Listek.                                                                 44.7
s tem pogojem, da izdaje poleg »Izvestij« tudi nemške »Mittheilungen«, tedaj drage volje požremo očitke,  ki  so  nam bili že  na  ustnicah.
Zore, glasila slovenskega katoliškega dijaštva, nam je došel II. zvezek. Iz obsega je razvidno, da se naša mladina poleg poezije bavi zlasti rada z abstraktnimi težkimi filozofskimi in socijalnimi vprašanji (»O modernih sofizmih« ; »Vpliv liberaluih idej na razvoj socijalne demokracije«) — s kolikim uspehom, o tem bodemo morda pozneje izrekli svojo sodbo.
Slovensko-nemškega slovarja VVolfovega je izšel dvajseti sešitek, obsegajoč besedišče od šesterorob  —  tvrzitkati.
Slovenska citrarska šola. Že naznanjenega »Poduka v igranji na citrah«, sestavljenega od Frana Sal. Kozeljskega, je izšel i. zvezek v založbi L. Sclnventnerjeve knjigarnice v Brežicah (cena i gld. 50 kr.). Ker se dovrši delo šele s četrtim zvezkom, ni  moči  presoditi  že  danes uravnave  tvarine ;   pridržujemo  si  tako  oceno  za poznejši  čas.
Kaže pa že prvi zvezek, da bode »Poduk« v veselje vsakemu citrarju. Razlaga teoretičnih pojmov in navod o igri sta točna, zato tudi jasna in lahko umljiva. Dokaj pojmov, izrazov in glasbenih znamenj podaje Koželjski učencu kar mimogrede v opombah in dostavkih k dotičnim vajam. Pritoževal se pač ne bode nihče, da je pouk preobložen s suhoparnimi navodili. Glasbena tvarina je vabljiva in se naslanja z večine na slovenske narodne napeve. V početku zvezka se nahajajoči narisek instrumenta z nazornim poimenovanjem posameznih strun in razločnim razpredeljenjem strunskih skupin je neobhoden pripomoček vsakomur, kdor se hoče seznaniti s prijaznim glasbilom, kateremu je posvetila podjetna tvrdka Sclnventnerjeva že marsikak zvezek po njej izdanih muzikalij. Slovensko citrarsko šolo priporočamo z veseljem kot učni navod, ki bode vsakomur zadostoval; želimo mu obilo zasluženega uspeha.                                                                   —oe —
Dalmatinova  »BIBLIA«  v drja.   Glaserja  »Zgodovini   slov.   slovstva.«   —
Najimenitnejša knjiga, kar jih je izšlo v našem jeziku v onem obširnem časovnem okviru, ki ga objema 1. del najnovejše slovenske slovstvene povestnice, je brez dvoma Dalmatinov prevod sv. pisma. Kdor se je le jedenkrat ozrl v to neizčrpno zakladnico slov. jezika, bode vsekdar s spoštovanjem imenoval onega, ki nam je zapustil tako dragocen spomenik svojega truda. V drja. Glaserja knjigi pa Dalmatinova »BIBLIA« ni tako temeljito in tako točno opisana, kakor bi se spodobilo z ozirom na nje veliko imenitnost. Že naslov je zabeležen precej površno.  Glasiti  bi se  imel takole: l)
BIBLIA, I TV JE, VSE SVE- | T V PISMV, STARIGA | inu Noviga Teita-menta,   Slo   |   venfki,    tolmazhena,   fkusi   |   IVRIA   D AL M A TI N A. | 93 iB e l | b a§
ift I bte gan I |e ^ettige Sch,ttjt | SBtnbijd}. | (Tri peresca.) ©ebtucft in ber ©^urfurftlic^en 1 Sarf)jtfcL)ett ©tabt SBtttemBerg, | burdj §an§  Srafft§  GšrBen. |
(Črta.) ANNO M. D. L XXXIIII — Ta naslov oklepa zgoraj in na obeh straneh pet lesoreznili slik iz sv. pisma starega zakona ; spodaj v bogato nakičenem obodu pa tiči latinski navedek: Jesa. 8. | Ad LEGEM magis et ad | TESTIMONIVM. Quod fi | 11011 dixerint iuxta verbum | hoc: 11011 erit eis matutiua | lux V vrhnjem delu spodnjega oboda je med okraski vrezana z gotskimi črkami beseda: SBttterttrjetg — na levi strani doli niže   takisto:   „s2lrtrt0  %XlV — na desni  pa letnica:   15.84.
Za letuico 1584 in za obliko — 4 —-je navedeno v Glaserjevi »Zgodovini slov. slovstva« čislo 742, pa ni povedano, ali pomenja to čislo strani ali liste. V Dalmatinovi BIBLII so pagiiiovaui listi, in teh je z nepagiuovanim npmškim uvodom, s predgovori in  s tremi registri vred  758.
]; Kar je stavljeno razprto, je rdeče natisnjeno.