Dopisi. Iz 3Iaribora. (D e ž e 1 n i z b o r.) Iz dež. zbora v Gradcu še imamo samo dve seji, da o njih našim bralcem poročamo. Prva ae je vršila dne 13. t. m. Znamenita je za naše bralce samo vsled resolucije naučnega odseka, v kateri se terja, naj se bolje ko doaebmal njegnje nemški jezik v ljudskih šolah.^ To pa se ve, da samo po alovenakih krajih. Že dolgo smo se priučili v tem dež. zboru slišati o slov. krajih le takrat, kedar gre za nemštvo. Kar ao tedaj tudi v tej seji pred svojo reaolucijo sklepali, to je merilo samo na nemške kraje in ni se v teh stvareh. vleiko govorilo. Vse se je, kakor so dotični poroeevalci predlagali, tudi vzprejelo. Življenje je v zbor še le prišlo, ko mu je dr. Ausserer resolucijo o ^bindišarjih" in njih želji po uemščini prebral. Zoper to goropadno neumščino se je prvi baron Godel vzdignil. Moški pa mirno, kakor ima visoki gospod navado, je razkazal, da za tako resolucijo ni mesta, dokler se vlada sama v tem vprašanju ne izreie, kako da si namreč misli § 19. drž. osnovnib. zakopov vpeljan v življenje. Za njim govori izkušeni vodja na- ših narodnih poslancev, dr. Dominkuš, mirno pa prepričalno zoper namene, ki jib skriva na sprotna, ultranemška stranka pod reaolucijo in izreče svoje začudenje nad obnašanjem dež. šolakega sveta. Ta, pravi, obnaša se, kedar gre za šolake potrebe Slovencev, malo drugače, kakor da bi bil ob enem tudi odbor nemakega šulvereina. Baron Moscon. ki ima doma v Pišecah za tamošnje kmete le toliko veljave. da se mu smej6 v lice, drzae se vse eno sedaj, da vstane ter z mogočno besedo naznanja, čea: njegovi rojaki, kmetje, žele več nemščine v svojih šolah. Dobro mu poaveti ces. svetovaleo Jerman ter ob enem tudi dokazuje, kako grdo da je od Nerncev, če naa imenujejo, v tej resoluciji nekam uradno — bindišarje. To je pač resnica in mi odsehmal ne moremo drugače, kakor da imenujemo tudi Nemce le ,,Švabe". Lepo ime ni ne eno pa ne drugo, ali, če hocejo naai ultranemški možje tako, bodi jim tcdaj ime »Švabov". Samo to rečemo, da mi s tem nismo začeli. Kar so o celi, nepotrebni stvari še potlej nemški poslanci izblebetali, nasi poalanci niso jim v  ničem dolžni ostali, gg. Kukovec pa Vošnjak sta jib. dobro krcnila po pratih ia če je ouim tudi c. kr. namestnik, baron Kiibeck, na pomoč pritekel, ni jim veliko pomogel in je torej dr. Ausserer sam nekoliko drugače tolmaeil resolucijo, češ, da bi z njo nikakor ne nameravali zatreti Slovencev. Ali nam ae zdi, da je bilo njegovogovorjeuje samo ,,bumbug', naj bi ae namreč nekoliko zakrilo to, kar so Nemci z njo skusili doseči. Kar smo v naprej znali, to se je tudi izgodilo, vai so, tudi konservativni Nemci, nazadnje vzdignili se za resolucijo. — Iz seje z dne 14. t. m imamo le malo reči, v njej so nam zopet naši Ijubeznjivi Nemci eno dali, kajti so na Ijubo nemškutarjem v Laškem trgu vzeli kos zemlje slovenski občini sv. Krištofa ter ga trgu prilepili. Koniali ao zbor po navadi in naši poslanci so seboj le to zadostenje vzeli, da so storili vsi, vsak po svoje, kolikor so mogli. Da niso vsega dosegli, kar bi bili radi. tega niao krivi, rožice nam pao v Graduu ne bodo nikdar cvetele. Od sv. Lovrenca v puščavi. (Blamaža naših n asprotnikov.) Kar so iakali, to so našli. Kdo? — Tiati modrijani in mazači, ki so naše bralno društvo javno obrekovali iu z grdimi lažmi obsipavali. Ravno tiati časnik, v katerem ao svoje laži po avetu raztrosili, jib je radi tega tako dobro po pratih naklepal, da bodo to obeutili iu če iaiajo še tako debelo kožo. Mi sicer ne vemo, kateri so ti slavni možje, nam je tudi malo mar za njih slavna imena, toliko se nam pa vendar dozdeva, da jih uiti toliko ni, kakor pratov ua roki. Morajo pa biti jako plašljivi, ali pa imajo strašno kosmato veat, kajti drugače bi se nikar ne skrivali za brbtom drugib poštenih in mirnih tržanov. Pa ravno s tem najbolj kažejo, kake baže ljudjeda ao to; pošten človek gleda v obra^, kdor pa laže, tiati seveda se mora skrivati za grmom. Spoznate pa iz tega lahko vsi, koliko ao nauki teb Ijudi vredni in kako ljuba in draga jim je resnica. Kdor se predrzne očitno pred vsem svetom tako nesramno lagati, kakor so to atorili dopisuni v ,,Marburgerci", tiati vam tudi drugače ne bo reanice govoril in naj bodo njegove beaede še tako sladke in priliznjene. Nadalje pa ne bomo o tem najnovejšem proizvodu naaih modrijanov govorili, kajti prvič pisano je vse tako sirovo in prav po drvarsko, da ae mora poštenemu človeku gnjuaiti, drugič pa je vae tudi silno zmedeno in dotičniki so menda res imeli ,,od žganja omehčane" možfiane, ko so to pisarili, aii pa so se, to kovaje, tako hudo napenjali in si belili glavo, da se jim je začelo mešati. Konečno pa še našim naaprotnikom enkrat povemo, da stojimo na postavnih tleh in da se toraj tudi nikogar ne atraaimo. Kakor tedaj nočemo in ne bomo iskali razdražbe iu prepirov, ravno tako bomo tudi vaelcj vsak krivičen in zloben napad na naše društvo z vao odločnostjo odbili. V trgu so 4 društva, in vedar doaihmal še nihče izmed nas čez nje ni kaj črhnil. Ravno naaprotno, nekaterim amo bili mi vaelej glavna podpora. Zdaj pa, ko amo mi oanovali avoje društvo, pa je to novotarija, katere bi treba ne bilo, kakor ne kateri pravijo. — Kedaj pa smo mi še koga odgovarjali, da bi ne amel zahajati k zboru tega ali unega društva, to pa delajo nekateri izmed našib naaprotnikov, se močno hudujejo Dad rodbinami, ki so nas pri zadnji ve^elici počaatile. Res velika predrznost, ako boče kdo drugim ukazovati, katn ae naj gredo za svoj denar razveseljevat in kam ne! Iz občine Marija Gradec pri Laškein ti'gu. (Naai f ortachri ttlerji.) Kakor je znano, ao v Laakem trgu tatnoš lji ultraremci dne 27. dec. 1. 1. zbor ,,Fortacbritt" zbobnali, katerega jim je z ozirom na njibovo financijelno stanje v resnici potreba, kajti ti šulvereinerji gredo, kakor vaakdanje dražbe tovarnic, pohištva in blaga kažejo, le rakovo pot in bati se je, da jim ta ,,Fortachritt" tudi ne bode pomagal. Naa občane bi sicer te razmere v trgu nič ne biigale, ko bi nas le tndi ti goapodje s svojim ultranemškim rfortaritom" pri miru puatili ia naa na take zbore ne vabili. Akoravno ao pii gori omenjenem zboru še zborovanje kmetijake podružnice sklicali, in tako naa slovenake kmete vloviti hoteli, vendar ui bilo iz te občine ne euega navzočega. Celjaka,,vahterca" se s tem tolaži, da se je kmetom zbor prepozno in premalo naznanil; ali mi jim povemo, da smo precej časa prej o tem vedeli, da pa smo toliko zavedni ia pametni, da nismo hoteli teh suboparnih govorov poslušati, ki bi imeli nam kot sovražnikom koristiti, njim in njihovim prijateljem pa potnagati ne morejo! Mi povzetnemo že iz našega lista ,,Slov. Grosp." dosta poduka za gospodarstvo inv ni nam treba onih ultranemcev poslušati. Če bo tedaj tukaj po dokončanem zasedanji deželnega zbora zopet zbor ^Fortschritt^-a v Laškem trgu sklican, kakor je velikodušni Neckermann zadnjokrat bojda obljubil, jim povemo, da se ga bomo ravno v tako obilnem številu vdeležili, kakor zadnjokrat, da bomo rajši doma ostali, ,. Slovenskega Gospodarja" in pa bukvice sv. Moliora prebirali, v katerih je dosta poduka in zabave. Preprieani smo, da bodo tudi naši sosednji občani sv. Krištofa enako napravili in tako bode pešt-ica gospodov zopet sama ostala, kakor slednjič. Upamo pa, da se onemu gospodu, ki pride iz Gradca, za sedaj z dolgim nosom ne bode ljubilo v Laškem trgu otrobov vezati, tem manj, ker ve, da ga mi nečemo poslušati. Iz Rogatca. Preteklo leto smo, hvala Bogu, vsega dovolj pridelali, sadja smo obilno imeli, odkar so se se nam Ijube črešnje rdečiti začele noter črez vse svetnike, posebno nam je izvrstna vinska kapljica prirasla; ona ima že tu pa tam dobrega kupca; in tako vsaki z veseIim srcetn reči zamore: bvala Bogu za tolikošuje dobrote! Pa eno nas pač žalosti in boli, narareč cerkva sv. Hijacinte, ki bi bila lehko pravi kine Rogaekega trga, ali žal, da ni ga človeka, ki bi usmiljenje s to prelepo cerkvo imel in bi farmane k popravitvi navdušil. Ni dvoma, da bi radi segli na delo, saj so prej kedaj radi za svoje cerkve, imamo jih več, že veliko storili. Gotovo bi se tudi tu ne odpovedali, samo pravih besed k temu manjka. Iu tako se priporočamo v ta namen vsem, kateri na eni ali drugi načiu kaj pripomagati zamorejo.