številka 12 četrtek, 27. marca 1997 160 tolarjev
Ljubno ob Savinji
Vse bogastvo cvetne nedelje
Cvetna nedelja je na Ljubnem ob Savinji drugi največji dogodek v letu, resnično velik praznik. Običaj te nedelje seveda poznajo povsod, na Ljubnem pa je vendarle nekaj posebnega. Kakorkoli že kje imenujejo izdelke, ki jih ljudje prinesejo k blagoslovu - na Ljubnem jim rečejo potice. V to ime pa so skrite izjemne mojstrovine ljudske ustvarjalnosti in neizčrpne domišljije. Zlasti prebivalci okolice Ljubnega so resnični mojstri, saj mojstrsko izdelujejo najrazličnejša orodja, naprave, pripomočke, vseh vrst glasbila, živali in še marsikaj. Prava paša za oči in dušo in Ljubno bo v nedeljo ob 9. uri vredno obiskati.
mjp
ISSN 0350-5561
Ne pozabite na dohodninsko napoved!
VELENJE - Letos lahko napoved dohodne izjemoma, zaradi praznika, oddate tudi v torek, 1. aprila, vseeno pa bo bolje, če s tem ne boste čakali na zadnji trenutek. Davčni urad Velenje, Izpostava Velenje, je tudi letos poskrbela za nemoteno oddajanje napovedi v avli občinske zgradbe. Tu bodo napovedi pobirali še danes (četrtek, 27. marca) in jutri (petek, 28. marca) od 7. do 15. ure; v torek 1. aprila, pa
bodo napovedi pobirali v sobi odseka dohodnine na Izpostavi Velenje v enakem času.
Napovedi so v drugi polovici marca, ob ponedeljkih in sredah, sprejamali tudi v prostorih krajevnih skupnosti obeh sosednjih občin, Šoštanju in Šmartnem ob Paki, in tako poskušali davkoplačevalcem prihraniti pot v Velenje. Na obeh mestih so s pobiranjem končali včeraj, v sredo, 26. marca. Napovedi dohodnine pa lahko pošljete na Davčni
urad tudi po pošti, na pošto pa jih je treba oddati, tudi v tem primeru, najpozneje 1. aprila.
Kot je povedala direktorica Davčnega urada Velenje Marija Zaveršnik na izpostavi Davčnega urada v Velenju pričakujejo okoli 25.000 napovedi, do ponedeljka, 24. marca, pa so jih pobrali že kakšnih 10.000.
mkp
V ESO Opremi Velenje so v petek spet začeli stavkati
Je denar včeraj le prispel?
Zaposleni v ESO Opremi tudi v v petek, 21. marca, niso prejeli zaostalih plač za januar, kot jim je bilo obljubljeno v torek, 18. marca, ko so začeto stavko prekinili in se spet vrnili na delo. Zato so ob 14. uri ponovno začeli stavkati.
Na zadnjem usklajevalnem sestanku stavkovnega odbora, vodi ga sindikat s Petrom Glinškom na čelu, z vodstom podjetja, katerega direktor je Jožef Šibanc, je bil v torek zaposlenim obljubljen nov rok,
do katerega naj bi zaostale plače za januar vendarle prejeli. To naj bi se zgodilo včeraj, sredo, 26. marca. Ali je do izplačila in s tem prekinitve stavke res prišlo, nam do zaključka redakcije ni uspelo zvedeti.
Direktor podjetja Jožef Sibanc je potrdil, da jim denarja za izplačilo plač v obliki kredita bank na osnovi sklenjenih poslov ni uspelo pridobiti, pomoč pa naj bi našli pri enem njihovih večjih kupcev, ki naj
bi nakazal predplačilo za naročen stroj in s tem omogočil, da bi januarske plače vendarle v celoti izplačali. O tem kako naprej, predsednik sindikata Peter Glinšek v torek še ni mogel povedati več, direktor podjetja pa je za naslednjo številko obljubil podrobnejšo informacijo o prihodnjih potezah v tem 350-članskem kolektivu.
■ Milena Krstič - Planine
Era d.d. za OŠ Radlje ob Dravi
Namesto velikega slavja ob praznovanju 45-letnice so se na Eri, d.d. iz Velenja odločili, da bodo denar raje namenili za človekoljubne namene. Ob otvoritvi novega prodajnega centra na Radljah ob Dravi je tako generalni direktor Ere Gvido Omladič izročil ravnateljici tamkajšnje osnovne šole bon v vrednosti milijon tolarjev. Na šoli bodo ta denar porabili za izgradnjo dvižnih stopnic za invalidne otroke.
■ tp
Velikonočno razmišljanje:
"Na križu je Bog rekel čisto vse!"
V etnografskem muzeju velemesta sem gledal kako vsak narod, vsaka religija, hoče naslikati svojega boga kot najlepšo podobo. In res imamo veličastne spomenike, podobe in slike o bogovih, ki so čudovite umetnine.
Kristjani pa tega ne moremo storiti. Našega Boga tako ne moremo prikazati. Naša vera, je vera človeške majhnosti, grešnosti, krvi in križa. Naš Bog je križani Odrešenik, prebodenega srca in odprte strani. Dejansko mi v velikem tednu ne moremo pokazati Boga kot popolno podobo. Zakaj ne? Ker naš Bog je ljubezen in katerakoli življenjska situacija je kot nalašč, da se razodene božja ljubezen. Celo zločin, celo križanje! Tam je Bog rekel čisto vse! Vse, o odnosu do sočloveka, vse o odnosu do smisla življenja in vse o našem razmerju do večnosti. Kdor hoče to razumeti mora gledati s srcem, kajti bistvo je telesnim očem nevidno. Z očmi vere gledamo v velikem tednu kristjani prav to: križanega, ki jemlje naše grehe vsega sveta, vseh nas. Zato mi v Kristusovih očeh nismo grešni ampak sveti, posvečeni po njegovem trpljenju in njegovi daritvi. Vsem bralcem Našega časa želim, da bi v tišini velikega tedna srečali trpečega in vstalega Gospoda, ki nas gleda očiščene in duhovno umite, odrešene in vstajenjske. To bomo opazili le, če bomo pogledali njegovo popljuvano obličje, če nam bodo spregovorile njegove oči, če bomo opazili njegove prebodene roke in odprto srčno stran. Potem bomo zunanje dobrote velikonočnega zajtrka razumeli popolnoma drugače, postale nam bodo sporočilo za velikonočno jutro Gospodovega vstajenja in našega upanja. To vam želim ob letošnji Veliki noči, še posebej bolnim, žalostnim, obupanim, zapostavljenim, brezdomcem in beguncem.
Jože Vehovar
Najboljši na področju športa prejeli priznanja
Športna zveza Velenje in Naš čas sta pred tednom dni v restavraciji Jezero pripravila lep športni večer, na katerem so slovesno razglasili najboljše športnike v minulem letu in podelili še več zasluženih priznanj za dolgoletno in zavzeto delo na področju športa. Vsem dobitnikom sta čestitala tudi župan Mestne občine Velenje Srečko Meh in predsednik ŠZ Velenje Jože Kavtičnik. Več na športni strani.
Snop rekorder
Fantje iz Zavrha nad Dobrno so se z največjim snopom na svetu že lani uvrstili v Ginnesovo knjigo rekordov, letos pa so rekli, da bodo prehiteli svoj lanski rekord (61,38 m). Letošnji snop je bil še daljši, meril je , kot je izmerila posebna strokovna komisija, ki so jo sestavljali župan občine Vojnik, predsednik krajevne skupnosti Dobrna in predsednik SKD Lojze Peterle, natanko 64 metrov in 88 cm. V cekrev na Dobrni ga je iz tri kilometre oddaljenega Zavrha prineslo 48 krepkih mož.Tehtal je namreč kar 3 tone, narejen pa je bil iz sedmih vrst lesa. Material zanj so začeli fantje zbirati že lani, pletli so ga ves mesec, zadnji teden jih je pri tem sodelovalo po trideset. Res so se namučili, zadovoljstvo pa je bilo na cvetno nedeljo zato toliko večje.
BB-' >	isz)
PREDSTAVNIŠTVO
v poslovnem centru v Starem Velenju! tel.: 063/851-704 in
STROPNIK IGOR s. p. tel.: 063/854-626 mobitel: 0609 629-086
ZAVAROVALNICA MARIBOR
Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo
9770350556014
Občni zbor invalidov občine Velenje
Več kot lodo čianov
V soboto, 22. marca, dopoldne, so se na rednem letnem občnem zboru sešli člani odbora invalidov mestne občine Velenje, ki šteje 1150 članov, povezuje pa se v medobčinsko društvo invalidov ob Paki, kamor so vključeni še odbor invalidov občin Šoštanja in Šmartnega ob Paki, Premogovnika Velenje in odbor invalidov Konovega.
Medobčinsko društvo invalidov ob Paki vodi Edvard Centrih, velenjskega pa Gašper Brglez. Na sobotnem občnem zboru so člani velenjskega društva posebej podčrtali, da se bodo še bolj kot doslej posvetili organiziranemu delu na terenu. »Poverjeniki bodo tudi v bodoče obiskovali nepokretne in bolne invalide na terenu. Predvsem pa še večjo pozornost posvetili socialno šibkim, nepokretnim in tistim, ki živijo v oddaljenih krajih naše občine,« je povedal Gašper Brglez. Poskrbeli pa bodo seveda tudi za rekreacijo, šport, razvedrilo in izlete.
Društvo ima sedež v prostorih pisarne Medobčinskega društva invalidov v ulici Bratov Mrvaljakov 1, uradne ure pa ob ponedeljkih med 16. in 18. uro.
■	mfcp
V	svetu občine Šoštanj spet nov svetnik?
ŠOŠTANJ - V svetu občine Šoštanj seje v zadnjih dveh letih in pol zamenjalo že kar nekaj svetnikov, ki to niso mogli biti bodisi, ker opravljajo naloge, ki so s tem položajem nezdružljive, bodisi iz drugih, tudi osebnih razlogov. Na seji sveta, ki bo danes, 27. marca, pa bo, kot kaže, spet prišlo do sprememb.
Tokrat naj bi bil pozornosti deležen mandat svetnika Vikija Dreva z Liste za razvoj podeželja, ki v upravi občine Šoštanj opravlja naloge svetovalca župana na področju javnih gospodarskih zadev. Opravljanje te naloge pa naj ne bi bilo združljivo z opravljanem svetniške funkcije. Na isti seji naj bi razvozljali tudi zaplet, ki nastaja v zvezi z (ne)vrnitvijo mandata svetniku iz vrst Zelenih Petru Rezmanu, nekdanjemu tajniku občine Šoštanj. Svoje mnenje v zvezi s primerom je svetu že posredovala Služba za zakonodajo v vladi Republike Slovenije, ki jo je za to zaprosil svet občine Šoštanj na zadnji seji.
■	mkp
Kmalu kabelska
Velenje - V krajevni skupnosti Bevče si krajani še letos želijo gledati televizijo preko velenjskega Kabelsko razdelilnega sistema. Glavnina dela je že opravljena. V preteklem tednu so opravili veliko prostovoljnega dela, saj so postavljali stebre za razdelilne omarice, ki jih bodo namestili v teh dneh. Priključek bo dobilo okoli 50 gospodinjstev, kar je skoraj 90 odstotkov vseh v kraju. Želijo si, da bi z deli končali do poletja.
'__■bš
Območna obrtna zbornica Velenje
Sekcija prevoznikov
Po dokaj dolgih pripravah so konec prejšnjega meseca člani velenjske območne obrtne zbornice, ki opravljajo dejavnost prevozov, ustanovili svojo sekcijo. 168 občanov v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki se ukvarja s to dejavnostjo.
Na seji so največ pozornosti namenili pridobivanju licenc za prevoznike, v okviren letošnji delovni program pa so med drugim zapisali še akcijo za ureditev parkirnega prostora za vse vrste prevozov na območju omenjenih občin, prav tako naj bi se sestali s predstavniki zavarovalnic, vse pa kaže, da se bo moral novo izvoljeni odbor sekcije ukvarjati še s težavami zaradi pomanjkanja dovolilnic. ' _
V	Mislinji KRS že jeseni?
Mislinja - V občini nemoteno tečejo številne investicije, ki so se večinoma pričele že lansko leto. Največ aktivnosti v tem času posvečajo izgradnji KRS sistema. Kjerkoli kaj kopljejo, naj bo za vodovod ali telefon, hkrati že polagajo kable za KRS. Zato upajo, da bodo v strnjenem naselju Mislinje priključke občani dobili že do jeseni. Sicer pa se svetniki v teh dneh pripravljajo na novo sejo, ki bo v začetku aprila, na njej bodo obravnavali letošnji proračun.
■ bš
Očiščevalna akcija v občini Mislinja
Pomlad je čas, ko se stali bela odeja in narava razgali vso našo površnost zaradi odmetavanja odpadkov. Mesec marec je tisti mesec, ko so tudi občanom občine Mislinja na razpolago dodatni kontejnerji za odvoz smeti, kamor je možno odložiti tudi kakšne večje predmete.
Pobrskajmo torej tudi po kleteh in podstrešjih ter se rešimo odvečne navlake. Lepo seje sprehoditi po naših hribih ali ob potoku, če ni ob njem na vejah plastičnih vrečk, starih nerabljenih vozil v grmovju ali česa podobnega. Naj bodo takšne poti neokrnjene, s sabo prinešene stvari pa odnesimo v dolino ali odložimo v kontejner med potjo, ki so postavljeni na določenih mestih celo leto. Prosim tudi starše, da poučijo svoje otroke in seveda tudi obratno. Prispevajmo, da bo naša novo ustanovljena občina lepa in hvala vsem za vašo pomoč.	M Rado Jeromel
Sekcija vinogradnikov pri TD Šmartno ob Paki
Letnik 96 dokaj kakovosten
V okviru turističnega društva Šmartno ob Paki od lani dalje deluje tudi sekcija vinogradnikov. 45 članov šteje, prihajajo pa iz področja bivše občine Velenje in tudi sosednjega Podvina v občini Žalec. Minuli petek so pripravili zanimivo predavanje o spomladanskem škropljenju vinske trte, združili pa so ga s podelitvijo priznanj članom - vinogradnikom, ki imajo v svojih kleteh najboljše vino z oznako letnik 96.
Predsednik sekcije Franc Malus in tajnik Peter Krajnc sta povedala, daje poskusni nasad Ere vino Šmartno v Malem Vrhu tod spodbudil zanimanje za vinogradništvo, sploh pa uvrstitev šmarško-virštanjskega območja v vinorodni okoliš. Vse več je bilo takih (in so še), ki so se lotili preureditve nasada in sadike hi-bridov nadomestiti z žlahtnejšimi sortami. Tako namesto šmarnice in izabele na približno 45 ha površin, zasajenih z vinsko trto na območju bivše občine Velenje, danes že rastejo žlahtnejše sorte: kerner, zeleni silvanec, chardonnay, rizvanec, delno tudi renski rizling, od rdečih pa zvveigelt. "Na območju občine Šmartno ob Paki je v tem trenutku z vinsko trto zasajenih približno 12 ha površin, zlasti v Malem Vrhu, spodbudno pa je, da se površine vsako leto povečujejo."
Alojz Kovše državni sekretar za energetiko
Vlada republike Slovenije je pred nedavnim imenovala poslanca LDS Alojza Kovšeta iz Velenja za državnega sekretarja za energetiko. To je za Šaleško dolino, ki predstavlja enega najpomembnejših energetskih bazenov še kako pomembno. Alojz Kovše zagotavlja, da bo naloge, ki so s sprejemom te dolžnosti pred njim, odgovorno opravljal. Zato ima vsekakor veliko izkušenj, saj se je kar osemnajst let kalil v Gorenju, kjer se je uveljavil kot uspešen manag-er. Nazadnje je bil direktor ene najuspešnejših Gorenjevih hčerinskih podjetij,	Gorenja
Trgovine. Pred tem pa je delal tudi v energetiki, ki jo kot Velenjčan tudi sicer dobro pozna.
Alojz Kovše pa poudarja, da bo tudi sicer poskrbel, da bo volja njegovih volilcev v kar največji meri prenešena v državni zbor. Prav zato si bo prizadeval, da bo v Velenju enkrat mesečno odprta poslanska pisarna, prepričan pa je tudi, da bo Peter Petrovič, ki bo prevzel njegovo poslansko mesto v parlamentu, tja suvereno prenašal tudi voljo Velenjčanov.
M(mz)
Poleg zamenjave hibridov s kakovostnimi vinskimi trsi bodo prednostne naloge šmarških "vinskih mušic", kot je menda njihov ljubkovalni vzdevek, še organizacija strokovnih predavanj, sodelovanje na prireditvah turističnega društva, sredi letošnjega maja načrtujejo tudi strokovno ekskurzijo na Dolenjsko. Med drugim pa si še želijo, da bi postalo ocenjevanje pridelka njihovih članov tradicionalno. Letos so namreč vina vinogradnikov ocenili prvič.
In kakšni so bili rezultati letnika 96? "To ni bilo tekmovanje, ampak smo hoteli le izvedeti, koliko so vredna naša vina. Lahko rečem, da so nekatere sorte dosegle zavidljivo raven." Med pridelovalci mešanih belih vin je najvišje zapisano ime Franca Berdnika (16,78 točke), najboljši letnik 96 sortnih belih vin ima - po mnenju članov posebne komisije - Ivan Brišnik (16,58 točke za vrsto kerner); najvišjo oceno za mešano rdeče vino je dobil Bojan Kladnik (15,9 točke), najboljšo sortno rdeče vino pa ima Gregor Kladnik (16,08 za modro frankinjo). Priznanja je dobitnikom podelil šmarški župan Ivan Rakun, tudi sam vnet vinogradnik. Po uradnem delu so udeleženci petkove prireditve seveda najboljša vina letnika 96 tudi poskusili.	■ tp
Aktiv invalidov Premogovnika Velenje
Več produktivnih delovnih mest za invalide
15. marca so imeli člani aktiva invalidov Premogovnika Velenje letni sestanek, ki so se ga udeležili tudi nekateri vodstveni delavci, predsednik DI Slovenije Marjan Kroflič in predsednik medobčinskega društva invalidov Šaleške doline Edvard Centrih. Kot je povedal predsednik aktiva Valter Golob šteje aktiv 841 invalidov, kar je več kot 20 odstotkov vseh zaposlenih.
Vodstvo aktiva je tudi lani - skupaj s strokovnimi delavci podjetja - največ časa in energije namenilo urejanju bolj pravične odmere dohodnine za invalide, a prizadevanja še niso prinesla bistvenih izboljšav. Sodelovali so pri organiziranju preventivnega zdravljenja, invalide spodbujali k udeležbi v športnih aktivnostih, sodelovali na občinskih športnih tekmovanjih, najboljši tudi na področnih in državnih prvenstvih ter organizirali enodnevni izlet na Primorsko.
V razpravi sta sodelovala tudi direktor za kadrovsko-splošno področje v Premogovniku Janko Lukner in vodja obrata HTZ Franc Druks. Prvi je poudaril problem naraščanja števila invalidov glede na število zaposlenih in problematiko produktivnega zaposlovanja invalidov. V Premogovniku so veliko naredili na področju varnosti pri delu in zaposlovanju invalidov, nameravajo pa poiskati še več produktivnih delovnih mest zanje. Večino njihovih delovnih invalidov zaposluje obrat HTZ, kjer izvajajo program "Dovolj delovnih mest, primernih za usposabljanje in zaposlovanje invalidov". Delo pa jim zagotavljajo tudi v drugih službah podjetja in v novih programih, za kar ima vodstvo Premogovnika veliko razumevanja. Kar 25 milijonov tolarjev je stala naložba v prizidek k hali za proizvodnjo zaščitnih sredstev, veliko časa in denarja pa so namenili usposabljanju invalidov. Lani je bilo vključenih v različne oblike izobraževanja polovica zaposlenih, letos bo prišla na vrsto druga polovica.
■ Dragica Marinšek
----- ---
Potrebna so trda pogajanja
Kar precej je pri nas takih stvari, za katere rečemo, da so pri njih potrebna trda pogajanja. Pa naj gre za dedovanje po rajnki državi, za vključevanje naše države v Nato in v pravo Evropo, ali pa za stvari, ki so čisto našega notranjega pomena.
Pogajanja za sestavo nove vlade so mimo, ne pa še vsa okoli vseh kadrovskih rešitev na državnem vrhu ali glede vračanja ali nevračanja gozdov. Nekateri pravijo, da se lahko prav na drevesih spotakne vladna koalicija. Če pa jih bo preskočila in ne bo zašla v gozdu, naj bi s tem vendarle dokazala dobršno mero trdnosti. O trdih pogajanjih pa zadnji čas govorimo tudi v primeru, ki na nek način vendarle združuje Celje in Velenje. Pa seveda ne gre za to, da bi s pogajanjem hoteli tu ustvariti novo enotno
regijo ali pokrajino, ker se tako nizko po Savinjski dolini Velenjčani pač ne mislijo spustiti. Gre za pogajanja, ki zadevajo ti dve mesti oziroma podjetji v njih, potekajo pa vendar v Ljubljani. Na Skladu RS za razvoj namreč pravijo, da so pogajanja o nakupu Gorenja celjske tovarne Emo Posoda res zelo trda. Na tehtnico dajejo pluse in minuse, potrebo po zaposlovanju, pa tudi to prodajno ceno. Kako pa se bo izšlo, noče za zdaj nihče dajati pravih izjav. Toda vsaj tokrat velja, da Celjani ne bi imeli nič proti, če bi z delom svojega gospodarstva prišli »pod« Velenje. Kruh je pač pomembnejši od politike. Tega, da so v Celju priznanje za ekološko prijazen izdelek dali velenjskemu podjetju (Gorenje), pa nikakor ne moremo pripisati kakšnemu
prilizovanju. Odločitev o tem je bila sprejeta zunaj Celja.
Brez vsakega dogovarjanja pa se je naše zavarovalništvo spravilo nad mlade. O njihovi zahtevi, da morajo lastniki vozil, v katerih se vozijo mladi, plačati višje zavarovanje, čivkajo že skorajda vrabci, močan vik in krik so zagnali tudi študenti. In tokrat so se sinovom in hčeram pridružili tudi njihovi starši. Razumljivo: ta ukrep zavarovalnic bo namreč najmočneje udaril po žepu prav njih. Jeza mladih je razumljiva, saj res ne gre kar generalno vseh mladih voznikov metati v isti koš in jih proglašati za krive, preden so sploh naredili kaj narobe. Pri takem višjem zavarovanju pa gre prav za to. Udarjeni bi bili tudi tisti, ki še niso nikoli povzročili nesreče in tako niso prispevali nič k temu, da imajo
zavarovalnice iz tega naslova izgubo. Bolj pač naj privijejo tiste, ki res pogosto povzročajo prometne nesreče. Pa naj bodo to mladi ali ne.
Še dobro, da ni treba trdih pogajanj, ko gre za očiščevanje našega okolja. Take akcije pripravljajo zadnji čas že kar skorajda po vseh okoljih. Imena akcij so različna, enoten pa namen. Narediti naše okolje še lepše in prijaznejše. Toda če ni potrebno trdo dogovarjanje o takih aciijah, bi bilo potrebno bolj trdo prijeti tiste, ki jim do okolja še vedno ni veliko mar. Če bi namreč vsi dobro skrbeli za okolje, bi take pomladanske akcije ne bile več naporno očiščevalske, ampak bolj prijeten sprehod po pokrajini. Ampak, da bomo to dosegli, se bo morala kultura med ljudmi še kar dosti razviti. ■ (k)
27. marca 1997
AKTUALNO
ljubljanska banka
Splošna banka Velenje d.d. Velenje


* VRSTA OBVEZNI
^VI^HHHHHI^HI^HBHf
Obveznice so navadne in glasijo na ime. Zapadlost obveznic, ki so
nominirane v tolarjih, je pet let.
Obrestna mera je sestavljena iz fiksnega in variabilnega dela.
Fiksni del obresti se obračunava linearno in znaša 7,5 % letno.
Variabilni del obresti se obračunava konformno v višini temeljne
obrestne mere, ki jo definira Zakon o predpisani obrestni meri
zamudnih obresti in temeljni obrestni meri.
Obresti se obračunavajo in izplačujejo polletno, osnova za izračun
obresti je nominalna vrednost obveznice.
Glavnica se izplača v celoti ob zapadlosti obveznice.
Imetniki obveznic imajo prednost pri pridobitvi lombardnega
kredita pri banki.
Obveznice služijo kot prvovrstno zavarovanje obveznosti imetnika obveznice pri banki.
	NALNA VREDNOST CELOTNE
Skupna nominalna vrednost celotne izdaje znaša 800.000.000,00 SIT (osemsto milijonov tolarjev).	
m	
Obveznice so izdane v apoenih po 10.000 in 100.000 SIT. Celotna izdaja obsega 51.200 obveznic, in sicer:
-	48.000 obveznic po 10.000,00 SIT
-	3.200 obveznic po 100.000,00 SIT
PRODAJNA CENA OBVEZNIC
Prodajna cena obveznice je teoretična vrednost obveznice na dan vplačila. Teoretična vrednost obveznice je enaka vrednosti glavnice in natečenih obresti od 1. 2.1997 do dneva vplačila.
* V ČASU JAVNE PONUDBE SO PROSP NA VOLJO KUPCEM NA VSEH VPISNI I MESTIH
JO
Zbiranje podpisov za dva referenduma
Kaj bo s slovenski mi gozdovi?
Že ob sprejetju Zakona o denacionalizaciji, novembra leta 1991, so mnogi napovedovali, da z njim ne bodo odpravljene zgolj krivice, ampak storjene tudi mnoge nove. To seje kasneje tudi pokazalo še zlasti na področju vračanja gozdov, ko naj bi na primer v naši najbližji okolici, v Mežiški dolini, dobil vse gozdove nazaj grof Thurn. Zaradi nasprotovanj je bil konec leta 1995 sprejet Zakon o moratoriju, s katerim seje začasno ustavilo vračanje gozdov cerkvi in veleposestnikom. Državni zbor pa je takrat naložil vladi, da pripravi predlog sprememb in dopolnitev zakona o denacionalizaciji in zakon, s katerim bo določila kriterije in postopek za revizijo doslej opravljenih de-nacionalizacijskih postopkov.
Vlada tega ni storila, je pa tik pred volitvami lani skupina poslancev LDS vložila Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o denacionalizaciji.
V začetku letošnjega leta je ustavno sodišče Slovenije razveljavilo del določb zakona o moratoriju, kar pomeni, da omejitve vračanja (v kolikor zakon ne bo dopolnjen) po 10. juniju ne bodo veljale več.
Januarja letos je mag. Janez Cernač obvestil javnost, da bo vložil zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma pod geslom Zavarujmo naše gozdove. Zmago Jelinčič je vložil podobno zahtevo, skušal pa je pridobiti podpise tridesetih poslancev, tako da bi zadevo pospešil. Svoj referendum je napovedala tudi LDS, tudi ona je nameravala ubrati krajšo pot, a ni zbrala dovolj podpisov. Skratka, če povzamemo, proti vračanju gozdov veleposestnikom in cerkvi je očitno veliko strank in veliko poslancev, niso se pa bili sposobni uskladiti. Rezultat vsega tega je, da zbirajo ta trenutek
podpise volilcev za dva referenduma. Poleg že omenjenega Cernačevega, seja namreč za referendum odločila tudi Združena lista, podprla pa jo je tudi SNS, ki ni zadovoljna s Černačevim predlogom, ki gaje prvotno podpirala. Ta je namreč predlog dopolnil in sicer po mnenju ZLSD in SNS v korist cerkve in veleposestnikov. Za razliko od Černačevega predloga, predlagata ZLSD in SNS, da se zakon spremeni tako, da se zemlja, gozdovi in druga lastnina fevdalnega izvora ne vrača in se zanjo tudi ne prizna nobena odškodnina. Njihova zahteva je tudi, da velja tudi za gozdne površine zgornja dopustna površina vračanja 100 ha kmetijske primerljive površine (8 ha gozdov pomeni 1 ha njiv ali vrtov primerljive površine). Zahtevajo pa tudi revizijo dena-cionalizacijskih odločb v primerih, kjer je izražen sum, da je prišlo do kršitve zakona oziroma oškodovanja družbene lastnine.
Oboji torej zbirajo podpise,oboji z namenom zaščititi slovensko narodno bogastvo. Odločitev o tem, ali se boste vključili v tovrstne aktivnosti in kateri predlog boste podprli, pa je seveda vaša.
Pa še napotek tistim, ki se boste odločili za podporo: potrebne obrazce dobite v avli mestne občine Velenje (za oba referenduma).
Na območju upravne enote Mozirje je mogoče podpreti referenduma (prav tako oba) na sedežu enote v Mozirju na odelku za notranje zadeve, soba številka 1 ( za vse tri občine).
Mira Zakošek
Milan Cajnar, direktor GG Nazarje- ohranimo nacionalnoa bogastvo
Ž rentami bi obremenili
Direktor GG Nazarje je eden prvih, ki je opozoril na nedorečenosti leta 1991 sprejetega zakona o denacionalizaciji in na velike krivice, ki jih pravzaprav ta nalaga nacionalnemu slovenskemu bogastvu.
Pretežni del slovenskih gozdov, tudi tistih, ki naj bi jih dobili nazaj veleposestniki in cerkev, leži na tistih predelih Slovenije, ki so naravno zaščitena, torej nacionalnega pomena. V kolikor bi jih vrnili v naravi, bi seveda ne pomenilo, zgolj njihovo izgubo, ampak tudi bodočo stalno rento države bodočim lastnikom (cerkvi in veleposestnikom - pretežno tujim), ki bi jim jo država morala nakazovati, če bi hotela ohraniti naravne parke v katerih je gospodarjenje z gozdovi seveda omejeno. Vrnitev gozdov pomeni torej retno obremenitev tudi našim otrokom.
Milan Cajnar pa opozarja še na druge nedorečenosti zakona. Predvsem se ne more strinjati, da ta zakon ni razrešil vprašanja pravnega naslova oziroma pridobitve lastnine, ki je bila nacionalizirana. Zakona namreč sploh "ne zanima " ali je takratni lastnik pridobil pre-
moženje protizakonito, s politično goljufijo, ali pa je bilo morda to pred agrarno reformo povsem zadolženo. "Če je Slovenija pravna država in upam, da to je," pravi Milan Cajnar, "ne more prevzemati pravic družb fevdalnega značaja in ne more priznavati pravic do lastnine, če je bila ta pridobljena nezakonito."
Milan Cajnar se je temeljito poglobil tudi v zgodovino slovenskih gozdov in pri tem ugotovil, da gozdna velepos-est ni bila nikoli odpravljena in bi bilo zaradi tega najprej potrebno razrešiti privilegije fevdalnega izvora, nič pa nima proti vračanju tistih gozdov, ki so bila pridobljena posem zakonito, na primer, da so jih cerkvi poklonili farani.
Pri vsem tem bi morali upoštevati poleg že prej omenjenega dejstva, da leži pretežni del spornih gozdov v naravnih parkih tudi to, kako pomembni so gozdovi z ekološkega vidika. Prav zaradi tega bi jih morali obdržati čim več pod državnim okriljem. V Sloveniji pa smo po odstotku državnih gozdov že sedaj na evropskem repu. Pozabiti tudi ne bi smeli, da leži velik del gozdov, ki naj bi
jih vrnili veleposestnikom in cerkvi na obmejnih področjih in bi Slovenija z njihovo vrnitvijo oslabila tudi nacionalne meje.
"Kaj pa lahko to pomeni, nam kaže veliko slabih izkušenj iz preteklosti... "poudarja Milan Cajnar, ki dogaja, "ob vsem tem se mi zdi nesprejemljivo, da sedanja oblast ni uspela spremeniti ostoječega zakona o denacionalizaciji. Zaradi tega se mi zdi povsem logično, da se zaradi za-skbljenosti prebuja narodova zavest, da se z referendumom dokončno in za vedno razrešijo odprta vprašanja s tega področja. Skoda pa je, da ob tako pomembnem vprašanju ni bilo doseženo poenotenje, da so v ospredju spet politični interesi, kipa nimajo veliko skupnega s težnjo, da ohranimo gozdove, naše naravno bogastvo."
Milan Cajnar je tudi ocenil oba predlagana referenduma. Cernačeva pobuda se mu zdi, glede na zgodovinski potek dogodkov nedopustno naklonjena cerkvi, še posebej ker dopušča vračilo gozdov fevdalnega izvoza ljubljanski škofiji, pobudo ZLSD in SNS pa v celoti podpira.
Gorenje se je predstavilo na Dunaju
Na Dunaju je bila od 15. do 23. marca razstava »Graditi - bivati«, največja tovrstna razstava v sosednji Avstriji.
V dvorani 25. dunajskega sejma se je predstavilo tudi vseh 16 članic Foruma 2001 proizvajalcev velikih gospodinjskih aparatov. Gorenje, eden od članov Foruma 2001, je obiskovalcem predstavilo najnovejšo generacijo velikih gospodinjskih aparatov, posebnega zanimanja pa je bil, razumljivo, deležen nov pralni stroj Simple & Logical. Ob velikih	gospodinjskih aparatih je Gorenje Avstrija predstavilo tudi kuhinje, ki jih izdelujejo v tovarni v Freistadtu.
(ek)
Nov stroj za izdelavo križev kadi
Plod lastnega znanja in dela
Novi izzivi na področju komunikacij
Na sejmu EKO razglasili »Ekološki izdelek 97«
V ponedeljek so v Gorenju Indop predali v poskusno obratovanje nov stroj, ki je plod njihovega razvoja, znanja in dela, saj so ga v celoti izdelali sami. Na njem bodo izdelovali križe kadi za pralne stroje, ki jih izdelujejo v Gorenju GA. Če bi stroj Gorenje kupilo v tujini, bi stal od milijon mark do milijon dolarjev. V Gorenju Indop so ga uspeli izdelati za 600 tisoč DEM. Predstavil nam ga je direktor Rihard Grudnik.
» To je postrojenje, kar pomeni povezavo več strojev. Tokrat smo se odločili, da bomo ta stroj obržali zase in z njim po poskusnem obratovanju proizvajali potrebne količine za potrebe Gorenje-GA. Je računalniško voden petosni CNC stroj, ki je nekakšen obdelovalni center in bo sposoben obdelati 1200 križev kadi na dan, tako da bo delo na njem v prvi fazi potekalo v dveh izmenah. Zaenkrat je na stroju potrebno še ročno vlaganje, vendar pa mislimo kasneje tudi to
Nov stroj je dolg 4,5 metra, širine 1,5 metra, višine 2 metra, težak pa je okoli 6 ton.
avtomatizirati. »
Odločitev o izdelavi tega stroja so sprejeli rriaja lani, k delu pa so pristopili oktobra. Tako da v štirih mesecih razvili in izdelali kompleten stroj. Če se bo izkazalo, da je stroj takšen, kot so želeli, verjetno ne bo edini. »Vsekakor smo zainteresirani, da bi lahko še kakšnega izdelali. Naš kupec Gorenje Gospodinjski aparati je tudi zelo uspešen pri proizvodnji pralnih strojev, tako
da se dnevne kapacitete povečujejo. Ko smo se začelipogovaijati o tem stroju, je bila zastavljena kapaciteta 1200 kosov na dan, sedaj imajo potrebe že po 1700 do 1800 kosov. To bomo morali verjetno reševati z delom v tretji izmeni, zainteresirani pa smo tudi, da bi takšen stroj ali izdelke lahko plasirali kupcem izven sistema Gorenje.«
V letošnjem letu bodo imeli v Gorenje Indop še precej dela
tudi za drug program GA, program hladilnikov. »Vključeni smo v proizvodnjo nove generacije hladilno zamrzovalnih aparatov, ki bodo imeli izbočena vrata. V sklopu tega izdelujemo določene dele postrojenj za obdelavo vrat, za polnjenje vrat z poliuretansko peno, v sklopu tega že razvijamo nov stroj za izoli-ranje vrat, ki bo namenjen tem zahtevam. Poleg tega se vključujemo še na drugih številnih projektih v GA.«
Lansko leto so v podjetju razvili stroj za obdelavo smuči, ki so ga tudi izdelali sami. Kako kaže letos? «Rezultati, ki smo jih s tem strojem dosegli lansko leto, so res vzpodbudni. Odprl se nam je nov trg, ki ga prej sploh nismo poznali. V tem trenutku tečejo pogovori za dobavo 20 do 30 strojev, istočasno pa že tečejo pogovori o novem razvoju ki naj bi bil delno uresničen že letošnjo jesen, večinoma pa v naslednji sezoni.« Poleg tega že sodelujejo s podjetjem LTH, za katero izdelujejo del opreme za izdelavo okolju prijaznejših hladilnikov.
■ Bojana Špegel
Topolšica po Topolšici
Združenje kabelskih operaterjev Slovenije združuje 67 kabelskih sistemov s približno 180 tisoč priključki, kar je tretjina vseh priključkov TV-aparatov v Sloveniji. To združenje je minuli ponedeljek in torek v prostorih hotela Vesna v Topolšici pripravilo konferenco z naslovom Novi izzivi na področju kabelsko-distribucijskih in kabelsko-razdelilnih sistemov. Med približno 120 udeleženci so bili poleg kabelskih operaterjev in proizvajalcev opreme še predstavniki projektantskih in izvajalskih organizacij, pristojnih republiških ministrstev, inšpekcijskih služb in organizacij, ki so na takšen ali drugačen način povezane s telekomunikacijami.
Po besedah predsednika uprave združenja Milana Perka bi lahko konferenco v nekem smislu poimenovali Topolšica po Topolšici. Že leta 1990 je namreč združenje pripravilo takšno konferenco na ravni republik bivše Jugoslavije, sedaj pa so nanjo povabili le distributerje in proizvajalce ter projektante s področja komunikacij iz Republike Slovenije. Teme tokratnega srečanja so se dotikale najaktualnejših vprašanj s področja kabelsko-distribucijskih in kabelsko-razdelilnih sistemov: od predloga zakona o telekomunikacijah v luči nadaljnjega razvoja teh dejavnosti, navodil, predpisov in standardov, programskih paketov do pogojev za opravljanje dejavnosti, problematike linkovskih zvez, izkušenj pri gradnji omenjenih sistemov, vzdrževanje in organiziranost servisa, internet in prihodnost sistemov v Sloveniji in povezovanje teh s sosednjimi državami. Milan Perko je poudaril, da so takšne konference zelo potrebne, saj je na tem področju tudi zaradi pravne praznine nerešenih še precej vprašanj (cene, avtorske pravice ...), tudi organiziranost kabelskih operaterjev v Sloveniji je dokaj različna in prej ali slej se bodo morali organizirati po črkah novega zakona. Zato je bil eden od ciljev konference oblikovanje smernic statusne organiziranosti. »Kabelsko omrežje je širokopasovno in te njegove možnosti moramo izkoristiti ne samo za prenos slike in govora, ampak tudi za ostale komunikacije. Kar najbolj kakovosten prenos radijskih in TV-programov, uvedba določenih programskih paketov, na katere se bodo lahko naročniki naročili in samo te tudi plačali bodo prednostni cilji našega delovanja v prihodnje. Vzporedno pa homo seveda sledili trendom razvoja v Evropi in naše omrežje po najboljših zmožnostih usposabljali za dvosmerne komunikacije. »
■ tp
Živahno ni bilo le v sejni dvorani, ampak tudi v avli hotela, kjer so posamezna podjetja pripravila razstavo telekomunikacijske opreme, novosti oziroma nakazale bodoči razvoj na tem področju.
centre imamo namreč tudi na Hrvaškem. Omenim pa naj še naše lastniške deleže v tujini. Ocenjujemo, da bomo z vsem tem, s to mednarodno trgovino lažje konkurirali. S pravimi prijemi, načinom trženja, osebnim pristopom do kupcev mislimo, da vemo, kje je naše mesto tudi v Velenju. Konkurenca je torej za nas spodbuda, ki jo želimo temeljito izkoristiti še izven področij, na katerih do sedaj nismo bili tako močno prisotni. O vplivu tujih trgovcev v tem trenutku težko povem kaj konkretnega. Mi smo si zadali samo en cilj, ki temelji na treh izhodiščih: prijaznih trgovcih, intenzivnem prilagajanju poslovanja in organizacijske strukture tržnim usmeritvam, kar nam uspeva predvsem z uvajanjem novih znanj, programov in oblik prodaje, in na specializaciji. Na drugačen način se pri nas s konkurenco ne ukvarjamo,« je še povedal generalni direktor ERA, d. d., Velenje Gvido Omladič.
■ tp
Kristalni globus in plaketa za Gorenje
ERA, d. d., Velenje
Konkurenca kot spodbuda
V okviru 4. sejma EKO, katerega generalni pokrovitelj je bilo Ministrstvo za okolje in prostor, pokrovitelj pa Gospodarska zbornica Slovenije, so prejšnji četrtek, 20. marca, podelili priznanja »Ekološki izdelek 97«. V uredništvu Gospodarskega vestnika so prejeli 35 prijav za slovenski ekološki izdelek. Posebna komisija, kiji je predsedoval Miha Vrhunc iz Patentne pisarne Ljubljana, je s kristalnim globusom in plaketo nagradila novo generacijo Gorenjevih pralnih strojev Simple & Logical in napravo za termično procesiranje posebnih odpadkov KIV Vransko.
Nova generacija Gorenjevih pralnih strojev Simple & Logical je, kot je bilo poudarjeno v obrazložitvi, zasnovana v celoti na novo; nova zasnova zagotavlja povsem neslišno pranje in popolni izko-
ristek pralnega sredstva. Primerjalni testi s konkurenčnimi izdelki drugih uglednih proizvajalcev so pokazali, daje Gorenjeva novost po porabi električne energije na prvem mestu, po porabi vode, učinkih pranja in centrifugiranja pa na drugem. Krmilna plošča, ki omogoča upravljanje tudi slepim in slabovidnim ter komuniciranje z uporabnikom, je mednarodno patentno zaščitena kot model v osmih državah.
Kovinska industrija Vransko pa je po večletnih izkušnjah dobila v hudi konkurenci že tretje naročilo za veliko sežigalno napravo, in sicer za sežiganje medfaznih odpadkov pri izdelavi notranjih oblog avtomobilskih pnevmatik. Izvirnost naprave in tehnologije dokazujeta slovenski in nemški patenti, vložena pa je tudi mednarodna PCT patentna prijava.
■ (ek)
Minuli petek, na vabilu so zapisali točno opoldne, so v Radljah ob Dravi predali svojemu namenu nov Poslovni center ERA, d. d., iz Velenja. Na približno 600 m2 novih prodajnih površin (od tega namenjajo programu živil 400 m2) so, po besedah generalnega direktorja ERA, d. d., Gvida Omladiča, tako oblikovali ponudbo živilskega in neživilskega blaga, da z njo poudarjajo svojo razvojno usmeritev za naslednjih 10 let. V zaokroženi pobudbi živilskega blaga upoštevajo vse svetovne smernice na področju prehrane, pri neživilskem delu pa ponujajo blagovne skupine, ki jih uvrščajo med tako imenovane skupine bližnjega oskrbovalca. Ponudba ni dokončna, saj se nameravajo sproti odzivati na potrebe svojih kupcev. Vrednost naložbe je znašala nekaj več kot milijon nemških mark.
Zakaj presrbovalni center na Koroškem? »Odgovor na vprašanje je enostaven. Gre za izvajanje našega strateškega plana, ki
smo si ga zadali pred nekaj leti. Najbrž mnogi ne vedo, da v zadnjem času naše aktivnosti segajo precej izven občinskih meja, tako na živilskem kot neživilskem področju. Prodajna točka v Radljah ob Dravi je pač samo ena od naših aktivnosti v skladu z našimi načrti. Koroška je za nas zanimiva s strateškega vidika. Seveda želimo tu utrditi našo prisotnost še na drugih področjih, vse v skladu z načrti.«
V skladu s slednjimi so - po Omladičevih besedah - tudi letošnje usmeritve, ki dajejo večji poudarek predvsem razvoju njihove maloprodajne mreže. Načrtujejo ga v različnih smereh, med drugim tudi z izgradnjo lastnih prodajnih centrov v povezavi s posameznimi partnerji in na osnovi franšize. »V tem sklopu je še posebej pomembna utrditev vloge Ere v skupini ABC. Gre za povezff-
Novi prodajni center - novih 600 m2 prodajnih površin. Naložba je
veljala več kot milijon nemških mark.
vo približno 20 podjetij iz celotne države, ki skupaj predstavljajo zelo zanimiv in velik tržni potencial v slovenskem prostoru. Mi želimo v tej povezavi izkoristiti nekatere sin-ergijske učinke.«
Ob koncu pogovora smo se z vprašanjem dotaknili še prihoda tujih trgovcev v Erin »domači«
prostor. Sogovornik je pojasnil, da gledajo na konkurenco kot na normalen pojav v tržnem sistemu. Jasno jim je, da morajo svoje tržne aktivnosti voditi tudi izven občinskim meja. Na to so se pripravljali že kar nekaj let, kar dokazujejo aktivnosti izven slovenskih meja. »Svojeprodajne
gorenje
PRVIM STROJ SIMM.K i IIK .KM
Franc Košec direktor programa Pralno-pomivalni aparati s prijetim priznanjem
r
Ceste ne cvetijo samo spomladi, ampak vse leto
Vzdrževalci niso krivi, če ni denarja
Ob pomladnem razcvetu pri nas običajno »zacvetijo« tudi ceste, zima na njih pač terja svoj davek. Poškodbe na gozdnih, krajevnih, lokalnih regionalnih, magistralnih in še kakšnih cestah postanejo del naših vsakdanjih težav in pogovorov; omenjamo jih v povezavi z vzroki za prometne nesreče, nergajo vozniki zaradi prehitrega »staranja« svojih jeklenih konjičkov, tudi ostali uporabniki cest in prebivalci ob njih se jezijo in protestirajo. Jasno, vsega so običajno krivi vzdrževalci cest, pa v resnici in vedno ni čisto tako. Problemi imajo seveda več razsežnosti. Vzdrževalci imajo dela veliko in preveč, pa zato malo in premalo denarja, ki jim ga kot miloščino deli država. Razkorak med potrebami in razpoložljivimi sredstvi je stalni spremljevalec te nesrečne in vsem neljube problematike.
Celjsko podjetje za vzdrževanje in varstvo cest je po številu kilometrov cest in vzdrževalnih del na njih tretje največje v Sloveniji. »Naša osnovna dejavnost je vzdrževanje cest in varovanje cestnega pasa. Povsem jasno je, da je denarja za to dejavnost vedno premalo, zato naše podjetje opravlja tudi druge dejavnosti, zlasti na področju nizkih gradenj. V celotnem prihodku podjetja redna vzdrževalna dela pomenijo polovični delež, drugo polovico pa omenjena dodatna dela. Na področju celjske regije naše podjetje vzdržuje 200 kilometrov magistralnih cest, 400 kilometrov regijskih in okrog 1.000 kilometrov lokalnih cest,« pravi direktor podjetja Vinko Orešnik.
Ni proračuna, ni pogodbe
Pri redni vzdrževalni dejavnosti se podjetje srečuje s še eno veliko težavo, za katero pa v nobenem primeru ni krivo. Letos pogodbe za vzdrževanje še niso podpisali,
v rokah imajo le aneks za prve tri mesece, zaradi dokaj hude zime v januatju pa so že takrat porabili vsa sredstva za vse tri mesece. »Državni proračun seveda še ni sprejet, kar pomeni, da vsaj do junija ne bomo imeli niti pogodbe niti sredstev,« dokaj zagrenjeno ugotavlja direktor Vinko Orešnik. Res je podjetje že dobilo razrez sredstev za program rednega vzdrževanja, to pa pomeni vsega 15 do 18 milijonov to-
larjev mesečno za vzdrževanje vseh cest v celotni celjski regiji. V to številko je všteta pre-gledniška služba, stalno dežurstvo zaradi nesreč in drugih nujnih zadev, pomladanska košnja ob prometnicah, pa seveda prepotrebno krpanje cest.
V celoti gledano letošnja zima vendarle ni bila prehuda, zatorej tudi opustošenje na cestah ni tako kritično kot nekatera prejšnja leta. Je to res? Vinko Orešnik: »Poškodbe dejansko niso tako hude kot v lanski zimi, srečo pa ima v tem primeru država, ki bo imela manj stroškov, naše podjetje pa zaradi tega manj posla, kar s podjetniškega vidika ni pretirana sreča.«
Ko tudi krpanje ni več možno
Toliko na splošno o podjetju in njegovi dejavnosti, kakšno pa je dejansko stanje na cestah, najprej na področju
Bodo takšni prizori večni?
petih zgornjesavinjskih in zadrečkih občin? O tem je spregovoril vodja sektorja za vzdrževanje cest Rajko Peciga: »V Zgornji Savinjski dolini so na vso nesrečo še vedno največji problem posledice katastrofalnih poplav, posebej na regionalni cesti Mozirje - Logarska dolina, najhuje je seveda med Ljubnim in Lučami. Del te ceste so lani sicer v celoti obnovili, ostaja pa še dobrih pet kilometrov povsem uničene ceste, ki dobesedno razpada in na njej niti krpanje ni več možno. Stanje je več kot kritično, naše podjetje je "na državi", kije lastnica ceste, že ničkolikokrat posredovalo, kakšnega pretiranega odziva pa ni. Mi lahko naredimo le toliko, kolikor nam država naroči in plača, sami s sredstvi za te namene pač ne razpolagamo.
Tudi v občinah je sredstev za vzdrževanje cest vedno premalo. Naše podjetje, denimo, vzdržuje vse lokalne ceste v občini Luče, pri delih pa se dogovarjamo sproti in rešujemo najhujše probleme, pač v skladu z razpoložljivim denarjem. Naj ponovim direktorjevo misel -proračun še ni sprejet, po sprejetju, kadarkoli se bo to zgodilo, pa bosta minila vsaj dva meseca, da bo podjetje podpisalo pogodbo za večja vzdrževalna dela. To pa je problem, ki bi se ga morali v pravi meri zavedati vsi, ki sicer sipajo očitke na naš račun. Se nekaj bi bilo dobro vedeti. V razvitih državah menjavajo asfaltno prevleko najkasneje po 15 letih, mi pa vzdržujemo ceste s 25 do 30 let starim asfaltom, ena ga je bila »deležna« celo pred 33 leti.
Rajko Peciga
Vemo, kako smo gradili ceste
Rajko Peciga meni, da v Šaleški dolini položaj ni katastrofalen, je pa na posameznih področjih tudi kritičen. Stanje je dokaj dobro na mreži magistralnih cest, veliko slabše pa na regionalni. »Ceste razpadajo, pojavljajo se usadi in druge poškodbe, kar niti ni nerazumljivo, če vemo, kako so ceste gradili pred 15 ali 20 leti. Problematične so ceste proti Zavodnjam in Polzeli, novost je uničena cesta proti Paki zaradi težkih prevozov iz kamnoloma za gradnjo avtoceste, za njeno popravilo podjetje na vse načine skuša zagotoviti sredstva, zelo znani so usadi v Kavčah, Andražu, Vinski Gori in še kje, ki jih že nekaj let zapored niso uspeli vključiti v program rednega vzdrževanja.
Trenutno je zelo aktualen problem na šaleški magistrati, kjer gre za padanje kamenja. »Mi smo takoj postavili prometne znake, kar smo dolžni
storiti na podlagi zakona, obvestili smo investitorja, to je družba za državne ceste in ostale pristojne, kar je tudi naša dolžnost. Predstavniki so si stanje res prišli ogledat in so ugotovili, da naj znaki kar stojijo, sami pa bodo proučili, kako je z denarjem, kakšni ukrepi bodo nujni in sploh možni. Kot že rečeno, mi sami denarja za te namene nimamo, torej je na potezi edino država,« trdi Rajko Peciga.
Več strpnosti za večjo varnost
Lanski prihodek podjetja je bil 1,4 milijarde tolarjev, kakšno polovico od tega mora podjetje samo zagotoviti z ostalimi deli, polovica je seveda redno vzdrževanje. »Zato se prijavljamo praktično na vse razpise, seveda za dela, za katera smo usposobljeni. To so nizke gradnje, sanacije plazov, manjše preplastitve z asfaltom, gradnje dvorišč, krajših cest in podobno. V podjetju nas je zaposlenih 150, od tega 12 v pro-jektivi, pogodbena dela pa sklepamo le v izjemnih primerih, denimo pri zimski službi,« pravi direktor Vinko Orešnik.
Sporočilo obeh sogovornikov je, da naj občani opozarjajo na poškodbe, da jih bodo delavci podjetja vsaj zavarovali, prav tako želita več strpnosti med uporabniki cest, saj na težave z denarjem podjetje ne more vplivati in zato za slabe ceste ne more biti krivo. Seveda pa si želita strpno in varno vožnjo.
m Jp
V Zdravstvenem domu Velenje zaključili prvo fazo preureditve mladinskega zobozdravstva
Šest novih ordinacij in čakalnica za predšolske otroke
Poslovne novice
V drugem nadstropju »starega« dela zdravstvenega doma Velenje, tam, kjer so bile nekdaj ambulante medicine dela, so v zobozdravstvu uredili šest novih ordinacij namenjenih mladinskemu zbozdravstvu, ob njih pa še prijetno in lično urejeno čakalnico za predšolske otroke. Posebej vneto so delali v času počitnic, tako, da so takoj po njih, v novih prostorih že lahko sprejeli prve paciente. Velik dogodek za vse zaposlene in njihove paciente, saj so s tem »razbremenili« del starih prostorov, kjer je delo potekalo v dveh izmenah in kjer je bilo vse skupaj zelo otesnjeno.
Vršilec dolžnosti direktorja javnega zavoda Zobozdravstvo dr. Miloš Ležaič ni skrival ponosa, da jim je uspelo, bil pa je kar malo razočaran, ker so že prvi dnevi dela v mladinskem zobozdravstvo tja prinesli tudi nekoga, ki je poskrbel, da stene niso več snežno bele, ampak primerno počečkane. Kaj ima ali bo imel od tega neznani ob-jestnež, nikomur ni jasno, je pa s tem povzročil veliko ogorčenja in slabe volje.
Sredstva za preureditev, kar se tiče »obrtniško gradbenih del« je zagotovila občina, za drugo so poskrbeli sami. Štiri ordinacije so tudi povsem na novo opremili, medtem ko so v dve preselili staro opremo. Žal je za ti dve ordinaciji zmanjkalo denarja, ampak tudi tako so s prvo fazo nad vse zadovoljni. S tem so zaključili polovico predvidene naložbe
preureditve nadstopja, še en tako zahteven zalogaj pa jih čaka. »Celo drugo nadstropje bi želeli nameniti dejavnosti mladinskega zobozdravstva, ob ambulantah za mladino še specialistične ambulante za to populacijo in preureditvijo referata za zobozdravstveno vzgojo in kotičkom za preventivo,« pravi dr. Miloš Ležaič. Vse pa je odvisno od sredstev. Računajo, da bi to drugo fazo začeli postopoma že zdaj in jo dokončali z gradbenimi in obrtniškimi deli do konca tega leta. S
HiM W»»ltt»»W touummt, : IM*«fHM
V lično opremljeni čakalnici za predšolske otroke, lahko ti zvedo marsikaj o negi zob, ob čakanju pa se lahko kratkočasijo z risanjem, je razložila glavna sestra v Zobozdravstvu Olga Hriberšek.
V sodobno urejenih ordinacijah je tudi stik mladih z zobozdravniki malo manj »strašen.« Na obisku v ordinaciji dr.
Majde Budna.
to naložbo so tudi sprostili pogoje za vse tiste zobozdravnike, ki bodo prakso nadaljevali kot zasebniki in bodo vzeli v najem ordi-nacijske prostore v zdravstvenem domu. V Uradu za negospodarske javne službe pri mestni občini Velenje je namreč ta čas v postopku pridobivanja koncesij sedem zobozdravnikov, nekateri od teh bodo delo opravljali v prostorih zdravstvenega doma.
■ Milena Krstič - Planine
Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtna zbornica Slovenije in Ministrstvo za gospodarske dejavnosti organizirajo seminar na temo: KATEGORIZACIJA NASTANITVENIH OBRATOV, ki bo v četrtek, 17. aprila, ob 9. uri na sedežu Gospodarske zbornice Celje. Prijave in informacije: Center za tehnološko usposabljanje, ga. Suzana Kordež, tel.: 061/342-671. Prijave sprejemajo do 10. aprila.
Podjetje SEJ MAR v sodelovanju z GZS-Združenjem za trgovino, GZS Območno zbornico Maribor in Obrtno zbornico Maribor organizira
4.	SPECIALIZIRANI TRGOVINSKI SEJEM MTS 97, ki bo v Mariboru, Dvorana Tkbor, od 1. do
5.	aprila. Informacije: 062/103-710, podjetje SEJMAR.
Gospodarska	zbornica
Slovenije v sodelovanju s Korejskim trgovinskim predstavništvom iz Ljubljane organizira seminar na temo KAKO POSLOVATI Z JUŽNO KOREJO. Seminar bo v torek, 15. aprila, v prostorih GZS, Slovenska 41, Ljubljana. Informacije in prijave: g. Marko Jaret, tel.: 061/1250-122.
Območna gospodarska zbornica Maribor organizira poslovno srečanje podjetij in podjetnikov iz zahodne Slovaške in nekaterih regij iz drugih držav CEFTA. Poslovno srečanje bo potekalo 25. marca od 10. do 15. ure. Informacije: GZ Maribor, ga. Breznik, tel: 062/227-371.
V okviru dolgoletnega gospodarskega sodelovanja Slovenija-
Bavarska, Gospodarska zbornica Slovenije skupaj z Generalnim konzulatom v Muenchnu organizira konference v Muenchnu, 3. - 4. junij in v Nuernbergu - 5. junij. Informacije: GZS, Oddelek za mednarodno sodelovanje, ga. Maja Polajner, tel.: 061/12-50-122.
GZS, Območna zbornica za Gorenjsko organizira v sodelovanju s Trgovinsko industrijsko zbornico regije Somogy poslovno srečanje slovenskih in madžarskih podjetij, ki bo v mestu Siofok ob jezeru Balaton v hotelu Ezustpart 7. - 8. maja.
Organizirali bomo posvet s predstavniki zbornic iz VVolfsberga in Volkermarkta o vseh vprašanjih gospodarskega sodelovanja z Avstrijo, in sicer 11. aprila v Velenju.
Gospodarska	zbornica
Slovenije, Oddelek za gospodarsko promocijo organizira nastop na tradicionalnem mednarodnem sejmu GRADNJA IN OBNOVA, ki bo v centru SKENDERIJA V SARAJEVU od 27. do 31. maja. V okviru te sejemske prireditve bodo sledeči sejmi: XX. MEDNARODNI GRADBENI SEJEM, XVII. MEDNARODNI SEJEM LESA IN LESARSTVA ter VII. MEDNARODNI SEJEM OBRTI. GZS bo organizirala tudi poslovno konferenco in subvencionirala nastop članic GZS v višini 25 % od stroškov najema neopremljenega prostora.
Vse podrobnejše informacije so vam na voljo na Savinjsko-šaleški gospodarski zbornici Velenje, Trg mladosti 2, 3320 Velenje. Telefon: 063/856-920, telefaks: 063/855-645.
Nezadovoljen z zdravniško pomočjo Janko Krušnik iz Šaleka sprašuje:
Je to normalno ali malomarno delo?
Vse več razočaranih, ker so bili pri iskanju zdravniške pomoči deležni drugačne obravnave, kot so pričakovali, se obrača na sredstva javnega obveščanja. T\idi Janko Krušnik iz Šaleka je bil med njimi.
Takole je pripovedoval: » Svoje prometne nesreče se bom najbrž spominjal še nekaj časa ne samo zaradi poškodb, ampak tudi zaradi odnosa tistih, pri katerih sem iskal pomoč. Prepričan sem, da je v mojem primeru šlo za malomarno delo zdravnikov v celjski bolnišnici in ignorantski odnos zdravnika v dežurni službi velenjskega zdravstvenega doma.«
In zakaj je šlo v njegovem primeru? Po prometni nesreči je najprej iskal pomoč v velenjskem zdravstvenem domu. Od tu so ga z rešilnim avtomobilom odpeljali najprej do Zreč, kjer so odložili bolnika za dial-izo, od tam pa v celjsko bolnišnico. Sprejeli so ga na kirurgiji. »Tomo Sibli je moje
podpludbe in rane oskrbel tako, da jih je malo pomazal in »pošprical«, nato pa me je napotil na ORL, kjer me je pregledal dr. Dolinar. Povedal sem mu, kje me boli, vendar ni ničesar našel, zato me je odslovil. Na odpustnico je nekaj napisal (kasneje sem izvedel, da bi bilo potrebno slikanje), česar ni nihče znal prebrati. Prosil sem sestro, če lahko pokličem domov, vendar mi je povedala, da imajo telefone samo za interne klice. Želel sem dobiti žetone, pa tudi teh ni bilo nikjer. Tako sem se v Velenje pripeljal z avtobusom, iz avtobusne postaje domov pa s taksijem. «
Noč iz ponedeljka na torek bi zaradi bolečin rad Janko čim prej pozabil. Zaradi oteklin je težko dihal, tudi sline ni mogel požirati. Žena je ugotovila, da se mu majejo zobje in da je s spodnjo čeljustjo nekaj narobe. Tako je bil v torek okoli poldneva spet v dežurni ambulanti v velenjskem zdravstvenem domu. Ker dežurnega zdravni-
Janko Krušnik: »Prepričan sem, da bi mi bile bolečine ob korektnem delu zdravnikov prizanešene.«
ka dr. Rusa v tistem trenutku ni bilo, je sestri povedal o svojem primeru. Pričakoval je, da ga bo dr. Rus sprejel. » Ko je prišel, me ni hotel sprejeti. Le sestra mi je prenesla njegovo mnenje, da če me v Celju niso slikali, me tudi on ne bo in naj počakam na dr. Grošlja, mojega osebnega
zdravnika. Na srečo sem ob zapuščanju dežurne ambulante »trčil« s prijateljem Janijem Kramarjem, voznikom rešilnega avtomobila. Ker nisem vedel, kam naj se obrnem, me je ta napotil v zobno ambulanto. Ob 15. uri sem se tu res oglasil in dr. Strahovnik je ob pregledu moje čeljusti takoj ugotovil, da je zadevo potrebno slikati. Rentgen pa v popoldanskem času ne obratuje. Tako sem spet celo noč z bolečinami čakal na naslednji dan. Končno sem v sredo dopoldne opravil vsa potrebna slikanja ter z vsemi dokumenti z rešilnim avtomobilom spet potoval nazaj v celjsko bolnišnico.«
Janko Krušnik je povedal, da se je ob vnovičnjem sprejemu dr. Žerdoner zgražal nad »stanjem« njegove spodnje čeljusti in ga spraševal, kje je bil do sedaj. Seveda mu je takoj pomagal, naslednji dan pa gaje tudi operiral. Sedaj ima v čeljusti ploščico s šestimi vijaki. »Kaj bi bilo, če bi se vse skupaj krivo zaraslo. Skoraj prepričan
sem, da bi odprt zlom spodnje čeljusti, kot mi je povedal dr. Žerdoner, moral opaziti že Tomo Šibli. Zagotovo pa bi mi bile prihranjene bolečine, če bi me obravnavali tako, kot bi morali,« je še dodal.
Ko smo preverjali zadevo v celjski bolnišnici, nam je dr. Štefan Tiselj, strokovni vodja bolnišnice po telefonu povedal, da so po proučitvi primera menili, da so ravnali korektno. V pisnem pojasnilu pa je zapisal: »Imenovani je bil pregledan v dežurni službi ORL oddelka, potem ko se je poškodoval v prometni nesreči. Dežurni zdravnik je ugotovil oteklino desne polovice obraza, površne odrgnine kože, zaripel obraz ter akutni alkoholni opoj, ker je kazal močne znake vinjenosti. Pacient je tudi odklatyal odvzem krvi za ugotovitev alkoholizira-nosti. Dežurni zdravnik je po pregledu menil, da ni potrebna ur-gentna intervencija, zato je pacienta po pregledu poslal domov s priporočilom, naj se javi
naslednji dan dopoldne na kontrolo pri maksilofacialnem kimr-gu zaradi izključitve poškodbe z njihove strani.«
Iz velenjskega zdravstvenega doma pa nam je dr. Pavel Grošelj, vodja urgentne službe, poslal naslednje pojasnilo: »Imenovani pacient gospod Janko Krušnik se je 4. marca popoldne javil v urgentno ambulanto v Zdravstvenem domu Velenje zaradi težav z glavo. Ker je bil dan pred tem zaradi istih težav - poškodbe že pregledan na kirurgiji v Bolnišnici Celje in tudi na ORL v Celju, kjer so menili, da njegovo stanje ni življenje ogrožujoče, je dežurni zdravnik menil, da pacient lahko počaka do naslednjega dne, ko bo or-diniral pacientov lečeči zdravnik. Ker pa tega dne popoldne ni delala RT G-ambulanta, tudi ni bila možna dodatna diagnostika.«
Je ob zapisanem vprašanje Janka Krušnika v naslovu na mestu?
■ tp
Pisma bralcev
Referendum o gozdovih
ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV je že od samega začetka opozarjala na napake in slabosti zakona o denacionalizaciji,vendar v svojih prizadevanjih ni uspela.Vedno smo povdarjali, da nismo proti denacionalizaciji,smo pa proti konceptualno zgrešenemu zakonu o denacionalizaciji.Zato smo podprli Šketov zakon,ki je prišel na dnevni red Državnega zbora s cca 15000 podpisi.To je bila možnost,da nekatere očitne, dokazane škodljive posledice odpravimo, vendar je bil zakon zavrnjen.Na 31. seji DZ v prejšnji sestavi je od 51 poslancev ZA glasovalo le 12 poslancev.Od tega vsi prisotni poslanci ZLSD in še dva poslanca LDS in poslanka SNS.Vsi se še dobro spominjamo zakona o začasnem delnem zadržanju vračanja premoženja cerkvam.Z amandmajem smo razširili zadržanje še na veleposestnike (nad 200 ha zemljišč in gozdov 27. člen ZDENj.Ta zakon so z raznimi proceduralnimi manevri nenehno na DZ prestavljali iz seje na sejo, premikali točke, se šli pavze, obstrukcijo itd, samo, da bi se mu izognili (pri tem je pridno pomagala tudi LDS, dokler slovensko javnost ni razburila možnost vračanja gozdov grofu Thurnu). Potem se je le obrnilo.Za zakon je glasovalo 47, proti pa 2 poslanca. Zakonu so nasprotovali poslanci: SLS, SKD, SDS, SND, SPS - tako da niso glasovali; šlo je za obstrukcijo. Naš že prej omenjen amandma niso podprli poslanci SKD, 5 SLS, 1 SPS, 1 SND. poslanci SDS pa se niso opredelili. Kljub temu je bil s 45 glasovi za sprejet. V preteklosti torej ni bilo velikega interesa, da bi se zadeve spremenile. Pri tem so ključno vlogo odigrali ravno v stranki imenovani LDS, ki po mojem mnenju tudi sedaj s svojimi aktivnostmi ne želi bistvenih sprememb. Samo upam lahko, da se pri tem motim. Rok je z odločbo Ustavnega sodišča omejen na 10.7.1997.
Poslanska skupina ZLSD je 4.3.1997 pozvala vse poslanske skupine v Državnem zboru, da se dogovorijo za skupno aktivnost v zvezi s spremembami in dopolnitvami zakona o denacionalizaciji.Prepričani smo bili, da obstoja skupen interes večine poslanskih skupin, da se zavaruje slovenska zemlja in gozdovi pred nepotrebnim poklanjanjem bivšim fevdalnim veleposestnikom in tujcem.Ta poziv smo poslali tudi predsedniku Državnega zbora gospodu Janezu Podobniku, predsedniku vlade gospodu Janezu Drnovšku in prvemu pobudniku za zbiranje podpisov za referendum gospodu Janezu Černaču.
Od vseh, ki so dobili našo pobudo, se je nanjo še isti dan odzval le gospod Zmago Jelinčič v imenu SNS. Sporočil je, da se s pobudo strinja in da je pripravljen skupno usklajevati aktivnosti, da bi se zagotovil pravočasen sprejem zakona, ki bi zavaroval slovensko zemljo in gozdove. Nikomur drugemu se ni zdelo vredno niti toliko, da bi nas karkolii obvestil, da se s pobudo ne strinja ali da predlaga karkoli drugega. Do ponedeljka nismo sprejeli nikakršnega obvestila od nikogar drugega. In to kljub temu, da smo v petek, 7.3.1997, osebno obvestili predsednika Državnega zbora gospoda Jneza Podobnika in vodjo poslanske skupine LDS gospoda Toneta Anderliča, da nameravamo v ponedeljek, 10.3.1997 vložiti svojo pobudo.Najbolj smo bili začudeni, da tega ni storil niti gospod Černač, s katerim smo korektno sodelovali od prvega dne, ko nam je posredoval svojo pobudo.
V tem času seje v zvezi z referendumi dogodilo še naslednje:
SLS od katere je LDS pričakovala soglasje k svojemu predlogu za referendum, ki bi se razpisal na
podlagi pobude 30-tih poslancev, je javnosti sporočila, da se s pobudo za referendum ne strinja in da pri podpisu zahteve ne bo sodelovala.
LDS, tako kot doslej, ni mogla zbrati potrebnega števila podpisov,da bi lahko sama vložila zahtevo za razpis referenduma.Pridobila je podpise svojih poslancev, poslancev DeSUS in poslancev narodnosti, k poslanski skupini ZLSD pa s prelogom, da tudi njeni poslanci podpišejo zahtevo, ni prišla.Ponovno je iskala le posamične podpise, tokrat pri našem poslancu Feriju Horvatu, ki pa je posamičen podpis od-klonil.lo še dodatno dokazuje, da LDS-u ni za vložitev zahtave temveč le za ustvarjanje zmede v javnosti.
Predsednik Državnega zbora je odgovoril vodji poslanske skupine SNS g. Zmagu Jelinčiču, da je njegova pobuda za zbiranje podpisov za referendum o gozdovih nepopolna in je zato ne more upoštevati.
Vlada je preko svojega podpredsednika, g. Marjana Podobnika na tiskovni konferenci dne 6.3.1997 sporočila,da se ne strinja z referendumi in vsebino dosedanjh pobud, zato bo v kratkem času pripravila svoj predlog sprememb in dopolnitev zakona o denacionalizaciji.S tem je posredno sporočila, da se ne strinja niti z dosedanjimi aktivnostmi poslancev LDS.
S ponedeljkom, 10.3.1997 je začel teči rok za zbiranje podpisov na podlagi vsebinsko bistveno spremenjene pobude g. Černača. Od tega dne dalje lahko volilke in volilci oddajo na upravnih enotah svoje podpise v podporo tej zahtevi za referendum Združena lista socialnih demokratov ocenjuje, da se njeni cilji, ki jih je želela doseči s pismom, ki gaje poslala vsem parlamentarnim strankam, v vednost pa še predsedniku Državnega zbora in predsedniku vlade ter gospodu Černaču, ne uresničuje. Ravno obratno, od njene pobude dalje je postalo še mnogo bolj jasno, da je vračanje gozdov zopet postalo torišče politične bitke in prestižnega tekmovanja strank. Problem pa je v interesu državljank in državljanov treba rešiti, saj bomo sicer, zaradi odločbe Ustavnega sodišča, potomcem bivših fevdalcev, tujcem, veleposestnikom in cerkvi razdelili velik del naše zemlje in gozda, namesto, da bi ohranili to naše bogastvo.
Bojan Kontič
Združena lista, menda socialnih demokratov
Že dlje časa spremljamo pravo sprenevedanje župana in svetnikov ZLSD, njihovih partnerjev LDS in večnih hlapčkov iz vrst DeSUS-a. Po njihovih razlagah naj bi bili vsega zla v občini krivi svetniki iz vrst opozicijskih strank SDS, SLS, Republikancev in občasno SKD. Da lahko trosijo takšne laži, je bilo najprej potrebno preprečiti televizijsko snemanje in prikazovanje sej sveta, kar je župan naredil na svojo roko, kljub sprejetemu sklepu. Resnici na ljubo, če bi občani s svojimi očmi videli in ušesi slišali vse ideje in predloge župana in svetnikov iz vrst vladajočih strank, bi to pomenilo njihov polom na naslednjih lokalnih volitvah v Velenju.
Opozicijske stranke so predlagale odlok o reji psov v občini Velenje, kije eden najboljših in so ga dobesedno prepisale mnoge druge občine. Takšen odlok je bil tudi sprejet, vendar pa ga župan in njegove službe nikoli niso uporabile. Na predlog opozicijskih strank, naj bi se po Velenju začele graditi podzemne garaže, ki naj bi občanom omogočile lažje parkiranje, pa se to
ne izvaja, ker so svetniki vladajočih strank prepričani, da je potrebno vse travnate površine prekriti z asfaltom in spremeniti v parkirišča. Takšno usodo so namenili travnikom med Sodobno opremo in Šaleško cesto ter med Standardom in Foitovo cesto, kar je bilo v zadnjem trenutku preprečeno. Parkirišča pod novo poslovno zgradbo na Rudarski cesti so bila resnično zgrajena, vendar si je državna uprava na njih svojevoljno zgradila prostore za arhiv. Očitno takšna črna gradnja župana sploh ne moti, čeprav je državna uprava tista, ki je pristojna za preprečevanje takšnih črnih gradenj. Seveda bodo ti isti ljudje skočili za vrat vsakemu občanu, ki bo brez dovoljenja postavil malo večjo pasjo kočo.
Opozicijske stranke nismo uspele dobiti zadostne podpore v svetu, ki nam bi omogočila pregled dokumentacije odprodaje zemljišča za izgradnjo trgovskega centra in financiranje izgradnje tamkajšnjih parkirišč. Obstaja utemeljen sum, da se je velika količina denarja občanov nezakonito znašla v žepih nekaterih občinskih veljakov in njihovih strank. Prav tako nismo uspeli izglasovati pregleda dokumentacije o stanovanjski politiki, kije zelo sporna. Le zakaj se nekateri tako bojijo kontrole nad njihovim delom, ko pa naj bi bilo po njihovih trditvah vse v najlepšem redu. Pregleda poštenega poslovanja se pač ne bi bilo treba nikomu bati.
Kotalkališče, ki se je proti volji mnogih občanov znašlo v rokah nekaterih samovoljnežev, ni plod nekega naključja. To je bila dobro organizirana igra župana in njegove stranke, ki se je ravno v tistem obdobju združila z muslimansko demokratično akcijo in je njihov svetnik stopil v klub svetnikov ZLSD. Prav to je bil tudi razlog, da je župan namerno spregledal divje in samovoljno vrtičkarstvo, kije Velenju več kot v sramoto, je pa vsem jasno, od kod prihaja večina tistih, ki takšno samovoljo uveljavljajo. Žal pri najboljši volji nismo mogli rešiti staršev pred podražitvijo otroškega varstva, čeprav smo vsi svetniki opozicijskih strank glasovali proti nepotrebnemu dodatnemu obremenjevanju staršev. Stranke, ki so zaprisegle poslušnost županu, so složno glasovale za takšno podražitev, ki jo je župan tudi predlagal.
Pa še veliko druge škode je bilo povzročeno mestu, okoliškim krajem in vsem občanom, ravno s strani župana in njemu podložnih strank. Zato Republikanci odločno zavračamo vse očitke na račun nas in ostalih svetnikov opozicijskih strank, s katerimi bi se rada nesposobna mestna oblast oprala vsake odgovornosti. Nekateri pač ne morejo iz svoje kože ter proč od to-talitarističnega razmišljanja in časa, ko so za svoje napake in neumnosti vedno iskali krivce nekje drugje.
■ Republikanci, Adolf Štorman
Goljufija - ne pa delo na domu
Gospe Maja in Sonja iz Velenja sta brez službe in sta iskali možnost zaposlitve ali zaslužka. Zasledili sta več oglasov v Salomonovem oglasniku naslednje vsebine: »Odličen tedenski zaslužek okoli 20.000 SIT za delo na vašem domu s polnjenjem kuvert, takojšen začetek, enostavno, hitro in učinkovito, tel ...«
Poklicali sta neko telefonsko številko (navedenih je bilo več) in kmalu po razgovoru sta dobili fotokopirano obvestilo, da gre za pošiljanje kuvert, da je delo plačano vnaprej, da bodo dobrodošle izboljšave, naj izpolnita prijavnico in pošljeta 1000 SIT na priloženi naslov, nakar bosta dobili gradivo in navodilo za delo. Gospe sta poslali »jurja« in dobili sta naslednje navodilo: »Spoštovani, narediti morate
enako kot vsi. V oglasnik dajte svoj oglas, da nudite delo na domu. Ko bodo od vas prejeli okrožnico, vam bodo "poslali prijavnico in denar v kuverti. Vi pa jim morate nazaj poslati to navodilo. To delo je po zakonu dovoljeno! Navodilo si fotokopirajte! Želimo vam veliko uspeha!« Z roko pa je pripisano naslednje: »Prav za denar gre, ne za delo in denar je to, kar potrebujemo. Tudi sama sem dobila to navodilo, potem pa sem poklicala Salomonov oglasnik in oddala oglas in že tedne imam delo in denar. Če pustite tel. št., boste imeli več dela, če pa oddate samo hišni naslov, boste imeli. 5-7 kuvert dnevno. Odločitev je vaša. Srečno!«
Razočarana seje g. Maja oglasila v pisarni Zveze potrošnikov Velenje in izrazila željo, da pomagamo reaj drugim potrošnikom, naj ne nasedajo več tovrstnim oglasom in da se ta piramida prekine. Ugotovili smo le, da gre spet za piramidno goljufijo, v kateri so si njeni iniciatorji v začetku pridobili kar precej denarja, ko so dražje oglaševali še delo v tujini, tisti pa, ki še sedaj nasedajo in se vključujejo s ciljem, da dobijo svojega »jurja« nazaj, pa to piramido le še vzdržujejo.
V tem primeru gre za lažno zavajanje preko oglasov, zato pozdravljamo dober namen prizadetih strank, naj se to konča. S tem zapisom skušamo opozoriti, da se le osveščen in izobražen potrošnik lahko zoperstavi pastem trga in ne naseda sumljivim obljubam. Vemo, da so še vse piramidne igre propadle in tudi ta bo. Potrošnikom pa svetujemo, da s svojimi osveščenimi dejanji k temu pripomorejo.
■ Za Zvezo potrošnikov Janez Pelko
McDonald s je obdaril Ježka
Konec decembra so v Velenju odprli novo restavracijo McDonakTs tipa McDrive, kar pomeni, da je mogoče hrano naročiti in dobiti kar iz avtomobila pri okencu lokala.
Ta dogodek je bil velika stvar tudi za varstveno-de-lovni center Ježek, saj je ob tej priložnosti prejel donacijo od McDonald'sa v vrednosti približno 3000 DEM. 23. decembra 1996 je bil dopoldne na tiskovni konferenci uraden prevzem donacije v obliki TV kotička. Predali so jo direktor McDonald'sa Velenje Dejan Poglajen, vodja franšizinga Dejan Turk in vodja marketinga Nika Deu.
Kupili smo sedežno garnituro s pregrinjalom in klubsko računalniško mizico z disketami in škatlami zanje.
6. marca je v uporabo vso opremo predal direktor velenjskega McDonakTsa Dejan Poglajen, ki nas je obiskal skupaj s hosteso Matejo ter ob tej priložnosti obdaroval vsakega varovanca s svojimi izdelki.
Z opremo TV kotička je zaživela še ena aktivnost v Varstveno-delovnem centru Ježek. Varovancem smo dodali novo kvaliteto življenja - možnost počitka in ogleda televizije in videokaset, kjer izvemo veliko novega. Donacija nam je v veliko pomoč pri usposabljanju in zaposlovanju.
Vendar s tem naše sodelovanje z McDonaldo'som ni bilo končano. 11. marca nas je g. Dejan Poglajen povabil na zabavo v restavracijo. In prava zabava je bila. Nadvse prijazna Mateja nam je hitro postregla. Po pojedini smo si ogledali zadnje prostore - zakulisje nastajanja hambijev, se skupaj fotografirali pred restavracijo, ob odhodu pa smo dobili balonček. Odšli smo s prijetnimi vtisi, kakšen balonček je že med potjo počil, v duši nas vseh pa je ostalo veliko doživetje. Tudi nas, sicer pozabljene v svojem majhnem kotičku, so našli, nas razveselili in nam obogatili vsakdan.
■ Darja Fišer
27. marca 1997
KULTURA
Knjiga, pomembna v evropskem merilu
Konec februarja je v soza-ložništvu Revije za antropologijo in novejšo zgodovino Borec in založništva Pozoj Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje (zbirka Dom in misel) izšel knjižni prvenec zgodovinarja in etnologa ter vodje velenjskega muzeja mag. Jožeta Hudalesa: Od zibeli do groba. Pred tednom dni so omenjeno delo predstavili na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani.
Zelo dober odziv strokovne javnosti pravzaprav ne preseneča, saj gre za pionirsko delo na področju raziskovanja družine, natančneje za zelo podrobno in sistematično obdelavo matičnih knjig v župniji sv. Martina Velenje iz poznega 18. stoletja do izteka v 20. stoletje. Analiza rojstev, porok in smrti v Bevčah, spodnjem in zgornjem Šaleku, v Paki in Šmartinskih Cirkovcah omogoča - po mnenju pisca laskavega predgovora Josefa Ehmerja , enega vodilnih evropskih strokovnjakov za zgodovino družine in profesorja na Filozofski fakulteti v Salzburgu - nove vpoglede v celo vrsto zgodovinskih problemov. Pričujoča knjiga zato ni pomembna le na več ravneh slovenskega, ampak ima splošen pomen tudi za evropsko zgodovinsko raziskovanje.
Jože Hudales pravi, da bi veljalo v zvezi s knjigo povedati širši javnosti to, da se je pri Josefu Ehmerju študijsko izpopolnjeval, daje delo nastajalo šest let in da gre za razširjeno ter nekoliko spremenjeno objavo njegove magistrske naloge. Razlog za takšen odziv pa gre - po mnenju avtorja - pripisati prvemu poskusu celovite in vsestranske uporabe matičnih knjig skozi celo 19. stoletje na sicer zelo omejenem področju župnije sv. Martina v Velenju. »Rezultati nikakor niso samo lokalni, ampak ogromno povedo tudi o nastajanju, razpadanju družine v 19. stoletju v celi Sloveniji in celo širše. Pri vsakem podatku, ki sem ga dobil ali ga izračunal iz številnih opisov v matičnih knjigah, sem se trudil, da bi mu našel slovenske in evropske primerjave. Poleg tega knjiga nakazuje, daje Slovenija v pogledu družinske tipologije, njene strukture, družinskega življenja v 19. stoletju skorajda izjemno evropsko področje, kjer najdemo kar tri ali štiri modele različnih družinskih tipologij. Ravno zato bodo temu delu morale slediti knjige, ki bodo na podoben ali enak način obdelovale mnoga druga področja v Sloveniji.«
Razvojni proces družine skozi 19. in v prvi polovici 20. stoletja bo tema Hudalesove naslednje knjige. Ker se je na začetku prvenca analize zapisnikov duš lotil zelo široko, nato kmalu ugotovil, da tako ne bo prišel do konca dovolj hitro, je skrčil izbor na največ pet tem. »Ostale so še čisto odprte, vredno bi jih bilo obdelati. Čeprav imam nekaj gradiva že zbranega, bo to zahtevalo svoj čas. Pri raziskavah mislim namreč seči na področja usode posameznika v 19. stoletju. Ni mnogo držav na svetu, ki bi se lahko pohvalile s tovrstnimi raziskavami.« Zaradi časa, ki mu ga ob vsakdanjem delu v velenjskem muzeju venomer zmanjkuje, se nadeja, da bo njegovo drugo knjižno delo ugledalo luč sveta vsaj čez pet let.	■ tp
(kje 'Wuda£e&
ZIBEL
Hllll
Gasparijeve voščilnice pripovedujejo
Piše: Marjan Marinšek
Ob božičnih in velikonočnih praznikih smo si ogledali že kar nekaj Gasparijevih voščilnic, vendar jih je še ogromno, ki prikazujejo razne običaje in navade ob teh praznikih. Danes si poglejmo že skoraj izginulo šego, ki je povezana z velikim tednom - raglje in ragljanje.
Ko na veliki četrtek po »gloriji« zvonovi in orgle utihnejo, imajo ljudje navado reči, da so orgle zavezane, zvonovi pa da so odleteli v Rim. In to za tri dni. Do velike sobote. Z njimi vred utihnejo tudi vsi zvončki v cerkvi in ministranti namesto zvonjenja ropotajo s klopotcem. V cerkvenem stolpu pa se namesto zvona oglasi velika raglja. Pravijo, da zato, ker »so Bogec umrli«. Premolk zvonov in orgel pomeni ljudsko žalost ob Kristusovi smrti. Po domovih nastopi tišina. Ponekod v teh dneh niti ne žvižgajo, ker lahko bi tistega, ki bi na veliki petek žvižgal, še vrag vzel.
Ragljanje je bilo že od nekdaj domena fantičev, ki so si jih preskrbeli ali naredili kar sami. To ljudsko ropotalo ima na Slovenskem različna imena: brenča, ropotec, ropotelca ropotulja, drglja, klepetec, klepetavec, klepetec, klapotala, klepetalo, klepra, regetec, drdlca, drdra, repetulja, brnivka, hrestalca, cr-levka, škrtalca, štrgotec, škrtača, brlinka, drečala. Toda najbolj razširjen izraz je raglja.
Ponekod mali ragljači ne ragljajo le v cerkvi namesto zvončkov in zvonov, marveč ragljajo tudi zunaj cerkve in sploh po vsej vasi. Zlasti tam, kjer v cerkvenem stolpu nimajo velike raglje, se
zberejo ti ragljači in oznanjjujejo poldan ali druge ure dneva. Cela četa se jih zbere ob določenem času pred cerkvijo in od tam odkorakajo po vasi ali po mestu in naznanjajo čas molitve.
Raglje so bile različnih oblik.
Vreteno so vrteli v roki in regijah v taktu : dr, dr, drrr-Največ so ragljali na veliki petek in veliko soboto, ko so se zbrali pred cerkvijo že ob štirih zjutraj in naznanjali dan. Ponekod so bili ti ragljarji neke vrste velikonočni kolednjjd. Hodili so od hiše do hiše in s klopotci ali ragljami ropotali zjutraj, opoldne in zvečer. Pri tem so povedali tudi kaj hudomušnega, kot na primer tisto na veliki petek: »Ura je štiri odbila, vs-tanite in šarteljne pecite!« Gospodinje so jih rade obdarile ali pa jim je kaj priletelo z okna. Pričujoča prva Gasparijeva voščilnica prikazuje fanta, ki hudomušno izziva dekleti z vrtenjem raglje. Prvo dekle si tišči ušesa in se fantu tako odziva, druga sedi z roko ob boku in dokaj resno opazuje fantovo početje. Toplo je že. Zadaj cveti breskev.
Srednja voščilnica je nekako tihožitje velikega petka, prispodoba Kristusa, kije umrl tega dne, kot nedolžno jagnje. Znamenja na polju so očiščena in navadno okrašena.
Tretja voščilnica prikazuje tri ragljače. Fant ima v rokah klopotec, deklici pa raglji na vreteno. Najmanjša sedi v doma narejenem vozičku. Zadaj je tipična slovenska pokrajina, cvetoče drevo in mačice za plotom.
»■Ml

Z Mihom Rabičem do plesne pismenosti
Plesna šola SPIN
Jože Hudales: Od zibeli do groba
Priprave za pevski tabor
V Šentvidu pri Stični bo 22. junija 28. pevski tabor slovenskih pevskih zborov. V začetku marca je bil seminar za zborovodje (na sliki), na katerem smo se seznanili z letošnjim programom, ki je posvečen slovenski stanovski pesmi. Seminarje vodil dirigent Igor Švara.
Iz občine Velenje se bodo tabora udeležili MePZ Gorenje, MePZ Konovo, MoPZ Kajuh in ŽePZ DU Velenje.
Vida Polutnik
V soboto, 5. aprila, v Vinski Gori
Vrh slovenskih polk in valčkov 97
Turistično društvo Vinska Gora in RTV SLovenija skupaj pripravljata v soboto, 5. aprila ob 20. uri (generalka pa bo ob 16. uri), prireditev »Slovenska polka, valček 97«. Zgodila se bo v Večnamenskem domu v Vinski Gori, gre pa za podobno prireditev, kot je sedaj že vsem znana EMA (izbor pesmi za Evrovizijo), le da v zvrsti narodno-zabavne glasbe. Prireditev bo po obljubah organizatorjev odlično pripravljena.
Delež TD Vinska Gora pri organizaciji je predvsem v tem, da poskušajo napolniti dvorano. »To mislimo, da nam ne bo težko narediti, saj gredo vstopnice lepo v prodajo. Druga reč je scena. To
bomo pripravili skupaj z Jožetom Napotnikom,« nam je povedal Franc Špegel, ki je zadolžen za izvedbo prireditve s strani turističnega društva.
Sodelovalo bo 12 ansamblov, ki so bili zbrani s pomočjo strokovne komisije. Nekateri so že poznani, nekaj pa je tudi mlajših, ki se prebijajo. Glasovanje po končani predstavitvi polk in valčkov pa bo potekalo v živo. Glasovale bodo žirije 12 slovenskih radijskih postaj in tako bomo dobili Slovensko polko-valček 97. »Mislimo, da bo izbran vrh slovenske narodno-zabavne glasbe,« je k temu še dodal Franc Špegel.
■ bš
Miha Rabič, sedemkratni državni prvak v standardnih in latinskoameriških plesih ter zmagovalec mnogih mednarodnih tekem je v centru Velenja, v temeljito prenovljeni Stiskami, odprl plesno šolo. Imenoval jo je SPIN. Namenjena je vsem starostnim skupinam, v njej pa je poudarek na učenju družabnih plesov, pa tudi stepa, aerobike, hip-hopa ...
V pesno šolo vabi tako najmlajše kot tudi tiste, ki so že malo bolj v letih, pa doslej še niso imeli priložnosti naučiti se plesnega koraka. Tem nudi Miha Rabič v plesni šoli tudi individualne ure, če to želijo. Vedno je pripravljen iz zagate rešiti koga, ki bi se morda za kakšno posebno priložnost želel naučiti plesa, pa doslej ni vedel, kje bi to znanje lahko dobil in kako. V
Koliko pokalov! Pa da ne boste mislili, da so to vsi, ki jih je doslej prejel. Na vsakega od njih ga vežejo posebni spomini in težko bi se odločil, kateri mu je najdražj, je povedal, ko smo ga zmotili v Stiskami.
plesno šolo lahko pridejo tako tisti, ki imajo plesnega partnerja kot tudi tisti, ki ga nimajo.
Vse podrobne infomacije tako o možnostih vpisa kot o terminih in željah, kijih imate,
dobite vsak ponedeljek in četrtek od 17. do 19. ure osebno v Stiskami, lahko pa Miha Rabiča tudi pokličete po mobitelu 041 666 575.
Ze 40. »Pozdrav pomladi
Po predstavitvi malih vokalnih skupin ter odraslih ženskih, moških in mešanih pevskih zborov je Zveza kulturnih organizacij Velenje minuli petek pripravila še srečanje otroških in mladinskih zborov. To je bilo za slednje jubilejno, že 40. srečanje, s katerim že nekaj let zapored mladi pevci "pozdravijo" prihod pomladi.
Kot vedno doslej je bila tudi tokrat dvorana velenjske glasbene šole premajhna za vse starše, dedke in babice, pa morda še koga, ki so želeli prisluhniti ubranemu petju 10 otroških in 7 mladinskih zborov iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki oziroma približno 730 mladim pevcem in pevkam, kar je nekaj
manj kot prejšnje leto.
Po spominih Pavle Lipnik iz Škal je na 1. reviji sodelovalo le 12 tovrstnih zborov, pripravili so jo na dan mladosti leta 1957, nastopili pa so v Slomškovem domu v Šoštanju. Kasnejše revije so bile v kinod-vorani v Velenju, od leta 1961 dalje pa v novem kulturnem domu v Velenju. Zbori so zapeli po eno obvezno in dve skladbi
po lastni izbiri, posebna komisija pa jih je po kakovosti razvrstila od 1. do 12. mesta. Najboljši so se smeli udeležiti najprej medobčinske, nato pa še republiške revije.
Že nekaj let Pozdrav pomladi ni več tekmovalna, ampak resnično revijalna prireditev, ki sta si jo tako kot lani med drugim ogledala tudi Tomaž Habe, profesor na Srednji glas-
beni in baletni šoli v Ljubljani in Karmina Šilec. Na pogovoru z zborovodji sta v splošni oceni poudarila, da je kakovost zborov zadovoljiva, da pa bi morali več pozornosti nameniti slovenski ljudski pesmi. Prav tako bi kazalo delo v zboru organizirati tako, da bi mladi pevci gojili vse zvrsti pesmi (od zelo zahtevnih do najbolj preprostih otroških), torej tudi nekaj za dušo in za občinstvo. Med drugim sta pohvalila pestrost programov, množičen obisk, koncertno izobraženo publiko ter razumevanje in podporo ravnateljev šol in županov za tovrstno kulturno poustvarjal-nost.
■ tp
Pevski zbor OŠ bratov Letonja
Zanimiva razstava v Stari vasi
Pripomočki iz prejšnjega stoletja
Mladinski center Velenje
Organizatorji razstave »S čim in kaj so kuhale naše mame in babice«, ki je bila prejšnji teden v Domu krajanov Stara vas, niso pričakovali, da bodo uspeli zbrati in javnosti predstaviti toliko starejših in starih gospodinjskih pripomočkov, kot so jih.
Številni razstavljeni predmeti, prevladovali so stari likalniki, mlinčki za kavo in lončene posode za peko potic, so se ponašali s častitljivo starostjo. Posebnega zanimanja so bili posoda za kuhanje na pritisk (predhodnik današnjega ekonom lonca), posoda za peko krvavic v peči, držalo za trske za razsvetljavo, priprava za oblikovanje keksov, posoda za pohanje in luščenje žitnih zrn, itd. Razstavljena je bila kuharska knjiga iz leta 1912. Obiskovalci
Hologrami in nastop Lolite
V petek bo v Galeriji KJB v Mladinskem centru Velenje otvoritev razstave hologramov Luke Drinovca.
Luka Drinovec se prvič predstavlja samostojno. Sodeloval je z Uršo Toman in Boštjanom Drinovcem pri kiparski postavitvi v okviru festivala Prepovedani sadeži civilne družbe - Utrecht 1995 na Nizozemskem in pri kiparskem projektu Marchant na Metelkovi v Ljubljani. Njegovo delovanje je močno povezano z Metelkovo v Ljubljani, saj ga opazimo na skupinskih likovnih razstavah ob festivalih Pepelkova in Gromki festival. Je tudi član likovno gledališke skupine Ognjeni kiparji, ki je izvedla več predstav na Metelkovi, v Mariboru, Dubrovniku...
Avtor o svojem delu: "Holografija je medij, ki omogoča ustvarjanje neobstoječih teles. Objekti živijo na drugi strani holografske plošče, osvetljeni z ene strani in obstajajo samo
Lotita
kot površina v prostoru."
Otvoritev razstave bo v petek, 28. marca ob 20 uri, ob 22h pa se bo na odru Mladinskega centra obiskovalcem predstavila še jazz skupina Lolita iz Ljubljane.
■ foto: Žiga Koritnik
razstave pa so spoznali tudi nekaj manj znanih, starih jedi, med njimi žgance s krompirjem in čebulnim prelivom, pesno juho, špe-hovo in pehtranovo potico in drugo.
Zanimiva je bila tudi primerjava med starimi gospodinjskimi pripomočki Starovaščank in Starovaščanov in najnovejšimi malimi gospodinjskimi aparati in posodo Tefal, ki jo je v Domu krajanov Stara vas predstavilo Gorenje Trgovina.
Razstavo »S čim in kaj so kuhale naše mame in babice" so si poleg krajank in krajanov Stare vasi z zanimanjem ogledali tudi drugi Velenjčani. Med obiskovalci pa so bile skupine malčkov iz vrtcev in osnovnošolcev. Mnogi obiskovalci so povedali, da je škoda, da je bila razstava
Z razstave v Domu krajanov Stara vas - v ozadju dva najstarejša gospodinjska pripomočka: posoda za peko krvavic v peči in posoda za kuhanje na pritisk.
odprta le tri dni; če bi bila dalj več obiskovalcev.
časa, bi si jo lahko ogledalo še	■ (an)
Islandija na diapozitivih
V četrtek, 3. aprila 1997, ob 19.30 bo v domu kulture v Velenju predavanje z barvnimni diapozitivi o ISLANDIJI. To deželo še delujočih vulkanov in ledenikov sta po dolgem in počez prepotovala študenta Darja Honigman in Robert Gartner, ki nam bosta družno predstavila svoje vtise o tej zanimivi in manj znani deželi.
GLASBENA SOLA FRAN KORUN
KOŽEUSKI VELENJE GLASBENA MLADINA VELENJE CONSORTIUM MUSICAE VELANENSIS
VABIJO NA
KLAVIRSKI RECITAL
DUBRAVKA TOMŠIČ -SREBOTNJAK
VELENJE, KONCERTNA DVORANA GLASBENE ŠOLE
četrtek, 27. marca, ob 19.30 uri
Leta 1895
Pred stotimi leti so v Slovenskem narodu včasih objavljali tudi prispevke, ki v časopis pravzaprav ne sodijo. Morda zaradi pomanjkanja novic, morda zaradi imenitnosti in ugleda gospoda sodnika ali morda zaradi kakšnega drugega posebnega razloga, so tako objavili tudi novico o godovanju šoštanjskega sodnika.
"IZ ŠOŠTANJA se nam javlja, da so tam sodniku g. Jos. Miheliču na dan njegovega godu priredili lepo ovacijo."
Nikoli ni prepozno, zato tudi mi danes želimo vsem pomembnim in nepomembnim ter velikim in malim Jožicam, Pepcam, Jožefom, Josipom, Jožetom in Pepijem veliko lepega ob njihovem pravkar minulem godovanju.
Leta 1919
Novica Slovenskega naroda, objavljena v prvem povojnem letu 1919, pa je nekoliko drugačna:
"Šoštanj. V nedeljo, 30 t.m. ob treh popoldne priredijo v Šoštanju v hotelu g. Vasleta ljudsko igro s petjem v 4 dejanjih "Naša kri", spisal Finžgar. Vabimo k obilni udeležbi."
Finžgarjeva ljudska igra s petjem "Naša kri" je bila v letih med obema vojnama pogost gost gledaliških odrov Šaleške doline.
Leta 1936
V	celjski Novi dobi je bil objavljen tudi naslednji prispevek iz naših krajev:
"Z dekretom ministra za šume in rudnike je postavljen pri ravnateljstvu državnega rudnika v Velenju in pri prometni upravi v Zabukovici za rudarskega pristava VIII. plačilne skupine inž. Ciril Podkrajšek, doslej uradniški pripravnik istotam."
Tudi o nameščanju državnih uradnikov v provinci današnji osrednji slovenski časopisi molčijo.
Leta 1939
V	Slovenskem narodu je bila na današnji dan leta 1939 objavljena šala z naslvom "Priporočljiva zavarovalnica":
"Prepirata se dva zavarovalna agenta, kateri zavod je solidnejši.
-	Zgodilo se je - pravi prvi - da, je umrl en naš zavarovanec in drugo jutro smo že izplačali njegovi vdovi zavarovalnino.
-	To še nič ni, se zasmeje drugi. Pri nas je bil zavarovan proti nesreči trgovec, ki je imel pisarno eno nadstropje nad našo. Nekega dne je padel skozi okno in že med padanjem smo mu izplačali vso zavarovalnino."
Brez besed!
Vsi, ki se v teh dneh sprehajate okoli velenjskega hotela Paka, boste na naši današnji fotografiji le težko prepoznali to stavbo. Nekdanji ponos Velenja in Šaleške doline je z leti počasi hiral in pred propadom, ga je lahko rešila le še temeljita obnova. Že čez nekaj mesecev bo podoba hotela čisto'drugačna, vsebino pa mu tako ali tako lahko dajo le ljudje, ki bodo v njem zaposleni. Morda pa bo novim lastnikom uspelo pridobiti takšnega človeka, kot je bil gospod Mitja Lap, nekdanji direktor velenjskega hotela Paka, ki je hotelu znal vdihniti dušo in mu dati vsebino.
■ Damijan Kljajič
27. marca 1997
107,8 MHz
RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK
Irena, ki ne mara poročil
»Ne, to ni moje delovno okolje. To je pisarna urednice, sposojena samo za
fotografiranje.« Irena Berzelak.
Čas je, da vam predstavimo gospodično, ki jo ob četrtkih popoldne, ko je njena »izmena«, običajno slišite v programu Radia Velenje. »Nje še niste nikoli predstavili,« je zadnjič ugotavljal poslušalec, kije tudi bralec Našega časa. In prav je imel. Pa je res še nismo. Irena Berzelak je glas, kije med vsemi glasovi, ki jih imamo, najbolj svež - po stažu. Irena je avdicijo uspešno opravila pred približno dvema letoma pri Idi Baš, opravila pri njej tudi potrebno šolanje in potem ni bilo več časa, da bi se na dolgo vpeljevala v delo, na program je bila dana in treba se je bilo znajti.
»Na začetku seveda ni šlo brez treme. Pravzaprav je je bilo kar veliko. Potem se človek nekaterih stvari sicer navadi, treme pa v celoti nikoli ne izgubi. Tremo jemljem kot odgovornost do poslušalcev in s tega stališča je nekaj pozitivnega. Zdi se mi, da tisti, ki trdi, da nima treme, laže ali pa je brezbrižen do poslušalstva,« pravi simpatična Irena.
Kadar je na programu, je deklica za vse, poskrbi za prvo napoved in zadnjo odpoved ter za vse, kar je vmes. Edino poročil še vedno ne mara, vse drugo pa dela z velikim veseljem. »Teh ne maram, ker se m i zdi, da so preveč uniformirana stvar, uniform pa, no ja ...« je začela pojasnjevati, potem pa sredi stavka obstala. Veliko ljubši so ji klepeti s poslušalci, neobvezni, lahko sicer povezani z določeno temo, lahko pa tudi kar tako, klepetanje ob izbiranju glasbe denimo.
Irena z našo hišo ni povezana samo preko radija, ampak tudi preko časopisa. V redak-
ciji Našega časa jo srečujemo vsak ponedeljek, ko vestno in izredno hitro v računalnik vnaša stvari, ki so jih prinesli drugi in čakajo na objavo.
Ko smo jo spraševali o radijskih vzornikih, je rekla, da vsak, ki dela na radiu, daje temu mediju nekaj čisto svojega in v tem je tudi čar. Zato posebej izpostavljati ne bi bilo pravično. Ji je pa všeč denimo glas Janeza Dolinarja, še bolj pa zven glasu velike Nataše Dolenc.
»Kako si na koncu oddaje zadovoljen, včasih namreč tudi nisi, je odvisno predvsem od tega, kako se ujameš s tehnikom. To sodelovanje je zelo pomembno. Z
Marjanom Slapnikom, s katerim sva najpogosteje skupaj, rada delam. Ni namreč vse odvisno od voditelja, zelo veliko prispeva tudi tehnik. Bom navedla primer. Temo, ki jo razvijaš skozi popoldanski program, moraš tudi primerno glasbeno opremiti. Tudi od tega je odvisno, kako bo izzvenela, kako bo pritegnila poslušalce. Lahko se še tako trudiš, če tehnik ne zna poskrbeti za primeren poudarek, je lahko vse skupaj zaman,« pravi Irena.
Ko boste ob četrtkovih popoldnevih poslušali program Radia Velenje, vam bo Irena zdaj gotovo bliže, kot vam je bila.
■ mkp
KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, OBLJUBLJAJO, PONUJAJO, LJUBIJO
PETER LOVŠIN
V začetku tega meseca, natančneje 8. marca, na sam praznik žensk, je izšel novi album
Petra Lovšina "Zadnji križarski pohod". Album je izšel pri založbi Helidon, njegov producent pa je bil znani Roberto Magnifico. Magnifico je pri nastajanju albuma sodeloval tudi kot kitarist. Poleg njega je Pero Lovšin okrog sebe zbral same odlične glasbenike. Tako moramo omeniti vrnitev kitarista Duleta Žiberne, sicer nekoč odličnega kitarista Pankrtov, basista Janija Haceta in bobnarja Sergeja Ranželoviča. Album je bil posnet v studiu Alien v Ljubljani, za brezhiben ton pa sta poskrbela tonska mojstra Aldo in znani Iztok Turk.
Album je značilno lovšinovski in prinaša mešanico provokativnosti, udarnosti in liričnosti ter je hkrati dokaz, da slovenski ročk živi naprej.
PSIHOMOD O POP
V sredo, 26. marca bo v ljubljanski Festivalni dvorani nastopila kon-troverzna zagrebška rook skupina Psihomodo pop. Skupina, ki jo vodi
znani zagrebški rocker Davor Gorbac, je znana po svoji originalnosti in je že v osemdesetih veljala za enega najbolj obetavnih bendov nekdanje Jugoslavije. To jo je popeljalo tudi onstran meja nekdanje domovine, tako da so se uspešno predstavili tudi evropski publiki (predvsem na Nizozemskem). Skupina, za katero je sicer značilen zelo "energetičen" nastop z veliko elektrike, se bo v sredo v Ljubljani predstavila na izštekanem, ali kot to oni imenujejo "Unpljugd" nastopu. Koncert se bo pričel ob 20h.
MICK JAGGER
Neutrudni Mick Jagger, ki naj bi se, kot smo poročali v eni prejšnjih številk, na stara leta lotil tudi filma (in to celo kot režiser), bi moral v kratkem izdati nov album s svojimi največjimi uspešniemi. Kot kaže pa
se je pri pripravi te kompilacije nekaj zelo zapletlo, tako daje njen izid zaenkrat prestavljen za nedoločen čas, lahko pa se celo zgodi, da album sploh ne bo izšel. Zaplet je, kot se v takih primerih rado zgodi, pravne narave. Gre namreč za spor pri urejanju pravic in ugotavljanju lastništva psameznih skladb. Mick Jagger jih je sicer res napisal, vendar je velik del njegovih skladb, tudi največjih uspešnic, zdaj v lasti različnih založb, pri katerih je nekoč snemal sam ali skupaj s skupino Rolling Stones.
ZLATI PETELIN
Akcija ZLATI PETELIN 97, ki bo prinesla končne zmagovalce na področju glasbenega ustvarjanja v Sloveniji po posameznih kategorijah, je konec februarja zaključila prvi krog glasovanja. Tako so že znani po trije nominiranci v vsaki kategoriji, ki se bodo potegovali za laskava priznanja. Zenkrat so znani nominiranci v osemindvajsetih (od eneintridesetih) katagorijah, saj kategorija za najboljšo ročk pevko ni zbrala dovolj prijav, prijave v kategorijah za najboljši ovitek in najboljši videospot pa sta ocenjevali posebni žiriji.
Poglejmo si nominirance v nekaterih najbolj zanimivih kategorijah:
Najboljša ročk skupina: AVTOMOBILI, K. U. T. GAS in ŠANK ROČK
Najboljši pevec ročka: JANEZ BONČINA, MATJAŽ JELEN in ADI SMOLAR
Najboljši pop album: LJUBI JO NEŽNO (DominikKozarič), OD CVETA DO CVETA (Aleksander Mežek), OMNIA MEA MECUM PORTO (Gimme 5)
Najboljša pop pevka: ANIKA HORVAT, ANJA RUPEL in IRENA VRČKOVNIK
Najboljši pop pevec: ALEKSANDER MEŽEK, ZORAN PREDIN in VILI RESNIK
Najboljša ročk skladba: TIH BOD IN IGRAJ (Šank Ročk), KER VEŠ, DA TE LJUBIM (Vili Resnik) in SAJ TE PRIME, PA TE MINE (Adi Smolar)
Najboljša pop skladba: ANITA NI NIKOLI (Halo), MENTOL BONBON (Zoran Predin in Šukar) in SONCE (Čuki)
911
24. marca je izšel debitantski album mlade britanske fantovske skupine 911. Skupina je trenutno
ena najbolj svežih atrakcij britanskega popa, za svoj uspeh pa so trije mladci izbrali že preizkušeni recept in izkoristili trenutno vsesplošno naklonjenost (predvsem ženskega) najstniškega občinstva do mladih boy bendov. 911 so izid svojega prvega albuma že najavili s singlom "Bodyshakin" (trenutno hit tedna Radia Velenje), ki je izšel pred kratkim. Naslov njihovega deb-itantskega albuma je "The Journey", izšel pa je pri založbi Virgin Records.
UMiČ
	
firnn	mm
ORLEK
Skupina Orlek spada prav gotovo med naše najbolj znane izvajalce etno ročka. Prihaja iz Zagorja ob Savi, iz srca rudarskih revirjev blizu geometrijeksega središča Slovenije. Prav revirji so tisti, ki so še posebej vplivali na delo in ustvarjanje te zanimive skupine. Tradicija rudarjenja v teh krajih in z njo povezan način življenja je očitno neusahljiv vir inspiracije te skupine. Socialne relacije, ki so se kot posledica razvoja rudarskega okolja vzpostavile med prebivalstvom Zasavja, so največkrat tema socialno obarvanih besedil skupine Orlek. Skupina, ki si je nadela ime po hribu, ki se razprostira nad Zagorjem, obstaja v tej zasedbi od leta 1990 in je v teh letih izdala tri kasete in dve CD plošči. Prva kaseta je izšla leta 1992 pri založbi Zlati Zvoki iz bližnjega Kisovca in je imela naslov "Funšterc in jeternice". Na njej je osem sklad, ki predstavljajo mešanico rock'n'rolla in etno glasbe, odlikujejo pa se predvsem po socialno in družbeno kritično obarvanih besedilih.
Druga kaseta z naslovom "Melodije smoga in premoga" je izšla pri založbi kaset in plošč RTV Slovenija. Na njej je deset sklad, ki pomeni-
jo tematsko nadaljevanje njihovega debitantskega albuma, prinesle pa so tudi prvi večji hit skupine, skladbo "Henrik in Rozika". Skladbe z obeh kaset so leta 1994 izšle tudi na prvi CD plošči skupine z naslovom "Ajmoht", ki je prav tako izšla pri ZKP RTV Slovenija.
Leta 1995 je skupina izdala svoj tretji album, oziroma drugo kompaktno ploščo z naslovom "Adijo knapi". Album predstavlja najbolj zrelo delo skupine in govori o razkroju knapovskega življenja v Zasavju, ki ga je ta del Slovenije doživel po odločitvi o zaprtju tamkajšnjih premogovnikov. Naslovna skladba, ki so jo posneli skupaj s tamkajšnjo godbo na pihala - SVEA, je postala velika uspešnica po vsej Sloveniji, tudi tam, kjer konca rudarjenja niso doživeli tako tragično kot v Zasavju.
Zaradi samosvojega zvoka in besedil je skupina vzbudila zanimanje tako strokovne kritike kot široke javnosti. Leta 1995 so bili z albumom "Melodije smoga in premoga" nominirani za nagrado Zlata nota '95 v kategoriji etno glasbe, leto kasneje pa so se z albumom "Adijo knapi" uvrstili med nominirance za Zlatega petelina '96 za najboljši ročk album leta.
Glasba skupine Orlek po instrumentalni plati združuje elemente ročka z značilno specifiko glasbenega okolja iz katerega izhaja. Zato ne preseneča, da v svoji glasbi uporabljajo veliko harmonike in pihal, ki imajo v Zagorju dolgoletno tradicijo. Harmonika je po eni strani slovenski nacionalni instrument št. 1, še posebej priljubljen med kmečkim in preprostim delavskim prebivalstvom poldelavskega in polkmečkega okolja, na drugi strani pa uporaba pihal kaže na tradicijo pihalnih godb, ki so se razvile predvsem v delavskih okoljih, kakršni so zasavski revirji. Sodelovanje s priznano zagorsko godbo SVEA se je tako ponudilo kar samo po sebi.
Pred kratkim je izšla še tretja kompaktna plošča skupine Orlek, ki na poseben način zaokroža delovanje te skupine. Tokrat je namreč izšla plošča z živimi posnetki skupine, ki tako na še bolj pristen način izraža občutja članov skupine. Album z naslovom "Bunkovc partyja" je izšel pri založbi ZKP RTV Ljubljana, večina posnetkov na njem pa je nastala v studiu Radia Študent, kjer so Orleki nastopali kot gostje v oddaji "Vaš omljeni DJ Jure".
■ MiČ

LESTVICA DOMAČE GLASBE	
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak	
četrtek v tedniku Naš čas.	
Takole ste glasovali v nedeljo, 23. marca:	
1. PLANSARJI:	Jupi, jupi polka 9 glasov
2. CVERLE:	Spet skupaj 7 glasov
3. HENČEK:	Očetova navadica 5 glasov
3. VAGABUNDI:	Za ples 5 glasov
5. LEGNAR:	Klic kukavice 4 glasovi
Predlogi za nedeljo, 30. marca:	
1. ALPSKI:	30 veselih let
2. FLERE:	Martinovanje v Bojniku
3. SLOVENIJA:	Glasba iz Slovenije
4. ŠTAJERSKIH 7:	Ko Štajerc na Primorsko gre
5. VITA:	Nerodni vasovalec
	■ Vili Grabner

10 NAS vas
NASI KRAJI IN LJUDJE
Savinjski gaj
Še nikoli toliko cvetja
Park cvetja ob Savinji v Mozirju v teh dneh že 19. zapored odpira svoja vrata, zaradi radodarne narave letos bolj zgodaj kot običajno, saj bo Savinjski gaj odprt že ob velikonočnih praznikih, ko se bodo že razcvetele prve čebulnice. Posebej veseli dejstvo, da toliko cvetja v Savinjskem gaju ni bilo še nikoli. Posadili so namreč kar 250.000 čebulnic iz Nizozemske ter preko 150.000 sadik vijolic, spominčic, mačeh in ostalega slovenskega pomladanskega cvetja.
Tudi sicer bo ob Savinji precej novosti. Najprej želijo obnoviti še preostale objekte v gaju, ki niso prišli na vrsto v preteklem obdobju, poseben poudarek pa bodo namenili prireditvam, že uveljavljenim in novim. Prijetna novost bo prva letošnja prireditev z imenom »Cvetje in ideje 97«, ki jo bodo v parku izvedli od 27. aprila do 5. maja, veselo in zanimivo pa na prireditvenem in sejemskem prostoru pred gajem. Letos bodo še v drugo v goste povabili Mita Trefalta, katerega lanski nastop je bil namenjen slovenskim upokojencem, letošnji bo vsem obiskovalcem, dopolnili pa ga bodo člani gornjegrajske lovske družine, ki letos slavi 50. letnico delovanja. Julija in avgusta bodo poskrbeli za nekaj kulturnih nastopov, že sedaj pa se pripravljajo na letošnjo razstavo »Cvetje Evrope,« ki bo od 5. do 9. septembra. Ob vsem tem pa si prizadevajo za pridobitev koncesije za upravljanje s parkom, torej za dokončno ureditev lastnika Savinjskega gaja. Prav tako se trudijo, da bi park vpisali v register naravne in kulturne dediščine v Celju.
MiP
Nazarje
Ljubno ob Savinji
750 let od prve omembe kraja
Letos mineva častitljivih 750 let prve omembe kraja Ljubno v pisnih virih, kar bodo v kraju in vsej občini primerno obeležili. Med ostalim bodo izdali knjigo in v njej predstavili Ljubno v sedmih stoletjih in pol. Pisno in slikovno gradivo je poseben uredniški odbor že zbral, knjigo pa bodo slovesno predstavili 26. julija ob prazniku občine Ljubno. Na to slavje nameravajo povabiti znane Slovence, ki so po rodu z Ljubnega in sosednjih krajev, med njimi bodo Polde Bibič, Maja Šugman in Bernarda Marovt.
Visoko obletnico bodo počastili tudi s kulturnimi in ostalim prireditvami, ki se bodo zvrstile v štirinajstih dneh okrog 37. flosarskega bala, ki mu bodo tudi dali pečat dalnje preteklosti. Vse te nastope bodo pripravili in izvedli domačini, k sodelovanju pa bodo povabili tudi ustvarjalce iz sosednjih krajev ali občin.
Kmalu sklenjene zahtevne naložbe
V središču Nazarij je te dni zelo živahno, k temu pa veliko pripomore delovni utrip ob pomembnih naložbah, ki so jih pričeli lansko jesen in jih bodo sklenili v bližnji prihodnosti. Prva med njimi je most preko Drete, ki so ga zgradili že pred zimo in je bil prevozen, manjkajo pa zaključna dela na mostu samem. »Manjkajo« zato, ker je treba ob izgradnji mosta urediti tudi nabrežine, to delo naj bi celjsko podjetje za urejanje voda sklenilo že v tem tednu, torej asfaltna prevleka ni več daleč.
Druga in nemara še večja naložba je nadaljevanje gradnje kanalizacije do novega naselja. Izvajalci in bodoči upravljalci s komunalnega podjetja že zaključujejo priključke in obenem pospravljajo ter urejajo gradbeno traso , kar je na začetku pomladi in njenega razcveta seveda še kako dobrodošlo.
Tretja pomembna naloga je tudi v polnem zagonu, to pa je širjenje telefonskega omrežja, dopolnjeno s pomembno novostjo. Na področju nazarske telefonske centrale bo namreč telefon zazvonil pri 100 naročnikih, ki so v minulih dneh že podpisovali pogodbe. Ko bodo pogodbe podpisali in prispevali prvi del plačila, bo celjski Telekom dela takoj pričel. Podobno akcijo uresničujejo tudi v Šmartnem ob Dreti, kjer hitijo z rešavanjem denarnih zadev, na podlagi katerih bodo bodoči naročniki podpisali pogodbe, Telekom pa pričel dela.
V zvezi s telefonskim omrežjem v Nazarjah pa ne kaže spregledati posebne zanimivosti. Tik pred koncem so namreč dogovori s Telekomom, da bi obenem s telefonom v vsako hišo ali stanovanje pripeljali signal za kabelsko televizijo. Če bodo dogovori uspešni, bo to eden prvih takšnih sistemov v Sloveniji in je novost tudi za Telekom. Naročniki bi na ta način priključek za kabelsko televizijo plačevali hkrati z naročnino za telefon.
Precej zagat je glede ustanavljanja novega skupnega komunalnega podjetja občin Mozirje in Nazarje. Zataknilo se je pri problemu Prihove, katere krajani si že skoraj desetletje neuspešno prizadevajo za priključitev v Nazarje. Z novo lokalno samoupravo so se seveda zadeve bistveno spremenile in dodatno zapletle, saj gre za izločitev iz ene in priključitev v drugo občino. Takšna poteza mozirski občini seveda ni po volji, zato nazarski občinski svetniki pred časom županu niso dali soglasja za podpis pogodbe o ustanovitvi podjetja, dokler mozirska občina ne sproži pobude za začetek postopka. Za tem so se na skupnem sestanku zbrali najvišji predstavniki obeh občin in se kljub močno različnim mnenjem in stališčem dogovorili, da bo občina Mozirje vendarle razumela težnje krajanov in nazarske občine, s tem pa so nadaljevali postopek ustanavljanja komunalnega podjetja. Nosilec te naloge je razumljivo mozirska občina, saj je na njenem območju sedež sedanjega Javnega podjetja Komunala, urediti je treba še kadrovska in druga vprašanja glede soustanoviteljstva, zato bo težko izvedljivo, da bi novo podjetje ustanovili do prvega aprila, kot so sprva načrtovali.
MjP
Gasilci treh občin spet povezani
Na skupščini Gasilske zveze Velenje, kije potekala prejšnji petek v gasilskem domu v Velenju, so delegati gasilskih društev s področij občin Šmartno ob Paki, Šoštanj in Mestne občine Velenje, s svečanim podpisom sporazuma potrdili pripravljenost za skupno izvajanje funkcije požarne varnosti v okviru enotne Gasilske zveze Velenje.
Negotovosti in prerekanja okrog pristojnosti, financiranja ter organiziranosti, ki je trajala skoraj tri leta, je slej ko prej konec, saj so se vodstva občin ter poveljstva dogovorili za skupno strategijo, organizacijo izobraževanja, operativno koordinacijo ter vsklajene gasilske intervencije. Po opravljenih kategorizacijah društev, vsa razen PGD Velenje, ki je v V. razredu, so v I. in II. razredu, bodo po določenih kriterijih prejemala sredstva za delovanje (v precej zmanjšanem obsegu), na občinah in podjetjih pa je, da posameznim
društvom pomagajo po svojih močeh in interesih.
Skoraj sto gasilskih intervencij v lasnkem letu na področju teh treh občin in obnovljene Gasilske zveze Velenje, dodatno potrjuje pravilnost odločitve delegatov, da tudi v prihodnje združujejo znanje in sredstva v vseh primerih, ko narekuje sodelovanje širši družbeni interes, načrtovanje zaščite in reševanja ter humane pomoči državljanom v nesreči. Ob zborovanju so poveljniki poveljstev posameznih občin Verbič, Lambizer in Drobež, podali poročilo o opravljenem obsegu dela in značilnostih, predsednik dosedanje in nove Gasilske zveze dipl.ing. Stane Tepej pa je poročal o vseh vidikih in problematiki delovanja gasilstva na nivoju države, po občinah in v posameznih prostovoljnih gasilskih društvih. Doslej, v prehodnem triletnem obdobju je bilo precej formalnih ovir, osrednje pa so bile v finan-
ciranju. Ker kljub prizadevanjem niso uspeli pridobiti novih kadrov za vodenje Gasilske zveze Velenje, so dosedanjemu vodstvu soglasno podaljšali mandat za eno leto, kar bo omogočalo kontinuirano izvajanje funkcije gasilstva tudi v tem, novem obdobju Gasilske zveze Velenje - v dvainštiri-desetem letu delovanja. Predsednik bo ostal Stane Tepej, povelnik Boris Lambizer, v komisije so priteg-
Butara v Šentilju
27. marca 1997
tudi
Butara, katero so že drugič naredili za cvetno nedeljo delov člani "HOH" društva iz zaselka Laze oziroma Podkožlja, se res ne more primerjati s tisto iz Zavrha nad Dobrno. Toda bila je nedvomno največja in najlepša v Šentilju in verjetno tudi precej daleč naokoli. Janko Jevšnik, avtor te zamisli in glavni pri njeni izdelavi je povedal, da so se z njo ubadali skoraj tri dni. Tehtala je med 150 in 200 kg. Koliko okrasnega papirja so porabili, ni vedel. Povedal pa je, da so za "posladkanje" obesili nanjo 5 kg najlepših pomaranč, ki so jih lahko dobili. Ko so jo pred pričami izmerili, se je izkazalo, daje dolga skoraj 20 metrov. Do domače cerkve jo je nosilo 14 krepkih rok. Ceremonial, vreden ogleda, je bila njena postavitev. Ko je stala pokonci, se je njen vrh dotikal ure na
Delegati PGD, poveljnik in predsednik GZV po svečanem podpisu sporazuma o združitvi v Gasilsko zvezo Velenje.
cerkvenem stolpu. Iz zaupnih virov nam je tudi uspelo izvedeti, da je med transportom za vrh butare, ki je bil še posebej lepo okrašen, skrbela tista, ki bo letos gotovo zapustila "ledik" stan.
■ M. H.
nili še nekaj novih članov.
Ob slovesnem trenutku podpisa sporazuma v združitev v Gasilsko zvezo Velenje šestnajstih PGD oz. gasilskih enot, sta bila navzoča tudi župan Mestne občine Velenje Srečko Meh ter župan občine Šmartno ob Paki Ivan Rakun, zbranim pa je namenil daljši, vsebinski nagovor tudi predsednik Gasilske zveze Slovenije.
■ Jože Miklavc
Na Graški gori se »premika«
Igrišče še letos?
Graška gora - V sredo zvečer so se na pobudo krajanov Graške Gore tam srečali župani MO Velenje, MO Slovenj Gradec in občine Mislinja. Podpisali so tripartitni sporazum, s katerim se bo tudi uradno pričela skupna gradnja vodovoda na tem področju, ki sega v vse te tri občine. Podpis je bil slavnosten, v nadaljevanju pa je beseda tekla še o asfaltiranju športnega igrišča in možnostih razvoja kraja.
Nosilec izgradnje vodovoda na Graški Gori je občina MisVvc^a, saj se na njenem ozemlju nahaja vrtina. Po pogodbi, v kateri so opredelili obveznosti posameznih občin in določili roke za potek izgradnje, naj bi z deli pričeli letos jeseni, projekti pa so že izdelani. Še pred novim letom naj bi zgradili rezervoar in črpališče, drugo leto pa potegnili 3 cevovode - v vsako občino enega. Občina Mislinja bo že v kratkem objavila razpis za oddajo del, v komisiji za izbor pa so predstavniki vseh treh občin.
V nadaljevanju so se župani Srečko Meh, Mirko Grešovnikin Janez Komljanec spregovorili tudi o naslednji skupni akciji. Krajani Graške gore si namreč želijo sodobno športno igrišče v izmeri 20 krat 40 metrov, ki bi služilo tudi kot prostor za prireditve. Želijo, da bi bilo zgrajeno in asfaltirano do 17. avgusta, ko bo na Graški gori tradicionalna prireditev »Graška gora poje«. Čeprav dokončno projekta še niso dorekli, bo nosilec MO Slovenj Gradec. Ker krajani ustanavljajo Kulturno društvo in sta bila prisotna predstavnika ZKO iz obeh mestnih občin, se zna zgoditi, da bo tudi ta prireditev postala skupna.
Kot smo izvedeli, se je v nadaljevanju večera razvila živahna debata o nadaljnih možnostih za razvoj kraja; tako na gospodarskem kot političnem področju.
■ bš
V Vinski Gori srečanje s krajani
O vodi, ki ni preveč zdrava
V strokovnih službah MO Velenje že nekaj časa ugotavljajo, da so med zaselki, ki imajo najbolj oporečno pitno vodo, na prvem mestu zaselki v Vinski Gori. Ne gre torej za to, da vode tu ne bi bilo, le oporečna je. Pomanjkanje namreč občutijo le v ožjem naselju Vinska Gora. Zato so v MO Velenje pripravili idejni projekt za razrešitev te problematike, krajanom pa so ga predstavili prejšnjo sredo.
Na predstavitev je prišlo kar 170 od 280 vabljenih krajanov, razlagi strokovnjakov pa so prisluhnili tudi župan Srečko Meh predstojnik Urada za gospodarske zadeve Tone Brodnik in dr gi županovi sodelavci. »Že tako velik odziv krajanov kaže, daje problematika resnično velika, saj so tisti večer pri mnogih praznovali Jožefovo. Krajani so bili nad predstavitvijo navdušeni, pa tud nad tem, da so v MO Velenje resnično pokazali interes, da se problematika v nekaj letih razreši. Idejni projekt predvideva obnovitev sedanjih zajetij pa tudi gradnjo nekaterih novih. Tudi novi rezervoarji bodo potrebni. Glavna razlika bo ta, da bo večina dobre pitne vode pritekla iz Velenja, možna pa je tudi lastna vrtina na Lopatniku,« smo izvedeli od predsednika sveta KS Vinska Gora Franca Špegla.
■ bš
Čiščenje okolja
Naredite mi to okolje spet čisto! Nimam več kam odlagati odpadkov!
Ni lepo, je koristno
Tudi velenjski izgnanci opozarjajo na prepočasno uresničevanje zakona o žrtvah vojnega nasilja. Res ni lepo, da ta zakon uresničujejo tako počasi, je pa koristno. Za državo!
Ne ena, dve petici
Kar je nekaterim cilj, je za druge premalo. V Lučah in na Ljubnem vsaj kar zadeva povezovalne ceste, niso zadovoljni s petko. Hočejo dve. Širino 5,5 m.
Dražji bencin
Bencin se je podražil. Ne vem, če bo to pomagalo, da ga bodo nekateri manj tankali - za šankom.
Študentska servisa
Kar naj se prepirata dva, da le čimveč študentov delo ima!
Nagovor narodu
Z letošnjo Planico so gotovo lahko zadovoljni organizatoiji, športniki, obiskovalci in tudi Milan Kučan. Ne zgodi se pogosto, da lahko spregovori taki množici državljanov.
Rit gre v nos
Po zakonih fizike ni, ampak v Velenju gre tudi rit nekaterim v nos.
Brez praznika
Po dnevu žena smo proslavili še materinski dan. Moški žene in matere ob teh praznikih najbolj razveseljujejo, ko pravijo, da imajo toliko vsakodnevnega dela, da si svojega praznika res ne morejo privoščiti.
Za radarjem letala
Kakor hitro so v Zgornji Savinjski dolini spoznali, da se ne bodo mogli rešiti radarja, so začeli načrtovali svoje letališče. Da bo komplet!
Še en direndaj
V Velenju je od pred dnevi pravi direndaj. In to z veliko začetnico. Pa ne zato, ker bi bilo v tem mestu spet kaj tako močno narobe. Tokrat gre na srečo le za trgovino z igračami.
REZANJE ŠOŠTANJA
EKOKASA
Danes bo občinski župan položil na svetniški oltar letno blagajno, jo malo priškrnil in dovolil svetnikom, da na kratko pokukajo vanjo. Enajst svetnikov bo v njej našlo košček zase, zato bodo pokimali in rekli: »Dobro je. Ta menih lepo skrbi za svoje svetnike!«
A danes režemo rezino varstvu okolja, zato poglejmo, za koliko ekoloških tolarjev bodo svetniki dvignili roke.
Država je po štiridesetletnem puščanju ekološke krvi Šoštanju postala velikodušna in mu namenila sto enainšestdeset milijonov za žveplan)e. Devet milijonov so zbrali meščani skoraj sami. Od sedemsto milijonov, kolikor jih leži v letošnjem mošnjičku, jih bo v njem tako sto sedemdeset namenjenih varstvu okolja.
A okolje bo v Šoštanju imelo bolj malo od tega. Že pred dvema letoma je bilo najetih kar petindevetdeset ekoloških milijonov za pokrivanje vročevoda Topolšica, letos pa jih bo treba vrniti po sporazumu. Tako bi ostalo za šoštan-jsko okolje še petinsedemdeset milijonov. S temi se bo pričela graditi kanalizacija iz Topolšice in kanalizacija v Šoštanju. Za oba projekta bo šlo po štirinajst milijonov tolarjev, skupno torej osemindvajset. Za druge projekte, s katerimi se naj bi urejalo šoštanjsko okolje, tako ostaja sedeminštirideset milijonov, a glej ga zlomka; ta denar se porazgubi po celem proračunu in niti občinski župan najbrž ne ve, kje je! Zanesljivo pa to vesta njegov komunalni pribočnik in višji gradbeni oglednik. In ker to vesta, ju imajo radi vsi njuni znanci, ki imajo najmanj strojno lopato, če že ne traktorja s plugom.
Svetniki pa ne drezajo radi v menihe. Baje darujejo občinsko blagajno, da lahko potem z odpustki obhajajo svoje »vernike«. Vseeno pa ne razumem, zakaj dobita Šoštanj in Tbpolšica enako vsoto denarja za kanalizacijo. Ker vemo, daje v Šoštanju več meščanov, kot je topolških vaščanov, bi lahko sklepali, da imajo Topolščani večje zadnjice. To pa ne drži. Primanjkljaj dodajo v kanalizacijo turisti, ki množično derejo v to zdraviliško vas. Žal domačini za ekološko sanacijo ne namenijo niti tolarja iz turistične takse, s katero bi lahko tudi sami dodali sorazmeren delež, kot to storijo Šoštanjčani.
Vidimo celo, da turistične takse sploh ni več v občinskem mošnjičku, čeprav je je bilo še pred dvema letoma več kot šest milijonov. Za ta obolos se ne več, kje je. Pred dvema letoma pa se je vsaj vedelo, da so se sredstva uporabila za demoliranje topolškega parka, postavitev spomenika živemu partizanu in za olepševanje domače kinodvorane, kjer so takrat dva dni gostili »komandanta« Janeza.
Janšo, kakopak!
■ Perorez
Postaja tudi v Velenju kupec kralj?
Optometer zna koga tudi pohvaliti, se samo pograjati. Če si to zasluži, kajpak, drugače ne. Prejšnji teden smo kupovali čaj za diabetike, običajen in navaden čaj v filter vrečki. Ne bomo razlagali kje vse smo ga zaman iskali, pa povsod dobili le preprost odgovor: ga ni. Le v Erinem Standardu se je trgovki zdelo nujno, da se zateče k izgovoru: »Veste, pravkar ga je moralo zmanjkati. Še včeraj smo ga imeli. Takoj ga bomo naročili.« Kdo bi vetjel? Pa so ga res, že naslednji dan, in še tako prijazni so bili, da so celo poklicali: » Oprostite. Ste vi včeraj pri nas zaman iskali ta in ta čaj? Če želite ga že danes lahko na naših policah spet najdete.« No, ni to vredno pohvale? Dajo ti občutek, da si kralj. Pa čeprav le zaradi zavojčka čaja za diabetike.
Cvetne traparije
Spoštljivost, pestrost in radost cvetne nedelje poznamo, poznamo veselje otrok, žal pa se to še predobro poznajo nekateri, ki jim (tudi) verski prazniki pomenijo kruh in brezobzirno izkoriščajo otroško radost in popustljivost staršev.
Briga jih oskrunjen kruh, moral pa bi brigati koga drugega. Recimo na Ljubnem, kjer so na cvetno nedeljo dovolili prodajo najgršega kiča, pri čemer so bili kičasti baloni na trgu pred cerkvijo še »najlepši.« Plastične butare so silile na bruhanje (»na srečo« jih ni nihče kupil), ampak plastične brzostrelke, pištole in podobne traparije na cvetno nedeljo pa res presegajo mero dobrega okusa, in zdrave pameti tudi.
Študent naj bo
Tako, drage Šalečanke, spoštovani Šalečani! Preživeli smo Akadcmca. Bilo je glasno, bilo je lepo. Stvar se je seveda končala na Kolodvorski in iz takšne snovi delajo sanje, kajne?
A Akademcu ni zrušil sveta. ŠŠK ga je preživel in v glavah študentov nastajajo nove akcije:
#	prva je seveda pomladanski tarok turnir. Prvi teden v aprilu bo v Mladinskem centru spet boj zvitih kvartopircev in nagrade bodo skoraj nebeške.
#	nato sledi pomladovanje, v najbližjih hribih bomo iskali jelene.
#	aprilska krona pa je seveda RIT-ni žur. Tokrat ŠŠK že drugič v prijaznem občinskem tedniku poziva vse, prav Vse, ki želite sodelovati v RIT-i na aprilsko ustvarjanje. Glede RIT-i še to: v prejšnjem tedniku smo v pismih bralcev prebrali jezno pismo spoštovanega gospoda Koruna, kije RIT označil kot primer najhujše kulture. Pismo nas je tako šokiralo, da do zaključka redakcije Našega časa nismo preboleli čustvenega šoka, zato bo resen, argumentirani odgovor natisnjen šele naslednji teden.
Na zadnje pa še nekaj: ŠŠK se noče (in ne sme) opredeljevati v sporu med Mladinskim in Študentskim servisom, vseeno pa preklicujemo zapisano trditev. ŠŠK nima podpisane pogodbe zgolj z Mladinskim servisom. ŠŠK ima podpisano pogodbo tudi s Študentskim servisom! Toliko v etično naznanje.
Prihaja april, študenti dragi, kako lepo, da danes še ni čas izpitov!
■ Vuk press
fm raj w
Bolero za Pikino
Pikin teden in Pikin festival sta nekaj, kar je namenjeno otrokom in kar imajo otroci nad vse radi. To ni kaj! Je pa Pikin festival tudi dogodek, ki veliko stane. Ne samo Kulturni center Ivana Napotnika, ki iz leta v leto v njem ponuja več, ampak tudi starše, od katerih otroci za Pikine kozarce, Pikine skodelice, Pikine zvezke, gumbe, torbe , knjige, plakate, zastave, palačinke, predstave ... zahtevajo iz leta v leto več. Zato je marsikoga od njih malo presenetila namera, da bo Kulturni center Ivana Napotnika izkupiček letošnje dobrodelne prireditve Bolero 97 ob materinskem dnevu namenil Piki - za izzid slikanice, ki jo bo ta med drugim poklonila otrokom v bolnišnicah. Pa si Optometer le ne more kaj, da ne bi pomislil, da gredo pa s to Piko zdaj že malo predaleč. Dobro delo je seveda lahko tudi slikanica, ampak Optometer bi ga raje namenil mladinskemu okrevališču in zdravilišču Debeli rtič, za kar ta trenutek zbira denar cela Slovenija.
Etnološka paberkovanja 10
VELIKI TEDEN
Piše: mag. Jože Hudales
Smo sredi velikega tedna - najpomembnejšega praznika cerkvenega leta, ki je tudi v Šaleški dolini tako bogat z različnimi starodavnimi šegami, da jih bomo nekaj morali opisati še v naslednji številki. Uvod v veliki teden predstavlja cvetna nedelja, spomin na Jezusov prihod v Jeruzalem. Nekdaj in danes pa je bil ta dan posvečen blagoslovu pomladnega zelenja, ki so ga v Šaleški dolini imenovali različno.
V Gaberkah so tako povezku leskovih in pušpanovih vej, olepšanih s trakovi, inačicami in pri premožnih celo s pomarančami, rekli "vejnik". Drugje so cvetnonedeljski snop ali butaro okrasili tako, da je iz pušpanove "krone" gledala veja cvetočega drena, zvita v podobi srca; tako pravi pred vojno zapisano izročilo iz okolice Šmartnega ob Paki. Les iz teh snopov je imel po ljudski veri posebno moč. Iz njih so narejali križce in jih zatikali na njive in travnike ter jih nabijali na hišna in hlevska vrata, kar naj bi poslopja obvarovalo vsake nesreče, zlasti pa strele. Ostanke snopa so zataknili za podstrešne
tramove in jih tam hranili celo leto. Ob vsakem grmenju so s pušpanovi-mi vejicami kropili po hiši, s šibo iz butare so vsako leto gnali živino na prvo pašo, z njimi so se poslovili od mrliča v hiši itn. Vsa ta številna verovanja, ki so znana v podobni obliki po vsej Evropi, bi seveda težko razložili le s krščanskim obredjem, zato so gotovo povezana z nekim pred-krščanskim pomladnim čaščenjem svetega zelenja, ki je varovalo hiše, njive, travnike in ljudi pred vsemi nevarnostmi.
Veliki teden, sredi katerega smo, je bil po več kot pol stoletja starem Mlinškovem izročilu "zeloposvečen čas, posebno veliki četrtek, petek in sobota. Te dneve se na zemlji ne sme opravljati del. Strog post; zajtrk samo kruh - šele ob devetih, kosilo ob enajstih. Južina se smatra po veliki noči ob dvanajstih. Te dni se moli v čast Kristusovem trpljenju in smrti." Tudi drugod po dolini je strog "deiopost" nastopil najkasneje v četrtek in je veljal za ljudi in živino vse dokler so bili v cerkvah zvezani zvonovi. Kdor bi se tega ne držal bi imel vse leto, tako so menili, nesrečo
pri živini. Pripravljali so lahko le krmo, kolikor so jo potrebovali med prazniki. Gospodinje pa so v tem času (v glavnem sicer v prvih treh dneh velikega tedna) morale od vrha do tal počistiti vso hišo in jo pobeliti "Ako se na veliki petek zjutraj pred sončnim vzhodom pomete iz vseh kotov pajčevina v smeri proti izhodu, bo izginila vsa golazen in mrčes" je zapisal Mlinšek v okolici Velenja okrog leta 1935.
Sicer pa je bilo delo na veliki petek še bolj strogo prepovedano in od zdaj pa do velike noči bi z delom na zemlji njive napravil celo nerodovitne, ker tudi zemlja v tem času žaluje. Velikega petka pa se je v dolini držala še cela vrsta drugih vraž. Tako so npr. lovci verjeli, da kdor pije na ta dan pred sončnim vzhodom gorko zajčjo kri, ta bo čez leto naletel na div jačino kadar bo hotel.
Zelo star običaj pa je bil nekdaj znan na veliko soboto. Tedaj so tudi po Šaleški dolini še kurili velikonočne kresove, ki naj bi soncu pomagali do nove moči. Danes se jih v dolini menda nihče več ne spominja, čeprav znani slovenski etnolog France Kotnik piše, da so jih poznali tudi pri nas. Do današnjih dni pa se je ohranil običaj, da so na veliko soboto otroci z lesnimi gobami odšli do farne cerkve in z njimi prinesli k hiši blagoslovljeni ogenj. Ta običaj zagotovo prestavlja že precej okrnjen ostanek kulta domačega ognjišča, ki so ga ugasnili samo enkrat v letu in ga nato na novo prižgali s svetim ognjem.
Leto 1930, poletje. Hermina in Dominik, oba iz starih Zaleščanskih družin, sta se objemala pod košato jablano na robu sadovnjaka v Plešivcu. Ko se je Hermini zazdelo, da je šel njen fant le predaleč, ga je ustavila rekoč:" A si čisto zmešan? Veš, kakšni so časi. Oba sva brez službe, kako se bomo pa preživljali? Ko dobiš stalno službo, pa ne rečem, ampak najprej poroka in potem vse ostalo." Časi so bili res hudi, ni bilo zaslužka, ni bilo prihodnosti za mlade. In tako je šele deset let kasneje Dominik dobil stalno službo in Hermina je privolila v poroko. Herma, prva Klančnikovih treh smrkelj, je luč sveta zagledala 3.marca 1939. Najprej je družina živela podnajemniško življenje n Blažičevi kmetiji nad Skalskim jezerom, ki se je kmalu po vojni zaradi rudarjenja porušila, preselili so se v bližino, na Rudolf šaht v rudniško stanovanje in čez deset let nedaleč od tam zgradili hišo.
Herma je imela srečno otroštvo, kljub revščini, ki so jo vseskozi tolkli in kljub svojemu dolgemu jeziku in trmoglavi svojeglavosti. Ker seje največ potikala in pretepala z okoliškimi fanti in ker je preveč stegovala jezik, jo je mati kar pogosto nagradila s šibo. Mlajši dve sestri taiste šibe nista nikoli okusili, kar potrjuje dejstvo, daje bila mala Herma res nemogoč otrok, čeprav je res tudi to, da je bila za delo in uk vseskozi pridna.
Že pri šestih letih so dali dekletce starši v šolo, da bi se lahko pred jezikavo trmoglavko vsaj za kakšno uro oddahnili. Odtlej je sanjala in vedela, da bo nekoč učiteljica. Škalska šola se je že po dveh letih podrla ( za kar vendarle ne gre kriviti nebrzdane Hermice), večina otrok se je začasno preselila v zasilne šolske prostore na neki kmetiji, Herma pa je raje presedlala v Velenje. Od vsega v šoli ji je bilo najljubše deklamiranje in igranje, sicer pa sploh ni bila slaba učenka. Če je bila še tako spretna z jezikom, pa ji petje nikoli ni šlo, posluh je bil zanjo španska vas, in občasno izsiljeno prikazovanje svojih pevskih kvalitet je sovražila. Iz šolske kronike lahko razberemo tudi to, daje pridna Herma ponavljala osmi razred. In to zato, ker je prišla v šolo njena mati, ter zahtevala, da hčerkici dajo konec leta cvek iz matematike. Punca je namreč šla v šolo s šestimi leti in bi jo prehitro končala, ker pa je bila eno leto premlada za vpis na učiteljišče, bi morali doma trmoglavo jezikavko prenašati še celo leto.
Od učteljišča sta Hermi najbolj ostali v spominu dve stvari. Prva
je bil Edi, rudar, v katerega se je nesmrtno zatrapala in z njim večere in večere preplesala v restavraciji na velenjskem jezeru -pri čemer ji je šlo na roke dejstvo, da učitelji iz Celja v Velenju pač niso mogli nadzorovati strogega hora legalisa. Drugi nepozaben spomin je spomin na ure klavirja. Klavirja ni marala, da, celo gnusil se ji je! Zato ni čudno, da si je skupaj z, danes znanim pesnikom Ervinom Fritzem, prislužila iz klavirja popravni izpit, kot prva v dolgoletni zgodovini celjskega učiteljišča / pred našim odkritjem tega zgodovinskega fakta, se je z njim neopravičeno hvalisal sedanji ravnatelj velenjskega Kulturnega centra/. Izpit so jima podarili, profesorica pa je šele tedaj spoznala Hermin odpor do milozvočnega instrumenta in od takrat ji ni bilo treba več sesti za klavir.
Herma se je že zgodaj navdušila nad socializmom in tovarišem Titom, a kaj se revše ne bi, saj staji ob razgledanih starših le ona dva, glede na poreklo, pomenila možnost uveljavitve njenih sposobnosti. Tako jo ob koncu zadnjega letnika učiteljišča srečamo na delovni akciji Autoput Beograd - Niš in z isto brigado na otvoritvi mesta Velenje, septembra 1959. V brigadi je bilo čudovito, delali so, plesali in se zabavali. Alkohola in seksa menda ni bilo, s Hermo je bil v srcu ves čas Edi..., dokler proti koncu brigade ni dobila pisma od doma, da Edi zanjo ni pravi in, da mora po povratku z njim prekiniti. To sta poslušno, a s težkim srcem, mlada ljubimca tudi storila.
Prva tri učiteljska leta je pamet solila otrokom štirirazredne šole v Cirkovcah, katere osnovna značilnost je bila, da so jo otroci obiskovali kar osem let - v Velenje ni šel nihče v peti razredi, v šoli pa so obvezno morali biti do petnajstega leta! In potem se je prestavila v Velenje, na šolo Gustava Šiliha.
Daljnega leta 62, jo je med vožnjo z biciklom, ustavil, njej skoraj neznani, gizdavi usnjarski tehnik, ki se je priselil v Šoštanj z Dolenjske, in ji v brk povedal, da se bosta poročila. Herma, v kateri je še vedno boleče kljuval Edi, gaje označila za notoričnega bebca in ga vprašala zakaj tako misli. "Kaku, za kuga? Sej sva oba rojena tretega tretega!", se je glasil kratek, nesramen odgovor. Boj je trajal dobro leto, bolj je bil fant vztrajen, manj je Edi kljuval. Leta 1963 sta se Herma Klančnik in Beno Groznik vzela in več kot devet mesecev kasneje povila malega Petrčka. Herma je pre-
vzela vlogo žene in matere; resda gospodinjstva in kuharije ni bila niti malo vešča, toda z leti se je tega povsem priučila, pravijo celo, da je postala odlična kuharica (skupna bruto teža soproga Benota in medtem odraslega sina Petra te govorice sicer odločno zanika).
Herma je trideset let poučevala tretji razred in pred odhodom v pokoj, skupaj s sinom, pripravila krasen slovenski učbenik o poučevanju tretjih razredov, iz katerega je jasno razvidno, da bi bilo najbolje, če bi bili učenci in učitelji vseh osem let kar v tretjem razredu.
Vseskozi je ob poučevanju prevzemala številne funkcije (v sredini sedemdestih let je bila celo podpredsednica občinske skupščine) - tudi, ko se je njen socialistični sistem porušil, ni obrnila duše in je svojemu prepričanju ostala zvesta. Pri tem je celo tako odkrito nesramna /v njeni maniri pač!/, da iskreno zagovarja svoje prepričanje in sloje, ki jim njene ideje pomenijo pošteno in spodobno preživetje. Herma je bila rdeča in brez zardevanja rdeča ostaja.
Že v šoli si je nabrala mnoge mlade prijatelje, ko pa se je začela ukvarjati še s taborništvom ( nikoli seveda ne bo priznala, daje začela s taborništvom, zato, da bi svojega v vato zavitega sinčka edinčka tabornika skozi nenehno kontrolo obvarovala vseh slabosti, ki ga spuščenega z vrvice lahko zadanejo/, so se mladi prijatelji še namnožili.
Pokoj uživa z veliko žlico, skoraj nikoli je ni doma, saj svoj učbenik predstavlja po celi Sloveniji / iz Murske Sobote je prejšnji teden prinesla deset jajc in veliko šunko/, dela za svojo Partijo in tovariša Meha in Pahorja, pedena svoja moška in potrpežljivo čaka vnukov, ki naj bi jih napravil njen edinček.
Tovarišica Herma je na trenutke jezikava, odrezava in robata, a neskončno topla oseba - le bognedaj jo zbuditi ob sedmih zjutraj!
Šaleški študentski klub
Spustim se navzdol po brazil-sko-paragvajski meji in prispem do mesta, kjer se reka Iguazu izliva v Parano. Sedaj sem v Braziliji na oni strani reke pa je Argentina. Zdaj, zdaj bi moral zagledati slapove. Toda ne! Okoli mene je narodni park, ki so ga ustanovili leta 1934 z namenom, da bi zaščitili nenadzorovano poseganje v rečno strugo in bregove. Plačam pet dolarjev in vstopim.
Z džipom skozi pragozd
Sklenem, da se bom slapovom približal v čolnu po rečni strugi navzgor. Za to je potrebno vzeti safari program, ki te stane dvajset dolarjev, je pa v njem zajeta vožnja z džipom skozi pragozd in potem še s čolnom do slapov. Subtopski gozd. Od daleč vidim številne epifite (od orhidej do filodendronov), bromelije in praproti. Epifiti so rastline, ki se naslanjajo na druga drevesa, vendar niso paraziti, saj srkajo hrano skozi svoje korenine in v drevesih iščejo le oporo, da se lahko vzpenjajo proti svetlobi.
Tu je pravi raj za nepregledno število živobarnih ptičev, divjih mačk, srnjakov, tapirjev, divjih svinj, vreščečih opic in strupenih kač, od anakonde in boe do majhnega gada in glasne klopotače. Med dvestopetdeset tisoči metuljev, kolikor jih poznamo na svetu, jih je samo tu več kot dva tisoč. Največji živali v pragozdu sta puma in jaguar, vendar sta nočni ptici in ju žez dan skoraj ne srečaš. Človeka se izogibata.
Toda kje so slapovi?
»Krokodil na levi!« zavpije krmar motornega čolna, v katerem nadaljujem pot po reki navzgor.
»Tam, na skalah!« reče in pokaže proti bregu. Samo nekaj
se zablešči nešteto mavric. Vse bolj toplo postaja. Splačalo se je vrniti. Kaj zato, če sem zamudil kosilo v hotelu »Cataratas do Iguazu«! Na tem koncu sveta sem samo enkrat!
Mavrica! To je tisto najlepše.
Z Gorenjci ni nič narobe
Zvečer odletim v Sao Paulo. Groza, kako veliko mesto je to! Menda je drugo največje mesto na svetu. Ima kar dvajset milijonov ljudi. Kako lahko vse to funkcionira? Na primer voda in kanalizacija!
V Sao Paulu doživim najbolj topel sprejem na moji poti po Južni Ameriki. Pričaka me gospod Peter Slavec in odpelje k Vladimirju Ovci. Moja sopotnica Marjana je že pri družini Hlebanja. Kako so ti brazilski Slovenci gostoljubni? To je neverjetno. Pa čeprav so sami Gorenjci.
Že prvi večer bogata večeija v razkošni vili Janeza Hlebanje in njegove žene Sandre. Sandra je Brazilka, a govori slovensko. Neverjetno! Ko ji ponudijo viski z ledom reče:
»Dobro pa bom en kozarec, a samo zaradi družbe.«
Pride tudi Frederico Hlebanja in njegova žena Margarida, ki je Portugalka. In Franziska Bruncek tudi nikoli ne manjka, kadar pridejo v Brazilijo Slovenci. Streže črna služinčad. Počutim se kot v filmu »V vrtincu«.
Ko je protokolarna in razkošna večerja mimo se dogovorimo, kako bomo proslavili 5. obletnico slovenske samostojnosti. Zato sem tu! Z večerjo, citrami, in razstavo Gasparijevih razglednic. Prileteli bodo od vsepovsod, tudi iz Rio de Janeira in Belo Horizonte. Na primer naš častni konzul Bogdan' Šafej.
Akademski ples 97
nepremočljive čepice. Vse to pa potrebuješ, če se pozimi voziš pod slapovi. En sam nepreviden gib in čoln bi obrnilo. Komaj čakam, da se izkrcamo.
Sedaj zavijem po označeni pot ob slapovih. Preštejem vse, večje in manjše. Kar 275 jih je! Je to mogoče? Po mostičku pridem do sredine ogromnega jezera pod najvišjim slapom. Tam ogromne vodne gmote tako bučijo in pljuskajo, da se ne vidi in ne sliši skoraj nič. Samo iz največjega slapa, ki mu tu rečejo »vražje grlo« in ki je visok okoli 80 metrov, se v eni sekundi prelije 1750 kubikov vode. Poleti je vode manj, a še vedno dovolj, da za-pojejo vsi registri tega vodnega spektakla. Vrnem se in plačam dolar za papirnato lahek dežni plašč, kajti brez njega ne morem naprej.
K slapovom se vrnem še enkrat. Preden'zapustim narodni park se vreme izboljša. Odločim se, da bom še enkrat opravil vso dolgo pot ob slapovih. Takrat posije sonce in nad slapovi
Akademski ples, tradicionalno srečanje študentov in "starih bajt", je tudi letos potekal na Dobrni. Udeležilo se ga je okoli 300 obiskovalcev, manjkalo je kar nekaj obveznih članov in kar nekaj predstavnikov starejše generacije slavnih Šalečank in Šalečanov.
Letošnji Akademski ples si bo potrebno zapomniti predvsem zaradi na novo uvedene licitacije. Z njo so že skoraj pozabljene produkte starejših študentskih generacij (prva številka RITi, vsebina prve radijske oddaje v Imenu sove, logo Šaleškega študentskega kluba, prvi računalnik Dialog 8088, prve note Šaleškega študentskega komornega zbora, vinska trta,...) povzdignili v relikvijo, za katero so bili danes njihovi tvorci pripravljeni odšteti "lepe cekine" (namenjene bližnjim gradbenim posegom ŠŠK-ja v njihovem Placu). Sicer je Akademski ples tudi letos odprfvse tri "fronte" - plesno, pogovorno in tisto ob šestih zjutraj na Kolodvorski...
metrov od čolna leži tri metre dolg krokodil, nepremično in z odprtim rilcem, da bi zajel tisto bore malo toplote, ki jo daje julijsko sonce. Varovalna barva ga dobro ščiti, če me čolnar ne bi opozoril, ga sploh ne bi opazil.
Vreme je deževno in mrzlo. Ponoči nič stopinj Celzija, čez dan do osem. Joj, kako me v čolnu zebe!. Nekaj zaradi mrzle vode, ki šprica kadarkoli čolnar nenadoma zavije, najbolj pa zaradi vetra, ki ga dela naš čoln.
Končno zagledam slapove! Spomnih se besed Roka Videča s celjskega Kompasa, ki mi je pred odhodom na to potovanje dejal: »Kaj Niagara! Šlapovi na reki Iguazu so pravi svetovni čudež!«
Mavrica nad
slapovi
Drvimo od slapa do slapa. V čolnuje osem potnikov. Sami turisti. Čolnar hitro zavija, da mi strah sega do kosti. Mogoče tudi zaradi mraza, kajti nimam vetrovke, niti dežnega plašča, niti
Šaleški študentski komorni zbor je pod vodstvom Jožija Šaieja zapel priredbo slovenske narodne pesmi Druml'ca.
Letošnje tekmovanje za naslov najboljšega Limbo plesalca sije prislužila Špela, vendar bo zaradi nesporazuma pri sodniški žiriji (ta je uveljavila napačna pravila) pred njenim imenom za vse večne čase sijala zvezdica. Kot je razvidno, so tekmovalci pod Limbo palico bolj ali manj drsali. Fotografija zmagovalke je (iz moralnega razloga) razstavljena v Placu.
HOROSKOP
Moda Moda Moda Moda Moda Moda Moda Moda Moda Moda Moda Moda Moda Moda Moda Moda Moda
Jdeja za velikonočno dekoracijo Jdeja za velikonočno dekoracijo Jdeja za velikonočno dekoracijo
Pa je prišla .tudi koledarska pomlad. Pospravili bomo težke zimske »cunje«, ko bomo pospravljali po omarah naših malčkov in najstnikov, pa bomo predvsem ugotavljali, koliko prekratke so hlače, koliko premajhna jakna, katera majčka bo še prišla »v poštev«? No, ko boste odšli po novih nakupih pa morda
ne bo odveč, da vam zaupamo nekaj modnih zapovedi za pomlad in poletje. Naj živijo barve! Tako bi lahko na kratko opisali tisto, kar bo sezono najbolj zaznamovalo. Živo rumena, živo oranžna, živo zelena, živo... Katera koliko barva. Med vzorci bodo najbolj priljubljene črte in rožice, velike in male. Pa na kare nikar
ne pozabite. Zelo »in« so kombinacije dveh barv; zeleno-črna, rumeno-črna, rdeče-modra. Čez jeans ga še vedno ne bo, zelo dobrodošli bodo pralni bom-baži in mehki jearseyi. Skratka, naj bodo vaši otroci živahni v živahnih barvah!
2 Jsjrj vj
Velikost je približno 40 centimetrov premera. Potrebujemo: slamnat venec, premera 30 cm; vejice žajblja; žico za aranžiranje cvetja; približno 24 do 28 izpi-hanih jajc; lepilno pištolo; prozoren lak, barve Deka Crystal« v beli, modri in črni barvi; barvo »Deka Ziermatt« ali katero drugo v beli, črni in olivno zeleni barvi in dva čopiča.
Izdelava: Zajbljeve vejice zavežemo z žico za aranžiranje v majhne šopke, ki jih drugega za drugim položimo na venec kot strešne opeke ter ovijemo z žico, da jih pritrdimo. Luknjice na jajcih zalepimo z ostankom papirja. Za grundi-ranje jajc zmešamo barve prozornega laka v svetlo sivomodro. Jajca pobarvamo s to mešanico, nato počakamo, da se lak dobro posuši. Nato grundi-ramo še mesta, kjer smo jajca držali. Belo barvo razredčimo z veliko vode, da postane barva prozorna. Jajca pobarvamo s to mešanico tako, da postane osnova svetlejša, sijaj pa nekoliko motnejši. Ko se barva posuši, zmešamo belo in črno barvo v siv barvni odtenek. S sivo in olivno zeleno barvo napršimo s čopičem iz ščetin na jajca pike; napršimo jih tako, da potegnemo s prstom čez ščetino čopiča. Počakamo, da se brizgi posušijo, nato prilepimo jajca z lepilno pištolo na venec. Če je nimate, filrprilepite ročno.
Oven od 21. marca do 20. aprila
Če se boste nečesa še naprej tako bali, se bo žal vsaj delno uresničilo najslabše. Zato preženite temne misli in temne oblake iz svojega življenja, saj ni lahko biti ves čas le slabe volje. V dobro vas bo zagotovo spravila uradna novica, ki jo boste prejeli v naslednjih dneh. Vzemite jo bolj resno, kot bo zvenela. Denarnica bo malce tanjša.
Bik od 21. a|>rila do 21. maja
Praznike, ki so pred nami, boste zagotovo izkoristili za izboljšanje vašega počutja. Pa še nečemu se boste končno posvetili; vašemu izgledu, ki vam že nekaj časa ni več všeč. Pri tem nikar ne pretiravajte, da ne boste jokali, ko bo že prepozno. Sicer pa pojdite na zabaVo, ki vam bo zagotovo pustila vrsto lepih vtisov.
Dvojčka od 22. maja do 21. junija
Dobro počutje se bo nadaljevalo še nekaj dni. To bodo še vedno dnevi, ko boste vstajali z nasmehom na licih, saj boste od njih iztržili kolikor se največ da. Pri tem ne pozabite, da na tem svetu niste sami in da imajo potrebe tudi drugi. Sploh nekdo od sorodnikov vas bo močno potreboval. Kako zelo se vam zna obrestovati vaša pomoč pa tako sami veste.
Rak od 22. junija do 22. julija
Zvezde vam v naslednjih dneh ne bodo najbolj naklonjene, zato boste morali zbrati precej moči, da boste premagali vse ovire, ki so pred vami. Nekako bo šlo, celo bolje, kot ste si sami mislili. Koliko pravih prijateljev imate v resnici, se bo prav tako izkazalo v naslednjih dneh. Res bodo to tisti, ki so to že dolgo. Pazite na zdravje!
Lev od 23. julija do 24. avgusta
Pred vami je teden, ko boste morali povleči kar nekaj odločilnih poslovnih potez. Nikar ne skrivajte, da vas begajo. Če boste to na glas priznali in poiskali še kakšen nasvet zaupanja vredne osebe, vam bo zagotovo lažje. Tudi partner bo trdno ob vaši strani, celo vse vaše muhe bo lepo prenašal. Pazite na cesti, saj zadnje čase niste najbolj zbrani.
Devica od 24. avgusta do 23. septembra
Lepi dnevi se bodo nadaljevali. Le neka uradna zadeva, s katero se boste soočili prihodnji teden, vam bo malce načela živce in ukradla kakšno urico spanja, sicer pa boste ves čas dobre volje. Tudi to neprijetno zadevo boste zagotovo rešili tako, da boste zadovoljni. Nekdo vas že nekaj časa pogreša, vi pa to dobro veste. Čim prej si vzemite čas zanj!
Tehtnica od 24. septembra do 23.oktobra
Se vedno boste precej napeti, kar vam ne bo ravno koristilo. Premislite, kaj vam je v takšnih trenutkih najbolj pomagalo in si odtrgajte čas za tovrstno sprostitev. Morda bo dovolj že klepet s prijatelji, četudi bo zraven kaj alkohola. Od časa do časa je pač treba odpreti ventile. Vi jih že dolgo niste.
Škorpijon od 24.oktobra do 24. novembra
Če si želite imeti čim več od te pomladi, se čim pogosteje odločajte za zamenjavo okolja. Vsak prosti trenutek izkoristite vsaj za sprehod v naravi, če pa je le mogoče, si vzemite nekaj dni oddiha. Povsod, kamor boste prišli, boste toplo sprejeti. Povsod boste namreč poskrbeli za res dobro voljo. Se sami ne boste vedeli, od kod jo jemljete.
Strelec od 24. novembra do 22. decembra
Vaša odločitev, da boste krepko spremenili nekatere navade, ki vam pri vas niso všeč, ne bo lahka. Ko boste začeli s korenitimi spremembami nikar ne pričakujte, da bodo domači to odobravali. Vsekakor pa poskrbite, da ob vseh spremembah ne boste slabe volje. Sicer se kaj lahko zgodi, da bodo v vaše življenje posegle še spremembe, ki si jih nikakor ne želite.
Kozorog od 23. decembra do 20. januarja
Čeprav ponavadi tega ne pokažete, bodo vsi opazili, kako močno ljubosumni ste postali. Dvome boste pregnali le, če boste znali vprašati prave osebe. In tudi, če boste končno pričeli vašemu partnerju bolj zaupati. Tudi njemu ni vseeno, ko gleda, kako se obnašate. Sploh, ker se ne čuti. čisto nič kriv.
Vodnar od 21. januarja do 19. februarja
Namigi, ki jih boste dobili od znanca, se vam ne bodo najbolj dopadli. Zdelo se vam bo celo, da so nevarni. A le nekaj dni. Potem se bo vse razjasnilo in spet vam bo veliko lažje. Finančno stanje še nekaj časa ne bo rožnato, zato se poskusite izogibati trgovin. Sploh tistih, v katerih imajo stvari, ki si jih že dolgo želite.
Ribi od 20. februarja do 20. marca
Srečanje bo prijetno, v vas pa bo zbudilo precej lepih spominov na leta, ki so žal že preteklost. Iz pogovora boste izvedeli nekaj, kar vas je že dolgo zanimalo. Prijetno bo, zato bo tudi vaše počutje vsak dan boljše. Prosti čas izkoriščajte več zase in manj za vaše domače. Spet ste se namreč zanemarili.
ilustracije:Pia
Za testo: 1 OOg posušenih koščkov ananasa, 200g marcipanaovega testa, 1/2 žlice nastrgane lupine neškropljene limone, 1-2 žlici sadjevca, 1 vrečka sesekljanih pistacij, 20 g sladkorne sipe. Za dekoracijo: 150g bele čokolade za obliv, 50g mlečne čokolade za obliv. Testo: Drobno sesekljamo posušene koščke ananasa. Nato ugnetemo ananas, marcipanovo testo, limonino lupino, sadjevec in sesekljane pistacije. testo potresemo s sladkorno sipo ter ga razvaljamo med dvema plastema prozorne folije približno 1 cm debelo. Modelčke za račke in zajčke vtisnemo v sladkorno sipo in izrežemo piškote. Dekoracija: Čokoladi za obliv raztopimo po navodilu v topli vodni kopeli. Račke in zajčke položimo drugega za drugim na vilico ter jih s pomočjo žlice prevlečemo z belim prelivom. Posušimo jih na kuhinjski rešetki. Stopljeno mlečno čokolado damo v vrečko za zamrzovanje, ki ji odrežemo eno konico ter nabrizgamo na zajčke in račke obrise.
SREDA, 2. aprila
ČETRTEK, 27. marca
SLOVENIJA 1
10.30	Caroline v velemestu, 22/23
10.50	Izgubljeni vikend, amer. film
12.30	Svet divjih živali, 4/13
13.00	Poročila
13.05	Kolo sreče, tv igrica
14.40	Novice iz sveta razvedrila
15.10	V vrtincu
15.40	Steber, tv igra
17.00	Obzornik
17.10	Santo Žužkito, 10/13
18.00	Po Sloveniji
18.30	TV prodaja
18.40	Kolo sreče, tv igrica
19.15	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme
19.57	Šport
20.05	Tednik
21.00	Napovedniki
21.05	Forum
21.20	Frasier, 5/24
22.00	Odmevi, vreme, šport
22.30	Odstiranja
01.00	Videoring
SLOVENIJA 2
13.40 Karaoke
14.45 Medičarji in svečarji,
domače obrti 15.10 Koncert simfonikov RTV 15.50 Posadka, 6/25 16.10 DP v košarki (M), posnetek 17.30 Echo Point, 39/65 18.00 Podeželski utrip, 8/10 18.50 Resnična resničnost 19.25 Echo Point, 40/65 20.00 Nedeljski angeli, norveški film
21.50 Gibljive slike 22.20 Roza Kino, amer. film 22.30 Moiierova smrt, franc.
oddaja 00.00 Gibljive slike
07.00	Dobro jutro, Slovenija
10.00	Santa Barbara, nan.
11.00	Na jug, nan.
12.00	POPkviz
12.30	Klop, risana serija
13.00	Mladost norost, amer. film
15.00	POP 30
15.30	Matlock, nan.
16.30	Santa Barbara, nan.
17.30	Družina za umret, nan.
18.00	POPkviz
18.30	Vrnitev v paradiž, nan.
19.30	24 ur
20.00	Mož z rdečim čevljem,
amer. film
22.00	M.A.S.H., nan.
22.30	Argument
23.00	Reševalci, nan.
00.00	Inšpektor Derrick, nan.
01.00	24 ur, pon.
01.30	POP 30, pon.
09.30	POTVAVONLEA, ponovitev 42. dela nadaljevanke
10.20	EPP / Vabimo k ogledu
10.25	NAJ SPOT, ponovitev
11.25	TV IZLOŽBA
12.00	Videostrani
18.55	NAJ SPOT DNEVA
19.00	REGIONALNE NOVICE
19.05	Otroški program: RISANKE
19.30	TV IZLOŽBA
19.40	Videostrani
20.00	EPP/VABIMO K OGLEDU
20.05	ZVEZDNI ČLOVEK pogovor v studiu
21.05	PREBOJ, film, ponovitev
22.35	REGIONALNE NOVICE 22.40 HOROSKOP
22.45	TV IZLOŽBA
22.55	NAJ SPOT DNEVA 23.00 VIDEOSTRANI do 24.00
PETEK, 28. marca
SLOVENIJA 1
09.40 Aerobika
09.55 Učimo se ročnih ustvarjalnosti
Denver, 8/20 Podeželski utrip, 8/10 Nedeljski angeli, norv. film Poročila
Kolo sreče, tv igrica Koncert mladih talentov (Anja Bukovec - violina) Povečava Obzornik
Dogodivščine iz živalskega vrta
Po Sloveniji TV prodaja Hugo, tv igrica Risanka Dnevnik, vreme Planet IN 21.30 Raziskovalci national geographica, 12/12 Odmevi, vreme, šport Murphy Brown, 12/25 1984, ang. film Resnična resničnost, oddaja o računalništvu Videoring
10.10 10.30 11.20 13.00 13.05 15.25
16.00 17.0a 17.10
18.00 18.30 18.40 19.15 19.30 20.00
22.30 23.00 23.25 01.15
01.45
SLOVENIJA 2
10.40 11.10 11.40 12.10 13.30 14.00 14.10 14.40 16.15 16.40 17.10 18.00
19.00 19.30 20.00
21.35 23.05
23.35
Mostovi
Slovenski utrinki Resnična resničnost Beli balon, iranski film Gibljive slike Forum
Zgodbe iz školjke David, amer. film Frasier, 5/24 Echo Point, 40/65 Snežna reka, 4/26 Evangeličansko bogoslužje VELIKEGA PETKA, prenos iz Moravskih Toplic Okolje in mi Echo Point, 41/65 Biblija: Jožef, 1. del koprodukc. filma Rim: Križev pot, prenos Dežela smehljaja, dokum. oddaja Jazz
07.00	Dobro jutro, Slovenija
10.00	Santa Barbara, nan.
11.00	Reševalci, nan.
12.00	POPkviz
12.30	M.A.S.H., nan.
13.00	Film
14.30	Obraz tedna
15.00	POP 30
15.30	Matlock, nan.
16.30	Santa Barbara, nan.
17.30	Družina za umret, nan.
18.00	POPkviz
18.30	Vrnitev v paradiž, nad.
19.30	24 ur
20.00	Urgenca, nan.
21.00	Dosjeji X, nan.
22.00	Film
23.45	Lovec na glave, nan.
00.30	24 ur, pon.
01.00	POP 30, pon.
kanali
46
52
09.00 DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja 09.45 EPP / Vabimo k ogledu 09.50 ZVEZDNI ČLOVEK pogovor
v studiu, ponovitev 10.50 PREBOJ, film, ponovitev 12.20 TV IZLOŽBA 12.25 Videostrani 17.55 NAJ SPOT DNEVA 18.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ,
kontaktna oddaja 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 Otroški program: RISANKE 19.30 TV IZLOŽBA 19.40 Videostrani 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 GREMO V KINO, oddaja za
ljubitelje filma 20.30 NE IGRAJ SE S HUDIČEM,
film, ponovitev 22.00 GOST ODDAJE DOBRO JUTRO
22.30 REGIONALNE NOVICE 22.35 HOROSKOP 22.40 TV IZLOŽBA 22.50 VIDEOSTRANI do 24.00
SOBOTA, 29. marca
SLOVENIJA 1
08.35	Radovedni Taček
08.50	Taborniki in skavti
09.05	Pod klobukom
09.50	Zgodbe iz školjke
10.20	Maribor'96
11.40	Hugo, tv igrica
12.05	Tednik
13.00	Poročila
13.05	Karaoke
14.05	Policisti s srcem, 20/26
15.25	Ministranti, avstrijski film
17.00	Obzornik
17.10	Kronika divje Afrike, 5/12
18.00	4x4
18.25	Ozare
18.35	TV prodaja
18.40	Hugo, tv igrica
19.15	Risanka
19.30	Dnevnik
20.10	Podarim dobim, prenos
21.25	Za tv kamero
21.35	Zadnja večerja, dokum.
oddaja
22.30	Poročila, vreme
22.40	Šport
23.00	Mali oglasi
23.40	Trd oreh, 3/7
SLOVENIJA 2
11.35 Podzemna skrivnost, Šved. film
Spevi ruske Velikonočne liturgije
Jožef, 1. del koprodukc. filma
Roka ročka Echo Point, 41/65 Teniški magazin Košarka NBA action DP v nogometu, HIT GORICA:PUBLIKUM, posnetek iz Nove Gorice Esho Point, 42/65 Biblija: Jožef, 2. del koprodukc. filma Življenje na zemlji, 2/9 Zlata šestdeseta slovenske popevke V vrtincu Sobotna noč
12.55
13.50
15.25 16.25 16.50 17.20 17.50
19.30 20.00
21.35 22.25
23.25 23.55
A/
08.00 Mrčeski, risana serija 08.30 Reboot, mladi, serije 09.00 Klop, risana serija 09.30 Parker Lewis, mladi, serije 10.00 Dogodivščine brenčeče
čebelice, ris.serija 10.30 Flipper, serija 11.00 Vesoljski bojevniki, nan. 12.00 Nove Supermanove dogodivščine, nan. 13.00 POP 30 13.30 NHL hokej 14.00 Beverly Hills 90210, nan. 15.00 Maelrose plače, nad. 15.45 Elijev ogenj, amer. film 17.30 Prijatelji, nan. 18.00 Formula 1, trening 19.00 Varuška 19.30 24 ur 20.00 Viktorji, prenos 22.00 Odpadniki, nan. 23.00 Brez potrpljenja, amer. film 01.00 24 ur, pon.
anali 27 46 52
09.30 OTROŠKI MIŠ MAŠ,
ponovitev 10.30 EPP / Vabimo k ogledu 10.35 GREMO V KINO, ponovitev 11.00 NE IGRAJ SE S HUDIČEM
film, ponovitev 12.30 TV IZLOŽBA 12.40 Videostrani 18.00 ŠOLSKA KOŠARKARSKA LIGA
18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 OTROŠKi PROGRAM 19.30 TV IZLOŽBA 19.40 Videostrani 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 569. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program 20.30 JIH POZNATE? Gost v studiu: TONE FORNEZZI-TOF
21.45 29. ULICA, film, ponovitev 23.15 HOROSKOP 23.20 TV IZLOŽBA 23.30 NAJ SPOT DNEVA 23.35 VIDEOSTRANI DO 24.00
NEDELJA, 30. marca
SLOVENIJA 1
08.10	Željko, 3/13
08.35	ŽIVŽAV
09.25	Dodojeve dogodivščine
09.30	4x4
09.55	Velikonočna maša, prenos
(Vrhpolje pri Vipavi)
11.10	Svet divjih živali
11.35	Dlan v dlani
11.55	Rim: Urbi et orbi, prenos
12.30	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila
13.10	Planet IN
14.30	Mesija, ital.film
17.00	Obzornik
17.10	Popolna tujca, 12/22
17.35	Po domače
18.45	Spoznavanje narave in
družbe
19.05	Včeraj, danes, jutri
19.10	Risanka 19.20 Loto
19.30	Dnevnik, vreme
20.10	Zoom
21.15	Rondo kviz
21.35	Večerni gost: prof.dr. Paul
M. Zulehner
22.30	Poročila, vreme
22.40	Hemingway, 4/4
SLOVENIJA 2
12.25 Mali oglasi
13.05 Zlata šestdeseta slovenske
popevke 14.05 Echo Point, 42/65 14.30 Nedeljska reportaža 15.00 Romeo in Julija, posnetek
iz Covent Gardna 17.55 Ljubljana: pokal EHF v rokometu (Ž); ROBIT OLIMPIJA:VASAS, prenos 19.30 Echo Point, 43/65 20.00 Starinarnica, 2/4 20.50 Slovenski magazin 21.20 Zlati petelin'97,4/6 21.50 Šport v nedeljo 22.35 Žive legende iz daljnih
dežel, 13/13 23.00 Italijanska noč v
VValdbuhneju 00.50 Slovenski magazin
08.00	Pink Panter, risanka
08.30	Dogodivščine medvedka
Ruxpina, ris. serija
09.00	Kapitan Zed in Zee Zone
09.30	Casper in prijatelji, risanka
10.00	Maček Felix, serija
10.30	Dogodivščine Ani in Nejčka
Krpice, risana serija
11.00	Srečni Luka, nan.
12.00	Argument
12.30	Viktorji, ponovitev
14.30	Glavni kuhar, nan.
15.00	Gorski zdravnik, nan.
16.00	Na jug, nan.
17.00	Formula 1, iz Brazilije
20.00	24 ur
20.30	Beverly Hills 90210, nad.
21.30	Melrose plače, nan.
22.30	Faust, 3. del nan.
23.30	Leolo, film
01.30	24 ur, pon.
08.15 MLADI UPI, otroški
zabavnoglasnebi program 08.40 OTROŠKI MIŠ MAŠ 09.40 568. VTV MAGAZIN 10.00 ŠPORTNI TOREK 10.20 ŠPORTNI GOST PLESNI PAR - TOMAŽ VRATAR in VESNA ŠOŠTER 10.45 GOST PONEDELJKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO 11.15 569. VTV MAGAZIN 11.40 GOST SREDINE ODDAJE
DOBRO JUTRO 12.10 EPP
12.15 JIH POZNATE? Gost TONE
FORNEZZI-TOF 13.30 GREMO V KINO, oddaja za
ljubitelje filma 14.00 GOST PETKOVE ODDAJE
DOBRO JUTRO 15.00 POTVAVONLEA, 41. del 15.50 ZVEZDNI ČLOVEK, pogovor v studiu
16.50 PREBOJ, film, ponovitev 18.20 NAPOVED ZA ODMERO DOHODNINE:PETRA KOVAČIČ, svetovalka vlade 19.20 NAJ SPOT 20.20 POTVAVONLEA,-42. del
nadaljevanke 21.10 HOROSKOP 21.15 VIDEOSTRANI do 24.00
PONEDELJEK, 31. marca
SLOVENIJA
09.05
09.45 10.10 11.50 12.00 12.15 12.30 13.00 13.05 14.20 14.50 15.35 16.05 16.25 17.00 17.10 18.40 18.15 19.20 19.30 20.05 21.00 21.20 22.00 22.10 22.35 00.35 01.05
Peter Klepec, posnetek lutkovne predstave Popolna tujca, nan. Hemingway, 4/4 Za tv kamero Utrip
Zrcalo tedna Rondo kviz Poročila Hugo, tv igrica Ljudje in zemlja Večerni gost Dober dan, Koroška Radovedni Taček Skrb za zemljo, 12/13 Obzornik
Velika noč v Evropi Lingo, tv igrica Risanka Žrebanje 3x3 Dnevnik, vreme Svet na zaslonu Homo turisticus Osmi dan Poročila, vreme Visoka družba, 13/13 Divji v srcu, amer. film Osmi dan Videoring
SLOVENIJA 2
08.40 Na potem po spominu... 09.45 Okolje in mi 10.15 Športv nedeljo 11.00 Maribor'96 11.30 Raziskovalci National geographica, 12/12 12.20 Italijanska noč v
VValdbuhneju 14.05 Starinarna, 2/4 14.55 Zoom 15.55 Echo Point, 43/65 16.20 Zadnja večerja, dokum.
oddaja 17.10 Viper, 13/13 18.00 Sedma steza 19.20 Simpsonovi 20.00 Komisar Rex, 5/15 20.50 Sekspožici,
kanad.dokum.oddaja 21.50 Roka ročka 22.50 Brane Rončel izza odra 00.20 Recept za zdravo življenje
07.00	Formula 1, ponovitev dirke
iz Brazilije
09.00	Gorski zdravnik, pon.
10.00	Santa Barbara, nad.
11.00	POPkviz, pon.
11.30	Viktorji, pon.
12.00	Dobrodelni koncert slovenske fondacije, posnetek
14.00	Na jug, nad.
15.00	POP 30
15.30	Matlock, nan.
16.30	Santa Barbara, nad.
17.30	Družina za umret, nan.
18.00	POPkviz
18.30	Vrnitev v paradiž, nan.
19.30	24 ur
20.00	Prave poteze, amer. film
21.45	Športna scena
22.45	Reševalci, nan.
23.30	Inšpektor Derrick, nan. 00.30 24 ur, pon. 01.00 POP 30, pon.
kanali 27 46
52
09.00 DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja 09.45 EPP /Vabimo k ogledu 09.50 569. VTV MAGAZIN,
ponovitev 10.15 TV IZLOŽBA 12.00 Videostrani 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 ŠOLSKA KOŠARKARSKA
LIGA, ponovitev 19.50 Videostrani 20.00 EPP /VABIMO K OGLEDU 20.05 VELIKONOČNE PISANICE
dokumentarni zapis 20.35 POT V JERUZALEM dokumetarni zapis 20.55 POT V AVONLEA, 43. del
nadaljevanke 21.20 GOST ODDAJE DOBRO
JUTRO 21.50 HOROSKOP 21.55 TV IZLOŽBA 22.05 VIDEOSTRANI do 24.00
TOREK, 1. aprila
SLOVENIJA 1
10.20	Viper, 13/13
11.05	Policaj, franc. film
12.40	Spoznavanje narave in
družbe
13.00	Poročila
13.05	Lingo, tv igrica
14.05	Po domače
15.15	Svet na zaslonu
16.05	Homo turisticus
16.20	Mostovi
17.00	Obzornik
17.10	Taborniki in skavti
17.25	Željko, 4/13
17.50	Dodojeve dogodivščine
18.00	Po Sloveniji
18.40	TV prodaja
18.40	Kolo sreče, tv igrica
19.15	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme
20.05	Palete, franc.dokum.oddaja
21.10	Studio city
22.00	Odmevi, vreme, šport
22.30	Berlin Alexanderplatz, 1/14
00.00	Svet poroča
00.30	Studio city
01.15	Videoring
SLOVENIJA 2
11.05	Sobotna noč	
13.05	Dlan v dlani	13.05
13.35	Recept za zdravo življenje	13.35
14.05	Nedlejska reportaža	14.00
13.35	Murphy Brown, 12/25	14.50
15.00	Osmi dan	15.35
15.30	Seks po žici,	17.05
	kanad.dokum.oddaja	17.40
16.20	Slovenski magazin	
16.50	Komisar Rex	18.00
17.35	Simpsonovi	18.55
18.05	Vesoljska policija	
18.50	Volja najde pot	19.25
19.25	Echo Point, 44/65	20.00
20.00	Dnevnik sobarice,	
	franc.ital.film	
21.40	Obiski	
22.10	Aleksander Nevsky, ruski	22.40
	film	23.30
00.10	Zlati petelin *97	
00.40	Obiski	01.00
07.00	Dobro jutro, Slovenija
10.00	Santa Barbara, nad.
11.00	Reševalci, pon.
12.00	POPkviz, pon.
12.30	Kritik, risana serija
13.00	Športna scena
14.00	Zaznamovani, nan.
15.00	POP 30
15.30	Matlock, nan.
16.30	Santa Barbara, nad.
17.30	Družina za umret, nan.
18.00	POPkviz
18.30	Vrnitev v paradiž, nad.
19.30	24 ur
20.00	Gospa iz kongresa, amer. film
21.40	Bolnišnica upanja, nan.
22.30	M.A.S.H., nan.
23.00	Reševalci, nan.
00.00	Inšpektor Derrick, nan.
01.00	24 ur, ponovitev
01.30	POP 30, ponovitev
	kanali	
i	yr rfjSŠSi. 27	1
V *	t Jft, W 46	
	IPSSBJSPP'* S2	
09.30	VELIKONOČNE PISANICE	09.00
	dokumentarni zapis	09.45
10.00	POT V JERUZALEM	
	dokumentarni zapis	
10.20	EPP / Vabimo k ogledu	10.05
10.25	POTVAVONLEA,	10.10
	ponovitev 43. dela	
	nadaljevanke	10.30
11.15	TV IZLOŽBA	
12.00	Videostrani	10.55
18.55	NAJ SPOT DNEVA	12.00
19.00	MINI 5, otroška glasbena	18.55
	lestvica	19.00
19.30	TV IZLOŽBA	19.05
19.40	Videostrani	19.30
20.00	EPP/VABIMO K OGLEDU	19.40
20.05	570. VTV MAGAZIN,	20.00
	regionalni informativni	20.05
	program	
20.25	ŠPORTNI TOREK, športna	20.55
	informativna oddaja	
20.45	ŠPORTNI GOST PLAVALNI	21.55
	KLUB VELENJE	
21.10	HOROSKOP	22.25
21.15	TV IZLOŽBA	22.30
21.25	NAJ SPOT DNEVA	22.35
21.30	VIDEOSTRANI do 24.00	22.45
SLOVENIJA 1
09.45	Oglejmo si, 11/12
10.10	Vesoljska policijska
postaja, 13/24
10.55	Dnevnik sobarice, film
12.35	Žive legende iz daljnih dežel
13.00	Poročila
13.05	Kolo sreče
14.50	Podarim dobim, ponovitev
16.00	Kronika divje Afrike
17.00	Obzornik
17.10	Male sive celice, kviz
18.00	Po Sloveniji
18.30	TV prodaja
18.40	Kolo sreče
19.15	Risanka
19.30	Dnevnik
20.05	Politikova žena, 1/3, drama
21.15	Made in Slovenia
22.00	Odmevi, vreme
22.25	Šport
22.35	Posadka, 7/25
23.00	Vesela padalca, amer. film
01.05	Videoring
SLOVENIJA 2
10.05 Svet poroča 10.35 Volja najde pot 11.05 Aleksander Nevsky, ruski film Obiski
Visoka družba, 13/13 Življenje na zemlji, 2/9 Studio city
Berlin Alexanderplatz, 1/14 Echo Point, 44/65 Caroline v velemestu, 23/23
Koncerti za mlade Domače obrti na slovenskem Echo Point, 45/65 Split: kvalif. za SP v nogometu,
HRVAŠKA:SLOVENIJA, prenos
Tok noč tok - TNT Koncert simfoničnega BBC iz Manchestra Domače obrti na slovenskem
07.00	Dobro jutro, Slovenija
10.00	Santa Barbara, nad.
11.00	Reševalci, nan.
12.00	POPkviz
12.30	M.A.S.H.
13.00	Bolnišnica upanja, nan.
14.00	Inšpektor Derrick, nan.
15.00	POP 30
15.30	Matlock, nan.
16.30	Santa Barbara, nad.
17.30	Družina za umret, nan.
18.00	POPkviz
18.30	Vrnitev v paradiž, nan.
19.30	24 ur
20.00	Vroče mesto, amer. film
22.15	M.A.S.H., nan.
22.45	Obraz tedna
23.15	Reševalci, nan.
00.00	Inšpektor Derrick, nan. 01.00 24 ur, ponovitev 01.30 POP 30, ponovitev
«jfir—k
kanali 27 46
52
DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja 570. VTV MAGAZIN, ponovitev
EPP / Vabimo k ogledu ŠPORTNI TOREK, ponovitev
ŠPORTNI GOST PLAVALNI KLUB VELENJE TV IZLOŽBA Videostrani NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE Otroški program: RISANKE TV IZLOŽBA Videostrani EPP/VABIMO K OGLEDU POTVAVONLEA, 44. c nadaljevanke VIDEO TOP ELVIS PRES-LEY:ONE NIGHT WITH VOU GOST ODDAJE DOBRO JUTRO
REGIONALNE NOVICE HOROSKOP TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI DO 24.00
"Naš čas" izdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10.
Izhaja ob četrtkih.
Cena posameznega izvoda je 160 SIT, trimesečna naročnina 1.760 SIT, polletna naročnina 3.420, letna naročnina 6.400 SIT.
Uredništvo:
Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji). Mira Zakošek
(urednica radija), Peter Rihtarič (tehnični urednik), Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalka).
Sedež uredništva in uprave:
3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 854-761, telefax (063) 851-990.
Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482.
Oblikovanje, rač. prelom in graf. priprava: STUDIO MREŽA
Tisk in odprema: GZS Mariborski tisk, Maribor. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna št. 3, za katere se plačuje 5 prometni davek.
27. marca 1997
MODRO ©
m KRONIKA
Neznanec se je oskrbel s parketom
V	noči na četrtek, 20. marca, je neznanec na nepojasnjen način prišel v delavnico podjetja PAMO d.o.o. v Velenju na Koroški cesti 54 in odtujil okoli 54 kvadratnih metrov lamelnega parketa. S tem je podjetje oškodoval za okoli 118.000 tolarjev.
Stoenka brez koles
V	nedeljo, 23. marca, med 1. in 2. uro zjutraj so na parkirnem prostoru pri stanovanjski hiši v Arnačah trije mladeniči z osebnega avtomobila Zastava 101, last Stanka T., odmontirali tri kolesa skupaj s platišči, jih naložili v osebni avto in se odpeljali v noč. Policisti pa so storilce hitro izsledili. Dejanja so osumljeni B.V., B.L. in S.J., vsi trije so doma v Bregu pri Polzeli. Kolesa vredna okoli 60.000 tolarjev so jim zasegli.
Natakar bo moral na zagovor
V	sredo, 19. marca, okoli 14.30 so policiste obvestili, da na otroškem igrišču v Velenju leži mlajši fant, ki je tam očitno obležal pot težo popitega alkohola. Poklicali so starše, ki so fanta odpeljali domov, sami pa preverjali, kje se ga je fant tako nacukal in ugotovili, da zelo blizu otroškega igrišča. Zoper natakarja, ki je mladoletniku stregel alkohol pišejo zdaj predlog sodniku za prekrške.
Tujca pospremili do meje
V	noči iz srede na četrtek, med 19. in 20. marcem je na Kidričevi cesti v Velenju kršil javni red in mir hrvaški državljan Nikola K., ki je neprijavljen bival v Velenju. Policisti so ga najprej odpeljali k sodniku za prekrške, za tem pa pospremili do meje.
Vlom v ribarnico
V	petek, 21. marca, je bilo v Šoštanju vlomljeno v ribarnico. Neznanci so iz nje odpeljali dve prazni hladilni skrinji.
Tatvina denarnice se ni splačala
V	ponedeljek, 24. marca, je iz odklenjene garderobne omare v dežurni ambulanti Zdravstvenega doma Velenje izginila denarnica last D.E. iz Mozirja. V njej je bilo 2.800 tolarjev, vozniško dovoljenje, osebna izkaznica in plačilna kartica Aktiva. Z njo je že naslednji dan hotela blago plačati V.P. iz Velenja, pri čemer pa ni imela sreče, trgovci so njeno nepošteno igro takoj spregledali.
V Smihelu ukradli razpelo
Neznani storilec je prejšnji teden iz kapelice v Šmihelu ukradel leseno, okoli 120 let staro razpelo Jezusa Kristusa, veliko 56 krat 80 centimetrov, sive barve. Z dejanjem je Anton M. iz Šmihela oškodovan za okoli 100.000 tolarjev.
Padec po stopnicah je bil usoden
V nedeljo, 23. marca, okoli 19. ure, seje Kapli pripetil tragični dogodek. V kleti stanovanjske hiše v Kapli, kjer je bil doma, so našli mrtvega 69-letnega Franca P. Temu je na stopnicah, ki
Minister Bandelj najprej na UNZ Celje
v ■
Dobra učinkovitost, a slabo zau panje v policijo
»Slovenska policija je po učinkovitosti na evropski ravni, morda jo celo prekaša, toda hkrati je zaupanje javnosti v policijo veliko šibkejše. Morda tudi zato, ker smo doslej preveč podcenjevali pomen komuniciranja z javnostjo. To moramo vsekakor popraviti. Pri tem imamo dober zgled v celjski upravi za notranje zadeve, kjer so področje odnosov z javnostjo dobro uredili,« je med svojim petkovim obiskom na UNZ Celje med drugim dejal novi minister za notranje zadeve Mirko Bandelj. Povedal je še, da sta za to, da je med vsemi enajstimi UNZ najprej obiskal prav celjsko, predvsem dva razloga: močna odmevnost štirikratnega umora v Tekačevem in to, da sodi UNZ Celje po svoji dejavnosti med najboljše v Sloveniji. Ministra so med obiskom v Celju podrobno seznanili z vsemi aktivnostmi pri raziskovanju hudega zločina pri Rogaški Slatini, da bi ta primer čimprej raziskali. Če ga ne bi, je še dejal, zbledijo tudi vsi siceršnji uspehi policije.
Minister je dejal, da si bo prizadeval za boljši gmotni položaj policistov. Tudi zato, ker je slabši položaj tudi razlog za to, da nekateri policisti skrenejo na kriva pota. To število po njegov-
em sicer še ni alarmantno, toda primeri, ki so, mečejo slabo luč na vse policiste. Zato bodo na ministrstvu pod njegovim vodstvom temu posvetili vso pozornost. Naredili pa bodo tudi vse za večjo učinkovitost policije, tako da se kriminalcem v prihodnje ne bo godilo nič boljše kot doslej, še slabše.
Glede delovanja policije za zagotavljanje večje varnosti cestnega prometa pa je Mirko Bandelj dejal, daje policija pri tem naredila že veliko. To se gotovo kaže tudi v statističnih podatkih v zadnjih letih. Tudi letos so doslej rezultati ugodni: v Sloveniji je bilo doslej na cestah za 35 odstotkov manj mrtvih, na celjskem območju celo za polovico manj. Naše ceste pa bi po njegovem terjale še nižji krvni davek, če bi svoje delo dovolj učinkovito opravljali tudi drugi, ki lahko prispevajo k večji varnosti na cestah. To so tisti, ki so zadolženi za izobraževanje voznikov, za večjo kulturo v prometu in za boljšo urejenost cest. Kot primer, kaj pomeni boljša cesta za večjo varnost, je omenil del Slovenike od Hoč do Arje vasi, kjer se je po odprtju še drugega pasu prometna varnost močno izboljšala.
(k)
Utihnila je harmonika
Lepo sončno popoldne. Skoraj prelepo za ta letni čas. Na mestu večnega počitka pri farni cerkvi sv. Tilna v Šentilju množica ljudi. Samo nekaj kretenj in zemlja sprejme tisto, kar ji po zakonu narave pripada. Lahni vetrič posuši solze, v prebujajoči naravi zamre zvok trobente in v zvoniku utihnejo zvonovi. Končana je življenjska pot nekoga izmed nas. To je Elica Cokan, Mihelova mama iz Podkraja. Bila je ena izmed
bi utihnil še slavček, kakor pravi ljudski pregovor. Kadar sta se zlila skupaj njen glas in glas katere od njenih harmonik, je prisluhnil in se nasmehnil tudi tisti, ki mu do tega ni bilo. Bila je odločna, a skromna žena. Nikoli ni rinila v ospredje. Zahvaljujoč tehniki je nekaj njenega glasbenega ustvarjanja tudi ohranjenega.
Otrpnili so prsti, utihnila je harmonika. Odšla je mati in žena, ki se je kljub težavam znala veseliti. Ljubila je naravo in gore, čeprav ji ni bilo dano, da bi se kdaj resnično srečala z njimi. Zato pa je večkrat dejala: "Od tukaj, kjer sem sedaj, se ne vidijo hribi, od tam, kjer bom pa potem, pa se bodo ..." Ta njena želja se ji je izpolnila. Iz gornjega konca mesta večnega počitka se ob jasnem vremenu ponuja prečudovit pogled na Kamniške planine.
M. Hrusti
tistih kmečkih žena, ki se je znala še kako krčevito boriti za blagor svoje družine in doma. Bila pa je še nekaj - pravi ljudski godec, kakršnih ni veliko in se jih ne da naučiti. Velikokrat v njenem, skoraj 70 let dolgem, življenju ji je bilo težko. Toda ko je vzela v roke harmoniko in so njeni od trdega kmečkega dela zgarani prsti zaplesali po tipkah, je pozabila na vse težave in bolečine, tudi na duševne, ki znajo še kako boleti. Tudi pela je, in to tako, da
MENJALNICE
| ri J-x y g®1 /\	agencija z nepremičninami
j CjUIvI	d.o.o. finančni inženiring
Vetrinjska 8, 2000 Maribor, tel.:062/225-729, tel./fax: 062/224-697
4 menjalnice v MARIBi PTUJ
SLOVENSKA BISTRI«
CELJE, Ljubljanska 3 a tel.:063/442-472
SLOVENJI
Trg svobode 2 tel.:0602/45-015
NOVA
MENJALNICA
, s' ■ -i > »Mglfli «iSiS^MmSsismVM.
UGODNA PRODAJA DEVIZ NA TRI OBROKE (ČEKI)!
vodijo v klet spodrsnilo. Med padcem po stopnicah se je tako hudo poškodoval, daje na kraju umrl.
Požar uničil kuhinjske elemente
V	petek, 21. marca, je okoli 22.30 zaradi kratkega stika na kuhinjski napi prišlo do požara v stanovanju Boštjana P. v Velenjski ulici v Žalcu. V ognju, ki gaje pogasil lastnik stanovanja sam, so zgoreli kuhinjski elemetni. Materialna škoda znaša okoli 500.000 tolarjev.
Kdo se vozi z tujim motorjem?
V	dneh od 14. do 22. marca je neznanec v Kapli vasi vlomil v gospodarsko poslopje Marjana S. iz Prebolda. Odpeljal je kolo z motorjem Tomos Avtomatic, vreden 60.000 tolarjev.
:
■	■ m
V 1 v
lili ii 2 ■
■	Ji K
m

■ ki ■ |B

i
i m
H M\ m I
rs
1
m
IKOMUNALNO | PODJETJE 1VELENJEc
3320 Velenje
Koroška 37I b
tel.: 063/856-251
fax: 063/855-796
žiro račun: 52800-601-46145
Uporabnike komunalnih storitev obveščamo, da morebitne reklamacije glede dobave komunalnih dobrin sporočajo dežurnim službam Komunalnega podjetja na telefon:
856-251
856-380
862-582
Potrudili se bomo za takojšnjo Odpravo reklamacij! Komunalno podjetje Velenje
TRGOVINA KOŠARICA
Pernovo 17a (pri Veliki Pirešici)
Telefon/fax: 063/728-080
POSEBNO UGODNA PONUDBA V VELIKONOČNEM TEDNU
MOKA T 400 - POSEBNA 1 KG 79,90		JUICE FRUCTAL 12/1 L	139,90
SLADKOR 50/1 KG	103,90	JERUZALEMČAN 12/1 L	419,90
OLJE GEA12/1 L	154,90	PRAŠEK ARIEL 2,4 KG	689,90
OREHOVA JEDRCA 1 KG	649,00	PRAŠEK PERSIL 3,6 KG	864,90
PREKAJENA ŠUNKA 1 KG	899,00	CET AMIC0 - MIO 4 L	349,90
K0MP0T BRESKEV 1 L	148,90	PESNI REZANCI	29,90
MILKA MLEČNA 100 G	99,00	KORUZA	31,90
KAVA BAR 100 G	148,90	BRIKETI ZA PSE 5 KG	769,90
NA ZALOGI VSE VRSTE SEMEN, ZEMUA ZA PRESAJANJE, KORITA ZA ROŽE, UMETNA GNOJILA IN SEMENSKA KORUZA. ŽELIMO VAM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE TER POLNO KOŠARICO PIRH0V.
***
KDOR VARČUJE - V KOŠARICI KUPUJE!
***
BODITE ZVESTI VEGRADOVIM TRGOVINAM - PRIJETNO BOSTE PRESENEČENI!
Vegradove trgovine nagrajujejo zvestobo kupcev z nagradnim kuponom za vsak nakup v vrednosti 5.000 tolarjev.
Žrebanja bodo 30. maja, 30. septembra in 30.decembra!
▼	TEDENSKO DRUŽINSKO LETOVANJE V TERMAH ČATEŽ
▼	TEDENSKO DRUŽINSKO LETOVANJE NA KOPAH
▼	LETNA KARTA ZA TENIS
IN ŠE 30 PRAKTIČNIH NAGRAD IZ VEGRADOVIH TRGOVIN
s K nakupu vas vabijo prijazne Vegradove trgovke in trgovci:
j g;	T TRGOVINA ALFA, Simona Blatnika 1, Velenje /živila, I H čistila, pijače, gospodinjski pripomočki
i g	T TRGOVINA BETA, Kajuhova 12, Šoštanj /živila, čistila, s % pijače, gospodinjski pripomočki
[ §	T TRGOVINA DELTA, Kajuhova 12, Šoštanj /železnina, > ~ elektro, vodovodni in vrtičkarski program, hobi orodja, bela ! U tehnika, zabavna elektronika, gradbeni program, | g ARMSTRONG,KNAUF, TEG0LA...
: g	T TRGOVINA ANA, Šaleška , Velenje /moška, ženska in i s otroška oblačila, spodnje perilo, nogavice/
; %	y TRGOVINA NAŠ DOM, Prešernova 9,Velenje ) ^ /zabavna elektronika, bela tehnika, orodja, električni aparati/
i §	▼ TRGOVINA GAMA, Prešernova 9, Velenje /diskont t z pijač, papirna galanterija, pisala/
Najboljši v velenjski občini
Jolanda, Rolando, Janez, RK Gorenje
Višje, hitreje, močneje je znano geslo, ki so mu tudi v preteklem letu sledile mnoge športnice in športniki v velenjski občini. Vsi so si prizadevali, da bi bili vsak v svoji disciplini čim-boljši. Nekateri so bili bolj, drugi, manj, in tistim najboljšim vsako leto izkažejo pozornost na prireditvi, na kateri slovesno razglasijo najboljšo športnico, športnika, športnika invalida, ekipo in najboljše šolsko športno društvo. Atletinja Jolanda Steblovnik, kom-binatorec	Rolando
Kaiigaro, invalid Janez Hudej, prva ekipa RK Gorenje in ŠŠD Livada so
NAJ leta 1996 velenjske občine.
Zanje in številne druge dobitnike priznanj Športne zveze Velenje sta prejšnji četrtek pripravila ŠZ Velenje in Naš čas Velenje lep športni večer v prostorih restavracije Jezero, ki je bil res na "nivoju", kot so dejali mnogi nagrajenci. Takšnega pa so si tudi zaslužili, saj so bili tudi njihovi dosežki vrhunski.
Posebej sta vse najboljše in druge prejemnike priznanj nagovorila in jim čestitala župan Mestne občine Velenje Srečko Meh in predsednik Športne zveze Velenje Jože Kavtičnik nato pa je nastopil slovesen trenutek razglasitve najboljših. Vsi so prejeli unikatne kristalne vaze Našega časa, prav tako
Ravnatelj OŠ Livada Stane Lešnik je prejel kristalni pokal iz rok predsednika Športne zveze Jožeta Kavtičnika za najboljše šolsko športno društvo.
Veri Zupančič in Milanu Cepelniku priznanje za življenjsko
delo.
atletinja Kristina Obronek in atlet Marko Štor, teniška igralka Katarina Srebotnik in karateist Marko Očko.
Nova športnica leta Jolanda je bila zelo presenečena, ko je izvedela, da bo ta laskavi naslov tokrat njen. "Resnično ga nisem pričakovala, zato sem ga še toliko bolj vesela."
Rolando pa je kar z nekaj treme stopil pred mikrofon. Je pač raje v zraku. Vse je enkrat prvič, pravimo in Rolando je prvič postal športnik leta občine, v kateri živi. Ko ga je začetna trema prešla, je dodal: "Upam, da ne zadnjič." Potem pa se je trema spet vrnila, ko so ga povabili naj se skupaj s športnico zavrti, in
tako oba pokažeta, kako obvladata to disciplino. S predsednikom Športne zveze Velenje Jožetom Kavtičnikom je nato zaplesala Vera Zupančič, kije za dolgoletno predano delo v atletiki prejela priznanje Športne zveze Velenje za življenjsko delo. Enako priznanje je prejel tudi Milan Čepelnik, ki je v šmučar-sko-skakalnem športu, kar pomni, kot je dejal. Ko je gospa Zupančičeva iz rok župana prejela priznanje, je takoj povedala: "Atletiki še ne mislim dati slovesa. Jo imam preveč rada."
Želja vsake športnice, športnika je, da bi vsaj enkrat v življenju nastopil tudi na olimpijskih igrah. Tudi Jolanda in
Rolando upata na ta nastop in ga resno načrtujeta. Janezu pa so se te želje doslej uresničile že dvakrat, nazadnje lani v Atlanti.
V imenu rokometašev se je za lepo unikatno kristalno vazo, ki mu jo je izročil urednik Našega časa Stane Vovk, zahvalil kapetan Borut Plaskan. "Ponovni izbor
za ekipo leta v občini nam je v veliko čast. Hkrati nas to priznanje j obvezuje, da bomo tudi v naslednji sezoni vsaj ponovili enake uspehe."
■ vos, jp
DOBITNIKI PRIZNANJ
*	Športnica leta - JOLANDA STEBLOVNIK (AK Velenje)
*	Športnik leta - ROLANDO KAL1GARO (SSK Velenje)
*	Športnik invalid - JANEZ HUDEJ (Društvo invalidov Velenje)
*	Ekipa leta je RK Gorenje
*	Priznanje za življenjsko delo sta prejela Vera Zupančič (dolgoletno delo v atletiki) in Milan Čepelnik (dolgoletno delo v smučarsko skakalnem športu)
*	Priznanja za izvrstne dosežke:
-	Katarina Srebotnik (Šaleški teniški klub)
-	Kristina Obronek (AK Velenje)
-	Marko Štor (AK Velenje)
-	Marko Očko (Karate klub Velenje)
*	Priznanje za uspešno in zavzeto delo s športniki:
-	Drago Cinglesar (trener Karate kluba Velenje)
-	Tomo Popetru (trener AK Velenje)
-	Drago Drev (trener SSK Velenje)
*	Najbope šolsko športno društvo je športno društvo OŠ Livada
*	Priznanje pedagoškim delavcem za zavzeto delo:
-	Tanja Šalamon (OŠv Livada)
-	Marjan Kristan (OŠ Livada)
-	Stane Škoberne (OŠ Šalek)
*	Plakete za delo v posameznih klubih: ZLATA PLAKETA:
-	Ciril Kempcrle (SK Velenje)
-	Rudi Ževart (SK Velenje)
-	Edvard Centrih (Društvo invalidov Velenje)
-	Alojz Jevšenak (ŠK Velenje) SREBRNA PLAKETA:
-	Franc Plaskan (RK Gorenje Velenje)
-	Teo Šahič (Društvo invalidov Velenje)
-	Janez Irgel (Karate klub Velenje BRONASTA PLAKETA:
-	Boris Knavs (Balinarski klub Velenje)
-	Jože Hribernik (Društvo invalidov Velenje) Priznanja podjetjem za pomoč:
-	Premogovnik Velenje
-	Gorenje Velenje -ERA Velenje
Koper - Rudar 1:2 (0:0)
Prva spomladanska zmaga
Nogometaši Rudarja so si v 22. krogu priigrali prvo spomladansko zmago, ki pa bo pravo težo dobila v soboto, če bo v novem prvenstvenem krogu padel še drugi nasprotnik - Korotan. Sicer pa so po dveh slabih pomladanskih predstavah na domačem igrišču, ko so od šestih možnih osvojili le eno točko, rudarji menda dobili tudi »zahtevo z vrha,« da je treba začeti zmagovati tudi pred svojo tribuno. Torej, šaleški knapi in vsi, ki v Velenju živijo za nogomet, terjajo prvo spomladansko zmago, saj bi bil nov neuspeh proti »sosedu« zelo boleč.
Igralcu je seveda najtežje vedno tedaj, kadar nekaj mora. Toda ob borbenosti, ki so jo pokazali na zadnjih treh tekmah (Mura, Publikum in Koper) ter zaradi številnih priložnosti, ki so jih na teh srečanjih imeli, se ne bi smeli bati sobotnega nasprotnika, ki bo vsekakor igral enako podjetno, kot so Koprčani v minulem krogu. Koper je pred nedeljsko tekmo na zadnjem mestu zaostajal za predzadnjimi Beltinci kar devet točk. Ta razlika je po nedeljskem krogu ostala enaka zaradi poraza Beltincev s Korotanom. Ob zmagi nad Velenjčani bi si Koprčani dokaj izboljšali možnosti, da se
dokopljejo vsaj do kvalifikacij za obstanek. Njihova želja ni bila nestvarna, saj so Rudarja jeseni premagali doma, poleg tega pa tudi v pripravljalnem obdobju. Da bi zanesljivo prišli do teh, morda zanje celo odločilnih točk (čeprav upanje je, dokler so tudi praktične možnosti), so izbrali sicer še vedno največkrat uporabljen nogometni recept - »šok terapijo.« Menjali so trenerja in privabili Vladana Mladenoviča. Tako oboroženi so bili prepričani v uspeh proti gostom. Obenem so vedeli, da bo tudi na tej tekmi trener Borut Jarc kar brez pet igralcev: Pešiča, Deme, Sila, Hudarina in Hribarja.
Srečanje so začeli zelo napadalno, borbeno in zelo ostro in že na samem začetku je to občutil Komar, ki tekme ni odigral do konca. Vseeno so bili rudarji v nedeljo taktično zrelejši in v 61. minuti je Jernej Javornik, kot kaže, končno le napovedal izhod iz krize. Po izrednem preigravanju je poslal žogo v levo vratnico, od katere se je odbila v mrežo. V 77. minuti je je spet Jernej Javornik z udarjeno žogo presenetil domačega branilca in žoga se je znašla v mreži - 0:2. Kljub takšnemu vodstvu je trenerska klop zadnje minute spremljala stoje. Domači so v 86. minuti zmanjšali izid in imeli takoj za tem veliko priliko za izenačenje, v nasprotnem napadu pa je Pavlovič s kakšnih 23 metrov zadel vratnico.
»Ob takšni borbenosti, kot so
jo pokazali naši igralci v Kopru in ob veliki podpori gledalcev, lahko upamo na uspeli tudi proti Korošcem, saj kompleksa Korotan že dolgo nimamo več,« je velenjski trener optimistično napovedal velikonočno pisanko v obliki treh točk Rudarjevim nav-
ijačem.
RUDAR: Dabanovič (od 80. Jovanovič), Balagič, Ratkovič, Breznik, Purg, Pavlovič, Mehilli, Javornik (od 82. Zlodej), Vidovič, Komar (od 75. Obrez), Ekmečič.
Radio 94 - Elektra 83:74 (51:45)
ERA Šmartno ■ BST Domžale 2:1 (1:0)
Po nepotrebnem ob točko
Šmarčani so bili tik pred uspehom v Domžalah, saj so držali neodločen rezultat vse do zadnjih sekund tekme, vendar so igrali slabo v obrambi in s tem omogočili domačinom, da so osvojili tri točke. Začetek je bil v znaku domačinov, ki so začeli izredno napadalno in imeli pobudo, vendar so se Šmarčani dobro branili in svoje priložnosti iskali v nasprotnih napadih. Žal so bili napadalci ERE tokrat ner-azpoloženi in domačini so jih zlahka zaustavljali. V 31. minuti je šmarska obramba slabo postavila zanko za nedovoljen položaj in domači napadalec je je premagal vratarja Magriča, le nekaj za tem pa je Fajdiga zamudil priložnost za izenačenje.
V	nadaljevanju je bila igra raztrgana in obe moštvi sta kar tekmovali, katero bo naredilo več napak. Gostitelji so seveda branili vodstvo, gostje nepovezano napadali, kljub temu pa so uspeli izenačiti. V 72. minuti je Irman izvedel prosti strel s kakšnih 30 metrov, žoga je zadela igralca v živem zidu, spremenila smer in prevarala domačega vratarja. Po izenačenju so Šmarčani prevzeli pobudi, Spasojevič je zadel prečko, Marinček in Podgoršek pa sta trčila in prilika za vodstvo je splavala po vodi. Zadnji trenutki so bili za igralce ERE usodni, saj je domači napadalec streljal proti vratom, žoga pa je zadela Irmana in se odbila v mrežo.
V	soboto bo v Šmartnem ob Paki gostovala ekipa Triglav Naklo, ki je trenutno tik nad dnom lestvice, torej je to lepa prilika za nove tri pomembne točke.
ERA ŠMARTNO: Magrič, Polovšak, Irman, Novak, Omeragič, Oblak, Pevnik (Podgoršek, Češnovar), Fajdiga, Marinček, Spasojevič, Kovačevič (Jeseničnik).	■ Janko Goričnik
Po štirih zaporednih zmagah poraz
V sredo prejšnji teden so košarkarji Elektre na domačeml igrišču zabeležili še četrto zaporedno zmago in se krepko povzpeli I na prvenstveni lestvici. V tem srečanju so premagali moštvo [ Snežnik iz Kočevske Reke z 82:66 (38:31).
Njihov zmagoviti niz je v soboto prekinila ekipa Radio 94 v I Postojni. Po tem krogu igralci Elektre delijo celo četrto mesto, j moštva za njimi pa ne zaostajajo veliko. Za to bo toliko bolj pomembno sobotno srečanje z Vrhničani, ki so le dve točki za Šoštanjčani. Srečanje z ekipo M Expres v šoštanjski športni dvo- j rani bodo pričeli ob 18.30.
Proti Radiu 94 so zadeli: Štahl 21, Kovačevič 13, Maličevidia | Divjak po 10.
RUDARJEVI POPUSTI |
OSNOVNA IDEJA: članom nogometnega kluba Rudar kot nagrado za zvestobo zagotoviti cenejše nakupe nk rudar velenje večine vsakodnevno potrebnih artiklov.
SODELUJOČA PODJETJA: sodelujejo le podjetja in lokali | iz Velenja , zagotovljeno imajo eksluzivnost .TRENUTNA CENA STALNE VSTOPNICE: 7.000 sit ob takojšnjem plačilu (čalni SPESS 6.000 sit). SEZNAM SODELUJOČIH (stanje 24. marca):Kemična čistilnica Polak (nudi 10% popusta),Urarstvo in zlatarstvo Tamše (5%), Bela dvorana (tenis in fitness 10%), Turistična agencija Palma (3-5%), fotokopirnica RLV (5%).frizerski saloni podjetja Figaro (10% za striženje in pedikuro), športno -terapevtski izdelki Mueller (20 - 30%, preko kluba), športna oprema (5-30%, preko kluba), Slaščičarna Metka (10%), Trend Računalniški inženiring (5-20%) in Cvetličarne in drevesnica PUP (5-10%). NOVA PODJETJA:
Emona obala Koper - Trgovina Direndaj (nekdanji "e-shop";, 5% popusta za igrače).
RTC Golte (smučarske karte 10%). Več informacij lahko dobite v klubu, na telefonskih številkah 06 3 856-656 in I
063 853-312 int. 1917 med 8. in 15. uro.
Slavje v Planici
Primož Peterka, Gorenje Velenje...
Zaključek svetovnega pokala v smučarskih skokih in poletih v Planici je bil gotovo osrednji šport-
ni dogodek minulega tedna, slovenska Planica pa je bila pa je bila tudi velenjska, iz več razlogov.
Primož Peterka je osvojil velik kristalni globus za skupno zmago v svetovnem pokalu in manjšega za skupno zmago v poletih, kot prvi Slovenec, ki je poletel več kot 200 metrov (203 metre v Kulmu), pa si je prislužil motorno kolo Harley Davidson, ključe zanj pa je v Planici prejel iz rok namestnika generalnega direktorja Gorenja Gospodinjski aparati Boruta Meha.
V Planici sta zmagala volja in srce, prav vseh udeleženih, kot že rečeno - tudi Velenj-čanov. Številne skupine iz Velenja, s športniki Gorenja so si polete ogledali tudi »šaleški graščaki«, navijaška skupina rokometašev, so lahko v Planici pozdravile tudi velenjske junake, ki so se med prvimi spustili po zaletišču prve velikanke na svetu. Peter Kolenc je bil predskakalec, v konkurenci pa sta nastopila Jure Jerman (najdaljši polet 189)
Borut Meh pravi Primožu Peterki: "S tem pa raje malo manj
poskočno."
in Rolando Kaligaro 173); mladi velenjski junaki so torej svoje delo opravili odlično. Naj bo tako tudi v bodoče!
■ (Besedilo in slike: Hinko Jerčič)
Alpsko smučanje
Lepi uspehi najmlajših
V soboto je bila na Rogli tekma za pokal vzhodne regije v slalomu za mlajše deklice in dečke ter cicibane in cicibanke. Pri mlajših dečkih je bil Jernej Voršič 16., pri deklicah pa je bila Ana Drev druga po prvi vožnji, v drugi pa je odstopila.
Pri cicibankah je bila s 1. mestom odlična Tina Zager, Ines Vrabič je bila 4. In Tanja Tomažič 16., pri cicibanih pa je bil Luka Prašnikar 18., Matic Meža pa s padcem 21.
Najmlajši smučarji so na Soriški planini nastopili na 7. Zmajčkovem pokalu, pomerilo pa se je preko 300 otrok iz vse Slovenije. Uvrstitve predstavnikove velenjskega smučarskega kluba - deklice letnik 90:6. Maruša Skornišek, 10. Vanja Glinšek, 12. Nastja Lesnik, 13. Kaja Glinšek, 14. Nika Lajlar; pri dečkih letnik 90 sta se na najvišji stopnički zavihtela Tomaž Sovič s prvim in Vid Osterc z drugim mestom, 32. je bil Matic Ogrizek; dečki letnik 89: 10. Miha Pcšak, 19. Vasja Mihajlovič, 29. Jaka Žohar; dečki letnik 88: 9. Andraž Voršič.
Odlična smučarka Ana Drev iz Smartnega ob Paki
Vzrajnost, volja... B reprezentanca
Mlada in nadarjena alpska smučarka Ana Drev iz Šmartnega ob Paki (nastopa za SK Velenje) je tik pred koncem letošnje sezone poskrbela, da bodo vsaj v smučarskih strokovnih krogih o njej in njenih letošnjih uvrstitvah na tekmovanjih govorili še nekaj časa. Konec koncev si njeno 1. mesto na enem od petih največjih evropskih tekmovanj v alpskem smučanju na Soriški planini to tudi zasluži. Zmaga v tehnično najbolj zahtevni disciplini, v veleslalomu, ni bila zgolj naključje. Ana je namreč tudi z drugimi rezultati na najrazličnejših preizkušnjah dokazala, da bomo o njej še slišali in govorili ter se skupaj z njo dobrih uvrstitev tudi veselili.
K zajetni zbirki medalj in 19 pokalov je pred nedavnim tako dodala še eno zlato in pokal, ki gaje prejela kot zmagovalka 22. Pokala Loke. Tega uspeha je vesela toliko bolj, ker je za nastop na tem tekmovanju izvedela v zadnjem trenutku, ker je zmagala v konkurenci mlajših deklic leto mlajša od tekmic. "Samo pokal z memorialnega tekmovanja Roka Petroviča, ki ga prav tako imam, se lahko primerja s to zmago. Najbrž pa veste, da so se prav na tem tekmovanju dokazovali mnogi kasnejši naši šampioni in tudi najboljši evropski in svetovni smučarji ter smučarke. Ulrike Mayer je bila med njimi, na primer. Ne vem pa, ali tudi moja največja vzornica Vreni Schmeider," je pripovedovala prikupna učenka 5. razreda OŠ v Šmartnem ob Paki.
Ana namerava s smučarijo resno nadaljevati. Vlečejo jo, pravi, rezultati. Za zdaj so medalje in pokali povračilo za njen trud.
Danes jo poleg pokala in medalje na osvojeno lovoriko spominjajo nove Elanove smuči in fotografija z veliko košaro dobrot - nagrada, ki jo je dobila za osvojeno 1. mesto.
Največ zaslug za številne uspehe ima seveda sama. Dosegla jih je z zvrhano mero volje in vztrajnosti. Po svojih močeh ji stojita ob strani oče Drago in mama Silva, ki za nastope in treninge mladega upa trka-
ta na vrata pokroviteljev. "Smučarija ni poceni. Treniram v sezoni vsak dan po 2 do 3 ure, tu so še tekmovanja, poleti pa treniramo v tujini. Hvala vsem, ki mi pomaga-* jo na takšen ali drugačen način, še posebej pa Janezu Pušniku." Ana seveda ob tem ni pozabila na svoje sošolke in sošolce, pa tovarišice, ki ji zaradi odsotnosti od pouka pomagajo pri šolskih obveznostih. Tudi tuje pridna učenka,in kot je dejala, vse kaže, da bo v njenem sporočilu o uspehu v 5.. razredu zapisano:«... z odličnim uspehom«.
Po vseh rezultatih bi morala postati članica B slovenske smučarske reprezentance. Ali se bo to tudi zgodilo, pa bo odvisno od odločitve odgovornih v slovenski smučarki zvezi oziroma od tega, kako bodo sestavili skupine. "Jaz v svoji bom ostala. Ne vem pa, ali bom tekmovala med leto mlajšimi ali pa bom v skupini tekmovalk, letnik 1984. Sama sem rojena leta 1985."
Ana s smučarijo misli resno. Da sta ob veselju njeni veliki vrlini vztrajnost in volja, je dokazala in bo tudi v prihodnje. Sama pravi, da jo vlečejo rezultati. Zeli (p)osta-ti zvezda stalnica v slovenski smučariji in iskreno upa, če bo svojo odločitev dokazovala z rezultati, da ji bodo drugi v tej karavani pomagali ostati na drugačen način. Čestitke za dosedanje uspehe in še veliko športne sreče v prihodnje.
■ tp
Namizni tenis
Veterani in rekreativci
V Gornji Radgoni je bilo v nedeljo 5. državno prvenstvo za veterane in rekreativce s 6. in zaključnim turnirjem za računalniško lestvico. Sodelovali so tudi člani Namiznoteniškega kluba SPIN iz Šoštanja in dosegli nekaj vidnih uvrstitev. V ženski konkurenci je bila Jolanda Belavič trikrat tretja in sicer na turnirju za računalniško lestvico, posamično in v dvojicah; pri moških so Ivan Zera, Zoran Gajšek, Spasoje Tešanovič, Janko Novak in Tone Leber na računalniški lestvici v konkurenci do 30 let osvojili 4. in 5. mesto, v konkurenci od 40 do 50 let pa tretje.
Na državnem prvenstvu za veterane in amaterje so bili v konkurenci do 30 let tretji pri posameznikih, prvi pri dvojicah in v konkurenci od 40 do 50 let drugi v dvojicah. Skupni uspeh kluba sta doponila še Janko Novak in Tone Leber, ki sta se v državni ligi amaterjev v konkurenci od 50 do 60 in nad 60 let uvrstila od 5. do 8. mesta.
■ Tone Leber
Plavanje
Zmagi Tine Pandža v Bonnu
Na tridnevnem 20. tradicionalnem mednarodnem mitingu Haribo 97 v Bonnu je nastopilo 635 plavalcev in plavalk iz 82 klubov ter 19 držav. Na tem srečanju, ki je eno največjih tekkmovanj v zimski sezoni na stari celini, je drugič uspešno nastopilo šest plavalcev iz Velenja. Poleg Velenjčanov so Slovenijo zastopali še plavalci iz Kranja in Radovljice.
V tej izredno močni konkurenci je velik uspeh dosegla Tina Pandža. Osvojila je dve prvi, eno drugo in eno tretje mesto. Špela Bukovec je v disciplini 200 m delfin izboljšala svoj klubski rekord, Jure Primožič pa ga je v disciplini 200 m prosto izenačil.
Rezultati:
Deklice - 100 m prosto: 1.
Tina Pandža 1:04.68; 200 m prosto: 1. Tina Pandža 2:19.51; 100 m delfin: 4. Tina Pandža 1:13.22; 200 m delfin: 3. Tina Pandža 2:41.50; 200 m hrbtno: 2. Tina Pandža 2:34.32.
Dečki - 200 m prosto: 8. Jernej Ocepek 2:16.64; 100 m delfin: 5. Jernej Ocepek 1:11.43; 200 m delfin: 7. Jernej Ocepek 2:39.85; 100 m prsno: 6. Domen Velički 1:19.16; 100 m hrbtno: 5. Jernej Ocepek 1:10.10.
Mladinke -100 m prsno: 10. Mateja Udovičič 1:21.23.
Mladinci - 200 m prosto: 8. Jure Primožič 1:59.33; 200 m delfin: 9. Jure Primožič 2:16.90.
Članice - 100 m delfin: 6. Špela Bukovec 1:07.20; 200 m delfin: 4. Špela Bukovec 2:23.43.
■ Marko Primožič
Streljanje
Šahovske novice
Prejšnji četrtek se je na hitropoteznem turnirju za prehodni pokal ŠŠD za leto 1997 zbralo 21 tekmovalcev. Odigrali so 7
krogov po švicarskem sistemu s tempom 2x5 minut. Vrstni red: 1. Radiša Rajkovič (6 točk), 2. Tomo Novak (5.5), 3. Janez Podkrajšek (5), 4. Milan Goršek (5), 5. Emil Virant (4.5) itd.
■ Andrej Novak
V 10. krogu 1. in 2. državne strelske lige pištoljarjev so velenjski strelci imeli slab dan. Na domačem strelišču so gostili strelce Dušana Poženela iz Rečice in izgubili srečanje s 1645:1683 krogi. Za domačine so nastreljali: Veternik 573, Šterman 540, Klančnik 532 krogov, v ekipi Laščanov pa je največ nastreljal Sajovoč 569. Velenjčani so kljub porazu z 28 točkami še ostali na 1. mestu. V zadnjem krogu pa se bodo pomerili z oslabljeno ekipo Slovenskih Konjic.
Mladinke Mroža so prav tako izgubile srečanje s strelkami 29. oktober iz Grosuplja s 1567:1580. V ekipi Velenjčank je bila najboljša Suljičeva s 531 krogi, pri Grosupeljčankah pa Culjkarjeva s 538 krogi. S 16 točkami so Velenjčanke na 6. mestu.
Na regijskem strelskem prvenstvu v Hrastniku je velenjska ekipa mlajših mladincev osvojila 2. mesto v ekipnem tekmovanju s 1029 krogi, zmagali so strelci Juteksa iz Žalca s 1057 krogi. Za Velenje so nastreljali: Markoja 347, Vrečar 346, Mihelak 336 krogov. Med posamezniki je zmagal Trifunovič s 372 krogi pred klubskih kolegom Mesarec 370, oba Žalec, 4. Markoja, 5. Vrečar, 6. Mihelak, vsi Velenje. Pri mladinkah je zmagala Durarjeva iz Rečice s 374 krogi. V konkurenci pionirjev je zmaga pripadla Rečici s 499 krogi pred Slovenjgraškim NTU 497 in domačim Rudnikom 495, 6. Velenje 477 krogov. Med posamezniki: 1. Navšnik 180 - Dolič. Med pionirkami 1. mesto ekipno Rečica 516, med posameznicami pa izjemen izid 187 krogov Vojka Matek Rečica, 2. Povš 1780 Dolič, 3. Šafarič 176 Žalec.
■ Žučko
Mali nogomet
Nitka druga na Madžarskem
Na velikem malonogometnem turnirju v Madžarskem Kaposvarju je nastopilo 42 ekip iz Madžarske, Avstrije, Jugoslavije, Hrvaške in Slovenije, med njimi je bila tudi velenjska ekipa Boutique Nitka. Velenjčani so se izredno izkazali, saj so izgubili šele v finalu, ko so z 2:3 klonili proti hrvaški ekipi Tornado iz Koprivnice.
Po dveh visokih zmagah v predtekmovalni skupini so v četrt-finalu premagali avstrijsko ekipo Hedges s 5:4 po streljanju sedemmetrovk, v polfinalu Dragovoljce s Hrvaške s 3:1, v finalu pa je bil boljši od njih Tornado.
DEŽURSTVA
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, tla je tel.: 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Direktne številke, kijih pokličete mimo centrale so vam na voljo v šolskem dispanzerju 855-492, otroški dispanzer 851-320 in v ginekološkem dispanzerju 851-421. Vljudno prosimo, da koristite te številke in s tem razbremenite telefonsko centralo! Zdravniki:
Četrtek, 27. marca - dnevni dežurni dr. Lazar, nočni dežurni dr.
V.Renko in dr. Rus
Petek, 28. marca - dnevni dežurni dr. O.Renko, nočni dežurni dr. Kozorog in dr. Friškovec Soboto, 29. marca in nedeljo, 30. marca - dežurni dr. Lazar in dr. V.Renko
Ponedeljek, 31. marca - dežurni dr. Kozorog in dr. Friškovec Zobozdravstvo:
Nedelja, 30. marca in ponedeljek, 31. marca - dr. Gordana Čižmek (dežurstvo opravlja v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, Velenje, od 8. do 12. ure). Urgenco ob sobotah izvaja zdravnik, ki je v nedeljo dežuren. Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Veterinarska postaja v Šoštanju: Od 28. marca do 4.aprila - Tomo VVankrnuller, dr. vet.med., mobitel: 0609/ 633-676.
DOM KULTURE VELENJE
Petek, 28. 3. ob 23. uri - pred-premiera! SEME ZLA - akcijski triler Režija: Alan J. Pakula Vloge: Harrison Ford, Brad Pitt,... Dolžina: 107 minut Spektakularna akcijska zgodba o sovraštvu in maščevanju!
Harrison Ford je newyorški policaj irskega porekla, ki ponudi gostoljubje irskemu emigrantu (Brad Pitt). Niti sanja se mu ne, da je leta nekdanji član IRE in da mora opraviti še en zločin. Smrtonosno kolo dogodkov se začne vrteti in odloči se, da bo fantu pomagal...
Sobota, 29.3. ob 23. uri-pred-premiera!
VOJNA ZVEZD - znanstveno fantastični spektakel
mali OGLASI
TRAČNO ŽAGO novo, za razrez lesa, prodam. Telefon 892-181. PREKLICUJEM VELJAVNOST VOZOVNICE na relaciji Polzela-Gorenje na ime Damijana Zupane, Parižlje 38 D, Braslovče. V CENTRU VELENJA ODDAM DVOSOBNO opremljeno stanovanje najboljšemu ponudniku. Pisne ponudbe pošljite na uredništvo Naš čas, p.p. 89, z oznako šifre "Vseljivo takoj". NOVEJŠE DVOSOBNO STANOVANJE v II. nadstropju z balkonom, garažo in telefonom menjam za manjšo hišo. Pogoj vseljivo takoj. Pisne ponudbe pošljite na tednik Naš čas p.p. 89 pod šifro "Adan".
126 PGL, letnik 89, prva lastnica, lepo ohranjen, prodam. Telefon 063-853-686.
GOLF JGLD, letnik 85/11, registriran vse leto, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 0609-630-538. RADIJSKO POSTAJO KENW00D TR-7600 UKVV 144-146 MhZ z vso dodatno opremo, prodam. Telefon 852-541. NAJAMEM GARSONJERO ali enosobno stanovanje v Velenju. Pri ugodni najemnini nudim predplačilo za eno leto. Telefon 855-538 popoldan. TELIČKO SIMENTALKO težko 100 kg prodam. Telefon 893-071. BLIZU VELENJA PRODAM ZEMLJO po 6 DEM/m2. Telefon 0602-53-433.
NUDIM STROKOVNO MASAŽO celega telesa ali delno. Center Velenja. Telefon 858-645.
GRADBENE STORITVE PETER PREVIŠIČ, Goriška 41, Velenje preneha dejavnost z 21.3. TROMAR s.p. Mozirje ob Savinji 5 obveščam, da s 1.7.97 preneham s poslovanjem. DVE TELIC1150 kg in plug enobrazdni 12 eol, prodam. Telefon 882-575. DOBRO OHRANJEN R-19 RT, letnik 94, prodam. Telefon 831-965 po 15. uri.
LASTNIKI GOSTINSKIH LOKALOV IN SLADOKUSCI POZOR! Prodajam mlade, domače kozličke. Večjo količino pripeljem tudi na dom. Telefon 062-773-934, okolica Ptuja.
UGODNO PRODAM dve kolesi
City Bike in srednje gorsko kolo. Telefon 861-318 od 8. do 15.30 ure.
ODLIČNO RDEČE VINO, prodam po izjemno ugodni ceni. Telefon
063-720-635.
V OKOLICI VELENJA ODDAM V NAJEM enosobno stanovanje s telefonom.Telefon 856-537. DIANO UGODNO PRODAM. Vozna in neregistrirana. Telefon 893-251.
IZKOPI Z VERIŽNIM RO-VOKOPAČEM,FREZO do
globine 120 cm in širine 16 cm. Telefon 885-846.
ZA PRAZNIKE PRODAM DOMAČE RDEČE VINO IZABELA in jabolčnik. Telefon 858-594. VEČJO STANOVANJSKO HIŠO NA GORICI PRODAM. Cena 320.000 DEM. Telefon 851-326. ALFO 33 IE, letnik 93, prodam. Telefon 856-706.
NOVI DOM, Trg mladosti 6 Velenje. AGENCIJA ZA PROMET NEPREMIČNIN.
Tel/Fax 063-856-899. Posredujemo, svetujemo, izvajmo pri prometu z nepremičninami. Z NOVIM DOMOM v novi dom!
MOTOKULTIVATOR HONDA s
priključki, prikolica, kosilnica, plug in železna kolesa, prodam. Telefon 857-685.
V VELENJU PRODAM 4 sobno stanovanje, 105 m2 za 75.000 dem. Telefon 069-83-446.
NUDIMO HONORARNO DELO POPOLDAN.Delo je terensko, zaželjene so ženske predstavnice. Telefon 066-272-111
ODKUPUJEMO DELNICE PETRO-
LA, serija B,G po najvišjih cenah. Telefon 062-631-164, po 16. uri. PRAŠIČA 110 KG PRODAM. Telefon 882-402.
LOVSKO PUŠKO ŠIBRENICO, 12-
12, prodam. Telefon 728-023. 300 L ZMRZOVALNO SKRINJO, prodam. Telefon 850-103. V MOZIRJU PRODAM hišo in
parcelo. Telefon 832-756. OTROŠKO POSTELJICO z jogijem, otroški voziček in dekliško obhajil-no obleko, prodam. Telefon 850-946.
ODDAM STANOVANJE-GARSON-JERO V ŠOŠTANJU. Telefon 881-718.
ODKUPUJEMO VSE VRSTE DELNIC SKLADOV in sicer. Arkada, Triglav, Atena, Krekova družba, Kmečka družba, LB Maksima, Mercata, Adriatic, Pulzer in nekatere ostale. Mob. 0609-651-425. Pridemo in plačamo takoj!
PRODAM STENSKI TAPISON,
zelen, 35 m2, govejo kožo strojeno, čokoladno rujavo.
Telefon 892-156. HIŠO V MOZIRJU ugodno prodam. Telefon 853-189. KRAVO ZA ZAKOL v celoti ali po kosih prodamo. Telefon 888-657, zvečer.
TRI NAKLADALKE SENA PRODAM. Tone Tajnšek, Arnače 22 C Velenje.
MATEMATIKO ZA OSNOVNE ŠOLE INŠTRUIRAM. Telefon 858-041.
ODDAM TRGOVINO 34 m2 v
Velenju. Telefon 859-074.
TELICO SIMENTALKO staro 1 leto prodamo. Cena po dogovoru.Telefon 851-906. TRAKTOR TOMO VINKOVIČ 21 S
orikolico, ugodno prodam. Telefon 893-250.
PRODAM KRAVO SIMENTALKO
in dve breji telici. Telefon 728-514.
RABLJENO SPALNICO s francosko posteljo, prodamo. Telefon 892-182.
GOLF DIZEL L85 ugodno prodam. Telefon 893-274.
POPRAVILO ŠIVALNIH STROJEV! Možnost popravila na terenu.Telefon 063-713-458.
HLADILNIK GORENJE, kombiniran z zmrzovalnikom, prodam. Telefon 0609-619-172.
V	ŠALEKU PRODAM DVOINPOL SOBNO stanovanje in garažo. Telefon 069-86-078 od 18., do 19. ure.
BIKCA SIMENTALCA starega 8 tednov, prodam. Telefon 892-185.
V	VELENJU NAJAMEM PRAZNO GARSONERO ali do dvosobnega stanovanja takoj. Telefon 852-731.
MANJŠO NJIVO oddam v najem. Telefon 856-834 ali 862-210. HLEVSKI GNOJ ter karto za premog prodam. Cena za karto 30.000 sit. Telefon 854-872.
RJAVE KOKOŠI ZA ZAKOL ALI NADALJNO REJO so vam
na razpolgo na farmi Jožeta Bitenca, Zg. Pobrežje 11, Rečica ob Savinji 2. in 3. aprila 97 po ceni 200 sit/kom.
V CENTRU VELENJA PRODAM
TRISOBNO STANOVANJE 70 m2. Telefon 857-643.
Režija: George Lucas
Vloge: Mark Hamill, Carrie Fisher, Harrsion Ford...
Dolžina: 127 minut
Stari film v novi preobleki! Velika svetovna uspešnica izpred 20 let je obogatena z zvočnimi efekti ter novimi atraktivnimi prizori. V aprilu si boste lahko ogledali tudi še obe nadaljevanji filma Imperij vrača udarec in Jedijeva vrnitev.
Hudobni duh Darth Vader ukaže ugrabiti princeso Leio, da bi zatrl upor proti imperiju. Luke Skywalker in Han Solo pa se povežeta z robotoma R2 - D2 in C&PO, da bi rešili princeso in galaksiji vrnili svobodo in pravičnost.
NA BLAGAJNI KINA ODSLEJ V PRODAJI TUDI NOVA SLOVENSKA FILMSKA REVIJA OSKAR!
KINO ŠOŠTANJ
Ta teden ni predstav!
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Ta teden ni predstav!
Naslednji filmi: 101 dal-matinec, Matilda, Evita, Jerry Maguire.
Rezervacije vstopnic: vsak delovnik na št. Kina Velenje 856-384 od 8. do 14. ure ter na št. 862-002 samo eno uro pred predstavo!
programi ARMSTRONG, TEGOLA in KNAUF
svetovanje - in izvajanje Tel.: 063/861-026, fax 851-821
BREZPLAČEN TELEFON 080-1534
DELA ZA ŠTUDENTE, ŠTUDENTE OB DELU IN DIJAKE
MLADIMSKt SERVIS velenje
velenjski študentski servis
POOBLAŠČENI SERVIS MALE KMETIJSKE MEHANIZACIJE
»Marjan Karlovčec, Topolšica 115, Tel : 063/892-023 Mob.: 041/663-601
KMETJE - VRTICKARJI!
Strokovno vam popravimo vso
pokvarjeno mehanizacijo na vašem domu ali v delavnici.
ČETRTEK, 27. marca: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasvet; 8.30 Poročila; 9.00 Bančni utrinek; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 IV. mreža - skupna oddaja lokalnih radijskih postaj Slvoenije - pogovor s predsednikom države Milanom Kučanom; 18.00 DJ news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 28. marca:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45
Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Dvakrat dvanajst umazanih; 8.45 Kličemo UNZ; Predstavlja se Zreško Pohorje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 29. marca: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Misli iz Biblije; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 18.00 V imenu sove; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 30. marca: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Trič trač in druge čveke; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 16.00 III. blok čestitk; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 31. marca: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 in 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avtomoto hereov - oddaja o avtomobilizmu; 9.30 Poročila; 10.po Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno - velikonočni ponedeljek; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ tirne; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 1. aprila:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45
Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Glasbene želje; 8.30 Poročila; 9.00 Nasveti vrtičkarjem; 9.30 Poročila; Vedeževanje po telefonu 855 963 in 851 044; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko - izbor najbolj všečne slovenske melodije v sodelovanju z revijo Kaj; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 2. aprila:	6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo A\to moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.45 Kličemo UNZ; Strokovnjak svetuje - pokroviteljica Era Velenje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Vi in mi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje;
ŠIVAMO PO MERI za vse priložnosti, po vaših željah. ZA BIRME, VALETE,
OBHAJILA. MOŽNOST PLAČILA NA 2-3 ČEKE. MOŽNOST SVETOVANJA.
MODNO SIVIUSTV0 LIIKEZ KATARINA VELIKA PIREŠICA 31, TEL: 063/728-232.
POGREBNE STORITVE USAR
VINSKA GORA 8, 3320 VELENJE TELEFON: 063 / 858 - 226, MOBITEL 0609 / 636 - 939
-	POGREBNE STORITVE V CELOTI
-	PREVOZI
-	UREDITEV DOKUMENTACIJE
- NABAVA CVETJA
MOŽNOST PLAČILA HA VEČ OBROKOV POSLUJEMO 24 UR DNCm
Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, kar te več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka
FRANČIŠKA LIHTENEKERJA
iz Lajš pri Šoštanju 5.1.1928 - 13. 3.1997
Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče ter drugo pomoč. Posebno zahvalo izrekamo gospodu dr. Menihu za zdravljenje in nesebično pomoč v težkih trenutkih. Hvala gospodu dekanu Jožetu Pribožiču za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem in godbi Zarja za žalostinke in odigrano Tišino in govornikom za poslovilne besede.
Žalujoči vsi njegovi.
GIBANJE PREBIVALSTVA
UPRAVNA ENOTA VELENJE Poroka:
Franc Vohar, Velenje, Jenkova c.št. 41 in Alenka Metličar, Velenje, Jenkova c.št. 41. Smrti:
Viktor Skončnik, roj. 1922, Rečica ob Savinji št. 51; Anton Jurač, roj.
1920, Sv. Anton na Pohorju št. 119; Marija Vertačnik, roj. 1905, Topolšica št. 124; Martin Hudej, roj. 1929, Male Dole št. 12; Angela Leskošek, roj. 1913, Šoštanj, Metleče št. 20; Elizabeta Farčnik, roj. 1906, Prekopa št. 53; Martin Zagoričnik, roj. 1916, Florjan št. 91; Vladimir Jamnikar, roj. 1938,
Velenje, Cesta bratov Mravljakov št. 17.
UPRAVNA ENOTA ŽALEC: Smrti:
Pavlina Natek, stara 95 let, gospodinja, Gomilsko št. 14; Marija Farčnik, stara 95 let, upokojenka, Ljubljana, Ul. Luize Pesjakove 12; Terezija Timpran, stara 85 let, druž. upokojenka, Lokovina 16.
Dotrpelo je srce plemenite mame, babice in prababice
MARIJE KRALJ
rojene Strnad
Vsem, ki ste sočustvovali, poklonili cvetje in sveče ter za svete maše darovali vas prosim, da sprejmete mojo ISKRENO ZAHVALO. Hvala prijateljem in Velenjčanom za obisk na farnem pokopališču v Sevnici, kjer smo mamo v torek 18. marca 1997 pospremili v večno domovino.
dr. Kralj z družino
V SPOMIN
2. aprila bo minilo leto žalosti, kar nas je zapustil dragi mož, ata in
tata
ALOJZ ŠTRAVS
iz Vinske gore
Tako rad si hodil po plani-	1461930 " 2 41996
nah,
sedaj pa v hladnem grobu
spiš,	Vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in
a v naših srcih še živiš.	prižigate sveče, iskrena hvala.
VSI TVOJI
V 71. letu starosti nam je 17. marca umrla naša žena, mama, stara
mama
ANGELA JERIC
rojena Obu 26.8.1926 - 17.3.1997
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam ob najtežjih trenutkih stali ob strani in nam nesebično pomagali. Zahvaljujemo se za darovano cvetje in sveče ter govornikom, pevcem in gospodu župniku za opravljen obred. Se posebej se zahvaljujemo zdravnikom in zdravstvenemu osebju Internega oddelka bolnišnice Slovenj Gradec. Iskrena hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo pospremili na zadnji poti.
ŽALUJOČI VSI NJENI
Kaj čakaš griček moje mladosti?
Nisem mogla priti, da spomine bi ti obujala. Zdaj me več ne bo. Spomni se, kdaj sem prišla po slovo.
ZAHVALA
zapustila nas je naša draga mama, sestra in oma
FRANČIŠKA CAMLEK
25. 4.1921 - 16. 3.1997
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje ter darovano cvetje in sveče, govorniku, pevcem in gospodu duhovniku za opravljen obred. Posebej se zahvaljujemo Maliki Pečečnik za njeno veliko skrb in nego.
Žalujoči vsi njeni.
ZAHVALA
19. marca 1997 se je v 84. letu starosti za vedno poslovila naša draga žena, mama,
babica in prababica
ANGELA LESKOŠEK
iz Metleč
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, znancem in sodelavcem za izrečena sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti v Podkraj.
LOČITEV je naša usoda, SREČANJE, novo upanje.
Mož Ivan, hčerki Elica in Breda z družinami
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi našega
MIRKA JAMNIKARJA
se iskreno zahvaljujemo vsem za darovano cvetje, izraženo sožalje in spremstvo na
njegovi zadnji poti.
VSI NJEGOVI
Velenje, 25.marec 1997
ZAHVALA
18. marca nas je v 92. letu starosti tiho zapustila naša ljubljena mama in oma
MARIJA VERTAČNIK
rojena Kompan iz Topolšice
Vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem se iskreno zahvaljujemo za nesebično pomoč, darovano cvetje in sveče. Topla hvala tudi osebju Bolnišnice Topolšica, pevcem, govorniku in gospodu kaplanu za opravljen obred ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči njeni: sinova Vili in Marjan ter hčerka Ivica z. družinami.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega ata in tasta
JOŽETA BLAGOTINŠKA
19. 3.1921 - 15. 3.1997
Utihnil je tvoj glas,	Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijatel-
obstalo tvoje je srce	jem, sosedom in znancem, ki so ga pospremili na
ostale le sledi so tvojih pridnih rok. njegovi zadnji poti, mu poklonili toliko lepega cvetja, Niti zbogom nisi rekel,	sveč, darovali za svete maše in cerkev ter nam izrazili
niti roke nam podal,	sožalje. Zahvaljujemo se gospodu župniku za opravl-
neusmiljena te smrt je vzela,	jen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke in
a v srcih naših	govornici Zdenki Kolenc za poslovilne besede.
za vedno boš ostal	Posebej se zahvaljujemo dr. Stuparju in osebju
zdravstvene ambulante Šmartno ob Paki za zdravljenje in lajšanje bolezni v zadnjih urah. Hvala tudi gospe Faniki Krbavac za obiske na
domu in nesebično pomoč.
Vsem in vsakemu posebej, ki ste kakorkoli počastili spomin na našega ata, še enkrat
prisrčna hvala.
Žalujoči: žena Joži, hči Martina in sin Peter z družinama.
Mala anketa
Konkurenca dobra za potrošnike
V Velenju smo v zadnjem času dobili veliko novih trgovin, še nekaj pa jih bo svoje prostore našlo v centru Velenja v bližnji prihodnosti, saj poleg nakupovalnega centra ob pošti končujejo tudi Afiningovo zgradbo in poslovno stavbo nasproti Ljubljanske banke. Radovednost ob otvoritvi novosti je vedno velika, navdušenje ponavadi tudi. Vendar so nekateri mnenja, da toliko trgovin v Velenju ne bo moglo uspešno živeti. Ali imajo prav, bo pokazal šele čas.
Konkurenca je namreč postala zelo močna, kako je s kupno močjo, pa tako in tako vemo. Mnogi bi brez plačilnih kartic in nakupov na več čekov živeli bistveno težje. In kaj Velenjčani menijo o velikem številu novih trgovin? Različno. Večina tistih, s katerimi smo se pogovarjali, se ni želela slikati, vsi v en glas pa so mi zatrjevali, daje konkurenca zdrava, daje prav, da se v mestu spet nekaj dogaja in da kupujejo pač tam, kjer so najbolj zadovoljni...
Silva Kubale, Velenje: »Sama hodim večinoma le v eno trgovino, ki mi je najbližje. Tam pač dobim vse. Po pravici povedano si novih velenjskih trgovin sploh še nisem ogledala. Nimam časa. Zdi se mi, da se prisotnost konkurence že pozna, tudi pri nekaterih cenah. In
to je prav. Po moje ljudje še vedno najraje kupujejo v majhnih zasebnih trgovinah, kjer je ponavadi doma prijaznost in dobra postrežba.
Edo Lesjak, Sembric pri Velenju: »Vesel sem, da smo dobili toliko novih trgovin in lahko rečem, da tudi kupujem
v njih. Vzamem si čas in hodim od trgovine do trgovine. V vsaki kupim, kar je cenejše. Mislim, da se konkurenca že pozna, kar opažam pri kvaliteti sadja in zelenjave, kije bistveno boljša. Tudi cene v tehničnih trgovinah so nekoliko nižje in sprejemljivejše.«
Gordana Radojevie, Velenje: »Zelo pozdravljam, da smo v Velenju dobili toliko novih trgovin. To je prava poživitev za mesto, pa tudi za ponudbo. Zdi se mi, da je ta sedaj veliko boljša, pa tudi ugodnejša. Konkurenca se že pozna. To vem, ker sem si takoj ogledala
vse nove in obnovljene trgovine. Kupujem tam, kjer je najcenejše, zato včasih hodim od trgovine do trgovine.«
Mitja Lap, Velenje: »Mislim, da bi s toliko novimi trgovinami morali pridobiti vsi Velenjčani, saj se konkurenca mora slej kot prej poznati. Po trgovinah pri nas hodi žena. Izbira tiste, kjer je ceneje, seveda pa mora biti tudi kvalitetno. Zdi se mi prav, da je v Velenju nekaj novega, res pa je tudi, da se bodo zagotovo borili za obstoj tako stari kot novi trgovci.«
m bš
Taborniški odred Pusti grad Šoštanj
Priprave na vseslovenski zlet v Velenju
Osnovna šola Biba Roeck v Šoštanju je bila minulo soboto prizorišče posveta načelnikov in redne seje starešinstva tabornikov Slovenije. Organizatorji omenjenih aktivnosti so bili člani in članice taborniškega odreda Pusti grad iz Šoštanja, udeležilo pa se jih je več kot 130 skavtov iz cele Slovenije. Udeležbo je napovedal tudi taborniški starešina Zoran Taler, slovenski zunanji minister, ki pa se tega shoda zaradi nujnih službenih obveznosti ni mogel udeležiti. Srečanje bi lahko označili tudi kot pripravo na zlet tabornikov Slovenje, ki bo od 1. do 10. avgusta letos v Velenju. Pričakujejo, da se ga bo udeležilo od 800 do 1000 skavtov, starih od 15. do 18. let.
Udeleženci sobotnih aktivnosti so najprej v tako imenovanih delavnicah spregovorili o različnih temah: o demokraciji v taborniški organizaciji - projektu, ki ga Taborniški zvezi Slovenije financirata Phar in Evropski skavtski biro s sedežem v Ženevi - o služenju in organizaciji o temi taborništvo- dom - šola, o taborniški organizaciji v povezavi z mladinsko organizacijo in o taborniški specialnosti. Na redni seji starešinstva Slovenije pa so osrednjo pozornost namenili registraciji rodov. Ugotavljali so, da je pogoje zanjo od 89 izpolnilo 56 rodov, od tega vsi štirje iz občin Velenje in Šoštanj (rodovi: Jezerski zmaj Velenje, Lilijski grič Velenje, Topli vrelec Topolšica in Pusti grad Šoštanj).
Ob koncu so se udeleženci srečanja ustavili še v Velenju, kjer so si ogledali prostor ob Velenjskem jezeru, kjer bo že prej omenjeni zlet tabornikov Slovenije.
Bo novi lastnik Metleč 10 res odkril streho in tako iz objekta pregnal stanovalce?
Nemoč ali izsiljevanje mlade družine?
V Metlečah 10, tam, kjer je bila nekdaj gostilna Ograjšek, so v zgodnjem nadstropju stanovanjski prostori. Stanovalce je vanje vselila še nekdanja občina Velenje, ki je upravljala s stavbo in stanovanjsko pravico v njej leta 1978, dodelila tudi Mariji Globačnik z otroki. Že takrat stanovanjski pogoji niso bili bogvekaj, po letih, ko objekta ni nihče več obnavljal, kaj šele, da bi vanj kaj vlagal, pa so ti, milo rečeno, obupni. Skupno stranišče, špranje i zaradi njih prepih, temačno stopnišče, velike veže, betonska tla ... Marijin sin Marjan je pripeljal dekle, rodila se je Anja, ki zdaj šteje 11 mesecev. Mlada družina si je dom uredila čisto na vrhu, pod streho. Začasno.
Saj v takšnem okolju res v nobenem primeru ne bi mogli zdržati dolgo, tudi če zadeve ne bi, kot jo je, pospešila denacionalizacija. Objekt je bil vrnjen prejšnji lastnici, od nje ga je kupil nekdo, ki je imel v zvezi z njim svoje načrte. Mami Mariji je ZPIZ novembra lani dodelil majhno »upokojensko«
stanovanje, kamor se je odselila s hčerjo, sin z mlado družino pa je ostal. V 36 kvadratov gre težko več ljudi, pa še treh generacij po vrhu. Zato je Marjan ostal, kjer je bil od takrat, ko je mama dobila stanovanjsko pravico.
»Za nekatere stvari so sami krivi,« je zadevo komentiral Metlečan v bifeju čez cesto. »Mladi so še, lahko bi tudi sami zadevo kam premaknili, si našli najemniško stanovanje. Stari časi, ko si lahko z otrokom v naročju izsiljeval družbo, kolikor si jo hotel, so minili. Poleg tega pa seje ona (mislil je na Marjanovo družico Andrejo) priselila sem šele, ko je rodila, zdaj pa misli, da ji bodo drugi reševali stanovanjski problem, novi lastnik recimo.« Grobo povedano.
Objekt Metleče 10 je leta 1995 v denacionalizacijskem postoku dobila vrnjen Liza K. iz Slovenj Gradca. Njej je zakonita imetnica stanovanjske pravice Marija Globačnik do novembra 1995, ko je Liza K. objekt prodala Marjanu P. iz Lajš, tudi plačevala najemnino. Novi lastnik najemnine ni računal, z objektom ima svoje načrte, ki mu jih »kazijo«
stanovalci v njem.
Kam z njimi? Težko vprašanje ne samo zanj, ampak tudi za občino. »Novi lastnik od nas zahteva, da se izselimo,« pravi Andreja Saleznik tudi v imenu partnerja Marjana Globačnika, ki je bil ob našem obisku na delu. »Pa nimamo kam. Prijavili smo se na razpis za dodelitev socialnih stanovanj, a kaj, ko sva oba zaposlena in sva cenzus za uvrstitev na lestvico prekoračila. Podjetje, v katerem delava, tudi nima stanovanj. Pomoč sva iskala pri županu Šoštanja dr. Bogdanu Menihu. Videlo se je, da bi nama rad pomagal, a iz vsega skupaj vseeno ni nič. Odvetnik lastnika objekta nama je, to sva razumela kot grožnjo, poslal dopis, da smo v stanovanju nezakonito, ker se je mama odselila. Ampak Marjan je tukaj z mamo živel od vsega začetka. Kako naj bi se še mi preselili z njo v njeno majhno stanovanje, ki je povrhu vsega še upokojensko?«
Kot je bilo razbrati iz pogovora, pa so vse skupaj še bolj zapletli zaostreni in nasršeni odnosi, med stanovalci na eni in lastnikom na drugi strani. V njihovem medsebojnem komu-
Metleče 10. Nekdaj je bila v pritličju gostilna Ograjšek. Objekt je v denacionalizacijskem postopku dobila vrnjen Liza K. iz Slovenj Gradca. Ta ga je prodala. Marija Globačnik in Andreja Saleznik z malo Anjo: »Pravi, da nam bo odkril streho, potem bomo pa tako prisiljeni iti.«
niciranju je bilo vse več hudih besed in vse več kratkih stavkov s klicajem na koncu. »Lastnik nam grozi, da bo začel odkrivati streho, potem bo pa tako treba iti,« pravi Andreja, ki je že enkrat, konec decembra, za posredovanje v prepiru zaprosila tudi policijo.
V zvezi z zapletom smo se pogovarjali tudi z županom Šoštanja dr. Bogdanom Menihom. Povedal je, da prob-
lem pozna, da se je tudi osebno vključil v reševanje, in to na dveh straneh, kjer jim je iskal nadomestno najemniško stanovanje, da pa kaj drugega težko naredi. Sonja Novak, svetovalka predstojnika v občini Šoštanj je potrdila, da se mlada družina na listo za dodelitev socialnih stanovanj ni mogla uvrsti, ker zaradi dohodkov presega cenzus. »Razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj

2&DM m ^©sran tocsojj^
v najem pa ni bilo, ker jih enos-tavno ni. In če jih ni, ni kaj razpisovati. Ne glede na to pa sem prepričana, da bi morali problem Globačnik reševati skupno. Ko so urejali rešitev stanovanjske problematike za Marijo Globačnik in njeno hčer, bi ga morali istočasno tudi za sina. Tako pa mi ne moremo narediti nič, smo pa mladi družini svetovali, da si stanovanje iščejo tudi sami. Drugi stanovalki tega objekta, ki seje tudi prijavila na razpis za dodelitev socialnih stanovanj in je do njega upravičena, smo našli ustrezno nadomestitev, ki pa jo je odklonila, ker ni v bližini Šoštanja, ona pa bi rada živela tukaj.«
Razumemo lahko oboje, stanovalce in lastnika objekta. Ta ga jc kupil z namenom in ne zato, da bi s tem »delil dobro med ljudi«. Takih časov in tak ih ljudi že dolgo ne delajo več. Bi si jih želeli. Pa jih ni na za logi. Zato bo morala najbrž tudi mlada Globačnikova družina kljub stiski, v kateri se je znašla, in ki je še zlasti zaradi male Anje grozljiva, sama ugrizniti v kislo jabolko in za svojo prihodnjost kaj naredi
■ Milena Krstič - Planine