Usilo Jugoslovanske kmelske zveze. - Cena 38 »In za celo leto. — Za inozemstva 6» Din. — l'osa-nip7.ua Številka 1 Din. — V iuseralnem deln vsaka drobna vrstica ali nje prostor 10 Din.
Izbija vsako sredo ob II zjutraj. — Spisi in dopisi naj se posipajo 1'redniilvu ..Domoljuba", naro6nini reklamacije in inserati pa llprarnlštvu ..Domoljuba" v Ljubljani, Kopitarjeva ulica Stev. 6.
Pred revolucijo v Romuniji?
V	Romuniji je tlelo dolgo vrsto let. In danes stoji naša vzhodna soseda pred revolucijo. če ne bo v zadnjem hipu prevladala razsodnost na obeh straneh, bo plamen meščanske vojne visoko zaplapolal in posledice znajo biti usodepolne. Zakaj na vzhodni meji preži Rusija in gleda, kdaj bo ugoden trenutek, da odtrga Besarabijo, ki je bila pred svetovno vojno ruska pokrajina, na zahodu pa Madžarska, ki ne neha dokazovati, da so ji potegnjene preozke meje.
V	Romuniji je v zadnjih letih pod pepelom žarelo dovolj žerjavice, da jr> končno izbruhnil požar.
Prvo je to, da so bile vlade zadnjih let oprte bolj na silo kot na večino naroda. Volitve so se izvršile vedno tako, kot je hotela vlada, katero vodi že dolgo let družina Bratianu. Vlada je pač vedno imela v državnem zboru precejšnjo večino, toda ta večina ni bila izvoljena baš po svobodni odločitvi ljudstva. Volilo se je podobno kot pri nas leta 1924, ko so poti žerjavovsko-pašičevsko vlado z bajoneti delali volilce ter na debelo presipali kroglice. Dalje se očita romunskim vladam velika korupcija v državni upravi, vlade da niso imele nobenega smisla za zakonodajno delo v prid države, pač pa je vse njihovo prizadevanje šlo za tem, da sebe ohranijo na površju.
Nasproti vladi, ki jo vodi Bratianu, je nastopila narodnokmetska stranka, ki jo vodi Maniu, mož iz nekdanjih ogrskih, romunsko govorečih pokrajin.
Drugo, nič manjše sporno jabolko je nasledstvo po pokojnem kralju Ferdinan-,' ki je bil mož na svojem mestu in je njegova smrt naredila veliko vrzel v ro-niunski politiki. Za prestol je bil določen "jegov sin Karol. Ker pa je le-ta zapustil svojo zakonito ženo ter vzel drugo iz meščanskega rodu, se je moral prestolonasled-nvui odpovedati ter državo zapustiti. Po Ferdinandovi smrti je postal kralj Karo-'°v sin Mihael, ki ga pa radi mladoletnosti naetomestuje tročlanski regentski svet.
Knrol seveda pa še ni opustil misli a romunski prestol ter spušča iz inozem-raknP Sedaj ,7' AnK1'.ie _ razne Poskusne uvel' m I'omilni.i°. kjer bi se rad zopet
javil. Vlada je seveda najodločneje
proti Karlovemu povratku v Romunijo in vztraja na tem, da je edini postavni romunski kralj mladoletni Mihael, narodnokmetska stranka pa se zdi, da je za Ka-rola, čeprav sedaj trdi, da nima z njim nobenih zvez.
Boj med vlado in ogromno večino naroda se je vsak dan bolj ostril. Vlada je sicer uvidela, da ne bo mogla zdržati in se je hotela pogajati tesf najti srednjo pot, toda Maniu ni hotel o pogajanjih nič več slišati. Njegova zahteva je: vlada naj gre do zadnjega moža, vlado prevzamemo mi.
Preteklo nedeljo je Maniu sklical v Albi Juliji, mestecu v nekdanji Sedmo-graški, velikanski shod, ki si ga vlada ni upala prepovedati, dasi je vedela, da pomeni ta shod končni vojni pohod proti njej.
V Albo Julijo je baje prišlo do 200 tisoč zborovalcev iz vseh pokrajin države. Po večini kmetje in delavci, ki so prinesli s seboj živeža za več dni.
Na zborovanju so govorili vsi voditelji narodnokmetske stranke. Govori so bili zelo ostri. Posamezni govorniki so očitno poudarjali, da so pripravljeni tudi z revolucijo priboriti se do oblasti. Ni čudno, da je po teh govorih v ljudstvu vzplam-telo in se je po končanem zborovanju slišal en sam klic: »Pojdimo v Bukarešti« (Bukarešt je glavno mesto Romunije.) Ko so voditelji videli, da postaja gibanje ljudstva grozeče, so skušali vplivati pomirjevalno, pa niso imeli več vajeti v rokah. Množica je sestavila več čet, ki so močne po več tisoč mož, in te čete korakajo proti Bukareštu. Delavci so se polastili nekega vlaka, ki ga vodi njihov človek. Orožništvo pa je splošno preprečilo zasego vlakov, po žici, toda s silo ne nastopa.
Vlada je poslala v Albo Julijo svojega zastopnika, ki skuša pohod množice na Bukarešt preprečiti s tem, da se je spustil z njo v pogajanja radi vlakov. Obljublja jim, da jim preskrbi vlake, toda ne more tako hitro zbrati potrebnega števila vagonov. Na ta način upa vlada množice razpršiti, ker ni verjetno, da bi peš prehodile tako dolgo pot.
Voditelji Narodnokmečke stranke so došli v Bukarešt ter izjavljajo, da ne marajo revolucije, ki da je nevarna za držav-
ni obstoj, dalje se izjavljajo, da nimajo s Karolom nobene zveze in da hočejo v zunanjepolitičnem oziru ohranitev obstoječih zvez in sedanjega stanja. Zahtevajo le, da jim regentski svet poveri vlado, da se začne v državi enkrat plodonosno zakonodajno delo za gospodarski in socialni preporod naroda.
Kako se bo pohod množice v Bukarešt končal in kako se bo odločil regentski svet, danes, ko to pišemo, še ni jasno.
Princ Karol pa je hotel porabiti zborovanje v Albi Juliji zase ter je dal natisniti veliko število letakov, ki naj bi jih letala metala med množico. V letakih obnavlja svojo zahtevo po romunskem prestolu ter razvija delovni program. Angleška vlada — Karel namreč stanuje sedaj v Londonu — pa je letalom prepovedala odhod. In tako je Karlov letak ostal v Londonu.
V Beogradu.
2.	maja. V narodni skupščini žerjavovci in radičevci neprestano stavijo neresne in malenkostne interpelacije, da s tem onemogočajo redno delo ter potem vpijejo po časopisju, da vlada ne dela. V današnji seji so bile zopet na vrsti brezpomembne interpelacije, s katerimi se je morala baviti skupščina. Tako žerjavov-ska in radičevska stranka naravnost denar kradeta davkoplačevalcem. Zadnji čas je že, da se z novim poslovnikom take neresnosti preprečijo,
3.	maja. Finančni odbor razpravlja o določitvi katastrskega odnosa. Dosedaj je obdelal Bosno in Hercegovino. Sedaj je na vrsti Srbija. Zakonodajni odbor se je pe» čal z zakonom o državljanstvu, ki ga je predložil notranji minister. — Socijalist Petejan je vložil interpelacijo radi ureditve delovnega časa. Minister bi moral danes odgovarjati, belgrajski socijalisti in komunisti so se v velikem številu zbrali na galerijah, da bi slišali svojega voditelja Petejana, kako se poteguje za delavstvo — toda Petejan se je lepo odpeljal in interpelacija je odpadla.
4.	maja. Socijalni minister je podpisal uredbo o delovnem času v trgovinah. V naredbi je določeno naslednje: Osemurni delavnik je vpeljan v vseh bančnih in zavarovalnih zavodih. Dalje v podjetjih za
nakladanje in izkladanje blaga, na železnicah, v pristaniščih, v tunelih in kasonih, v vseh vrstah tiskarske obrti, v pralnicah za perilo, zavodih za kemično čiščenje in barvanje obleke in perila, v usnjarskih, juvelirskih, zlatarskih, kovaških, kleparskih, kotlarskih podjetjih in v manjših kovinskih livnicah, v brusilnicah, kamnoseških podjetjih, v predelovalnicah kovin in izdelovalnicah akumulatorjev, v steklarskih brusilnicah, pekarijah, za natakarsko delo, v delavnicah, kjer se dela s svincem in živim srebrom sploh, v delavnicah: za ogledala, za elektrotehnične, in nilcljaste predmete, za predelavo živalskih odpadkov.
Deselurni delavnik je vpeljan v trgovinah z življenskimi potrebščinami, kolo-nijalnim blagom in drobnarijo, v samostojnih tobačnih prodajalnah, časopisnih prodajalnah, cvetličarnah, v podjetjih za prevoz blaga sploh, pletarskih podjetjih. Če je pa v kateri stroki teh obrti in trgovin vpeljan za pomožno osobje vseh vrst te stroke že uveden krajši čas, velja ta delovni čas za pomožno osobje vseh vrst te stroke v dotični oblasti. '
Nedeljski počitek je načeloma vpeljan za vse. Izvzeta so mesta z manj kot 10.000 i prebivalci z nekaterimi omejitvami. Možnosti tega že vsebuje sam zakon o zaščiti delavcev. Za odpiranje in zapiranje trgovskih lokalov so določene meje od 1. oktobra do 31. marca od 7. ure zjutraj do 7. ure zvečer. Za opoldanski počitek jc določena najmanj ena ura, in sicer med 12. in 15. uro. Od 1. aprila do 30. septembra je ta meja med 6. uro zjutraj in 8. uro zvečer.
V	pekarnah je prepovedano delo v nedeljo od 4 zjutraj do ponedeljka ob 4 zjutraj. Nočno delo za ženske brez razlike starosti in za mladeniče izpod 18 let je prepovedano od 10 zvečer do 5 zjutraj. Za delo pri zgradbah se določa osemurni delavnik. Mladeničem izpod 15. leta starosti zajamčuje uredba osemurni delavnik, ukazuje popoln nedeljski odmor in nalaga obveznost obiskovali strokovne šole.
V	skupščini sta Radič in Pribičevič vložila resolucijo, naj se vladni predsednik bolj pogosto udeležuje skupščinskih sej. Pri tem je Pribičevič silovito napadel Vukičeviča, na kar mu je dr. Korošec temeljito odgovoril. Rekel je, da ima Vukičevič dosti dela v ministrstvu in kadar gre za važen zakon, je v skupščini navzoč, kadar pa opozicija s svojimi govori ovira delo, pa ni treba, da bi bil navzoč. Nato je govoril Radič, ki je zmerjal vsevprek z naj-gršimi psovkami. Zato je dobil pismen ukor. — Popoldan je zahteval neki radi-čevski poslanec, da se morajo zagrebški oblasti dati večje pravice kot drugim. Pri tem je zopet prišel Radič na svoj' račun. Psoval je s takimi podlimi in bezniškimi izrazi, da ga je skupščina izključila od 10 sej. — Nato je bil sprejet zakon o zaščiti industrijske svojine.
5, maja. Ministrski svet je sklenil, da morajo uradniki velikih županstev povsod sodelovati pri oblastni samouprav:, ltier se pokaže potreba. __ Finančni minister je izdelal nov vržen zakonski načrt o trošarinah.
21
NOVICA R 151
Kmetski dan
na Trški gori pri Novem mestu bo na binkoštni ponedeljek, dne 28. t. m. Oh pol 10 ho v romarski cerkvi običajno cerkveno opravilo, nato pa na prostoru pred cerkvijo veliko ljudsko zborovanje mož in fantov. Govorilo bo več naših poslancev. Za kosilo bo poskrbljeno. — Zaupniki novomeškega okraja pričnite takoj z agitacijo za veličastno udeležbo.
d Ministrstvo za kmetijstvo je doseglo, da je monopolska uprava znižala ceno tobačnemu ekstraktu v ovrho čim boljšega zatiranja rastlinskih škodljivcev. To velja la izjemoma do 31. decembra t. 1. Tobačni ekstrakt se dobiva po ceni 5 Din za leg v originalnih pločevinastih posodah pri Tobačni tovarni v Ljubljani.
d Reducirani cestarji se bodo sprejeli nazaj v službo. Tako je obljubil minister za javna c'cla g. poslancu Zebotu.
d Izvoz stavbenega lesa. V mešecu marcu letos je znašal naš izvoz stavbenega lesa 146.000 ton. Še nikdar toliko v enem merccu. Vrednost izvoženega lesa je znašala 110 milijonov dinarjev
d Boj za treznost. Pretekli teden so se vršila v Ljubljani predavanja in druge prireditve protialkoholnega značaja po šolah in drugod. Zlasti je bila zanimiva abstinent-ska akademija v petek 4. maja v ljubljanskem Unionu, ki jo je priredila trezna mladina. Dvorana je bila nabito polna.
d Svojo 70Cletnico bo praznovala 9. | in 10. maja lavantinska škofija. Ob tej 1 priliki pride v Maribor tudi belgrajski papežev nuncij g. Pelegrinelli.
d O sedemstoletnici ustanovitve la-vantinske škofije prinaša daljši članek »Slovenec« z dne 6. maja. Opozarjamo na ta zanimiv sestavek zlasti naše štajerske čitatelje.
d Našim čitateljem. Kupujte vedno le pri tvrdkah, ki so oglašene v »Domoljubu«, d Veliki delavski tabor na Homcu pri
Kamniku se vrši v nedeljo 13. maja. Ob 9 sv. maša z govorom, nato tabor pred cerkvijo. Govore; Jože Gostinčar, France Terseglav in drugi. Vabljeno je vse delavstvo kamniškega okraja, Ljubljane in ljubljanske okolice.
d Za oškodovance po potresu v Bolgariji je naklonil ljubljanski oblastni odbor 10.0C0 Din. Pomagajmo vsi po svojih močeh! Darove sprejema uprava »Slovenca« v Ljubljani.
d Važno posvetovanje pri ljubljanskem oblastnem odboru. 30. aprila so se sešli pri oblastnem odboru zastopniki mestne občine, velikega župana, gradbenega ravnateljstva, državnih železnic, trgovske zbornice, zveze za tujski promet in okrajnega cestnega odbora za ljubljansko okolico in okoliških občin. Po govoru oblastnega odbornika prof. Jarca se je zlasti povdarjala misel, naj bi mesto Ljubljana čimprej vpostavila reden avtobusni promet zlasti na tistih progah, na katere se bo pozneje razširil tramvaj.
d Slovenski učitelji so imeli te dni v Ljubljani zborovanje, kjer so zahtevali osemletno šolsko obveznost za ljudsko šolo. Prav je, da učiteljstvo pri šolskem ustroju sodeluje in pove svoje mišljenje, toda glavno in odločilno besedo pri vzgoji
V demokratskem klubu je govoril Davidovič silno ostro proti Radiču, ki se tako obnaša v narodni skupščini kot v beznici. Dalje je pojasnil, zakaj je nemogoče delati s Pribičevičem in Radičem ter je razložil, katere važne zakone bo skupščina sprejela v prihodnjih tednih.
7, maja. Finančni minister Markovič je odpotoval v London, cla podpiše najetje zunanjega posojila. — Vodilni politiki najostreje obsojajo agitacijo radičevcev in žerjavovcev proti posojilu ter imenujejo to deio zločinsko in izdajalsko.
•nai^aifflr ~mrnir., TEKE^J tu uze^map
ZAPISK
STrs^jszavsm/BKSiiii
p Glasilo Slovenske Krajine. »Novine« r-o priobčile pred tedni, da mariborski oblastni odbor premalo vpošleva to deželo. »Domovina« je po stari žerjavovski navadi poizkušala izrabiti dotične pritožbe za boj proti SLS in za rešitev žerjavovske polomljene barke, Z veseljem jc prepisal žerjavovski tednik iz »Novin« dotične odlomke in krepko udaril po klerikalcih. Zadnje »Nov me« sicer ostro zavračajo žerjavovce,
vendar pa naj bo nam vsem v pouk, da pritožbe naših ljudij, ako naj bodo uspešno rešene, ne spadajo pred žerjavovsko javnost. To zahteva strankina disciplina.
p »Domovina« in potresi. Pobožni« žerjavovski tednik piše v 18. številki o potresih med drugim tako-le: Mnogo praz-noverstva o potresih pa je ostalo še dandanes tudi med našim ljudstvom. Veliko duhovnikov je po potresih 1. 1895 pridigalo, da je potres prst božji, ki je zažugal, (la kaznuje nevernike. Prav posebno so si vzeli na piko bralce naprednega časopisja, kakor tudi časopisje samo, češ, da jc ono vzrok strašne nesreče in preteče kazni božje. Tako so delali in govorili razni zaslepi j< )nci, KG kor tudi mnogi, ki so hoteli izkoristiti vero v svoje privatne, osebne koristi. Učenjaki in sploh napredni, znanja željni ljudje, pa so že v davni'' lelih bili drugega mnenja.« — Mi pa poznamo jako učene in napredne, znanja željne« žerjavovske gospode, ki so ob ljubljanskem potresu 1, 1895 v »Zvezdi« prav pobožno molili rožni venec in prosili Boga za odvrnitev potresa, šibe božje. — Kar se pa tiče »Domovine bo pa ta še vedno trdila, da ni prav nič proti veri, čeprav smatra božjo kazen, ki se more javiti tudi v potresu, za —praznoverstvo.
svojih otrok morajo Imeti starši. Kakor se bodo izjavili po svojih zakonitih zastopnikih roditelji, tako pa bo.
d Pevski zbor Glasbene matice v Mariboru je dosegel s koncertom, ki ga je te dni priredil v Curihu v Švici, velike
uspehe.
d Kastav bo v smislu sklepa narodne skupščine izločen iz ljubljanske in priključen primorsko-krajiški oblasti.
d Atlantska plovitba Ivo Račič se je odločila, da otvori redno progo iz naših |uk v Južno Ameriko.
d 25. maja se bodo sestali na posvetovanje zunanji ministri češki dr. Beneš, romunski Titulescu in naš dr. Marinkovič. Sestanku pripisujejo velik političen po-men.
d Pismo iz Kanade. 16. marca smo se podali iz Slovenije v Kanado. Vozili smo se iz Ljubljane na Jesenice, preko Avstrije v Švico, od tam v Francijo skozi Pariz in dospeli 20. marca v pristanišče Scherburg. Vkrcali smo se na ladjo in 22. marca zvečer odrinili črez »lužo«. V pristanišče Ha-lifax v Kanadi smo pripluli 30. marca. Še ta dan nas je vlak odpeljal naprej po Kanadi in 2. aprila smo dospeli v Kisklanel. Tukaj jc še jako huda zima, snega 1 m in vsak dan dobimo še novega. Na delo čaka vsak dan okrog 100 ljudi, mnogi ga po več mesecev ne dobe. Ni vse zlato, kar se sveti. Upamo, da bo na pomlad boljše. —• Anton lic.
d Odslovljen je socijalistični župan v Pišecah na Štajerskem.
d Rdečkarji pridigujejo, da hočejo imeti raj na zemlji in da so nebesa le za vrabce. 0 raju na zemlji poroča tudi »Slo-venec<; z dne 6. maja, na kar opozarjamo naše delavstvo.
d Vojaški nabori. Zadnjič smo priobčili dneve vojaških naborov za Novomesto, Trebnje in Žužemberk, danes slede še ostali kraji Ljubljanskega vojnega okruga. V Kočevju bo vojaški nabor 23., 24., 25. in 26. maja, v Sodražici 29. in 30. maja, v Velikih Laščah 31, maja in 1. junija, v Ložu 2. in 4. junija, v Cerknici 5. in 6. junija, v Logatcu 8„ 9. in 11. junija, na Vrhniki 12. in 13. junija, v Lukovici 15. in 16. junija, v Kamniku 18., 19., 20., 21., 22. in 23. junija, v Kranju 25., 26., 27., 28., 29. j" 30. junija, na Jesenicah 2., 3. in 4. ju->ia, v Radovljici 5., 6. in 7. julija, v Škofji Loki 9., 10., 11. in 12. julija, v Ljubljani za mestni magistrat 13., 14., 16., 17. in 18. ju-"ia. v Ljubljani za okolico 19., 20., 21., 23-, 24., 25., 26. in 27. julija, izvzemši one, kl Pridejo na Vrhniko.
d Tečaji »Brezakoholne produkcije« J- pouk o pripravljanju brezalkoholnih sokov iz sadja in grozdja) se bodo letos »d"i Vsel1 kraiih> kJ'er se prijavi vsaj 5 v lezencev. ^a se more razpored pravočasno napraviti, naj se vsi interesenti čim-Preje prijavijo -.Brezalkoholni produkciji« Ljubljani, Poljanski nasip 10. J Ali se še lahko prijavim za binkošt-romanje na Trsat? Še, ker je rok za Wjavo "a željo podaljšan. Prijave spreje-nasip iola V0^kac v Ljubljani, Poljanski
z '' °!> 8 zvečer morajo biti vso gostilne prte ^ plačinih dnevih Trboveljske pre-
mogokopne družbe v občinah Trbovlje, Dol, Sv. Krištof, Zagorje, Aržiše, Kotre-dez in v Škofji riži (občina Sv. Jurij pod Kumom). Tako je odredil veliki župan ljubljanske oblasti. Policijska ura se podaljša lo izjemoma pod pogojem, da se ne točijo alkoholne pijače.
d Občni zbor okrožja Kmetskih zvez in okrajne Kmetske zveze v Novem mestu bo v ponedeljek 21. t. m. ob 10 dopoldne v Rokodelskem domu v Novem mestu. Člani krajevnih Kmetskih zvez novomeškega okraja se vabijo k udeležbi.
d Nagrobni spomenik pokojnemu ljubljanskemu županu dr. Periču bo blagoslovil p. dr. Gvido Rant v nedeljo 13. maja ob 3 popoldne pri Sv. Križu na ljubljanskem pokopališču.
d Pri javili borzi dela v Ljubljani je delo na razpolago: moškim: 1 delavcu za izdelovanje opeke, 2 pečarjem, 18 gozdnim delavcem, 23 rudarjem-kopačem, 1 vrtnarju, 1 oblikovalcu, 3 železostrugar-jem, 1 kino-operaterju, 1 kleparju, 2 ko-vinostrugarjem, 7 Žagarjem, 1 mizar, poslovodju, 1 mizarj umlajšemu, 1 mizarju starejšemu, 1 lesostrugarju, 1 sodarju, 1 avto-ličarju, 1 sedlarju, ki poseduje obrtni list, 1 čevljarju-mojstru s svojo obrtjo, 3 čevljarjem za otroške čevlje, 1 čevljarju za galanterijske čevlje, 1 čevljarju za šivanje podplatov na stroj, 2 krojačem za veliko in malo delo, 2 krojačem za konfekcijo, 1 peku, 2 delavcem za prodajanje sladoleda, 24 zidarjem, 5 pleskarjem in soboslikar-jem, 8 hlapcem, 1 kuharju, 6 sobarjem za dijaški dom, 14 vajencem; ženskam: 1 šivilji perila, 1 pletilki, 2 služkinjama, 12 kmečkim deklam.
d Pri borzi dela v Mariboru dobi dela 5 viničarjev, 6 majarjev, 10 hlapcev, 1 pa-sar, 1 livar, 1 opekarski delavec, 1 krojač, 3 oglarji in več vajencev raznih obrti.
d Tovariši svetovne vojne! Glavno letošnje zborovanje Z. S. V. in bratski sestanek vseh vojnih tovarišev bo zopet letos na Brezjah dne 5. avgusta. Vabimo pa može, naj se po možnosti udeleže tudi pokrajinskega sestanka, ki bo na praznik Vnebohoda dne 17. maja v Petrovčah pri Celju. Polovična vožnja tega sestanka je vsem udeležencem pod običajnimi pogoji dovoljena. Pri vsej slavnosti svira rudarska godba iz Velenja in je vsa slavnost zamišljena kot dan prisrčnosti, ljubezni in medsebojne izmenjave daljnih spominov. Slavnosti naj se udeleže posebno možje mariborske oblasti. Gorenjci pa pohitite v velikem številu v nedeljo dne 13, maja k slavnosti odkritja spomenika padlim vojakom v Križah pri Tržiču. Tovariši, na veselo svidenje! — Glavni odbor Z. S. V.
d 25 letnico delovanja dr. Iv, Zajca pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani je praznovalo te dni slovensko zdravniško društvo. Slavljenec je na častitke raznih govornikov kaj lepo začrtal vzvišeno nalogo zdravnika, ki požrtvovalno pomaga sočloveku v najtežjem trenutku življenja, v bolezni.
d V uršulinskem samostanu v Škofji Loki je 6. maja umrla prednica m. Marija Kristina Pezdirz. Bila je ena najizobraže-nejših Slovenk, kajti govorila je pet tuiih jtezikov. Z materjo Kristino je ugasniljO'
življenje zveste redovnice, izredno delavne žene, velike Slovenke.
d Zopet je prekinjen za nekaj dni promet na deželni cesti Kamnik—Črna pri Gornjem gradu, ker so se podsuli novi plazovi.
d 200.000 ha vinogradov ima naša država. Letno se pridela okrog 3 milijone hektolitrov vina v vrednosti 1 in pol milijarde dinarjev. Na vsakega prebivalca pride torej okrog 25 litrov vina.
d Umrla je naša dolgoletna naročnica Ivana Tancig iz Strahomera.
d Gora se podira. Nad vasjo Breznica na Gorenjskem štrli navpik mogočna pečina Skavalica. V zadnjem času se je že parkrat odtrgala od te pečine močna plast in ogromne skale so drvele po strmini. Ako bi ne bilo med Skalovico in Breznico dolinice, bi bila ogrožena vas. Treba bo previdnosti, zlasti pastirjem.
d Oblak se je utrgal v noči na 1; maj nad vasjo Galicija pri Celju. Blatna voda je preplavila zelene livade. Valovje je trgalo bregove potokov, plazovi so se udirali v nižave. Tik izpod šolskega poslopja se je utrgal mogočen plaz, se spustil preko župnijskega travnika ter odnesel s seboj sadno drevje in veliko rodovitne zemlje. Južni del šolskega poslopja je počil in grozi nevarnost, da se podre. Plaz je globok štiri metre, širok 10 metrov in se razteza 18 metrov na dolžino.
d Električni tok je usmrtil v Celju 18-letnega vajenca električnega podjetja Lu» dovika Jegrišnika.
d Avtomobil se je zaletel v cestni drog na progi Subotica — St. Kaniža. Štiri osebe ranjene, med njimi ena smrtno nevarno.
d Železniški voz se je prevrnil. Na
postaji Čoki pri Subotici je prišlo do težke železniške nesreče. Prevrnil se je en vagon. Ko so potniki opazili, da se vagon nagiblje, so skočili ven, toda vagon je bil hitrejši in je padel nanje. Smrtno so ponesrečile štiri osebe. Uvedena je bila preiskava o vzroku nesreče.
d Poslopje usnjarske zadruge je pogorelo v Visokem v Bosni. Škode 200.000 dinarjev.
d Raz streho je padel na tla in se
smrtno ponesrečil Franc Rižnar v Ljutomeru, ko je snažil žlebnjake. Prijel je za električno žico.
d Strela je ubila triletno posestnikovo hčerko Rozalijo Potočar iz Velike Bučne vasi pri Novem mestu. Deklica se je med grmenjem igrala pod neko 20 m oddaljeno smreko.
d Ukraden križ. V kapeli lurške M. B. v Šmartnem pri Kranju je bil ukraden dne 6. maja kakega pol metra visok altarni križ iz medenine, v ognju pozlačen, Kristus in nekateri okraski srebrni. Pred na* kupom se svari.
d Sali Adem, znani albanski razbojnik, ki je te dni prekoračil mejo naše države na jugu, je bil od naših orožnikov ustreljen.
d Ljubljansko porotno sodišče. 25 letni Oskar Kastelic je bil obdolžen, da je vstrelil v Zagorju ob Savi svojo nevesto Mimi Kleinhausovo. Sodna izvedenca sta izpovedala, da obtoženec nI duševno pol-
.NOVO MESTO.
Tukaj je letos živahno stavbno gibanje. Na mestnem svetu poleg gimnazije gradi blizu 20 državnih nameščencev lastne stanovanjske liiSe. Z zidavo stanovanjskih hiš se bo stanovanjski mi-zeriji odpomoglo, poleg tega pa imajo ljudje, ki so zaposleni pri zidanju, lep zaslužek.
Ljudska posojilnica v Novem mestu, ki je od časa, ko je prešla kandijska posojilnica v roke samostojnežev, edini naš zavod v Novem mestu, se lepo razvija. Ljudsko zaupanje v solidnost lega denarnega zavoda se kaže tudi v tem. da je pridobila posojilnica zadnji čas veliko število novih vlog. Vloge pri Ljudski posojilnici so popolnoma varne, ker jamčijo zanje poleg lastnih nepremičnin zadrugini člani z vsem svojim premoženjem. Tudi obrestna mera je zelo ugodna. Obresti za kmetska posojila je posojilnica znižala, tako da se morejo kmetje v čim večjem številu posluževati tega svojega zavoda.
AJDOVEC.
Ajdovec je mala župnija, pa je vendar do-bila velikega duhovnika, ki bo vse cerkvene posle zlasti pa pogrebe natančno nadziral in o izidu te inšpekcije poročal uredništvu »Domovine* v Ljubljano. Pa ni veselja brez žalosti. Komaj je pie-vzel to visoko službo, že bridko toži, da so žup-IJanl >slepo< pokorni svojemu župniku.
ZAHVALA.
Ker sem prejel za srebrno poroko toliko ča-Stitk, da mi ni mogoče posamič se zahvaliti, se lem poiom vsem najprisrčnejše zahvaljujem. — Ern?st Drčar, župan Šmartno pri Litiji.
SV. KRIŽ PRI LITIJI.
V	nedeljo 22. aprila je prišel 1; nam g. drž. poslanec Kremžar. Takoj po prvi sv. man je g. poslanec govoril skoraj dve uri o delovanju SL.s v Belgradu. Govoril je o zemljiškem davku, o hišnem, o poslih in delavcih, o nošenju orožja in še o veliko važnih predlogih, ki jih je stavila i SLS vladi, da bi se kmeliškemu ljudstvu pripomoglo do boljšega stanja. V nedeljo 1. aprila t. 1. ! popoldne je imela pa (udi tukajšnja Posojilnica in i hranilnica svoj občni zbor. Slišali smo iz poročil ; g. tajnika župnika Erzina, da je imela posojilnica
v preteklem letu blizu šliri milijone prometa. To 1 je za naše hribe in revne kraje zelo veliko. Želeti bi bilo pa še več varčnosti, ter da bi ljudstvo se bolj opustilo žganjepitje in da bi se še bolj oprijeli domače Posojilnice in vlagali svoje prihranke v domač zavod. Na občnem zboru pa je bii tudi načelnik g. Josip Pavli odlikovan kot častni član za njegove zasluge, ker že več lel požrtvo- i valuo vodi posojilnico.
SENOUR PRI KRANJU.
V	nedeljo 20. maja t. 1. ob 3 popoldne se bo vršil v Ljudskem domu občni zbor SLS, na katerem se bodo volili zaupniki in odborniki SLS
novreden in da ni izključeno, da je dejanje izvršil v duševni zmedenosti; nakar je bil Kastehc obsojen le radi nedovoljene nosnje orožja na teden dni zapora, ki ga je pa s preiskovalnim zaporom že prestal.
d Pozor čebelarji! Trčahdče-ločilnice na 3 okvirje za A. /.-panje ima naprodaj Jgn. Kesman, čebelar, Žirovnica, Gorenjsko. Cena 400 Din.
d Slabr.krvnim se nudi sedaj naravna prilika za naglo ozdravljenje, ker so to najboljši meseci za okrepitev krvi z »fcnerfSincm«, železnatim kina-vinom. Za ozdravljenje in ojačenje krvi pri odraslih m otrocih zadoščajo 3 velike steklenice. Dobiva se v vseh lekarnah. Ena velika steklenica s točnim navodilom 40 Din, tri steklen. »Energina« železnatega kina-vina
za župnijo Šenčur. Obenem poročata na lem zboru narodni poslanec I. Hrodar ter oblastni odbornik dr. Milavec o državni in oblastni politiki. Vabimo vse pristaše SLS, da se zbora radi važnosti gotovo udeleže.
IZ DOLA.
Pri tukajšji podružnici sv. Jurije je imel pre-leklo nedeljo 29. aprila oblastni poslanec laškega okraja g. Deželak prav lepo uspel javni shod. Navzočih je bilo precej pristašev tudi drugih strank, tod« g. poslanec je tako prepričevalno orisal delo in dobre namene ljubljanske oblastne skupščine, enako celotne SLS. da niso upali ugovarjati. Popoldne je pa na licu mesta ogledal teren nameravane preložitve hudega klanca okrajne ceste nad Kozoletom. Prepričal se je, da so gospodje demokrati pač skrbeli za okrajno cesto — do Kozoleta. od tu naprej pa na cesto pozabili. G. poslanec je obljubil vse moči zastaviti, da izposluje že v teku tega leta izdatno pomoč od oblastne skupščine za preložitev klanca, kar vsi, ki se trudimo 7. vožnjo če/, klanec, želimo.
BUČKA NA DOLENJSKEM.
Široni znani naši sadni vrtovi so bahato ozeleneli in se razcveli. Plodonosno se pokazuje zlasti hruška. — K novemu, svežemu življenju je \stala tudi na-;i mladina. Omenjamo le mladeniče. od katerih so se (v pretekli sezoni) S udeležili duhovnih vaj v >Domu< in se povrnili iz Ljubljane vsi navdušeni.
SENOŽETI OB SAVI.
Ker bo letcs 20. maj na nedeljo, se bo vršil tukajšnji živinski in kramarski sejem en dan pozneje, t. j. v ponedeljek 21. inina Kupci in prodajalci živine bodo imeli to pot lo priliko uporabili novo moslno tehtnico, katera se po zaslugi posestnikov g. Ivana Jetnca in g. Rudolfa Pavšiča že postavlja.
DOBROVA PRI LJUBLJANI.
V nedeljo, dne G. t. m. je umrl v Podsmreki Matija Plevnlk p. d. Kušarjev cče, star 09 let. — Kil je vzoren mož, zgleden oče in zvest naročnik na.-in listov.
ŠMARTNO PRI LITIJI.
Pred 26 leti je prišel v našo sredo sedanji župan Ernest Drčar. Te dni je obhajala na slo-vesen način 25 letnico svoje poroke. V teku bivanja v Šmartnem je vedno ostal zvest krščanskim načelom, dasi je moral zalo marsikaj pretrpeti, posebno zadnji čas, odkar je postal župan. Tako on kot njegova družina je vedno sodelovala pri naših organizacijah, zato so mit v znak hvaležnosti naša društva priredila podoknico v navzočnosti velikega števila občinstva. Najlepše pa odseva mišljenje njegovo in družine, da je 25 letnico obhajal s cerkveno slovesnostjo in s celo družino med sv. mašo pristopil k sv. obhajilu. — V nedeljo 13. t. m. ob 7 bo v mali društveni dvorani občni zbor tukajšnje |X)driižnice Kmetijske družbe. Člani naj se polno-slevilno udeleže, ker bo volitev odbornikov.
po pošti za 128 Din razpošilja Laboratorij "ALGA«, Sušak.
d Kdor ima obveznice »Vojne škode« (ratne štete) se opozarja, da v lastno korist javi pismeno svoj naslov Gospodarski pisarni dr. Ivan Č c r n e , Ljubljana, Miklošičeva cesta 6/1, Dobi zelo važna pojasnila, brezplačno. Znamka za odgovor.
d Ob pričenjajočem se poapnenju krvnih cevi navaja raba naravne »Franz-Josef« grenčice k rednemu odvajanju, zmanjša visoki pritisk krvi in poveča odpornost, Mojstri v zdravilstvu hvalijo staropreizku-šeno »Franz - Josel« vodo, ker zanesljivo in milo odstranjuje zastajanja v kanalu želodčnega čreva in lenivo prebavo, Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
PO 5VETU
Katoliška cerkev.
s Papeževa pomoč po potresu prizadetim. Papež je dal za po potresu prizadeto prebivalstvo na Bolgarskem, Grškem in v Smirni zopet 10.000 dolarjev [okrog 564.000 Din).
s »Nikdar ne boste mogli preveč storiti za dobro časopisje,« je izjavil nedavno sv. oče Pij XI. odposlanstvu katoliške mla-dine.
s Zopet dve mučeništvi v Mehiki. Pred dobrim mesecem sta bila ustreljena v državi Midoracan (Mehika) dva frančiškana; oče De Vega in brat Martinez. Izsledili so ju, ko je pater maševal, brat pa mu je mi-nistriral. Pred usmrtitvijo so zaprli oba mu-čenika dva meseca v ječo.
s Razno. Verska uprava misijonov v portugalski vzhodni Indiji bo v bodoče podrejena naravnost Vatikanu. — Knezoško! dr. Jose Mora y del Rio, primas katoliške cerkve v Mehiki je 22. aprila umrl v San Antonio, v ameriški državi Texas krt pregnanec. Tudi Callesova žrtev! —
ifa§ua.
s Slovcnci morajo dajati denar za italijanske namene na Balkanu. Napisali smo že, da fašizem podpira razne bolgarske razbojnike, da lahko rovarijo v obmejnih krajih v Južni Srbiji. Te dni so v zasužnjenem Primorju pobirali od naših ljudi denar za italijanske sovražne namene proti naši državi. Nekaterim gostilničarjem in trgovcem blizu Gorice so kar naložili prispevke od 15 do 20 lir. Poleg tega so učitelji pošiljali otroke od šolskega pouka domov po denar; vsaj eno liro je moral vsak prinesti.
s Prepoved jezikovnih izprememb pri svetih opravilih. Fašisti so zahtevali v mnogih slovenskih in hrvaških župnijah, da se uvedejo italijanske pridige, krščanski nauki in molitve. Ker so fašisti duhovnikom grozili, se j2 črnosrajčnikom deloma tu in tam ustreglo. Zdaj je izšla v škofijskem listu za tržaško-koprsko škofij o okrožnica, ki prepoveduje vsem duhovnikom menjati jezik pri pridigi, križevem potu, rožnem vencu, litanijah itd. v cerkvi in drugod, aH drugače povedano, Slovenci in Hrvati bodo čuli v svojih cerkvah vzlic nasilju fašizma se nadalje — slovensko besedo.
s Razne novice. Vojaško letališče so pričeli graditi pod Premščico blizu Divače,
-	Dela za zgradbo drugega tira na projjt Gorica—Prvačina bodo kmalu končana, » Kamnjah bo velika postaja- Promet na teh progah daleč zaostaja za predvojnim, zato ima nov tir pač le — vojaški pomen. — Do 15. maja morajo vsi fašisti v Postojni menjati priimke in odstraniti z javnih prostorov slovenske napise. — V Postojni so neznani tatovi vlomili v pisarno družbe »Sklapse« in odnesli 40.000 lir denarja. 7-»Mali list« je bil zopet zaplenjen, ker J'-poročal o verskem pouku italijanskih Nemcev. — V Klancu v Istri so otroke zasliševali v šoli, ker so za izgnanega župnika
—	molili, — V Istri slane črno vino okrog

» liri belo pa 1.40 do 1.70. (Lira je okrog ° pin.) _ V Italiji je bilo 1. januarja 1927 ij brez dela za 38.000 ton, letos pa že
ladij
153 000 ton. — V Cerknem je umrl 76 letni Mohor Sedej, dolgoletni cerkveni pevec. _ Vlada je dovolila za popravo po povod-nji poškodovane ceste v Šebreljah 120.000 j r _ Goriški knezoškof je izdal naredbo, kako ravnati s cerkvenimi zvonovi in kako skrbeti za njih snago in varnost, da tako oi varuje škode te velike denarne vrednote cerkva.
Bolgarija.
s Za potresom še vihar in toča. Dne
j, maja je divjal v okolici Stare Zagori velik vihar, ki je trgal strehe, ruval drevesa in dvignil v zrak nekega kočijaža. Ranjenih je bilo nad 50 oseb. Vihar je razdejal tudi barake, ki jih je dala napraviti vlada za tamošnje urade in odnesel v zrak razne važne dokumente. Obenem se je vsuia debela toča, ki je uničila sadno drevje in poljske nasade.
Avstrija.
s Avstrija pripravlja priključitev k
Nemčiji. Avstrija se za enkrat ne more priključiti Nemčiji, vendar vrši v ta namen irnoge priprave. Tako n. pr. urejuje zakone na ta način, da so enaki z nemškimi. Tudi carinske meje med Avstrijo in Nemčijo ni več.
s Slovenski Korotan. V Grebingu je pogorel Blaznikov skedenj z vsem inventarjem in krmo. — V Bistrici v Rožu je uničil požar posestvo Marije Beguš. — V velikovški kaznilnici so zonet uvedli verski pouk. — V Selah so predstavljali igro »Turški križ«.
Nemčija.
s Socialist hvali krščanske organizacije, Ravnatelj mednarodnega delavskega urada Albert Thomas, socialist, je pred kratkim obiskal krščanske strokovne organizacije po največjih delavskih krajih v Nemčiji. Po obisku je pisal pismo, v katerem hvali te organizacije, češ, da ne skrbijo samo za gmotno blagostanje svojih članov, temveč jim dajejo tudi izobrazbo, umsko in srčno.
Poljska.
s Proslava 1. maja. Dočim se je proslava 1. maja izvršila po vseh državah v miru, je bilo na Poljskem drugače. V Varšavi so pri majski proslavi komunisti napadli sprevod socialistov in nanj streljali. Bilo je osem mrtvih, več težko, nad 50 pa lahko ranjenih. — Vsemu svetu bi radi rdečkarji »pomagali«, pa se še sami med seboj sovražijo in streljajo,
Francija.
s Volitve za državni zbor niso položaja bistveno nič spremenile, le da so komunisti po številu poslancev zelo nazado-
Prijateljstvo s Francijo nam je tudi za »odočo dobo zajamčeno.
s Katoliški starši zahtevajo katoliške »ole. Francoski minister Heiriot je rekel, >e na Francoskem 1182 šolskih poslopij ez učencev, a na 1476 šolah manj ko P° Torej prazne zgradbe! Zavedni ka-
toliški roditelji niso hoteli pošiljati svojih otrok v državne — brezverske šole, čeprav so jim bile brezplačno na razpolago. Raje so z lastnimi denarnimi žrtvami zgradili svoje katoliške šole z zavednimi katoliškimi učitelji, da tako zajamčijo svojim otrokom pravo katoliško vzgojo.
Drobne novice.
Generalni tajnik mednarodnega delavskega urada Anglež Albert Thomas je prispel v Rim. Proučiti hoče delavsko zakonodajo.
2500 ljudi so iašisti vrgli v ječe po napadu na kralja, vendar krivcev niso dobili. Kaj pa, če jih niso hoteli?
Nove petrolejske vrelce so odkrili v Perziji. En sam vrelec daje na dan 900.000 litrov petroleja.
Dva italijanska špijona, ki sta ukradla načrt obrane Avstrije za slučaj napada na to državo, so Avstrijci ugrabili na meji in zaprli.
Slovaški škofje so odšli na romanje v
Palestino.
100 milijonov dolarjev posojila bo dobila Avstrija v Ameriki.
Od 11 in pol milijona volivcev je glasovalo v Franciji 8 milijonov. 250 milijonov frankov so potrošili za letake in agitacijo.
250.000 delavcev je odpustila zveza saških kovinarskih industrij v Nemčiji. Gre za novo mezdno pogodbo.
Italijanske železniške blagajne so prejele v 1. 1927. za vozne listke 1.640,735.032 lir.
Z višine 1000 m se je spustil na tla
s padobranom italijanski častnik Gvidoni. Se je ubil, ker se padobran ni odprl.
V	Gradcu je poneveril socialistični uradnik 22.000 šilingov (176.000 Din), namenjenih za invalide.
20.000 ljudi je demonstriralo na Dunaju za južni Tirol.
V	provinci Šantung na Kiiajskem je prišlo do boja med kitajskimi in japonskimi četami. Japonska je odposlala nova oja-čenja.
Najboljše, najprijeftitejše, najzaResBjjšvajše
sredstvo za čiščenje ŽELODCA iu ČREV za OTROKE in ODRASLE je:
PRAŠEK	ker čsti brez
BOLEČIN — je prijetnega okusa tor obeuem o-svežuje in desin-ficira ŽELODEC 'in CKEVA in s tem preprečuje težja obolenja.
Ako redno Jemljete po v-nkern obudil nu Spici nožu v iiol ■ uše vodo nniSek MAG NA. Vnm pospešuje prebavo iu pivnrcčuje trdovratno ZAPRTJE. <Sj
OnSTItANJUJE preobilno kislino v želodcu, neprijeten duh iz ust. pehanje, vzdihovanje, gorcfic«.
ZDRAVI
katar 2EI.ODOA, katar f;ltEV, bolezni JETER, krče v želodcu, • hemoroide, tvore v želodcu.
Dobite ga v vseh lekarnah: 1 zavoj s točnini navodilo,n 4 Din ali naročite i.a naslov: LAUOHATORIJ »ALGA«, SUSAK iu priložile pimnu II) Din v znamkah za 2 zavoju.
v VSAKO HIŠO »DOMOLJUBA«!
Lasosf rižnih
Iz najfinejšega angleškega jekla fino ponlklan Din 39. 44, 84, britve Din 20, 27, 55. Ilrlvnl aparati Din 18, 30, 48, škarje Din 7. 16, 34, žepni noži Din 3, 8, 20, Jedilno orodje In žlice Din 7, 1«, 3», mani-klre In šivalno garniture Din 22. 50, 120, inllnl za kavo ln poper Din 16, 42, 75. škarje za trte Din 25, 40, aparat za brušenje Din 45, francoski ključ Din 14. 40, kladivo Din 12. klešče Din 7, žepna vaga Din 7, vadlčep Din 5, žepne svetilke Din S. razp šilja samo v dobri In solidni kvaliteti
veletrgovina K. STERMECKI, CELJE 19. 1'iSitc takoj do novi ve i U t cenik z več 1000 slikami, v katerem se nahajajo tudi vsi športni predmeti 7.a no.om t, tenis, hiionlaztvo i. t. d. Kar no ugaja s« zamenja ali vrne denar. Naročila čez 50J Din se pošiljajo poštnine prosto.
n Vsaka objava prireditve, pri kateri se običajeno pobira vstopnina stane tolikokrat po 25 par, kolikor besedi ali številk obsega. Denar se mora vposlati naprej, lahko v znamkah. Brez vnaprejšnjega plačila se objava ne priobči.
n Sv. Frančišek Ksaverij, Sav. dol. Ksaver-janski »Orek priredi na Vnebohod 17. maja od-sekovni javni telovadni nastop na prostem, združen s srečolovom, šaljivo dražbo itd. Pri prireditvi sodeluje godbeno društvo >Zarjac iz Šoštanja. Drugo je razvidno z lepakov. Na veselo svidenje 17. maja pri Sv. Frančišku. Bog živi t
n Orlovski odsek v Dražgošah vprizori v nedeljo 13. maja ob 4 popoldne tridejanko >Odpu-ščanjec. Vabimo prijatelje in sosede. Zlasti prijatelji orlovstva vabljeni. Bog živi!
n Posavsko pevsko okrožje priredi v nedeljo 20. t. m. prvi pevski koncert v Cerkljah ob Krki. Priglašenih je 9 zborov, ki nastopijo dopoldne pri maši, popoldne v dvorani.
n Cerkveni pevski zbor na Dobrovi pri Ljubljani priredi v nedeljo 13. maja v Društvenem do-mu opereto »Mlada Bredar. Dejanje nas spominja, kako so Turki ropali po naših krajih. Začetek ob 3 popoldne. — Vabljeni vsi!
u Prostovoljno gasilno društvo Sinkov turn priredi 13. t. m. veselico v prostorih Ivana Let-narja v Kosezah. Prijatelji našega gasilnega druživa vljudno vabljeni.
n Pozor! 13. maja ob 10 dopoldne bo sv. maša na Taboru, nato velika veselica, združena s streljanjem, šaljivo pošlo, petjem. Igra godba na pihala. Za jedila in pijačo preskrbljeno. Pri vlakih na postaji Grosuplje vozovi na razpolago.
Ženske obleke in rute
v največji izbiri samo dobre kakovosti.
Cene nizke.
R. MIKLAUC - PRI ŠKOFU • LJUBLJANA
BSinfJonjn s premoženjem 200.000 Din, v sta-IflluUiCJIits rosti 26 let, neomadeževane preteklosti, želi znanja z značajnim trgovsko izobraženim dekletom, ali ki poseduje koncesijo in se razume na kmečko gospodinjstvo. Ponudbe, če mogoče s sliko, ki se takoj vrne, naj se pošljejo na upravo Domoljuba pod »Radost v maju« St. 4018.
Tajnost stroga.
Din 159
Volka
Ljubljana, Krekov trg
Zelenjadnega trga.}
S1
Viri pravega veselja.
Globoko v družinsko življenje bi moral posegati dan prvega sv. obhajila. Bi moral, pravim. Sv. Cerkev to naravnost želi. Saj zato dovoljuje bližnjim otrokovim sorodnikom, ki pristopijo na dan prvega sv. obhajila z otroci vred k sv, obhajilu, popolni odpustek.
Prav tako bi bilo lepo, če bi domača hiša tak dan kar najbolj slovesno praznovala ne samo v cerkvi ampak tudi doma.
Ne morem se premagati, da bi vam ne povedal, kar mi je pravil še živeči župnik J, P. Bilo je v Bohinju takrat, ko so delali tunel za bohinjsko železnico, K župniku pride znanec inžener, Nemec po rodu, in mu pove, da je dobil nekaj dni dopusta in da gre domov. »In veste,« pravi, »zakaj še posebno rad grem domov. Moj fant bo šel te dni k prvemu sv, obhajilu. Pri nas je. navada, da tak dan prav slovesno praznujemo. Vsa družina gre z otrokom v cerkev; odrasli tudi k sv. obhajilu. Opoldne pa imamo doma boljšo pojedino kakor sicer in slovesnejšo. Prvo-obhajanec sedi na navadnem očetovem mestu; vsako jed on najprvo pokusi. Zraven njega sedita oče in mati, bratje in sestre mu pa morajo streči.« Vsekako lepa in pomenljiva navada.
Otroci dobe navadno lepe spominske podobe na prvo sv. obhajilo. Naj je ne bo hiše, ki bi take podobe ne dala v okvir. Podoba naj visi nad otrokovo posteljo, dokler je doma, naj gre z njim, če gre v službo, naj gre v balo, če pride do rao» žitve in naj spravi svojega lastnika kdaj v hladni grob.
Spomin na prvo sv. obhajili naj nam bo skozi vse življenje ljub in drag. Ko se oznani po naših cerkvah prvo sv. obhajilo, v tistih dneh poiščimo tudi mi primerno nedeljo, pristopimo tudi mi k angelski mizi in se zatopimo nazaj v tiste dni naše prve sreče. Koliko tihih, a zlatih spominov nas veže na tisti dan! Lahko bi vam povedal tako lepe dogodljaje iz življenja naših prvoobhajancev, pa boste dejali, da sem prepobožen. Nič za to! Enega naj vam napišem.
Minca ji je bilo ime. Zdaj že spi v Bogu. Govorila je doma z mamo o prvem sv. obhajilu. Pravila je, kako je bilo lepo v cerkvi. In povedala je tudi, da se ji je pri sv. obhajilu prijela sv. hostija za nebo v ustih.
»Ali si potem naredila tako, kakor so te učili v šoli: sv. hostija se sme odločiti samo z jezikom.«
»Nisem ne.«
»Zakaj pa vendar ne. Morebiti nisi vedela?«
Vedela sem, pa sem se preveč bala, da bi Jezusu kri pritekla, če bi ga bila premočno pritisnila.«
Vidite! Tako more govoriti le otroško preprosta pobožnost.
In takile spomini sijejo kakor najbolj jasno solnce na morebiti oblačno cesto našega potovanja.
Poročenim ljudem mora biti tudi svet spomin na dan njihove poroke. Kako govore poročeni o svojem poročnem dnevu, kako se ga spominjajo, z veseljem, morda s preziranjem, z zaničevanjem: vse to nam dovolj pove, kakšno je življenje v zakonu. Prav primerno bi bilo, če bi šla mož in žena za vsako obletnico poroke v
Svila.

Ce se s svilo pravilno postopa, bo izdržala dolgo in se ne bo potrgala niti razpala.
Radi tega svila ne sme priti v vročo vodo, ampak jo je treba nalahno pre-mečkati v mrzli raztopini»RA D/ONA«, Ker je * RAD ION« izredno sredstvo za pranje, je tak način pranja popolnoma zadosten, da svilo čisto opere.
Po takem pranju se svila izpere v mrzli vodi, a prvi taki vodi se doda malo kisa, da se pokažejo barve v svojem pravem sijaju.
Posebno važno je, kako se svila suši Svilo je treba zaviti v platno in gladiti z likalnikom, ko je še malo vlažna. Tako bo svila ohranila svoj sijaj.
cerkev Prav gotovo pa za 25 letnico oziroma za 50 letnico.
Enako resno, če prav skromno naj bi praznovali po družinah dneve ločitve če gre fant v Kanado, Argentino, na Nemško ali pa k vojakom, če gre v službo ali kair drugam; vselej naj bi se ločitev praznoval la v družini, a nikdar ne zalila s pijanostjo" Smrtni dan naših pokojnih naj nam ne pride iz spomina. Tudi tak dan je praznik svoje vrste. Sicer žalni praznik, a vendar praznik. Pove nam vsaj, da vezi s pokoj, nimi niso prerahljane, da še žive v našem spominu, da jih še obiskujejo naše misli in naše molitve.
Prav vesel mora biti za očeta in mater tisti dan, ko se jim novorojeno dete prvič nasmehlja, ko se mu prvič razveže jeziček in nagovori svoje starše: »Ata, mama!«
Prav tako ne pozabimo nikdar tistih dni, ko prejema deca Miklavževe darove,
Flnhprt nnčito ,ovske puške- brovii:n«
riUUCIt PU5KC samokrese, pištole za str,i-šenje psov, topiče, zaloga lovskih in ribiških po-tiubščin ter umetalni ogenj. F. K. KA.1SER, puškar, Ljubljana, Selenburgova ulica štev. (i.
Mali oglasnik
Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki ..Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe.
]/Pbe. obeliene, goje
-1 ne, sortirane,
8—900 kg zelo ceno na prodaj Naslov v upra vi pod št. 3669.
Izšel jo r>ovi obširni
Notalog mod. polilštu
Razpošilja ga proti predplačilu Din 30'- v gotovini ali v znamkah
Krmen & Arhar mizarstvo št. Vid nad Ljubi jan«.
Pehonsftega aajenca
iščem. - Pekarija Me hora, Novomestn 69.
Hmečhega fanta
poštenega, 15—17 let-nega, navajenega vsaj nekoliko konj in krav, sprejmem v službo za poljsko delo. Edvard Me z e, Črna vas 17 pri Ljubljani.
fflesarsfti vajenec
poštenih staršev, se sprejme takoj. - Ivan Muller, Ljubljana VII.
fajenca
za krojaško
—=- obrt sprejme
takoj z oskrbo Jakob Mavec, krojač, Ig 125.
Mizarska učenca
15—16 let starega, poštenih kmečkih staršev sprejmem. Jožef Erjavec, mizar. Gamoljne, St. Vid nad Ljubljano.
Učenca krePkega in
--zdravega, poštenih staršev, sprejmem takoj za kovaško ob t za sekire. Matevž Krmelj. sekirni kova<', Log, p. Škof j a Loka.
Dekie110'et'revni|1
---staršev se sprejme na majhno posestvo blizu Ljubljane. Naslov pove uprava „D0ni0' ljuba" pod št. 4015.
Hrojašbi uajenec
se sprejme. — Franc Merjasec, kroj. mojster, Vič-GIinco, cesta 17 štev. 15.
1/ajenca
za kolarsko obrt sprejme takoj Matija Poplcr, kolar, Dobravica, Pod-nart.
Učenca2? k?'arsk°
--obrt iščem za
takojšnji nastop. Jožef Lamovec, kolar, Pol-hovgradec.
iuharicana
" red in sna-
go vajena, srednjih let, ki bi vsa kuhinjska opravila sama opravljala, se sprejme v trg. hišo takoj. Predstaviti se je na Vrhniki pri I. Tramšak.
čenča ?drayesa' ki
ima veselje do mizarstva, sprejme Tomo Jeglič, mizarstvo Radovljica št. I.
aH ko obdaruje gospodar svoje posle z bo žičnimi ali novoletnimi darovi.
Naj to število družinskih praznikov zadostuje. Naj bodo taki ali taki: v veselje so nam in v tolažbo, če jih znamo prav obhajati in marsikako veselo urico lahko preživimo, če se jih primerno spominjamo.
Med sibirskimi volkovi.
Nemški novinar Vogel, ki je v družbi nekega zemljeslovca prepotoval Sibirijo, pripoveduje naslednji strašni doživljaj:
Z bliskovito naglico je letela naša trojka čez zamrzlo stepo. Doktor, moj spremljevalec, ki se je bil zleknil v sami, ;e pogledal na uro, dvignil glavo in zakli-cal vozniku: »Hej, Vasilij, koliko je še do Jakutska?« — »Še kakih sto vrst bo, očka«, je odvrnil Vasilij in udaril po ko-njih.
Zdajci pa je levi konj odskočil v stran, kakor da ga je nenadno nekaj spla-šilo. Trojka se je zasukala in Vasilij je jezno zaklel. Isti čas se je v daljavi za nami pojavila četa jezdecev. »Tunguzi!« je zavpil Vasilij mrtvaško bled. Bog nam pomagaj, sicer smo izgubljeni!«
Dočim je voznik kakor blazen poganjal konje, sva midva s tovarišem molče pograbila karabinke in se pripravila na sprejem teh nevarnih stepskih roparjev, ki so se na svojih malih sibirskih konjih čudovito naglo približevali, divje rjoveč in vihteč svoje puške.
Tedaj so tudi že prižvižgale prve krogle mimo naših glav. Trenutek nato se je Vasilij, smrtno zadet, zvalil s sani in oble-
žal v snegu za nami. Trojka je drvela naprej, a konji, zdaj brez voznika, so kmalu
usfavili teČ'' d°kler Se "is° P°P°lnoma
Tunguzi so bili tu. Zabarikadirana za našo prtljago sva s tovarišem odbijala njihov napad. Doktor je s prvim strelom pogodil roparja, ki se je s krikom zvrnil s konja, od mojih krogel pa sta padla dva.
tolpa se je za hip prestrašeno razpršila, a že se je zopet usula svinčena toča na sani. In naenkrat — kaj se je zgodilo zmenoj? Pred mojimi očmi so zaplesali krvavi kolobarji, obšla me je čudna slabost.,. omahnil sem nazaj.., ničesar nisem več videl, ne slišal.., pogrezal sem se globlje in globlje
Ko sem se zopet zavedel, sem na rokah in nogah zvezan ležal na saneh, ki so jih tunguški jezdeci z neznansko hitrostjo vlekli bogvekam. Kakor sem z grozo opazil, sem bil sam na saneh, mojega tovariša ni bilo več, najbrž je bil mrtev, Izkušal sem se dvigniti, a rana v plečih me je tako strašno zabolela, da sem takoj zopet omahnil nazaj. Bil sem izročen svojim sovražnikom na milost in nemilost.
Slednjič, čez kaki dve uri blazne ježe, so se Tunguzi ustavili v majhnem smrekovem gaju. Ta drevesa, ki so osamljena štrlela iz širne stepe, so oznanjala bližino tajge, sibirske šume.
Dočim je nekaj roparjev šlo po drva, so drugi postavili šotor, kamor so spravili svoj plen, to je našo prtljago, in kamor so položili tudi mene. — Kmalu so zakurili tudi ogenj, ki je širil blagodejno toploto po šotoru.
Nato so imeli roparji dolgo posveto-
vanje. Poslušal sem napeto, nisem pa mogel razumeti niti besedice njihove govorice. Zdajci pa sem se radostno zganil. Iz ognja je odletel ogorek in padel prav pred mene, Tunguzi, ki so bili zaverovani v svoj pogovor, niso opazili ničesar. Porabil sem priliko, iztegnil roke in pritisnil vrv, s katero sem bil zvezan, na ogorek. Hipoma je bila vrv prežgana in imel sem roke zopet proste, kmalu nato pa tudi noge.
Preden pa sem se mogel splaziti iz šotora, se je ozrl eden roparjev po meni in tisti hip so že vsi planili na noge. Ampak tudi jaz sem bil odločen, da se jim zlepa ne udam, V pomanjkanju drugega orožja sem popadel goreče poleno in ga poveljniku roparjev z vso silo treščil v obraz, Zarjul je kakor divja zver in te-Iebnil po tleh. A se je takoj pobral in samo z roko pokazal na mene. Razumel sem: moja smrtna obsodba je bila izrečena.
Dva moža sta me prijela in me zvezanega vlekla ven pod drevesa. Ledena burja mi je rezala obraz in trepetaje sem pričakoval svoje usode. Tuljenje volkov, ki sem ga že prej slišal v šotoru, je naenkrat utihnilo.
»Ali me hočejo izročiti tem zverinam?« sem se z grozo vpraševal. Roparja sta me bila med tem položila pod smrek6. Eden je splezal gor in vrgel vrv čez debelo vejo. Od groze sem otrpnil; Obesiti me hočejo!
Tunguz je skočil zopet z drevesa, ni pa privezal vrvi okoli mojega vratu, ampak okoli mojih nog. Roparja sta zgrabila
63
Razno.
Medceil na postaji. Z vlakom 7, Dunaja so pripeljali na kolodvor v Budimpešto več divjih zveri, namenjenih za predstave v cirkusu. Nekemu medvedu se je posrečilo, da je zbežal iz kklke na kolodvor. Ljudstvo je drlo m vse strani, mnogi so bili pohojeni in več žensk je padlo v nezavest. Ilrup io vriši! sta medveda precej ra/kaciIn. Tedaj sta stopila iz vlaka gospod in wspa, približala so nie-™u in ga s kratkim ukazom pognala v pripravljeno kletko. Ko je M namreč ,-poznal me-™d glas svojih krotite-ie», se jo takoj umiril 111 se dal zapreti v kletko.
Judi riba je umna ii-Nek, Charles Lang v »nski državi VVashing-® ima v majhnem be-& " ribniku na svo-™ "1 Postrv. Na nje-Priplava po-rMku in so požene
® nastavljen obroček, J!,,1 Sa on drži lik nad 4ilv^vrsmo' Postrv košček
Mtf "osu ° 10 ie "augil
hlalanje»«dne„a mr-'» lebele. NemSki
Slavko Savinšek:
V goliškalt plazovih
Povest z gorenjskih planin
»Tedaj na svidenje, Cilka. Pa vesele praznike že zdaj voščim!«
»Jaz tudi tebi, Matevž! Srečno hodi! In Majdo pozdravi, pa ji reci, da ji že pišem za praznike.«
Tako gresta narazen in Matevž zavije zopet kot navadno v breg ob Jesenici. Ravno ko stopi čez potok, vidi prihajati navzdol ob vodi Ivana. Obrne se vstran, krene v plaz ter utone v temo. Ivan pa stoji na mestu in gleda za odhajajočim. In mu je, da bi kaj trpkega zaklical za njim. Ali premaga se. V srcu pa mu še huje zagloje bolečina radi Cilke, ki ga ne mara!
Sveti Štefan je prinesel s seboj v Dobravo in v planine lep solnčen dan in mnogo dolincev je prišlo v Dobravo k dopoldanskemu opravilu. Lipovšek je imel polne roke posla, dve dekleti sta mu pomagali, mati so v kuhinji goreli, pa še sin je moral priskočiti na pomoč. Iz dolino so prišli godci. Janez Pucelj s harmoniko, Kočarjev Groga z goslimi in Slivarjev Tonček s kitaro. Po kosilu je pričela prihajati mladina, veseli glasovi godbe so privabljali vedno vec ljudi in začelo se je rajanje, da so škripale podnice in se je iskrilo izpod kovanih kvedrovcev m skornjic, in vriskanje je butalo v šipo in skozi odprte duri v solnčno zimsko popoldne. Fantje so bili vsi okrašeni s šopki, viržinske so jim gledale iz prsnikov, na klobukih pa so sc jim svetili krivci in klicali na korajzo. Dekleta so se v početku štemtfno držala, šele na
dolgo prošnjo odhajala rajat in samo pokušala Iz kozarcev. Toda z uro je rastla dobra volja in kmalu se nisi mogel geniti v gnječi plešočih, ki so butali drug v drugega, da je padel marsikak oster pogled in semtertje pikra beseda. Slivarjev Tonček je vedno pričenjal po muziki peti, pridružili so se mu domači fantje, in smeh in petje, šale in dovtipi so polnili sobo, ki je komaj dihala v tobakovem dimu in potnem vzduhu kljub odprtim vratom. Napolnila se je tudi veža, vedno bolj so pritiskali gostje, vedno ved mladine je prihajalo gori k Lipovšku.
Proti štirim je prišla Cilka z Janežem. Čakala je doma Matevža, in ker ga do zdaj ni bilo, je menila, da se je morda mimogrede oglasil pri Lipovšku, pa je naprosila Janeza, naj jo spremi doli. Ni bilo več prostora nikjer, vse že zasedeno, ko prideta Janez in Cilka v gostilno. Pa dobravski fantje imajo Janeza radi med seboj, še bolj Cilko, in hitro narede prostor pri mizi ob peči.
Komaj Cilka in Janez sedeta za mizo, ko stopita vežo dva financarja. Ivan in Stanko sta. Toda medtem ko Stanko ostane v veži in naroči za oba pol litra, ki ga pije stoje, rine Ivan v sobo in opazi ob peči Cilko. Z očmi išče Matevža, ali ko ga ne vidi, se mu zjasni obraz in skuša priti do Cilke. Toda ni prostora zanj. Zato kar čez mizo čez vpije: »Cilka, greš plesat?« Dekle ga prvi hip ne razume. »Cilka, greva plesat?« zakliče Tvan vnovič in skuša priti bliže mizi.
»Ne, saj vidite!« mu odvrne dekle mirno In po-caže s pogledom na svojo črno obleko.
»Ej, pa vendar!« sili Ivan dalje, čeprav se v istem trenutku zaleti vanj plešoč par, da ga zanese vratom. Cilka odločno odkima, Ivan stopi skozi
fl»
tudi drugi konec in me potegnila kvišku. Obešen sem bil za noge!
Tistih groznih trenutkov, ki so zdaj sledili, se komaj spominjam... Sauio vem, da je tam skozi črno noč bliže in bliže prihajalo tuljenje volkov... in še vem, da se je mojega obraza dotaknil moker gobec... da mi je udarila v nos smr-Ijiva sapa... da sem pol nezavesten, pol blazen otepal z rokami okoli sebe ... in da sem zdajci zaslišal topot konjskih kopit... in streljanje — in da sem izgubil zavest.
In potem ... Rešen, rešen! Ko sem odprl oči, sem zopet ležal v tunguškem šotoru poleg ognja, toda nad menoj se je sklanjal smehljaje moj tovariš. In je pripovedoval, kako čudovito se je rešil on. Kako je v trenutku, ko sem jaz, zadet od krogle, omahnil tam na saneh, eden tun-guških konj, čigar jezdec je bil padel od moje krogle, prišel tako blizu. In je on, doktor, konja popadel, skočil v sedlo in preden so se presenečeni roparji znašli, že bil daleč v smeri proti Jakutsku. In kako je kmalu srečal četo kozakov, ki so takoj pohiteli za roparji.
Medtem, ko sva si s tovarišem v šotoru pripovedovala svoje doživljaje, se je že povrnil kozaški hetman in poročal: »Ko so Tunguzi skušali uteči kozakom preko zamrznjene reke Viljulj, se je pod njimi udri led in vsi do zadnjega moža so izginili v globočino. Zaslužili so to kazen.
Ona: »Le naglej se moje nove obleke. Ali ni krasna? Pravcata pesem.«
On: »Je že res. Ampak jaz bi želel, da bi bila ta pesem za par kitic daljša.«
Neposredno iz Čile
je na Sušak dospela ladja s
ClLSHin 501ITR0P1
Ker je uvozna carina ukinjena in prevozna tarifa znižana, se to
nojbolfSc došžčnalo gnofllo,
pripravno za vse ozimne in jare setve
prodaja danes po znižanih cenah pri teh-le tvrdkah :
Ljubljana: Kmetijska družba za Slovenijo,
Gospodarska zveza. Vrhnika: Kmetijska zadruga. Hrastnik: Kemična tvornica. Brežice: Skladišče Kmetijske družbe. Celje: Tvrdka Wes!en Žalec: Hmeljarna
I. Krašovic, trgov, z umet. gnojili. Maribor: Skladišče Kmetijske družbe, Meljska cesta 12.
Vagonske dobave izvršuje:
Ivo Cerinič
Karlovac (Hrvatsko)
Štibernica: »Ali se ne bojite, da bi vam ptiči pozobali semena iz vrta? Postavite raje kako strašilo tja.«
Zaplotarica: »Ni potreba, saj sem skoro jaz sama vedno v vrtu.«
Jaz Ana Cilag
s svojimi 185 cm dolgimi divnimi Lorelel lasmi aem dobila iste vsled uporabe pomade, katero sem sama iznašla. Ista je priznana kot edino sredstvo proti izpadanju, za podkrepitev razvitka za goste in za ojačenje las.
Pospeii pri damah, gospodi!) in otrocih razvitek gostih in krepkih las in jim da že po kratki uporabi naravni blesk in naravno barvo ter Jih varuje pred prera-nim osivenjem tja do visoke starosti. Cilag-pomada odstrani prhljaj tekom 48 ur. Nobeno drugo sredstvo ne vsebuje toliko hranljivih snovi za lase. kakor Ctlag-pomada, ki je po vsej pravici pridobila si svetovni sloves, ker dame in gospodje že po uporabi prve steklenice dospiejo najboljši uspeh; izpadanje las izostane popolnoma že po nekaj dneh in pokaže se takoj nova rast. Ta uspeh dokazuje inoj 50 letni jubilej in milijoni zahvalnih pisem, ki sem jih prejela Iz celega sveta.
Cena velikemu lončku Cllag-pomade Din 60'—, dvojnemu Din 90'—. K vsakemu lončku je potrebno: I stekl. Special-Sliampon (ta 20 kratno izmivanjo glave) Din 25'—. — Poštnina posebej. Razpošilja se proti povzetju ali predplačilu iz tovarne za S. ji. S.
Nastavljajte svojo narofbo toino na
.AtlRORA" Sekt 7. lovi Sad, 2«l]eznl£lca ulica 47.
Preprodajalci tn zastopniki ne Učcjo za vhc kraje.
V VSAKO HIŠO »DOMOLJUBA«!
duri nejevoljen v vežo k Stanku in v dušku spije kozarec vina. V tem dobro sliši, ko mlad fant ob vratih reče sosedu:
Ta škrie bi rad plesal z našimi dekleti, pa nas uiti ne vpraša!
Samo poskusi naj! mu odvrne tovariš in ošine s pomembnim pogledom financarja.
Slišiš, groze, se skloni Ivan k Stanku. Zdaj me pa kar zares mika!
:Ne izzivaj, Ivan! Saj nas itak sovražijo dovolj. Brž bo vik in krik! Saj jih poznaš! Rajši izpijva in pojdiva. Meni ni nič kaj po volji, preveč šundra je,-meni Stanko.
Ah, kaj, še pol litra ga dajva! meni Ivan, ki hlastno pije, kar sicer ni njegova navada. Lipovšek jima napravi prostor pri mizi v veži in se opraviči: Ne smeta zameriti, gospoda, ne morem bolje postreči. Če pa hočeta biti sama zase, pa lahko gresta v gornjo sobo.-
Nič, nič, oče Lipovšek! Malo pogledava, kako se mladina vrti, odgovarja Ivan, >pa morda še Bama poskusiva, če znava še kaj plesati/
Lipovšek se posmeje, pa brž resno pristavi: ' Gospoda, bodita previdna pri tem! Fantje so ko sršeni takele dni!'
Nič se ne bojte za naju, gospod Lipovšek!- ga zavrne malomarno Ivan.
^ Vidiš, Ivan, tudi Lipovšek svari. Daj si dopovedati in bodi pameten!«
Ne bodi no siten, Stanko, saj nič nečem!« ga zavrača Ivan in napolni kozarca. Oči mu neprenehoma iščejo za Cilko in kajkrat vstane ter stopi bliže vrat, da pogleda po njej. Cilka je nestrpna in se venomer razgleduje, če že morda ne prihaja Matevž. Ko opazi, da hodi Iwn pogledovat po njej, se ji lice
stemni in Janezu omeni, da je že zopet ta zgaga tu, ki ji ne di miru s svojim zasledovanjem. Baš hoče Janez malo bolje pogledati skozi vrata, ko stopi v vežo Matevž v lepi lovski obleki, ž njim pa Razin-garjev Tine. Ravno med vrati trčita skupaj Ivan in Matevž in dva para oči se za hip ujesta drug v drugega, da obema vroče plane v srce.
Toda že zagore Cilkine oči v Matevža, Janez pozdravi z glavo, s smehom in z roko in vabi noter. Matevž privzdigne klobuk in stopi korak mimo Ivana, ki se ne umakne za ped. Nenadoma stopi vmes Tine, se postavi med njiju in pogleda v izbo:
: Bo še kaj prostora?' Pa odrine narahlo z roko Ivana, ki se mu nehote umakne in pozdravi glasno v izbo:
Dober dan, fantje, ali bo še prostora za dva?"
Visoki Tinetov glas ureze v muztko in dirindaj, fantje se ozro in kot bi mignil, se staknejo glave druga k drugi, muzika in ples in šum in govorica potihnejo, vse oči se upro v novodošleca. Tedaj se posmeje Matevž, dvigne klobuk in pozdravi:
: Dober dan, fantje dobravski in dekleta! Voščim vsem skupaj vesele praznike!
.. >Ei. Matevž, Matevž!: kličejo, ki ga poznajo in njim se pridružijo drugi, ki zvedo, kdo da je. >Kar noter oba, za vaju dva jc vedno prostora doveljk
v gladina ob vratih se razmakne, da moreta Matevž in Tine do mize ob peči. Tu se stisnejo gostje, kolikor mogoče in na klopi napravita Cilka in Janez toliko prostora, da r -oreta sesti. Matevž gorico pozdravi Cilko m Jane. t. Muzika zopet zaigra, pari se zavrte, drugi pa ti. .e zavrte, drugi pa tišče bliže Matevžu s kozarci v rokah in mu napijajo. Matevž ji mnudi od svojega in tako se fantje vrte krog njega
sadjerejci in čebelarji so v velikih skrbeli. Uvedel se je velik boj proti drevesnim škodljivcem — bodisi v gozdovih, bodisi po sadovnjakih. S pomočjo aeroplanov odnosno velikih brizgaln škrope dre« vesa s strupenimi tekoči« nami, ki zamore ves škodljivi mrčes. Zal, da pri tem ni mogoče ločiti med škodljivimi iu koristnimi žuželkami in je obsojeno na smrt vse povprek -tudi čebele. Tako so lam v vseh okrajih, kjer so škropili gozdove, poginile vse čebele. Preiskave so dognale, da so čebele silno občutljive za araeniK in jih umori že 0.01 odstotna raztopina. Ce bi se uničile čebele, lo ne bi bilo usodno samo za čebelarstvo, marveč tudi n sadjerejo, saj je velevažna naloga, ki 1° vrše čebele pri opici««« sadnega drevja za casd
cvetja.	,
Jezero polno sode. prav ima danes sko«) vsaka goskodinja or)ravT s sodo, vendar težko, « katera ve, odkod ta važna snov. Velik del sode, se uporablja v Evropi, dobivamo iz čudovdeg Magadi jezera v KeWa koloniji v angležki vzod ni Afriki. - Jezero >m» 25 km dolgo in - km roko vodno površino, uapravlia tudi ob naj
Kanadska prodajna zadruga za pšenico.
Leta 1023. je bil ustanovljen v provinci Alberta v Kanadi prvi K a n a d -s k i žitni pool t. j. zadruga producen-tov pšenice. Leta 1924. so temu zgledu sledili drugi dve prerijski provinci. V takih prerijskih provincah se prideluje v Kanadi največ žita. Že leta 1924. je ta kanadski žitni pool imel 39 odstotkov vsega pridelanega žita v teh treh provincah, leta
1925. že 53 odstotkov, lani približno isto-toliko,, letos najbrž nekoliko več. Tej zadrugi pripada 140.000 farmarjev, ki morajo vse količine žita, namenjene za trg, dati na razpolago poolu v dobi 5 let. Pogodbe torej veljajo od 1923 do 1928. Kakor kaže, bo število včlanjenih farmarjev za dobo 1928—1933 še večje.
Vsak farmar mora plačati 1 dolar v fond zadruge, ki pa ne dela za dobiček, vsak nov član pa plača 2 dolarja za organizacijo. Provicialne zadruge morajo spraviti skupaj žito v elevatorje (dvigalnike — velika skladišča), prodaja ga pa centralni prodajni urad. Pokrajinske jadruge začenjajo kupovati lastna skladišča in sicer imajo letos na razpolago že 900 lokalnih skladišč, poleg tega pa imajo še 6 velikih skladišč v važnih trgovskih središčih.
Člani te zadruge so dobili leta 1925. za bušel pšenice (okrog 28 kg) 1.41—1.43 dolarja, za lansko leto pa doslej že 1.30 dolarja za prvovrstno blago. Plačuje jim zadruga v štirih obrokih letno. Stroške za prevoz in vskladiščenje plačajo farmarji sami. Režijski stroški so malenkostni. Zadruga ne določa gotovih cen, ampak se ravna po tržnem položaju, doseže pa za svoje člane gotovo povprečno borzno ceno, kar bi sami nikoli ne dosegli. Koristi za kmetovalce so izredne, ker dobe denar za pridelek štirikrat na leto. Tako se vzgajajo k varčevanju in posledica je zvišanje hranilnih vlog. — Koliko koristi bi imeli tudi naši kmetovalci, če bi se glede prodaje Bvojih pridelkov združili v močne zadruge.
V VSAKO HIŠO »DOMOLJUBA«.'
Meh za smeh.
Neki trgovec je imel malega psička, ki je bil tako izurjen, da je gospodarju prinašal pisma, katera je pismonoša oddal pri vratih. Ono jutro je pes prinesel tri pisma, od katerih je bil eden popolnoma zmečkan in zgrizen. Trgovec je odprl ono dvoje pisem ter našel v njih denarna nakazila. S težavo je nato razvil kepo z zmeekanim pismom in ugotovil, da je bil davčni nalog.
*
Trije umetniki slikarji so se vozili z vlakom ter bahali. »Oni dan sem smrekovo desko tako natančno preslikal v marmorno ploščo, da se je takoj potopila, ko sem jo vrgel v vodo«, je povedal prvi.
»To ni nič,« je poprijel drugi, »včeraj
Tovarniško
skladišče
za eclo kraljev. SHS
platnene obutve
zgumljevlml podplati
iz slovite svetovne tovarne »Hutchlnsoil« znamke »ORA.O«, ki jo po kakovosti naj1 boljša in najtrpei' nejša, 80 nahaja pri
MostiNikoiMa 1 drug
Beograd
Knez Mlliajlova 12.
Prodaja se samo trgovcem na debelo po zelo nerodnih cenah
Severonemški L!oyd
F. Missler, Bremen
Največji potniški promet v vse prekomorske kraje.
Agencija za Slovenijo:
iole Močan
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 36
Desno od glavnega kolodvora, prva ulica levo.
64
večji vročini vtis zmrznjene vode. To radi tega, ker re nahajajo v jezeru velikanske množine natrijevega karbonata, ki se pretvarja v kristale sode. Plast sode je več cm debela in pod njo je voda tako nasičena z natrijem, kakor vodovje Mrtvega morja s solio. Vrhna skoria sode je tako močna, da lahko stopaš P" njej,
Krtičja nadloga. Krtice se v Nemčiji zelo množe |n so tam prava nesreča. Nemci so uprizorili obsežen boj proti temu zelo škodljivemu glodavcu. V Berlinu so krtice izpod-kopale temelje mnogih stavo. Nedavno so v sa-"g" Berlinu usmrtili nad 10O.GOO krlic.
v r
Kača z dvema glavama, nzrenu, v južni Sr-
!' ,se je nedavno poja-kača z dvema glavama, kar je vzbudilo pri Pjaznoveni:;!) ljudeh velik srah. v Koksu so to P». kmetje ulovili, a taji "PtMlili. ker so jo v »1k n.cvedl:°st' smatrali ; ;. rČudo*. Kača je
Kr Ve,ikos,i i" lepo
l?0<ui(;io P''«-
kater?0-' >.kavi«
posail»č, medtem ko se
in tudi navzoči starejši. Vsak mu da dobro besedo, kakor jo jim je dal on pri vstopu.
Ko minejo prvi pozdravi, šele utegne Matevž malo bolj natanko pogledati Cilko in bolj nemoteno govoriti z njo in Janežem.
: Kod si hodil toliko časa? Sem že mislila, da Te ne bo?« vprašuje Cilka in ima svetle oči, ki pozdravljajo ljubljenega fanta.
»Tine me je mudil, ko sem mu pripovedoval, kar mi je bil zanj naročil včeraj Tilen.«
»Si bil v službi?«
»Ne, včeraj ne. K nam je prišel na Sveti večer, prenočil pri nas, zjutraj pa je odšel pod Lepi vrh k materi Meti. — Me že dolgo čakaš?«
»Več ko pol ure sva z Janežem tukaj mislila sem že oditi, ker je taka gnječa.«
»Potem je pač zadnji čas, da sva prišla, kajne Janezi« se nagne Matevž k staremu hlapcu.
■ Ej, Matevž, kadar prideš, si nam ljub in drag, čeprav si kasen! : se mu dobrika Janez.
»Vem, Janez, ii si zvesta duša! Gorje se nama s Cilko, če tebe ne bi imela! Na, pij, na tvoje zdravje! ' mu nalije Matevž in vsi štirje trčijo.
Na durih stoji Ivan in opazuje Cilko m Matevža. Janez migne Matevžu, naj pogleda, toda ta, ki je že opazil financarja, zamahne z roko, češ: briga me. Tiho govori dalje s Cilko. Tine se spusti v pogovor s sosedi, Janez pa zadovoljen gleda m opazuje vrteči se in rajajoči svet ter je dobre volje.
»Cilka, ali res ne greš plesal?« nenadoma vpraša Matevž in ji stisne roko. »Tako bi rad enkrat
plesal s teboj!«
»No morem, Matevž, kakor bi rada; saj razumeš, da ne smem! Kaj bi rekli ljudje, mati, kaj bi mislili
rajnki oče o meni?« ga prosi dekle in vidi se ji, da ji je težko.
»Ne bom silil vate, Cilka, vem, da ni nalašč. Ali danes me že tako pete srbe, da bi se kar zasukal!« se smeje.
»Pa pcjdi s katero drugo!« meni dobrosrčno Cilka.
»Ali ne bi bila ti nič huda?« Oh, zakaj neki? Sicer ti ne bi prigovarjala. Čakaj, še dekle ti izberem!«
»No le, bom videl, kakšen okus imaš!« se šali Matevž.
Cilka preleti z očmi dekleta in išče. Najde:
»Vidiš, Matevž, tainle je Hlebajnova Tinica, ona visoka s svetlimi lasmi pri oknu, vidiš!«
»Skoraj je tebi podobna, Cilka. Samo ti imaš bolj zlate lase!.; se ji dobrika Matevž. Pojdem plesat s to!« —
»Fantje dobravski, ali dovolite, da zaplešem s Tinico. Njenega ni, pa vas vprašam!
»0, kar, če Tinica mara!« so fantje zadovoljni in vsi, ki stoje in sede okrog ter slišijo Matevževo prošnjo, prikimavajo.
Dekle zardi, ko se Matevž nakloni proti njej: Tinica, Cilka mi je priporočila, naj grem s teboj. No poznam sicer nobene, Cilka pa pravi, da znaš ti lepo plesati!«
: Zakaj pa s Cilko ne plešeš?« se v zadregi in tako radi iepšega opravičuje Tinica.
»Ne sme plesati, ker so ji pred kratkiili oče umrli, saj veš,« odgovarja Matevž. Tinica vstane, Matevž jo prime z roko čez pas, z drugo položi godcem na mizo kovača:
»Alo, godci, zdaj pa eno za žegnenje, da se prvič z Dobravci skupaj zavrtim!t
sem snel s stene toplomer ter z njim podprl na stojalu sliko ,v snegu in ledu'. In toplomer je takoj padel za dvajset stopinj.« Tretji je bil še hujši. »Pred kratkim sem slikal nekega misijonarja in slika je tako popolna, da morajo misijonarjev obraz na sliki vsako jutro obriti.c
Bogomir je hodil na visoko šolo. Ko je prišel domov na počitnice, je bil oblečen v najelegantnejšo obleko, svilene nogavice, lakaste čevlje, pisan telovnik in ovratnico, ki je bila sama dovolj zgovorna. Oče ga nekaj časa ogleduje, nato pa jezno pravi: »Mirko, prav tako izgledaš, kot predpustna šema.«
Malo na to je vstopil major, ki je stanoval v soseščini ter pozdravil mladega visokošolca: »Pozdravljen Mirko, prav tako izgledaš kot tvoj oče pred 25 leti, ko je prišel z univerze.« — »Da, da,« je odvrnil Mirko, »ravnokar mi je oče isto trdil.«
*
Zvezdoslovec je predaval: »Učenjaki so dognali, da bo v 17 milijonih letih soln-ce ugasnilo, tako da bo vse, kar živi, zamrlo.« Z vidnim strahom je neki poslušalec vprašal: »Koliko časa bo solnce še sijalo, ste rekli?« — »17 milijonov let,« odvrne zvezdoslovec. »Hvala Bogec,« se je oddahnil vprašujoči, »jaz sem namreč razumel sedem milijonov let.«
»Ah, kakšni so ti moški,« se je pritožila Minka napram mami, ko je prišla iz
gledališča, »ves čas se mi je eden nasmihal ter gledal vame.«
»Kje pa je sedel?«
»Tik za menoj,« )e povedala Minka.
*
»Tako je prav, da pijete za zajtrk kavo, ne pa žganje,« je ogovoril neki gospod cestarja, ko je ta kraj ceste zaužival skromen zajtrk. »Koliko ste stari?«_ — »75 let.« — »Vidite, le svoji zmernosti se imate zahvaliti, da ste še tako trdni pri teh letih.« — »Hm. Toda moj brat ima 80 let ter je še bolj čvrst kot jaz, dasi vsako jutro popije dve ali tri osminke žganja.«
»Tako? In če bi tega ne storil, bi bil že 85 let star,« je dejal gospod ter šel dalje.
*
Bilo je pri izpraševanju za fante. Gospod župnik jih je svaril pred pogubnim pijančevanjem, pred igranjem kart in pa pred tatvino. »Da, primerilo se je celo, da je nekdo šel na polje buče krast.« Eden izmed fantov tam v zadnji klopi je tlesknil z jezikom ter poltiho dejal: »Ga že imamo.« Gospod je bil nevoljen radi motenja, zato je vprašal, zakaj tleska, kadar on govori o tatvini buč.
»Gospod župnik, spomnil sem sc le,
kje sem svoj nož pozabil.«
*
Le pofasi. France še ni bil dolgo pri vojakih. Na dvorišču je srečal majorja, a ga ni pozdravil. Major je bil dobrodušen človek, zato se ni zmenil za tako malenkost. Vojak pa ga je ustavil ter vprašal: Ali ga
radi zvrnote kozarec?c — Tudi sedaj & major še ni ujezil, češ, novinec je novine! in odvrnil je, da včasih pač napravi po« rek. — France je segel v žep ter privlekel steklenico na dan: »Evo vam ga, le flobro potegnite, je dober, od doma sem ga dobil-— To je bilo seveda preveč: Major se je obrnil ter zakričal: »Narednik, pridite sem .. .<: — France: »Kaj še druge klicali, saj ga bo komaj za naju dosti.c *
Mirko je šel prvikrat k brivcu, da ga ostriže.
> Kako pa naj ostrižem? je vprašal brivec.
5 Tako da bo velika luknja vrh glave
kakor pri mojemu staremu očetu. 1 *
Nekega hribolazca je v gorah dohitela noč in moral se je zateči v samotno hišo. Tu so imeli eno samo sobo in tudi eno samo posteljo, dasi je bilo šest otrok v družini. Žena je po dva otroka dajala v postelj in kakor hitro sta zaspala, ju je potegnila na tla, kjer sta spala dalje. »Tako, zdaj je pa postelja prosta.<; je dejala gospodinja turistu. Ta je bil utrujen ter takoj zaspal. Ko se je zjutraj prebudil, se je znašel na tleh med otroci, stara dva sta pa lepo v postelji smrčala.
*
Na neki pojedini so govornika prego-vorili, da naj govori, toda naj bo kolikor mogoče kratek. Ta je vstal, potrkal na kozarec in pričel: /Spoštovani gostitelj. Naročili so mi, naj vam napravim napitnico in da čim manj rečem o vas, tem bolje bo/.
Pa ne zadnjič!:: veselo kličejo fantje in dekleta in nehote napravijo prostor novemu paru; samo še par drugih se zavrti ž njima. Vsi pa gledajo, kako plešeta Matevž in Tinica, ki vihrata po izbi kakor na peresih.
Ta pa znale hvalijo fantje in dekleta. Sta pa tudi par!
Tudi Cilka gleda v plešoča. Kako postaven fant je Matevž. Slok in močan, nekoliko v lice upal, ali vendar v razigrani volji in v plesu rdeč, se kakor mlad cvet nosi s Tinico po izbi, kot mlado pomladno jutro na Golici. Gosti kostanjevi lasje mu v mehkih kodrih padajo v teme, pod visokim čelom žive in se smejijo in gore temne oči. Pod lepim nosom obrobljajo pristrižene brkice lepo zavihano gornjo ustnico, beli zobje se v dobri volji svetijo izpod njih in sama mladost je v živem lepem obrazu. Prav narahlo držita močni roki mlado dekle, nič tiste ogabne poltenosti ni ne v rokah, ne v gibih telesa.
Tudi Ivan med vrati se odmakne oči od Matevža in njegove plesavke. Pa zdi se, da so njegove oči in misli bolj pri Tinici, kakor pri Matevžu. Vsaj ostri zarezi ob ustih, navzdol razpotegnjeni v nelepi misli govorita o tem.
Konec je Matevževega plesa. S poklonom se zahvali Tinici, jo pelje na njeno mesto nazaj, se zahvali se fantom za prijaznost, pa zopet sede k Cilki. Prešerno petje napolni sobo in Matevž in Cilka imata prilike dovolj, da se razgovarjati. Tako sta utopljena drug v drugega, da ne slišita ničesar okrog sebe.
Naenkrat se ozreta oba. Oster klic in jezna be-
2SH® ut!sfi!a v sm«h in veselje. Sredi izbe je ples
hX18 T;ni°° »toft *inancar Ivan in poleg njega
roki Oh,	b/at 8 šmkovčevo Aiičko ob
rok. Oba sta bleda in oči jima preteče gore.
> Zakaj si mi nastavil nogo?« vpije Ivan, ki se mu vidi, da je malce preveč pil.
•Nimate pravice plesati k se mu zoperstavlja
Joža.
>Kdo mi bo oranil? Ti?: »Jaz in vsi fantje!. » Zakaj ne bi smel ? : . Niste naših
'/Zaka jpa je ta-le smel?-.: pokaže Ivan na Matevža in oči mu sovražno bliskajo. Skozi fante sune od vrat sem Stanko:
»Ivan, pojdi, umakni sek
»Nič! Povedo naj mi, zakaj ne smem plesati kot Matevž!;:
• Matevž nas je vprašal, Vi pa niste k mu odgovori Joža.
>Pa gre tebi to mari?« sikne Ivan. >Mari! Tiničin brat sem k »Kaj se boš ujedal, Joža, udari k plane vmes krepki, rdečelasi Polajnarjev.
»Udari škricak sunejo v krog novi. Ivan spusti Tinico in zgrabi za bajonet. Dekleta se umaknejo, fantje pritisnejo. Stanko še zadnjič poskusi:	'
»Ivan, odnehaj, pojdi k
Ivana^ grem' Tak'm 86 "e limak"emk sipi je iz
»Kakšnim?« planejo fantje in pritiskajo od vseh stran.. Nekatere nepremišljene in ihtave roke segajo
jok piaT^eT' fan,je nikark zavTe56e dekleta in
V vsako hišo Domoljuba!
druge vrste družijo v večje ali manjše, več ali manj urejene si upine. -Žerjavi in divje gosi lete v manjših skupinah, škorci in vrane pa v trumah po več tisoč živali. Med tem ko škorci in vrane lete zelo neurejeno, se uvrsle žerjavi in gosi, da prihranijo moč, v znano klinasto obliko, pri čemer se na čelu leteča žival od časa do časa zamenja, ker leže zrak in se prej utni-di kot druge. Štorklje, gosi in roparice potujejo samo čez dan. Večrna drugih selivcev. posebno ptiči pevci se selijo lud; ponoči. Ce se pa pojavi na njihovi poti močnejša svetloba, lete kakor veke svetlobi nasproti in tako jih na tisoče in tisoče pogine.
Nova vrsta konusa. V francoski armadi I**1?,??: čeli peči komis v oblik venca ali preste. To pa za to, da bo imel krun več skorje. Vendar bodo pekli komis še tudi v op-liki okroglih hlebčkov « bo vsakemu vojaku svobodno, da izbere hlebček ali presto.
Cleveland v -4'«en«' je zdravo mesto, kajti J letu 1927. je bilo na vsak tisoč prebivalcev kom« devet mrtvecev.
lahko ohranite do pozne starosti, ako ste za to skrbeli, predno je lice začelo veneti. — Mladcniško svežino je treba čuvati, dokler ne mine. Rabite za nego Vašega telesa, Vašega lica, Vaših rok in Vaših las : I FELLERJEVO PRAVO KAVKASKO PO-MADO ZA VARSTVO LICA IN KOŽE, Vam izgladi gube >n brazgotine, dela kožo gibko in nežno, briše sledove staranja, ustvarja mladost in lepoto. Iznenadilo Vas bo, s kakšno brzino izginjajo solnčne pege, kožne brazde, rudečilo nosa, mozolji, zajedavci in drugi vsako*rstni nedoslatki kože.
II. FELLERJEVO MOČNO POMADO ZA RAST LAS, katera preprečuje izpadanje las, prerano osivenje, čisti lasne luskine, dela lase
mehke, bujne ter pospešuje njih rast.
Za poizkus 2 lonfka ene ali po 1 lon;ck od vsake Elsa-pomade z omofora in poštnino vred za 38 Din.
m, ELSA-MILO ZDRAVJA IN LEPOTE, katero ni samo parfimirano toaletno milo, temveč vsebuje v sebi tudi medicinsko pre-izkušanc dobrodelujoče sestavine, katere prodirajo v Vašo kožo in jo vzdržujejo zdravo, lepo, mlado in Vašo zunanjost mladcniško svežo. FELLERJEVA PRAVA MILA ZDRAVJA IN LEPOTE SO: F.lsa-lilijino mlečno milo Elsa-rumenjrkovo milo Elsa-glicerin milo Elsa-boraks milo Elsa-katranovo (šampon) milo Elsa-milo za britje Poizkusile jih 1 Nikdar ne boste rabili drugih mili
Za poizkus 5 komad. EJaa-mila z omotom in poltoi-»o »red 52 Din.	_
V vtitm lailnem interesu je, da polljele denar vnaprej, ker pla-iate po povzetju radi podnlb »troikov 10 Din več-Naročila caalovite jasno: lekarnar
taroeila naslovite jasno: lekarna
NGEN V. rCLLER. STIIDKA DOIVJA Hrvatsko :: Elsafrg l.
Varno naložite svoj denar v
Vzajemni posojilnici
V Ljubljani, poleg hotelaUnion4.
Obrestovanje najugodneje.
Posojila proti vknjižbi na posestva, proti poroštvu i. t. d.
———i ii m —iB—n—i
Kadar kupujete	| N
straže, vrvi, uzde, aftre, špago m druge vn/arske izdelke
kupujte samo najboljše blago, ki ima privezano rudečo znamko:
Suhe mavrohe ali smrčke
Pla^ujemo okoli 60 Din za 1 kg
Sever & Komp., Liubijana
i

najboljša in najcenejša pri
M. Masterl
tovarna žime Stražišče pri Kranju.
Uredite si prebavo. 3*1 do Vam minejo bolečine!^
BoleCino \ želodca, frevih, trdo telesno odvajanje, glavobol, pritisk krvi v clavo, ner-vo7,llost, pomanjkonie spanja, zlata žila. slab lek - nastanejo zaradi slabe prebave. Urejujte si svojo prebavo b preizkušenim cliksirlein 1' HIOL, da V a in minejo bolečine. FIGOI.-cliksir urejuie prebavo in Vam vrača zdravj«. HOOL I/delu js I11 poSIljii po poŠti proti povzetju 7. navodilom o uporabi
lekarna dr. Semelie, Dubrovnik 2.
Originalni 7.ubojček s 3 slcklonicaml Din 105'—, z ti stekl. llln 24.V—. 1 steklenica Din 40—.
II
a, -V 1
m lil
Edino najboljši §jyg|nj j^jj j„ p|etj|nj ^jj
„Dubied" stroji ter kolesa
za rodbino, obrt in industrijo so le
lo$. Petelinca
Grlfzner, Adler
Najnižje cene! Tudi na obroke I
Ltubliana
blizu Prešernovega spomenika Pouk v vezenju brezplačno. Večletna garancija.
Revmatizem (muskularis) popolnoma premselieaH!
Obširno pišejo o tem hvaležni ljudje, ki so
naravnon'' „GYfiODAL"
sredstvo »'
iegar surovine se nahajajo samo v bivšem morskem zalivu na vzhodnem obrežju liške PJješevice. — To je naravno sredstvo iu zdravniško preiskano in preizkušeno, o njegovem izrednem učinkovanju so izšle uprav sijajne izjave. Opis in javne za-
hvale pošlje na zahtevo	a o tf^S-v&s.
vsakomur brezplačno:
Liško rudarsko udru-ženje v Zagrebu, Kra-ljice Marijo 23.
Steklenica 30 Din v lekarnah. - (ro poŠti 1*1 Din.)
„
jKf- V VSAKO HISO »DOMOLJUBA«! <mč.
Ljudje, ki delajo, nosijo
PALMA
KAUČUK PETE
Prednosti: Ceneje in trpežneje kot usnje, prijetna hoja. Varuje Vam živce.
Cosufich Line-Trst
Najnov. svotovnoin. ekspresne motorno veleladje
Saturnia In Vulcanla
24.000 ton — 21 milj hitrosti na uro
Brzovozni promet preko Atlantskega oceana iz Trsta v Ne\v-York in Južno Ameriko.
Zahtevajte takoj brezplačna in točna pojasnila:
Simon Kmetec
zastopnik za Slovenijo in Prekmurje Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 13 (Prva eosta desno od kolodvora.)
Razglas
o pisni, ofert. licitaciji za oddajo tesarskih del pri gradbi »Prosv. doma« v Trebnjem,
Tozadevni načrti in pogoji so na vpogled v župnišču v Trebnjem. - Ponudbe je vložiti do 20, maja na podpisani naslov. Ostrešje bo moralo biti izgotovljeno začetkom avgusta, - Tesanje lesa pa se prične koncem maja, — Odbor si pridrži pravico oddati delo brez ozira na višino ponudbe.
Trebnje, dne 4, maja 1928,
Prosvaino društvo Trebnje,
Mlado lice
Učenca mesarsko obrt, »tarega od 14—16 , 'et, poštenega, sprejme takoj Franc Logar, mesar, Cerknica pri Rakeku.
Hlanen '(mcek>. star 22-26 let, samec, pri-i" j " in P°šlen- z» ko«)«, ki ima vesele do potovanja, se sprejme za trgovsko potovanje. _ Ponudbe pod značko »TREZEN« j _ upravo »Domoljuba«.
NašboMše kose
RFRrAM^n«^6' ko?5kc' z garancijo, prave BfcKGAM. OSLE, prodaia po najnižjih cenah A. SUŠNIK, železnina, LJUBLJANA.


n
Ni Ni n N NI ni Ni
Ni ni N,
S
Ljudska posojilnica
reg. zadruga z neomejeno zavezo V Ljubljani
Obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka.
Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo, v lastni palači, zidani še pred vojno iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom, za vloge vsi člani s svojim premoženiem, ki presega več-
Denar
si prihranite, ako kupite dobro blago za obleke in perilo; to pa le zalo, ker
najdete
v občno znani, nad 50 let obstoječi trgovini
H. Miklauc
„Pri Škotu" Ljubljana
za veliko strokovno odbrano zalogo prvovrstnega kamgarna za moške obleke, fino svileno volneno in perilno blago za ženske obleke, kakor tudi vse druge vrste g>?' Postrežba zanesljivo poštena Naročila po pošti se takoj izvršijo
Najpopolnejši
STOEM/ER
šivalni stroji
za Šivilj., krojače in {«Tlj»ri» ter za vsak dom.
Preden >i nabavile •troj, oglejte ii lo ■zrcdnost pri tvrdki
L. Baraga,
Ljubljana Selenburg. ul. 6/1. Brezplačen pouk. 15 letno (amalTo.
enonadsfropno HIŠO z
.	---- vsemi gospodarskimi
poslop,i ,n sadnim vrtom, za daljšo dobo. - Anton ' Moste 21, pošta Komenda pri Kamniku.
Varajte,
, • VTa¥^v?ro'i' ako ga prime roka pra-
a eUran 7^ber ™ d^ačen' k° A« aretiran. Zato ,egrede na stražnico dejal:
.Seveda. Vsak bi bil že rad policaj. Nič
delati in cel dan pri miru stati na vofialL
svoje noge ter nosite sedaj poleti sandale, katere kupite v najboljši kakovosti pri
Sfermechl. Celje
po sledečih nizkih cenah:
8t'a~1ž n!"?,'- 5t. 30-35 Din 68-25-29 I)in 37"-, St. 36-42 Din 96'-St. 43-46 Din I091—
Naročite ilustrovani ceniki
Zadružna gospodarska banka d d
LjUbIjana' Mik'OŠ-va cesta
Kapital In rezerve skupno nad Din 16 ooo	------
Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod nai„™w- • ' " °° ~ V,°9enadDin30o,ooo.ooo-.
odškodnine in 2J* o^dV" Tf'	*	*
Glavno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo srečk Dr*«	"" P°g°ji-
1——■__—■■■■■i	Vne razredne loterije.
ti* d«—- ii	^- .	__
Izdajatelj: Dr, Franc Kul«,^
Urednik: Franc Zabret,
Za Jugoslovansko tiskarno: Karel Ce«.