti posnemali slepo tuje vzorce in tuje ideale. Kakor sern povda* iril.že od začetka, se moramo/ozirati v vsem našem vzgojstvu na potrebe na= šega ljudstva, na značaj in duševnost našega kmečkega prebivalstva in našega delavstva. Kratkoma>lo u s t v a r i t i moramo, rekel M, svoje samo« lastno vzgojjštvo, kibi teme^ ljilo na našiii potrebah in bo nosilo našo individualno no> t o. To pa je li- mogoče, če se približa* mo spet narodu, če se seznanimo z njegovimi ideaLi in cilji, z njegovimi želja; mi in poti*rebami, z njegovim delom in načinonp- življenja, z vsem, kar ljubi in kar so\7_aži. Prava vzgoja tako poznanje širokil]i plasti naravnost predpostavlja, kajti nemogoče je vzgajati v pravem poir.enu kogarkoli, ne da bi poznali nje=: gpvo duševnost in njegov značaj, ne da toi našli poti v njegovo dušo. In zopet je poklicano v nrvi vrsti učiteljstvo, da napravi ta velevažni kos rak ter se kot prvo približa ljudstvu, ki ga vzgaja. Ze šola sama nudi dovolj prilike, da se učitelj seznani s starši otrok, s katerimi mora ostati tudi v po= šolski dobi v neprestanih stikih. Mladi= na prireja igre, hoče imeti pevska in tamburaška društva, si želi izletov, po= trebuje lepih in koristnih knjig, kratkomalo naša mladina si želi duševnih vo= diteljev, katerim bi lahko zaupala in se lahko nanje naslonila. Tudi naš kmet rad pokramlja o poljedelstvu in živino= reji, posluša z zanimanjem na kak na* čin obdelujejo drugod zemljo in gojijo živinorejo, rad politizira in modruje. Vsepovsodi je tisoč prilik, da se učitelj seznani z našim ljudstvom in ga du= ševno vodi. Naš človek sam na sebi je pasiven in konservativen, vedno potre* buje nekogar, ki bi ga suval naprej in ga drezal. Kdo je bolj pripraven, nego učitelj, seveda čejeosebnost, da prevzame to hvaležno nalogo. Če pa se učitelj res približa tistim plastem, ki jih vzgaja, če tvori ž njimi harmonično enoto, tedaj nam predstav* lja moč, ki je ne more nikdo zlomiti, tedaj je to hrast, ki se ne bo nikomur klanjal, ne vladi, ne režimu, ne stranki, ki je slučajno na krmilu. Nasprotno on bo dajal vladam smernice in direktive kot voditelj naroda, on bo tisti činitelj, pred katerim bo moralo kloniti vse dru* go, kajti on bo takrat predstavljal pra* vo narodovo voljo. Danes žalibog ni tako; toda od učiteljstva je odvisno, ali bo tisti važni činitelj, ki bi moral biti kot vzgojitelj in voditelj ljudstva. Sra= mota je, da ima danes en duhovnik več vpliva na vasi kakor deset učiteljev, čeprav so ti lahko dnevno v stikih s star* ši, z brati učencev, z mladino in od* raslimi. Vse to se bo spremenilo, kakor hitro se delokrog učitelja raztegne na vse prebivalstvo in zapusti ozke mejc učilnice, kakor hitro bo stopil med ljudstvo ter vztrajno in požrtvovalno tam delal. Takrat bomo tudi začeli ustvarjati samosvoje vzgojstvo, takrat šele bo se lahko začelo pravo prosvetno delo. Še ene zahteve ne smemo prezreti. Osamljeno učiteljstvo bi težko vršilo te naloger če ne bomo poskušali pritegniti tudi delavoljne inteligence in vseh drugih činiteljev, ki prihajajo v pcštev, če ne bomo poskušali ustvariti močne enotne fronte ter osredotočiti vseh sil na vzgojo kmečkega prebivalstva in ins dustrijskega delavstva. Tudi ne bi bila akcija trdna in trajna, če ne pritegnemo k delu predvsem naše mladine in u.i* teljskega naraščaja. Učiteljiščnikom moramo preskrbeti več svobode ter jim omogočiti, da skr= bijo vsaj za samovzgojo in samoizobrazbo, če že učiteljišče ni v stanu vzga= jati vzgojiteljev in voditeljev naroda. Danes jim učiteljišča prepovedujejo celo poset javnih knjižnic, ovirajo mla= dinske organizacije in mladinsko giba* nje — pedagogika pa se podučuje na tak način, da je to sramota za 20. stoletje in za nas Slovence. Po štiriindvajset točk navede učitelj pri posameznih pe= dagogih. ki se jih nauče učenci na pa= met ter jih zdrdrajo v šoli pred očara= nim vzgojiteljem. In dve uri takega po= uka zadostujeta, da si ustvari učiteljiščs nik tako sliko o vzgoji in pedagogiki, ki je ne izbriše več celo poznejše živs ljenje. Toda ne samo način podučeva* nja pedagogike, njeno stališče na učite^ ljišču in celoten sistem je tako pogre= šen, da bo treba s to trhlo zastarelo in= sti.ucijo kmalu obračunati ter najti boljšega načina, kako bomo vzgajali voditelje naroda. Za enkrat pa naj uči= tBljišče vsaj ne ovira mladega narašča* ja, da si sam poišče potrebne duševne hrane, če mu je že samo ne more nuditi v dovoljni meri. Naloga učiteljstva pa je, da vzame svoj naraščaj v zaščito, da mu preskrbi možnost samoizobrazbe ter mu daje tudi navodila in smernice, kako se naj razvija. V Ljubljani bo treba poskrbeti. da se seznanita podrobneje akademska mladina in učiteljski naraščaj, kar bo gotovo velikega pomena za nadaljnji razvoj vzgojstva. Tako se morajo v bližnji bodočnosti strniti v eno falango učiteljstvo osnov. nih, srednjih in višjih šol, delavoljna iu* teligenca, akademska mladina in uči* teljski naraščaj ter tako postaviti tt-melje realnemu delu. Moja naloga bi bila sedaj, da bi vse te probleme razvil in jih poskušal tudi rešiti. Ker pa je čas prekratek in ker sem menda že izpolnil določeno do'ui, bi opozoril le na knjižico, ki je izšla pred kratkim pod naslovom »Problemi vzgoje najširših plasti našega i_a_oda<: in ki bolj na široko obravnava te in so= rodne probleme. Katcgorične zahteve na vi.,.',ojneti. poprišču bi se dale v današnji dobi za nas strniti v naslednje točkc. 1. da obrnemo vso našo pozornost na vzgojo najširših plasti našega naroda, na vzgo= jo kmečkega prebivalstva in industrij= skega delavstva. Razviti moramo tam speče energije ter jih usmeriti na reši= tev današnje svetovne krize. 2. Zato moramo vzgajati človcka tako, da bo samostojno mislil iv. razsojal, da bo sposoben za sarnostojno ustvarjanje in udejstvovanje svojih si!, da bo priznaval najvišja etična načela. V to svrho se mora sola učiimca začcti spreminjati v delovno šolo, ki je po današnjem stanju pedagogike edina v stanu vzgajati mladino v teni smislu. 3. Delokrog učitelja se mora razši= riti na pred* in pošolsko dobo, učitelj mora prevzeti vodstvo mladine in vse kulturno delo v svoji okolici. 4. Nujno potrebno je proučavanje vzgojstva tujih narodov, zlasti teh, ki so že posvetili vso pažnjo ravno vzgoji najširših plasti. Zato se naj pošljejo najsposobnejši v inozemstvo za gotovo dobo, da tam proučijo težnje, reforme, poskuse in duh šolstva ter vsega pro* svetnega dela. Posameznim osebam se naj naravnost razdelijo naloge, kaj naj proučijo, na pr.: osnovno šolo, ali vzgo^ jo učiteljskega naraščaja, ali vodstvo mladine, nadaljevalne šole, ljudske vi= soke šole, kulturne organizacije, mla= dinsko gibanje, varstvo dece in mladine itd. 5. Učiteljstvo mora dobiti vpliv na vzgojo učiteljskega naraščaja ter mpra stopiti v najtesnejše stike z učiteljiščs niki. Podpirati mora njihove težnje, za^ htevati, da jim dado'učiteljišča možncst samoizobrazbe, ki jim jo danes kratijo', da niti knjižnic jim ne dovolijo- pose= čati in njihovo strokovno organizacijo ovirajo na vseh koncih in krajih. Na= dalje mora delovati na energično re= formo učiteljišč, ki danes ne odgovar= jajo nikakor svojemu namenu. Toda o tem bo itak govora na glavnem zboro* vanju UJU v Ljubljani. 6. Učiteljstvo dela na to, da pri* tegne k vzgojnerriu delu zaveden del in« teligence in akademsko mladino. Učis teljstvo vseh šol, inteligenca, učiteljski naraščaj in akademska mladina morajo delovati enotno ter se medsebojno pod* pirati, če hočemo res vzgajati naš narod. S tem pa apeliramo na vse učiteljstvo, zbrano na današnji skupščini, da sprejme resolucijo, ki sem jo sestavil na željo ožjega odbora UJU v smislu svo* jega predavanja in ki obsega sledeče za* hteve: Učiteljstvo, zbrano na pokrajinski skupščini UJU v Ptuju, uvideva potre* bo temeljite vzgoje in izobrazbe kmet* skega prebivalstva in industrijskega de= lavstva, kakor to zahteva celotni go* spodarski, politični in socialni položaj naše domovine in vsega kulturnega za* pada. V tej smeri je pripravljeno napeti vse svoje moči, da se začne že enkrat s široko začrtanim in temeljitim vzgoj* nim in prosvetnim delom, ki se mora sistematično organizirati. Osnovna šola mora postati podla* ga in kulturno središče vsega dela med kmečkim prebivalstvom in industrij* skim proletarijatom. Da se to uresniči, so potrebne dalekosežne in globoko se* gajoče reforme v smeri k pravi delovni šoli. Šola učilnica se mora izpremeniti v šolo vzgojevalnico. Tudi se mora delokrog učitelja raz* širiti na pred= in pošolsko dobo tako, da postane učitelj centralna postava v vzgoji našega naroda in temelj vsega prosvetnega dela.. Vzgoji učiteljskega naraščaja se mora posvečati več pažnje in predvsem se mora skrbeti za nje= govo višjo pedagoško naobrazbo ter vzgajati močne osebnosti za voditelje naroda. Vendar pa potrebuje učiteljstvo pri svojem velikopotezno zamišljenem vzgojnem in prosvetnem delu močne opore i v ostali inteligenci i v merodaj* nih faktorjih. V to svrho je potrebno: 1. da se učiteljstvo in ostala intelis genca duševno zbližata v svrho skupne« ga delovanja na polju vzgoje in pro« svete: 2. da se začne skupno delovanje akademske mladine z učiteljskim nara« ščajem na ueiteljiščih, učiteljstva z aka« demsko mladino in ostale inteligence, zlasti vseučiliških profesorjev z učitelj* stvom. Tako se bo samo po sebi siste« matično organiziralo vse vzgojno in prosvetno delo. 3. da se učiteljstvo, ostala intcligen= ca, akademska mladina in učiteljski na* raščaj približajo kmečkemu prebival« stvu in industrijskemu delavstvu ter poskušajo premostiti prepad, ki je na== stal med njimi. Proučevati morajo nje* govo duševnost in značaj, njegovo živ* ljenje, delo in potrebe, da tako položijo temelje naši samolastni vzgoji, ki mora vzeti smernice za vzgojo ravno iz naše duševnosti in naših potreb. Na ta način upa učiteljstvo, da pri« lagodi vzgojo današnji dobi in našemu narodu, da dvigne nivo naše pedagogike ter pripravlja sistematično kmečko pre« bivalstvo in delavstvo na vse naloge, ki nam jih stavi današnja doba in ki nam jih prinaša razvoj. Apelira pa na vse merodaine fak== torje, da ga podpirajo pri tem prepo* trebnem in težavnem delu.