TT Trstu., d.ecem.Tora 1QQ5-
Strela udrl iz višine, izdajalca domovino!
Juri s pnšo zabavlja vsako drugo in zadnjo soboto v mesecu — kadar ga ne konfiscira policija — pa saj imamo tiskovno svobodo!
Juri s pnšo velja veliko, pa ga pošiljamo in prodajamo le za malo denarja. — Za celo leto velja 3 gl., za polu leta 1 gl. 50.
Naročnino sprejema lastnik, izdatelj in odgovorni urednik :
IVAN n 01, S \ A K
Tisk C. Araati-ja sinov.
Pisma, rokopisi in novci, naj se pošiljajo na uredništvo in upravništvo: Via Ferriera, broj 323.
Oglasi se sprejemajo in objavljajo po pogodbi ali dogovoru.
Posamezne številke se dobe v vsili tabakarnab v v Trstu in pri g. Preselnu v Gorici po 10 soldov.
;i:f; '4
I*rflAo<lisja številka Izide 3©. decembra.
Če. jg£|£. naročnikom
vJuriu poživlja vse one lerre,
kateri še niso naročnino plačali, da se vendar enkrat odločijo in plačajo, ker on potrebuje stre-Iriva: brez denarja se ne dobi ničesa! „Juri“ mora vse plačati; brezplačno dobi le konfiskacijo. Dakle gospoda naročniki, ki ste zaostali, požurite se, inače vzame Juri boben v roke, ter bo sleherno nedeljo pred cerkvijo imena nemarnih dolžnikov na glas klical iz svoje dolžne knjige.
UM. in npray. „Jnrja"
iS§i(£§§<AM
IZ GORICE, V Gorici je vsak dati kaj novega, posebno pa tiste dni, ko izideta „Corriere" in „Freccia1*, ker v njih se dobi vedno mnogih rečij, ki jih ni še nikdo slišal, ne videl. — Odslej bo priobčeval Fitz v „Frečr* (ali po našem v vreči) goriske anale t. j. vse ljubeznjive preimke Slovencev, ktere jim dajejo goriški Furlanači.
Dva slepa osla
soseda, sta imela blizo svoja pašnika. Nečega dne pride lisica na pašnik k oslu M. Dober dan, dragi moj konj! ga preprijazno ogovori. Osel M. res misli daje konj; zato prav ponosno, a vendar zaupljivo praša lisico: »Kakšne novice mi li prineseš?“ Lisica : Novic posebnih ravno ti ne vem; nekaj pa bi vendar rada ti odkrila. Nu, le govori, deje konj. Lisica: „Ti dragi moj prijatelj si kaj bistra glavica, vendar pa te ima sosed osel za lebkovernega. Zakaj je tako majhna trava na tvojem travniku ? naopak: na sosedovem pa velika, da se komaj osel iz nje vidi? Pomisli to! Ko si ti doma, pride tvoj sosed po skrivni vrzeli z svojimi pajdaši na tvoj travnik in ga popasejo. Prepričaj se! vidiš li tu i tam malih i večjih oslovskih stopinj po travniku? Tebi se godi škoda. Tega ne smeš več trpeti. Velika sramota za te, ako te še dalje neumni osel za nos vodi. Trešči ob osla, da se razbije. Videl bodeš, kako ti potem velika trava vzraste na travniku ; gotovo tako velika in visoka, kakor one to-
pole tam pri mostu v Ajdovščini. Konjski osel obljubi zviti lisici, da hoče učiniti po njenem nasvetu. Lisica, poslovivši se odide skozi ozko vrzel k dragemu oslu A., ter mu jednako govori, kakor oslu M. Radi visoke in goste ograje, osla nista mogla videti drug druzega, a tudi ne visoke trave, o kojej je lisica govorila. To ščuvanje in šuntauje je zvijača toliko časa pri obeh strankah zvrševala, da je spravila osla do brcanja.
Osel M. napove prvi oslu A. vojsko s kopiti. Visoko gori vzdiga glav nad ograjo teg riga: i — a! i — a! Tudi osel A. se mu jednakozvučno oglaša. V svoji slepoti vendar oba mislita, da je eden konj, a sovražnik njegov osel.
M. trešči skozi ograjo ua osia A. Srdit boj se vname. Zdaj se valja eden po tleh, zdaj drugi. Opraskana in pobita sta oba. Lisica pa se njima potajno smeje. (Medved je uže na preži — dal Bog, da bi lesici hudiča pokazal. Juri.)
Končavši vojno spoznata še le grozno prevaro : da sta bila od lisice v vojno našuntana in zapeljana. Ljudje ti pametni pa jima še zdaj pravijo: Dva slepa osla M. in A. sta se ubijala za prazno slamo.
Miklavževo darilo Doleujcem
Mariin Masa Maje stenske pesnike
Smešno je, kar poje neki mladi pesnik :
„Pa saj skoraj ni razločka Medju dnevom in nočjo,
Ako spim, o ljubi sanjam,
Ak’ budim, pa spet tako.“
Da bi med dnevom in nočjo ne bilo nobenega razločka, tega pesniku ne bo vsak verjel. Razloček je že to, da je po dnevi svetlo, po noči pa na-
vadno temno, če luna ne sveti; razloček je nadalje da šulferajoski učitelj Wermuth po dnevi otroke nemško uči, po noči pa po Sevnici razgraja; razloček je, da tržaška gospoda po dnevi spi, po noči pa po veselicah bodi; in razloček je tudi to, da se po noči ne pozna tako dobro, ko po dnevi, da je srajca umazana, zato je po noči po tržaških kavarnah vse polno lahonskih falotov, da napadajo mirne Slovence. V nekterih rečeh ima pa pesnik prav, da ni nobenega razločka med dnevom in nočjo. Tako si v Trstu pred sleparji tako malo varen po dnevi, kakor po noči; nektere cikorjaške muhe so pijane po dnevi in po noči; in kdor ima uši, ga jejo tako po dnevi, kakor po noči. Zato bi se dala prejšnja kitica tudi tako zapeti :
„Pa saj skoraj ni razločka Medju dnevom in nočjo,
Ako spim, me bolha grize,
Ak’ budim, pa spet tako.“
Nič bolj pameten ni drugi pesnik, ki poje: ,,Bon šel na planince,
Na visoke gore,
Bom slišal zvoniti Zagorske zvonč.“
Zadosti je bedast, če misli, da se zvonovi samo po planincah slišijo. Meni pa ni treba hoditi na planine, slišim v Ljubljani in v Trstu zadosti zvenenja.
Ne prebirajte toraj takih neslanih pesnikov, ampak naročujte se zdaj ob novem letu pridno na tega kratkočasnega „Jtirja s pukšo“, ki velja za celo leto 3 gl. za pol leta pa 1 gl 50 kr.
Martin Klobasa.
Cuker, med, tržaške fige
Tržaški modrijani na magistratu so konstato-vali, da je v vsib vodnjakih, kakor tudi v nabre-žinskem vodovodu, polno (mikrobov) malih živalic, torej nezdrava voda.
„Juri s pušo“ pa konstatuje, da je vsa tržaška voda tako slaba in nezdrava, da še mikrobi v njej poginejo, torej rajši pije vino.
Stroga kontumacija
V Lazaret blizo Trsta je prišla iz Angleškega ladija, katera ima na krova čudno lokomotivo za goriški „Tramway“, ki bo drva iz Trnovskega gozda v Gorico vozil. Ta nova železna zver je prišla iz kraja, kjer je kuga, torej se boje, da ne bi v Gorico kugo zanesla in mora biti toliko časa v kontu-maciji, da bodo zdravniki pripoznali, da ni več nevarnosti ; potem jo bo Juri z balonom v Gorico prinesel. Do tistega časa pa, naj Goričani čakajo drv in, če jih neraajo, naj pa za enkrat kak stol ali nogo od mize na ogenj denejo.
Stare rane
(Spisal: Podkraškogoiski.)
Osoda bridka je zadela Sinovo Slavijo bild ;
Od nekdaj zlobna turška dela So jim napravljala gorjd ; - -Razsajal krvnik po deželi Slovenski je veliko let.
Ležala mesta so v pepeli —
Vrag bil Slovanom je zaklet.
Da rana britka ta ozdravi:
Naprej osvete meč krvavi!
Slovanski sini so ječali Pod jarmom turkovem gorjd, Doma očetje zdihovali,
Jim tuga ranila srca,
Kako oh mamke se solzile Slišavši dece svoje jok,
Bogu nesrečo so tožile;
Da reši krvnika jih rok !
Oj kje mudiš se še osveta ;
Do kdaj divjala bo ta četa! ?
Turčinov meč srdito sekal Je sivim starčekom glave,
Deželi po Slovanski tekal Ponosno krvnik je more ;
Še danes toži krv pradedov Potomcem svojim britki čas;
Kdo maščeval bi ne sosedov Za sveti dom se — zemlje spas ? Krvavi meč naj to razsodi In slednji krvnik vpognjen bodi.
Dežela naša rop Turčina Stoletja bila skoz je tri,
Se strahom dela so zločina Obdajala slovansko kri;
Verige sužnje so težile Sinove Slaviji ves čas,
Skrbi, težave so morile Njihovega živenja kras.
Meč umori naj vse krivice, Živenju jasnejše daj lice!
Naprej pogumno vsi Slovani, Dolžnost osvete tirja nas, Vzemimo meče vkopaj zbrani, Maščujmo da tožni čas!
Verige bridke da težile, Slovanskih ne bodo rodov,
Skrbi težave da morile Ne bodo Slavinih sinov :
Prostost vihra noj na zastavi,
Mir svetej bo naj očetnjavi!
Zastava naj nas ena vodi.
Zvesto služimo jej vsak čas,
Z veseljem vsak na vojsko hodi Ko kliče domovine glas !
Na krvnika! na dušmanina !
V	spasenje Slavinje sinov, Dolžnost ta sveta je, edina,
In smoter bode nam gotov!
V	to Bog pomozi, Bog odloči Slovanu sveta tla izroči!
Iz mestnega tržaškega zbora
Začetek točno pol ure pozneje, župan prešteje svoje verne in najde zadostno število. Mojzes Luzzatto ni imel še palice z sabo, s ktero bo levičarje čez zeleno morje gnal. Mavronarju pala sta dva, „pakeljca“ cikorje iz žepa pri tej priči. Ve-nezian pobere ju hitro in spravi, na galeriji sliši se kihanje. Nabergoj povzame besedo, interpeluje župana, zakaj da so v mestnih službah le okoličani, na uboge privandrane s trbuhom za kruhom od daleč sem čez Judrio ali še celo iz Kalabrije, se pa ozir ne jemlje; da lačni okolo postopajo. Župan obljubi, da bo in da je uže poskrbel, da bo poslal okoličane preč. Raskovič se je od veselja zasmijal, plane kviško, rekoč; tudi jaz se moram za moje rojake potegniti. V dogani na železnici delajo goli tujci iz Italije. Moji rojaki Kranjci pa morajo prositi okrog kruha. Župan obljubi pomoči tudi v tej stroki, na galeriji velikanski živio, da je zid počil. Razni poročevalci so prebrali mnogo listin, po katerih se razvidi, da se povsod in vselej manj porabi, kakor se v proračun dene, toraj ostaja toliko denarja v mestni blagajnici, da denarničar ne more lahko denarničnih vrat zapreti, ampak to vselej z veliko silo.
V tajui seji, dala se je podpora Tinci in Marjanci, kateri dve pred palačo prezebata v tančici in
svetilni držita. Mavronar predlaga, da se Mihcu in Jakcu,, katera dva ure bijeta plačo povekša, Vene-zian podpira predlog; Mojzes predlaga, da se golobom na magistratov! kolibi naloži tassa pigione. Nabergoj omeni, da hodi na magistratovo kolibo sova po noči peti, on sodi, da je to slabo znamenje, da sova gospodarja spoje (levica obledi in mrtvaška tihota nastane). Vidakovič stavi nujni predlog, da se pokliče „Jurja s pušo", da bi sovo vstrelil, ta predlog je bil z večino sprejet, le ne-kteri desničarji niso bili za to. Župan sklene sejo, levičarji so lezli ko duhovi, gotovo ne bodo dolgo trave tlačili.	Trk.
Juri potuje
(Dalje.)
6.	Ker je „chel makako di Corriere di Gorizia11 ovadil, da je pri nas 34 Slovencev, namesto, da bi še teh 34 s kostmi in lasmi pohrustal, in ,,Rassegna“ stupida v svoji strasti in zagrizenosti celo se drznila reči, da je že 100 Cragnolinov v naši vasi, moramo korak naprej storiti v obrambo naše narodnosti taljanske, kajti drugače smo „fuč“. V kraj spraviti se imajo vsa imena, okoli kterih se ne da lahko laška lupina oviti, kakor so : Bratuž, Gadnik, Hlede, Ipavec, Kolarič, Krašovec, Maligoj, Mrak, Malik, Povšič, Obljubek, Vuga, Vrisk in druga, kterih jaz Juri s pušo nisem mogel vseh v spominu držati. Prosili bomo naše pristaše v tovarni Podgorski Vittori-ja, Koš-a & comp., naj preiskujejo anatomično morebitno laško korenino teh imen, če bi bilo pa jedro pretrdo, bodo brez dvoma je pregrizli naši pokrovitelji in dobri prijatelji della dis-unione di Gurizza il sior dr. Carlo, il sior Carlo segretari i drugi, kteri imajo vedno dobro nabru-šene zobe, da — pripravljeni so kri preliti, ako gre za prevstrojenje Slovencev ali Nemcev v Lahe — vsaj so onidan obljubili, da v dvajsetih letih hočejo celo Podgoro polaščiti. — Ako se 'namero-vana in gorko zaželjena sprememba z imeni godi, bode dokaz, da nismo „i sclafs di Lucinis", ako se ne znebimo onih imen, ostanemo z dolgim nosom, in ves svet se nam bo smejal.
7.	Mi Furlani naletimo pri vsakem drugem koraku na Cirile, ki so una continua offesa alla nostra nazionalita. Veste, kako bi se dalo pansla-vismu v okom priti, in cirilismu staviti meje ? Županstvo bi moralo strogo na to gledati, da se sodrgo „sclave“ več v vas ne pelje. Sram me je, ali žalibog istina; ni je skoraj hiše ali družine, v kterej bi se ne nahajale neveste, v nekterih hišah celo po dve — o sramota da ni za prestati! došle iz Gor, Brd, Krasa, Ipavske doline. Od zdaj naprej ne sme se ne samec, ne samica, niti vdovec niti vdova ženiti oziroma možiti, kakor z Lahinjami in Lahi. Županija naj kaznuje con tutto rigore della legge vigente a Ločnik, one, ki se hočejo laški narodnosti izneveriti; Lah naj vzame Lahinjo, Taljanka naj vzame Taljana. Cirilov in Cirilk nočemo več v vasi, nočemo, da naši Taljani ali Lahi postanejo renegatje in izdajice della propria nazio-nalitk. Bravo! bravissimo ! ben pensada, ben stu-diada !!
Srečni Slovenci
Kdo bi nas ne zavidal? Mi imamo Mir iu Edinost] Sloga celo nam sveti; le da pokoja nam ni.
Prijatelji
Dokler pečenko boš jel, lokal šampanjevca bodeš, Truma prijatljev ti bo (še prešteješ jih ne):
Hvalo pojo ti na glas o žvenketu srebrnih kozarcev; Ti bistroumen, ti lep, lovora ti vreden junak. Kadar pa vodo boš pil, in močnik boš lizal s torila, Poleg pa godbo vsak dan krulila lakot li bo,
Zrl v prijateljih bodeš nevsmiljene klofutarje svoje, In norcem prištet grši jim boš ko Zoil.
Zlati vek
Mevšasti Mevše, ki slep po zlatem veku zdihuješ: Odpri oči na stežaj, z!ati vek je že tu.
Sklepa ženitve zlato, s zlatom očaraš prijatlje, Službe zlaio ti odpre, s hibami skrit si za njim.
V	milosti bodeš, dokler zlato bo tvoje sijalo,
Mižal pred tabo bo svet, uapek če kaj narediš Kakor nek maček nekdaj, ko tolste so miši mim njega
V	tropah hodile naprej, mižal tam vedoma je, Pesmam, če si Pohlin, s zlatom si kritiko vkupiš Zlato, da stisneš celo mojstra Preširna v prah :
Ako se zlatom tedaj povsod si zlati prijatelj,
Slep na obe si oči, zlat če ta ti ni vek.
Kleta sreča
Sreči šinem v lase, prokleta baba baroko
V	pesti pustivši mi, glej, s plešasto glavo je šla.
Nova moja nesreča
Epigrame te dni so finančni mi stražniki vjeli, Bog se me vsmili, trde, kradem cesarsko da sol.
Tolažba
Kuhinja gobec je tvoj, hudiči so kuharji njeni, Jezik prepolen strupa, vedno ti puha in vre; ’
Al’izmozgan, ki s peklensko začimbozaldadajogobec, Hvala bodi Bogu — delež li jeden ni slan.
Franhoslav Goriški.
Nekteri stavki is „Resnih glasov”
Prof. Šuklje je največi talent, kar jih je slovenska mati rodila. -— Prof. Šuklje se sme na stran postaviti najženijalnejšim možem vseh časov.
Slavni so pisatelji in modrijani drugih narodov, kakor Mozes, Shakespeare, Daute, Petrarca, Cervantes, Puškin, Gothe, Platon, Sokrat, Aristoteles, Ciceron, itd. Toda vse te daleč nadkriluje naš Dolenjski Šuklje.
Škoda, da je Ilijada iu Odiseja že spisana, naš Šuklje bi jo bil spisal še nekoliko bolje. Slovenci ne potrebujejo nobenega druzega poslanca, ako imajo le Šukljeta, on jim bo sam vse pridobil, da le pride v državni zbor._
Tisti, ki rujejo zoper Šukljeta, so najbrž podkupljeni od kneza Bizmarka, kajti ta se boji, da bo Šuklje, ako je enkrat poslanec, raztrgal celo Nemčijo in pregnal cesarja Viljema in kneza Bizmarka na Sandviške otoke.
Ako izvolimo Šukljeta za poslanca, naredil bo ou Novomesto za glavno mesto celega sveta. Vsako uro bo prihajalo in odhajalo 600 železniških vlakov, in sicer 100 preko Metlike, 100 preko Toplic, 100 čez Kačjo Rt, 100 preko Ločne, 100 preko Št. Jarueja in 400 čez Gorjance.
Napoleon I. je baje nekdaj prerokoval: le en mož se bo še rodil, ki bo veči od mene in to bo prof. Šuklje.
Le mežnarji in cehmoštri bodo glasovali proti Šukljeju. Potrebna bi bila postava, da bi se mež-narjem in cehmostrom vzela volilna pravica. Šuklje pa bo uničil vse svoje nasprotnike.
Svoje prijatelje pa bo preskrbel z dobrimi službami.
Gorje človeku, ki zdaj nasprotuje Šukljetu. Kajti če bo on postavil svoj kraljevi prestol na kapiteljskem hribu ali pa „pri gavgah" nad novim mestom, takrat se bo slaba godila njegovim zoper-nikom. Mežnarje in cehmoštre bo pustil vse obesiti. Bodimo toraj pametni in pokorimo se velikemu Šukljetu.
Smeti iz Goriškega
Goriško nemško društvo „Concordia“ je našo čitalnico iz prostorov na Travniku izpodilo in se zedinilo z laškim „Gabinetom di lettura".
Združeni društvi sta si izvolili to le prevstro-jeno geslo: — „Zvvei Elemente innig gesellt bilden das Gorzerleben, bilden die G6rzerwelt.“ — To se prosto prevedeno glasi: — „Evvival hoch združena elementa, cmok in polenta^, vriskuje irredenta !
Prijateljska vez naših sosedov Lahov i Nemcev ni takošna, kakor bi si kdo domišljal. — Pokrovitelji „Concordije“ Ritter in drugi tukajšnji Nemci so pozvali v Gorico nemško gledališčno društvo, nadejajo se, da jih bodo udje Gabinetta et Gon-sorterija v tem podjetju gmotno podpirali. Zaman! Izvzimši gledališčnega brijača Merlota i slug, ni prijateljev Corrierjeve barve v gledišču !
Židinja Luzzatto, trombetta-trombon glasilo goriških žido-lahonov, iz srca rada bi po Nemcih
udrihala pa se boji, kajti la paura e in nje mož služi pri Urtentoncu Eitter-ju !
Židinja Luzzatto glasilo itd. itd. veleva slovenski duhovščini i učiteljem mej Gorico i Trnovem, naj delajo propagando za tramwajskega podjetnika žida Venturo!
Naša vrla duhovščina i učitelji, naj bi Židom hlapčevali ?
Kes mala tirjatev vredna hči duševne matere Židinje itd. itd.
*
*	*
Nekaj poštenjakov namerjava odpreti novo semenišče za odgojo samomorilcev. Pisatelj pesnice „mojemu revolverju11 v Corrierju, v kteri revolverja prosi, naj ga , gorko poljubi'1, dobi stolico za javno moralo.
Juri pa misli, da dobra zaušnica takemu pesniku i tacemu, ki take lumparije odobruje, bila bi naj primernejši poljub.
*
*	*
Cvet lakonske kulture v Gorici. Glasovita „Fro-ccia", ktera Slovence pri vsaki priliki s sclaf, sciavo, razza di can, Cirillo, bocon di sclaf (To je judovska kultura, posneta po Talmudu. Juri.) psuje, pravi, da ona spoštuje vse narodnosti in tirja, da se odpre v Ajševici šola z italijanskim podukom. — Ajševci nemamo nič proti taki šoli, ako se v to spravijo oni dijaki in divjaki v poduk dostojnosti in olike, kteri so se pred meseci, tako surovo in divje v Ajševici obnašali in še vedno prav po bar-barsko-furlansko slovenske napise v Gorici skrunijo,
*
*	*
Prijateljstvo mej Nemci i Lahi lepo cvete in uže sad prinaša. V gledališču, v kterem so nemške predstave, bil je nekega večera takov peklenski smrad, da so gospe in gospodje morali bežati, ter si nose stiskati.
Ud „prijateljstva" je potrosil nekoliko „hudičevega smradu" v proslavo nove zveze!
*
*	*
In zopet v nedeljo 15. m. m. so našli pod gledališčnimi klopi mej predstavo, steklenico s tlečo vrvco napolnjeno z neko tekočino, ktero irredentarji navadno rabijo, kadar petarde in bombe lučajo. Zopet nadepolni sad nove nemško-laške zveze!
Oberdanki še ne vmirajo.
*
*	*
Samo ob sebi je razumljivo, da dot’čniki, ki s tako tvarino barantajo in jo vporabljajo, niso znani. — Kakor po navadi!
*
*	*
Možda zdaj pa, ko je orožje proti prijateljem Nemcem obrnjeno, se za junaka vender le poizve. Saj so oni isti, kteri slovenske napise skrunijo i petarde proti Nemcem lučajo.
Ako ta dva nova............slučaja mirodajnim
krogom oči ne odpreta, da sprevidijo s kako nevarnem elementom tekmujejo, potem pa „addio" politična previdnost, ktera ni vredna, da se o njej govori!
Obiskovalcem nemških predstav svetujemo, naj si nose zamašijo, in železne oklepe pripravijo, da se obvarujejo pred slučajnimi prijateljskimi naklepi flaših irredentarjev.
V Gorici na Travniku
Jože: (zagleda svojega prijatelja in hiti k njemu.) O Tonče, no, kako, vedno zdrav, vedno debel, gotovo se ti ne godi slabo ?
Tonče: O Jože, Bog te živi! Kar si rekel, res je.
J.: Kaj si pa tako zamišljen in zakaj gledaš tako čudno po tem našem enkrat zelenem Travniku ?
T.: Jaz imam veliko misel, ktera bi bila za tukajšnje irredentovce jako prijetna, jako vesela, jako .... ne vem kako bi že rekel.
J-: In ta je.
T. : Ah ! (se prime za ušesi). — Naj bo, dasi sem rekel, da ne povem nikomur o tem. Ti dragi Jože ali si videl r.že, kdaj ono 'piščalko ?
J.: Kako piščalko ?
T.: Vsaj vendar vedo o njej vsi, kolikor jih poznam in ti neveš ?
J.: Gotovo mora biti čudna piščalka!
T.: Res čudna je !
J-: No, tedaj povoj mi kaj o njej, možda jo vendar le poznam.
T.: Nekdaj je živel oče, ki je imel jednega sina! a nič premoženja, razun jedne piščalke. —
J-: Gotovo je bila zlata, ali pa še več ?
'T-: Da prav imaš, še več je bila! Ko je bil oče na smrtni postelji pravi svojemu sinu: Jaz nimam druzega, kakor to piščalko, ktere nisem nikdar rabil, a ti jo boš rabil.
• Kaj ne, sin je znal piskati, oče pa ne!
T.: Tega ne vem, kako je bilo. — Tedaj pravi oče dalje: Kadar boš piskal, na to piščalko ; moral bo vsak plesati, kdor jo bo šlišal, Razun tega pa ima tudi drugo skrivnost; namreč — saj veš da te bodo natepli, ko bi storil plesati kteremu gospodu; še „Juri" bi te vstrelil, ko bi mu naredil kaj tacega! — ko zapiščeš na drugem konci boš neviden in lahko utečeš kamor boš hotel in se pošteno od strani smejal.
J.: Še jest bi se smejal, ko bi na primer ona Židinja, ki piše tiste laške cajtunge z Fitzom po Travniki plesala.
T.: Oni sin pa jo je tudi večkrat za take reči porabil, mnogokrat tudi za reči, ki ne spadajo na Travnik. Glej! nekdaj vidi pogrebce, ki nesejo mrliča na nosilnici. Od spredaj je bil duhovnik in od zadaj mnogo ljudij. Mrlič je moral biti poprej zelo bogat, kajti vse je jokalo. Ko vidi tedaj ta pogreb, si misli, „kaj bi bilo, da bi enkrat tudi tukaj videl žalost spremeniti se v veselje". Iu res zapišče. Čuda! Vse začne plesati, duhoven, gospodje iu kmetje, stara žena s palico in še celo pogrebci z mrličem vred. — No kaj misliš Jože, ko bi tudi jaz imel tako piščalko ?
J.: Meni se zdi, da bi bilo pametno in koristno.
T.: Pametno, koristno in še kaj druzega. Glej, ko pridejo goriški irredentovci na Travnik, in bi začeli govoriti o nekej „piaci grandi" in o „Cirilih", jaz bi kar zapiskal.
J.: In oni bi plesali in skakali.
T.: In mi bi se smejali in rekli, glejte jih, kako so vendar neumni v svojej „italijanski" omiki.
J.: Saj uže tako niso preveč pametni.
T.: Nadalje zapiskal bi, ko ponese Fitz od Pater-nollija (po našem, oče olja za irredentovce) „Freccio" t. j. vrečo, kjer je sama učenost laška in „Corriere" t. j. cor di kri ali po našem včerajšnja ljubezen za Slovence. Ali bi ne bilo veselje, ko bi plesala včerajšnja ljubezen z vrečo po Travniki ?
J.: Res lepo bi bilo. — A čaki jaz, bi s to piščalko tudi nekaj druzega naredil.
T. : Kaj ?
J.: Šel bi v Bulgarijo, in tam bi tako zapiskal, da bi Srbi in Bulgari začeli med seboj plesati in, da bi bilo konec bratovskega boja. Ah ne veš, kako bi zijali nemški časopisi, ko bi jim zmanjkalo gradiva za svojo članke.. —
T.: No, pa ko si prišel že do boja, naj pa še jaz povem jedno. Veš kje je Ljubljana?
J.: Vem. Na Kranjskem je in pravijo, da je slovensko glavno mesto.
T.: Glavna slovenska razprtija, ne glavno mesto. Glej, tam misli vsak po svoje in za se, za vse nobeden. Tje bi tudi šol s tako piščalko in bi tako močno zatrobil, da bi zopet začeli skupno delovati za naš veliki narod (zato tudi toliko razprtij).
J.: To bi bilo pa še bolj pametno.
T.: Kakor razvidiš iz tega, taka piščalka bi bila zelo koristna in zatoraj dragi, ljubi Jože, poskušajmo jo najti.	Svitoslav.
HSTapoloorL I"V-
Lidu: Srečno sem odšel Zulu Kafrom, prepotoval sem celo Afriko in neka ladija pripeljala me je čez morje na Francosko, da moje pravice tirjam.
Viktor: Sakr nom di die! hitro proč, če republika to izve, dene vas pod ključ, do sedaj imam le jaz pravico prvenstva.
Vganjka
Kam so prišli Srbi ž njih kraljem Milanom, ker so brez uzroka napovedali vojsko bratom Bolgarom ?
•mn »Ar
Interpelacija
Dva tovarša srečata prijatelja v nekem hotelu, ter sta ga tako le interpelovala: Na svet. Andreja dan je bila v Gorici razstava rodečih nosov, zakaj se nisi potrudil tje ? dobil bi bil gotovo prvo premijo, ker imaš na nosu za kacih dvajset patakonov bakra.
Spomin Šmartno-Kvišcanske volitve v Tederjanu
V	dvanajsti številki „Jurja"
Popisal turški paša:
„Končana je vsa burja Ker zmaga je zdaj naša Svoj spis dokončal je tako:
In requiem aeternam ;
Županu dal je on slavo,
Non ergat il paternam. —
Je vedel da bo zmaga,
Ko tisoč je potrosil;
Podkupil še je vraga,
K’ je dnar okoli nosil.
Na dolgih nogah je baruka Agitovala noč in dan Za kviščanskega oderuha Samb da pade Vederjan,
Napravil tud’ na svojo stran Je v Šmartnem princip-ona,
Ki molil je nedelski dan,
Zmaga da Podgorska krona,
Podplačal dobra furbaca Jakola in dva Kristana,
Moderca Jožef Matjaca Zraven tudi mešt,er Žvana.
Tudi plemeniti Špako Agitoval brez plačila Delal tudi on enako,
Kadar vidil da je sila.
Malo kakšen Vipolžan Pri vsem grdem pljuvanju Se je vdal na njeno stran In sramotnem žuganju :
Kakor Štefa, Nute Tone,
Trdni do konca kot binta Niso volili njih kaštrone;
Ž njim držali Pavšič, Tinta Dali se niso podkupiti Pri njih denar nič ni vreden,
Raj se močno osramotiti Udal se ni teh nobeden,
Opeharil tud’ dudovne,
Da nehajo godbe in plese Godcem uku pil posavne :
Da mu interese nese :
Lahom listke uročil Capajt e lajt a Vederjan,
Nobeden vedel kaj je volil Voj daraj bes vin e pan.
Prišel tud’ Juri Gorski,
K’ je mož in poštenjak,
Še bolj ko ta Podgorski,
Ki mu ne bo enak Vstrelil bi od veselja;
Saj mu se ni spodteklo Kakor Turški paša,
Ki je zadel deklo !
To pa vsem dolgo znano Zavoljo meštri Žvana,
Pridemo iz Vederjana,
V	sužnost Podgorjana ;
Akoravuo smo prepadli Nam vest nič ne očita Glasove nismo kradli,
Kakor vam, ki je odkrita.
Bric.
ZgrcCbila,
se je avtoriteta centralnega volilnega odbora v Ljubljani. Kdor jo najde, živo ali mrtvo, naj se oglasi pri g. Klunu v Ljubljani. Zagotovljena mu je znatna nagrada.
Kisla repica
Zdravnik: „Če hočete, da se vam oči popolnoma ozdravijo, pustite veliko pijačo.'1 Bolnik: „To ne gre, nikakor ne, gospod doktor! radi dveh slabih okenj, ni vredno celo hišo poskušati."
* *
Dragi Jure, ko vam ženska kako zgodbo pripoveduje vedno tej nekoliko odtegnite ; če vam pa svojo starost zaupa, slobodno je vam, tej celo nekoliko priložiti!
VAŽNO ZGODOVINSKO SPOZNANJE
Nekov slave — in še bolj kruha lačni gledališki igralec pride k ravnatelju gledališča s prošnjo, da bi ga angažiral. Pri tej priliki so r azvije ta le dvogovor :
Kavnatelj: Kako se zovete?
Igralec: Vojska
Kavnatelj: Koliko stari ?
Igralec: 30 let.
Ravnatelj (ves razradosten): Prisrčno me veseli, da se mi je ponudila prilika spoznati tridesetletno vojsko.
Deželna kmetijska šola v Gorici
Pod tem naslovom smo prinesli v predzadnji številki članek, kateri je gospoda Dolenca in Eo-hrmana na Slapu in g. Pirca v Ljubljani tako zbodel, da so vsi trije gospodje „Jurju" popravke poslali. „Juri s pušo" je isto tako, kakor grof Taaffe nad strankami, zategadelj tudi rad popravi, kar je napačnega poročal, ker neče nobenemu kratiti zaslug in česti. Seveda je „Juri" isto tako, kakor vsak drugi človek, primoran popraviti, kar je neresničnega rekel; druge stvari ga no brigajo.
O g. Dolencu smo rekli, da je 5 ali 6 realk absolviral, torej potrdimo, da j ib je istinito šest dovršil.
Kekli smo, da je gospod Dolenc dve srednji kmetijski šoli obiskoval, to je tudi istina, kajti obe oni dve šoli sta istinito srednji kmetijski šoli.
Potrdimo pa, da je gosp Dolenc kmetijsko šolo v Ogrskem Altenburgu popolnem absolviral in, da služba, katero ima sedaj ni bila razpisana, ampak njemu podeljena brez konkurza.
O g. Rohrmanu smo rekli, da je absolviral nekoliko giranazijalnih razredov, torej potrdimo, da jih je šest dovršil. Rekli smo, da je dovršil srednjo kmetijsko šolo, to je tudi istina, kajti šolo v De-činu ministerstvo šteje mej srednje šole (mittlere Landea Schulen). Da pa učiteljskega izpita nima, to je resnica. Torej teh besedi pri najboljši volji ne moremo preklicati.
O g. Pircu smo trdili, da je dovršil štiri realke, to stvar bi mi jako radi popravili, ako bi nam g. Pirc povedal koliko, jih je r istini absol-viral. „Vzprejemnih izpitov nad višjo realko", kakor nam g. Pirc piše, pa ne poznamo niti mi, niti šolska postava.
Rekli smo, da je g. Pirc absolviral neko srednjo kmetijsko šolo. To je resnica, pa temu nismo mi vzrok, temveč ministerstvo, katero vrsti to šolo mej srednje šole, kar je tudi popolnem prav, ker se za vzprejem v ono šolo ne zahteva več, nego štiri razjede gimnazije ali realke.
Drugih stvari mi nismo trdili, torej jih tudi popraviti ne moremo. Sodimo, da je s tem ves prepir „kmetijskih strokovnjakov" končan.
lum s pušo
kmetijski strokovnjak in specijalist v pridelovanju špinače in kislih kumar.
POZOR!
Uredništvo ima na prodaj še par iz-tiskov imenitnega , Jurjevega Koledarja" po 55 kr. komad. Požurite se, da ne bo prepozno!
HIŠA "V NAJEM
daje se, stv. 55. obstoječa v Ricmanjih iz 7 sob, 2 kuhinj, kleti, hleva in drugih potreb; katera stoji uprav na najlepšem kraju. Podjetnikom pri građenju železnice, najbolj bi ugajala.
Oglasiti se je pri Petru Kuretu štv. 55 Ricmanje p. Katinara. Trst.
j Najsolidneja tiskarna
il	v Trstu

C. AMATI-JA sinov

Via della Zonta št. 7.
m
Priporoči se slavnemu p. n. občinstvu za vsakovrstna tiskarska dela. Preskrbljena z mo-gvj', dernimi črkami in najnovejšimi tiskarskimi stroji;
Sp izvršuje vsa dela prav ukusno po nizkej ceni Prodaja vsakovrstnih tiskanic tudi za cerkveno in trgovinsko rabo. Vsako delo na deželo bodi si H! za veselice, plakate, vabila, v raznih jezikih ^
izvrši točno in ukusno.
P7*

Filijala y Trstu c. h priu
arctriis. k&mk
v
za trgovino in obrt.
Novci za vplačila
v bankah
4-dnevni odkaz 3'/4%
8-dnerni odkaz S'/Jto 30-dnevni odkaz .P/Ao v napoleondorih 30-dnevni odkaz 3°/o 3-mesečni odkaz 3llt°l0 (24—23) 6-mesečni odkaz SVj^o
Okrožni otdel
T bankah 2,/2°/o kamate na vsako vsoto, a v napoleondorih brez kamat. Napotnice za Dunaj, Prasro, Fešto, Brno, Tropavo, Levov in Keko. Nadalje Zagreb, Arad, Orao, Hennanstadt, Inomost, Celovec, Ljubljano, Salcburg brez troSkov. Kupnja in prodaja diviz, efektov, tako vnovčenje kuponov pri V80/„ provizije. I Provizija na Warrante, uveti na spora-zumljenje pri otvorenju kredita v Londonu ali Parizu 1/8°/o provizijo za 3 mesece.
Na efekte 0°'o letnih kamatov od zneska od f. 1000 ; za večjo vsote glasom posebnega sporazumljonja.
V TESTU, 1. junija 1SS5.
Anton Bonne
krojaški mojster
TRST — Piazza S. Caterina 1 — TRST odlikovan z svetinjo na razstavi leta 1882. v Trstu, izdeluje vsakovrstne obleke za gospode po najnovejšem kroju in primerne) ceni. V svojej zalogi ima na razpolago ncijbolje blago iz prvih čeških in drugih tovarn. Naročila na deželi izvrši točno v najkrajšem času. Priporoči se če. duhovščini in drugim rodoljubom za obilna naročila. — 12-12
LJUDSKA KNjTŽNIĆaT
katero izdaja „Leonova tiskarna" r Mariboru v snopičih po 6 kr. priporoča se sama po sobi Slovencem. V nobeni hiši po vsej Sloveniji ne bi smelo manjkati te knjižnice, ki obsega toliko zabavnega berila v lepih povestih. Slovenci sezite po nji!
®s^* Dobro znana nefcarija
Josipa Seleša
>"Via, d. e 11’.gh.ccra.ea.otto«
ima vsak dan in vsako drugo uro svež (frišen) kruh. — Sprejemajo se naročila vsakovrstnih finih pekarij za »ohceti« itd.
V novi prodajal-! niči
frišnegaf sadja
Via S. Giovanni,| prodaja izvrstno ipomidoro' krom-| pir pavova peresa Vsak dan prevzame naročila z ra odpošiljatev sadja,! rib in zelenja od! 5 kilgr. dalje pol primernej ceni. Ambalaža in odpošiljatev sta prosti stroškov.
Trst-Grac.
Filijalka v ulici Nuova in na „o-] vemu Acciueđottu

ik.O
**!	POZOE PSOTI PONAREJENJU

j
iek
odobren po c. kr. vladi, priporočen od zdravniških strokovnjakov, patentovan od zjedi-njenih držav Ameriških.
Dosežni uspeh:	vsakoršna nerazpoložnost,
neprebavljivost, kolika, gliste, krvavica (hemoroide), povračljive mrzlice, vodenica, pravica, lenost, slabost, čiščenje krvi. Cisti polagoma in okrepčuje zdravje. Z vsako steklenico vred dobi se tudi navod, kako se ima rabiti lek.
NB. Pozor proti ponarejenju !
Da bi dobivanje leka olajšal, zalaga ž njim izdelovatelj vse kavane, mirodilnice, sladiča-rije in likerije v glavnih mestih po celem svetu.
TD Tvornica,: Romano Vlahov v Šibeniku. Glavna zaloga v Trstu:	Via S. Lazzaro 1.
mnarasvHoa nosa aozoa

Agencija za posredovanje
služeb in stanovanj
E. GEROmrc-JA
priskrbuje službe vsake vrste v Avstriji in inozemstvu. Kupuje in prodaje hiše pod najugodnejimi
pogodbami.	24—23
Piazza Ponterosso N.ro 2,1. nadstropje.
stz3n.o.an.ilo
Pesni zložil Vinko Gregorič (Podkraškogorski) se dobijo pri spisatelju v Prvačini po znižanej ceni, namreč 12 iztiskov za dva gold. franko, ali iztisk po 20 nov. s poštnino vred. Vdobijo se tudi v Dorici pri knjigotržcih Wokulat-u in Coppag-u zvezek po 20. nov. (Kdor vzame 42 iztiskov, dobi jih - a 2 goldinarja.)
Poslano *)
Prane Pippan sodar, kakor kaže obšid je služil 10 let vojake, Franc Pippan je dober avstrijan, dober „Trijestin" in dober Kraševec — je 45 let v Trstu in drži za Trst — ma ne s cikorjo.
Franc Pippan.
*) Za takove članke je uredništvo le toliko odgo-vsrnr kolikor^mu dotični zakon veleva.
Hiša na prodaj v Trstu
Hiša v via Media, št. 359 proda se iz proste roke. Hiša je na štiri nadstropija; pri tleh sta dve štacuni in poleg teh 25 stanovanj. Hiša stoji v dobro obljudeni ulici, v kateri je več fabrik; Trna vodo v hiši ter je še nova. Kdor hoče priliko porabiti in, kaj več o tem zvedeti, naj se oglasi pri uredništvu u Jur ja s pušo11.	(6—4)
(fpjfl Optične in telegrafične aparate — kakor vsako-Trstno električno gonilno napravo, stroje, stalne Mam	in premakljive baterij« za hiše in zdravnika U-
Ignlll	deluje podpisani — ter osobito priporoči _ eerk-
(«8tsd venim predstojnikom in šč. duhovščini svoje uaj-MaSipl novejši iznajdene strelo vode. Vsako naročilo «-‘iDT!) vršeno bode točno in v najkrajšem času.
IHSTI
24—18	Trst, Via S. Lazzaro N. 2020.